-----    128
Novice iz deželnih zborov.
Deželni zbor krajnski.
Iz druge seje deželnega zbora imamo najpred spodbiti krivo misel, ki se je sem ter tje raznesla, da je gospod dr. To m a no v predlog o jeziku slovenskem v 2. seji bil overžen. To ni res, in kdor kaj takega terdi, kaže, da ne razume zbornih izrazov; sklep večine je le bil, da, ker sleherni vsled deželne ustave more v našem domačem jezika v zboru govoriti kakor mu je drago, posebnega določka o tem ni treba.
V 3. zboru je gosp. deželni predstojnik razodel zbora sporočilo ministersko, naj deželni odbor prevzame kmali deželno premoženje in deželne lastnine, in se zavoljo tega pogodi s prejsnimi stanovi.
129-----
Dr. Bleivveis je potem v* imenu dutičnega odbora zboru povedal, da oziraje se na to, da prestavljavci stenogra-Jfičnih zapisnikov morajo biti v muogoverstuih in zlasti tudi v pravoznanskih rečeh zvedeni možje, odbor gospod prof. Macuna in gospod Malavašiča nasvetuje. Zbor ju je enoglasno poterdil. Za tem so se uneli živi pomenki, ker dr. Bleivveis je terjal, da nemški in slovenski urnopisi naj izhajajo ob enem na dan, ker to se ujema z ravuoprav-nostjo. Gospodje: Ambrož, grof A. Auersperg, žl. dr. Wurz-bach, svetli knezoškof, Brolih, dr. Zupan, baron Apfaltern so govorili o tem; nobeden ni uasprotoval dr. Bleivveisovemu predlogu, ako bi se le ne bilo bati, da zavoljo slovenske prestave ne bi se zakasnilo predolgo izdajanje nemških naznanil. Ker nazadnje noben predlog ni obveljal in ker ^Novice4' izhajajo le enkrat na teden, „Laib. Zeitg.a pa vsaki dan, naj skušnja pokaže, kako bo moglo biti.
Za tem so prišle volitve tistih 4 mož na versto, ki imajo biti za 6 let odborniki deželni. Bili so izvoljeni ^^. dr. Bleivveis, Ambrož, žlahni dr. Wurzbach in dr. Zupan, — za njih namestnike pa ^g. Ko z le r, Dežoian, žl. Strahl, dr. Recher. Da zaveruemo nesramno laž, ki jo slovenstvu sovražni dopisuni trosijo po svetu, rečemo memogrede le to, da dr. Bleivveis ni volil sam za se (zato je bilo namesto 15 volitnih listkov oddanih le 14), ampak po sporočilu dr. Tomanovem in po ujegovi določni želji namesto njega in za njega, ki ga je tisti dan neko neodložljivo opravilo odtegnilo zboru, kar je dr. Bleivveis ob seji volitve zboru očitno povedal, -dr. Toman pa v sledeči seji drugi dan ravno tako. — Za naše poslance v deržavni zbor dunajski (ker sta se žl. gospod Strahl in gospod M. Koren odpovedala kot izvoljenca) bilo sledečih 6 gospodov izvoljenih: dr. Lovro Toman, Derbič, Ki o mer od zbornikov kmetiških občin,
—   Dež man in Brolich od zbornikov mest in kupčijske zbornice, — žl. Kari VVurzbach   od   velikih   posetnikov;
—   za njih namestnike pa gospodje: Jan. Kozler, grof Anton Auersperg (ki se je pervi volitvi zavoljo bo-lehuosti odpovedal) in pa Matija Golob.
V  4. seji je poslanec ljublj. mesta gospod Guttman napravil predlog, naj deželni zbor pravilno prizna, da realna šola ni samo mestna, ampak deželna šola, ker se mudi, da bi se osnovala tudi višja realka; gosp. govornik podpira ta predlog krepko. Dr. Bleivveis odgovori, da tudi on spozna to potrebo, in da pravica terja, da realka bode deželna šola tudi v Ljubljani kakor na Koroškem, Slez-kem itd.; al v tem trenutku, ko nam že ni ne premoženje, ne pohištvo deželno izročeno in tedaj ne vemo, koliko premoremo, ne moremo že danes sprejeti gospod Guttmanovega predloga brez nevarnosti, da bi deželi ne naložili berž o pervem shodu novega davka; treba tedaj, <la se odloži začasno ta predlog, dokler ne prevzamemo premoženja in pohištva deželnega. Gosp. deželni poglavar je dostavil, da je potem gospod zastopniku ljublj. mesta na voljo dano, svoj predlog deželnemu odboru podati. Odloženo ni tedaj za ver žen o, kakor so nekteri hrup zagnali.
