145. številka. Ljubljana, v torek 27. junija. XV. leto, 1882. ■ Izhaja vsak dan *vcč«t, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrijsko-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld. — Za Lju bljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesce, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od Četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po S kr. Če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši ^Gledališka stolba". tJ pravnistvu naj se blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. \f LJubljani 27. junija. Vuanja politika suče se o Egiptu, okolo katerega, kakor okolo vroče kaše, velevlasti preže priČakovaje, kdo Be bode opekel pri tem vprašanji, komu na korist razpletel se bode ta vozel in čegav vpliv bode naposled pripoznan merodajnim. Da si je gotovo, da se pri ustji Nila razpravljajo evropska vprašanja, da ondi tekmuje Bismark s Frevcinetom, in da je tudi Rusija v deželi nekdanjih Faraonov prav močno angažirana, vender nas to vprašanje ne zanima toliko, ker je kraj sicer malih, a vele važnih dejanj nam precej oddaljen, in si v svojej prirojenej lehkoživnosti mislimo, da tam doli zane-teni požar ne more preko mokrega morja, da ima to vprašanje za nas le v tem nekoliko pomena, da se krivonosi rod Abrahamov pomnoži za nekoliko stotin. V notranjih deželah pa se obravnavajo pravde. Tiskovno pravdo v Celji smo uže prebili in pri tej priliki pridobili si jako neugodne pojme o omiki in uljudnosti Celjanov, ki niti tujcev in popotnikov, ki pridejo v njihovo ozidje, ne puste pri miru in jih insultirajo v javnih prostorih. Pravda nenavadno lokavega in predrznega kavalirja Iloffmanna na Dunaj i kaže nam Živo podobo iz tako imenovanih boljših krogov, pa nam nikakor ne privošči pogleda za kulise in tamkaj nakopičene pikantne tajnosti, zato nam je uže precej jednako, bode li obtoženec krivim spoznan ali ne. Tretja velika pravda vrši se v Lvovu, kjer stoje pred sodnijo veleizdaje obtoženi Rusinj, Tudi o tej delikatnej stvari nij, da bi pisali preveč obširno, k večjemu bi se smelo opomniti, da kakor smo culi in v raznih časnikih tudi čitali, tudi drugod prihaja denar preko granice v deželo in to ne samo za literarne namene, pa..... LISTEK. II. pismo »vrhniškega pohajkovalca". „Ich bin kein Freund der Traurig-keit" — odlomek iz stare veličastne pesni v UBtih mladega maločastnega vrhniškega nemškutarja. Gospod uredniki Za Boga! Vi Še vprašate, zakaj da Vam ničesar več ne pišem? Jaz in Karel Obreza v najinih žilah nijmava bele krvi! Če torej Vi, gospod urednik, greste objavit skrivnostno pismo, ki ga pišem jaz in je popisan od Karla Obreze, ali nama ne sme vzrasti greben? Jaz ne vem, kaj bi bilo tako čudnega pri tem. In če denem jaz gospoda Alojzija Mulleya mej valarje ter mu pretarem malo stare njegove kosti, — ali mora gospod Alojzij Mullev to vedeti, in zakaj bi on ne smel na stare dni mirno sedeti na svojih Jorbarjih" ter uživati svojih postranskih kupčij zlate cekine in srebrne tolarje? Kadar boste Vi, gospod urednik, toliko otrobf povezali, kakor jih je gospod Alojzij Mullev, in kadar boste toliko kozolcev preobrnili v večno čast in slavo kranjske nemškutarije, kolikor jih je gospod Alojzij Ker o vseh teh stvareh ne kaže pisati, dali bodemo za denes zopet naše nemškutarje v „stope", kajti te vrste ljudje postajajo vedno predrznejši in neznosno arogantni, kakor kaje dopis v „Deutsche Zeitung" pod naslovom : „Die Stellung der Deutschen in Krain". Kdo je ta članekfpfegMšil, nam nij znano, gotovo je samo to, da je to moMflrbiti mož nezrelih možjanov. Takoj v prvem stavcu zatrjuje namreč, da je zdanja vladna zistema k temu pripomogla, da se vzbuja narodno čuvstvo Nemcev. Nu dobro, zakaj pa potem napadate vlado iu se repenčite na vse kriplje, namestu da bi želeli, da bi zdanja vlada ohranila se še dolgo vrsto let, da vam bode mogoče priti do pravega nemškega čuvstva? Trditev, da je „nemška kultura v Kranjskej tako potrebna, kakor vsakdanji kruh," mora ue citati narobe, tako namreč, da je nemške j kulturi ali vsaj njenim zastopnikom mej