V   5. seji je napravil gosp.   dr.  Zupan predlog: pre-svitlega cesarja prositi,   naj   se odloži vinski davk   tako dolgo,   dokler   ne   bo   deržavni   zbor o davkovskih zadevah sklenil.    Gosp. govornik  je   v dolgem govoru temeljito dokazal potrebo, da neha ta davek;   za njim  je govorilo več poslancov,   ki vsi   so   enoglasno   podpirali  gospod Zupanov predlog;   tako   žl. g. Langer,   ki  je še posebno razjasnil veliko nadležnost v pobiranji tega davka;   gosp. baron Apfaltern,   ki  je   omenil   očitno   nevoljo   zoper   ta davek in prigodbe lanske na Stajarskem; gosp. Derbič  je dokazal, kolika nadloga bi bil ta davek za metliško   in černomeljsko okolico; gosp. Brolich ga je zavergel iz moralnega ozira; gosp. Kromer  je   nepristojnost tega   davka dokazal zlasti z ozirom   na nadloge  preteklih   let  na Krajnskem;   gospod
Ambrož je povzel vse, kar se je že za odvernjenje tega davka tudi v lanskem deržavnem zboru govorilo; gospod Dežmau je spomnil še posebno vipavske doline; žl. gosp. dr. VVurzbach je popisal stiske, v kteri bi se naš kmet o odrajtovauji takega davka znajdel; dr. Bleivveis je povzel (v slovenskem govoru) poglavitne vzroke, zakaj bi bil vinski davek neizrečena nadloga Dolencem, Notrajncom in Vipavcom. Sklep obširnih pomenkov je bil po nasvetu grofa Antona Auersperga, naj se dr. Zupanov predlog ze-dini z g. Kromerjevim, namreč da se prosi presv. cesar, da kakor dolgo terpijo znane nadloge krajnske dežele, naj se ne vpelje ta davek, pa tudi, če bi te jenjale, tako dolgo ne, dokler ne bo deržavni zbor sploh pravila o davkovskih postavah izrekel.
V 6. seji je bilo sklenjeno, naj stanovališče prihod-ujega deželnega glavarja bode v 2. nadstropji tistega poslopja, kjer so poprej cesarski deželni predstojniki stanovali; v 1. nadstropji tega poslopja naj bojo pisaruice deželnega odbora; cesarjeva loža v gledišču uaj bode loža cesarskega deželnega predstojnika; biizo te pa loža deželnega poglavarja; kolikor sob se more v „loutovžua prepustiti cesarskemu deželuemu predstojništvu in pisamicam cesarskim, naj se radovoljno prepusti proti primerni najemščini; pa za vse to naj bode — po predlogu svetlega gosp. knezo-škcfa  —  deželni odbor zboru odgovoren.
Na predlog dr. Bleivveisov, da bi se za požiganje ljublj. močirja (mahii) odločil spet čas od 16. velikega serpaua do 10. kimovca in bi se osnovala postava tega požiga, je po živih razgovorih, kterih so se udeležili gospodje Ambrož, Guttman, Kromer, Obreza, Dežman, sveti, knezoškof, dr. Zupan, dr. Wurzbach, obveljal gospod dr. T o man o v predlog, naj se ta reč izroči deržavnemu zboru v posvet, v kterega naj se pokličejo še drugi o tej zadevi zvedeni možje, in po vsem tem naj se mnenje deželnega odbora prihodnjemu zboru predloži v sklep.
Drugi predlog dr. Bleivveisov, ki so ga podpirali gospodje Guttman, Ambrož in Brolich, naj se slavno dnarstveno mini-sterstvo prosi, da se berž odpravi cestnina na mavti pri Št. Petru in v Kravji dolini, je bil po veliki večini glasov poterjen.
Poslednjič je bilo sklenjeno, da vsi poslanci morajo sprejeti odškodovanje za to, da opravljajo službo poslancov; če bi se jim ne dalo odškodovanje in bi mogel poslanec na svoje stroške živeti, bi bila to nevarna reč, ker le bogati ljudje bi zamogli potem poslanci biti in manj premožni ne; uuanjim poslancom je bilo po pravični razmeri določeno 5 gold. na dan in povračilo stroškov za dohod in odhod, v Ljubljani stanovajočim pa 3 gold.
K koncu zbora je rekel dr. Bleivveis, da ker že spet čuti, da njegove oči so začele silno slabeti, mu skerb za zdravje veleva, stopiti iz deželnega odbora (toda ne iz zbora) in zatega voljo je prosil, naj si. zbor voli namesto njega četertega odbornika.
Cas nam ne pripuša, da bi o pomenkih in sklepih veerajšnega zbora danes kaj več povedali kakor le sledeče, prihranivši si vse drugo za drugo pot. Gosp. Miroslav Vilhar je v dolgem govoru z jasno besedo dokazal potrebo, da se kmali po celi deželi dožene toliko potrebna gojzdna in ser vi tu ina rešitev; g^, Mulej, Koren in dr. Toman ga krepko podperajo; žl. gosp. Strahl dokaže obširnost omenjenega opravilstva; gosp. dr. Zupan misli, naj se ta važna reč poprej izroči posebnemu odboru v prevdarek; s tem predlogom je tudi gosp. Vilhar zadovoljili, in enoglasno je bil potem poterjen. — Vzdignil se je h koncu seje g. dr. T o mati in zboru predložil, naj prizna, da je poklican čuti nad tem, da se berž ko je mogoče spolne oporoka, ki jo je rajni knezoškof Wolf zapustil slovenskemu uarodu zastran slovnika našega, iu naj v pospeh tega važnega dela vzame deželni odbor to reč v evoje varstvo.    Z nadušeno besedo se je ozerl gosp.
-----    130------
govornik na rajne slavne nase možake grofa Turjaškega, Valvazorja, Cojza, Vega, Linhardta, Kopitarja, Vodnika, Prešerna, ki so narodu svojemu darovali kri, premoženje in duševno moč; tudi Wolf je stopil v versto dobrotnikov celega slovenskega naroda ; naj se tedaj kmali kmaii spolne njegova nam vsem presveta oporoka! — Vi-dilo se je očitno, da so globoko v serce vsem pričujočim segle besede govornikove. ŽI. gosp. Strani poterdi vse, le omeni to, da se je oporoka rajnega kneza v vsem spol-nila, kar se tiče dnarne zapuščine. Gosp. dr. To man odgovori, da Bog obvari, da bi bil hotel komii kakošno žal besedico reči, le drugi del slovnika želi kmali na dan spraviti. Dr. Bleivveis se oglasi in poterjuje Tomanov predlog, ker le predolgo spi že ta reč, ki bi se bila imela po §. 26 knezove oporoke brez odlašanja nadaljevati. Toliko bolj pa je želeti celega slovnika, ker očitno bo potem še le vsem, da naš jezik ni tak ubožec, kakor nekteri pravijo, ampak da je bogat in veličasten! — Veselo je bilo viditi, da ves zbor je enoglasno naposled poterdil Tomanov predlog in tako poslavil narodno reč. — Ginjenega serca je posled-njič dr. Bleivveis , ki so ga danes poslanci kmetiških občin vdrugič enoglasno v deželni odbor volili, sprejel volitev, rekoč, da nehvaležnost bi bila, tolikega zaupanja ne pover-iiiti z vsem , kar slaba njegova moč premore.
Deželni zbor goriški.
Iz Gorice 11. aprila. — Na enak način kakor povsod se je tudi v našem mestu 6. t. ni. deželni zbor odperl. Predpostavljena sta bila obilnemu občinstvu: gospod grof Pace kot deželni poglavar in predsednik zbora, in gospod dr. Doljak, kot tega namestoik. Oba gospoda sta pravična moža za Slovence kot za Lahe. V zboru sedijo naslednji poslanci, izvoljeni od Slovencov: Cerne, Fabiani, Grossmann, Kafol, Polaj, dr. Zigon in Winkler; izvoljeni od Lahov: Deltorre, Codelli, dr. Deperis, zgorej imenovani dr. Doljak, dr. Dottori, Goriup, Michelli, dr. Pajer, dr. Ris-mondo, H. Ritter in W. Ritter. V pervi seji 8. t. m. so volitve pričujočih poslancov pretresovali in poterdili. V drugi seji 10. t. m. se je odločilo poslati na Njih Veličanstvo zahvalno pismo, ki se je koj prebralo v talijanskem jeziku. Na predlog g. Cerne-ta se je vsestransko poterdilo, naj se ima talijanskemu zahvalnemu pismu tudi v slovenskem jeziku pri-djati. Na to prosi za besedo g. Kafol, ki po slovensko tako-le govori: ;,Mnogospoštovani gospodje deželni poslanci! Dozdeva se mi, da protokol ne bi bil skoz in skoz pohvale vreden, ker se samo v talijanskem jeziku piše. Res je sicer, mi se tu že tretjikrat v talijanskem jeziku pogovarjamo, al moj stari oče že so mi pravili, da Gorica je slovensko mesto; po tem takem ker imamo enakopravnost narodnosti in jezikov zagotovljena, mogel bi se prav za prav tudi po slovensko pisati. Uprašam tedaj pervič: ali se bo protokol v tem poliglotnem zboru skoz in skoz le po talijansko pisal, drugič: ali se bo smelo v tem zboru tudi po slovensko govoriti, in tretjič: ali se bo smel tudi nemški jezik rabiti?4' Na to vprašanje prosi govornik, naj bi se mu odgovorilo, da bi se tako v okorn prišlo vsem prihodnjim zmotam. Predsednik zaprosi ta slovenski govor prestaviti na talijanski jezik, kar je sam govornik spolnih Oglasi se na to gosp. Goriup z opazko, naj bi se odgovor tega vprašanja začasno odložil. Prišle so na versto volitve dveh poslancov za deržavni zbor v Beč. V pervi volitvi sla bila izvoljena gosp. Goriup in gosp. Dottori. Pervi je hvaležno sprejel, drugi se je pa tej časti koj odpovedal izgovorivši se, da nemškega jezika ne ume. Pri drugi volitvi so zvolili dr. Doljaka; al tudi ta sprejeti ni mogel zavolj privatnih silnih opravil. Pri tretji volitvi je bil izvoljen dr. Rismondo. Ker pa tudi ta gospod nemškega jezika premalo ume in je poleg tega preredkega zdravja, prosi to butaro komu drugemu izročiti. Preden se četerte volitve lotijo, opazi dr. Deperis,  da, ker gosp. Goriup kot
rojen Slovenec Slovence nadomestuje, naj bi se nikar ne prezerlo, za Lahe zvoliti poslanca laškega kervesa. Gospod Goriup, ki ima komaj pokazati, a ko se bo za Slovence pravično potegoval, je na ravno omenjeno opazko odgovoril, da tukaj ne gre pretresovati kake kervi da je kdo, ker Slovenec ne manj kot Lah potegovati se ima za občni prid dežele. Dr. Pajer je pri vsem tem tirjal tali-janskega poslanca. Na to ustane gosp. dr. Doljak ter pri-čijoči strastni tirjatvi prav po keršansko in možko odgovori, kako da Slovenci in Lahi od nekdaj sem v naši deželi skupaj živijo in kako naj bi med njimi vsako prepiranje nehalo in si prijatelsko eden drugemu roko podali. Sprejete so bile te pravične besede od vseh dobro mislečih z očitno pohvalo. Po večini glasov so se poslanci poprijeli četerte volitve in izvoljen je gosp. Cerne. Oba izvoljena deržavna poslanca sta Slovenca. Upamo tedaj, da gosp. Goriup nam ne bo našega serca ogorjupil in da gosp. Cerne se ne bo nam izneveril in naš narod očernil, ampak da pervi in drugi se bota potegovela za Slovence po poti enakopravnosti. Zato se jima serčno priporočujemo. Tudi mislimo^ da nam Slovencom na Goriškem se ne bo nobena krivica godila, ako se le bodo naši slovenski nadomestovavci krepko in modro za enakopravnost potegovati znali.
Pri tej priložnosti smo opaziti utegnili med pričijočimi poslušavci, da prenapeti Lahi celo v čast štejejo vsakem« Lahu, ako nemškega jezika (se ve da tudi slovenskega) ne razume. Mi pa mislimo, da izobraženim Avstrijancom se nikar v čast marveč v sramoto šteti ima, ako poleg neogibno potrebnih deželnih jezikov ne govorijo ali saj ne spoštujejo tudi nemškega jezika. Taki se očitno razodevajo, po čem da dišijo. Nam pa Slovencom je iu ima biti ljuba Avstrija, enakopravnost in bratinstvo z vsakim  narodom.
Josip Mlinarjev.
Deželni zbor štajarski.
v
Iz Stajerja 10. aprila. — ž —*) Sklican je tudi naš deželni zbor. Na Štajarskem prebiva blizo 400.000 Slovencov, torej dobra tretjina vseh stanovnikov. Al jim bo pač postavna ravnopravnost došla iz našega zbora? Cujmo, kako je dozdaj. Sklenil je pismo zvestobe in hvaležnosti presvetlemu cesarju poslati, ter je odločil odbor za njega sostavo; da bi se spodobilo to tudi v slovenskem jeziku staviti, še do zdaj ni nihče omenil, morebiti zato, da se ne žali mir in sprava?! Obravnave našega zbora se bodo samo v nemškem jeziku naznanjale. Kakor slišimo, je bil nek gotovo pravičen Nemec v nekem odbora misel sprožil, ne bi li dostojno bilo, to tudi v slovenski prestavi storiti; slovenski poslanci pa so nek povedali, da tega ni treba, kar so s tem izpričali, da kdor take reči bere, tudi zna nemški, drugi pa za-nje ne marajo! (Pač lepa reč!)
*) Žal nam je, da nam je dopis šele došel , ko so bile „Novice'c že polne; smo tedaj le mogli to mcivico i', njega posneti.
Vred.