nami, potreben vsakdanji kruh, zato so prišli k nam, zato naj bi bili malo bolj pohlevni in dvorljivi. Ne bomo sledili nemčurskemu pisaču po vseh ovinkih njegove jeremijade o napredku slovenstva po deželi, ker bi mu s tem skazali preveč časti in važnosti, a jeden stavek je tako ohol iu širokousten, da ua ne moremo in ne smemo prezirati. Ta stavek se glasi: „Der Deutsche ist in Krain der alleinige Repraesentant der Iutelligenz uu d de s Kap i ta Is." Uže jedenkrat smo povedali, da pravi omika-nec še nikdar nij bil bahač, in tisti še nikdar pravi bogataš, kdor vedno tolče ob Žep in cvenkeče z dro bižem. Omenjeni stavek nij druzega nego ošabna laž, nesramnost brez uzroka. Kje pa je vaša inteligenca, v čem se pojavlja? Koliko leposlovnih in vednostnih del pa imate sploh na duši, vi vsi, ki se štejete Mullev — tedaj boste tudi Vi rekli, da ste si zaslužili „pokoj" ali „otiumtt, kakor bi rekel stari Rimljan ter še pristavil: „cum dignitate". „Otium cum dignitate"— pokoj v časteh! O, sladka zavest onemu, ki na starost uživa pokoj v časteh, „otium cum dignitate" ! Torej, gospod urednik, dejmo gospodu Alojziju Mullevu „otium", če tudi „sine dignitate", pokoj, če tudi „brez časti". Medalij, svetinj in družili tacih častij mi ne bodemo pripenjali na gospoda Mulleya stare prsi, — na zelniku nemškem, ki ga je s skromnimi svojimi močmi obdeloval svoje žive dni, tam rastejo njegovih častij plevelnati vršiči! Mi pa privoščimo gospodu Alojziju Mullevu mir in pokoj, sam na sebi brez častij, in to tem bolj, ker vpokoj-Ijeni ta sodnik še zdaj — ne vemo, ali prisiljen ali neprisiljen?! — opravlja notarske posle, kar je zopet dokaz, da gospod Mullev potrebuje miru in pokoja! Recmiescat in pace! — Vedite torej, gospod urednik, da ste nas pretresli, mene, Karla Obrezo in Alojzija Mulleva, ker ste objavili pismo, ki je bilo pisano samo za Vas! Ali kaj to, mojemu prijatelju Ješ-prenčku bi se bila kmalu huda zgodila, ko bi Bog ne bil odvrnil nesreče! Tisto jutro, ko je bilo Vaše hudo delo uže storjeno in se je tako čitalo moje pismo po Vrhniki, bila je v zvoniku sv. Lenarta ura osem. V tistih trenutkih po osmih se vse nekako mej Nemct v Kranjskej V Vsi vaši duševni proizvodi komaj napolnijo tesne predale jetičnega tednika in še tega bi ne zmogli, da vam ne pomagajo inserati in da nij slovenskih listov, ki vam dajejo tvarino. Niti jedne številke bi ne spravili na dan, ko bi slovenskega časnikarstva ne bilo. In vaš kapital je — kranjska hranilnica! Ona vzdržuje vam filharmonično društvo, ona brani glavno vašo trdnjavo pogina, kranjska hranilnica ima vsik-dar še kak grošiček za vas in zadnje dni je zopet globoko segla v žep in odloČila 3000 gld. za gledališče. To je ona in ista hranilnica, katero je prebivalstvo cele dežele spravilo na denašnie stališče, v prvej vrsti pa slovenski kmet, kajti samo iz treh gorenjskih sodnijskih o krajev (Škofja Loka, Kranj in Radovljica) vloženih je nad šest milijonov goldinarjev. Pregovor sicer pravi: „Kdor ima dosti špeha, lehko škornje ž njim maže", vender bi se mi uso-jali nekoliko dvomiti, da je kranjskej hranilnici, ki je vender le samo denaren zavod, na prosto voljo dano, da je sploh prav in solidno, podpirati vsa n e m č u r-sko-strankarska podjetja v tolikej meri in se tako nekako strastno postavljati v vedno protislovje z ogromno večino prebivalstva in tedaj tudi interesentov. Če pa hranilnica prestane biti vaša pokroviteljica, potem je tudi vaša glorija pri kraji in ne vemo, kdo bode hotel potem predstavljati vaš kapital, kajti v denarnih zadevah so ljudje jako občutljivi in kočljivi, in v lastni žep marsikdo, ki je kot ravnatelj kacega denarnega zavoda pri raznih prilikah votiral znatne vsote, vender le nerad po-segne. Tedaj le malo bolj krotko in bolj pametno in /gane tudi na Vrhniki, kakor drugod po velikih in malih trgih, kjer imajo sodnije, davkarije in še kaj več. Torej o tem času so tisto jutro priplavali na površje tudi taki mehurčki, ki se navadno o tej uri še gugljejo po „ posteljah prožnih", kakor poje Koseški. Ti mehurčki bili so Vam vrhniški nemškutarji, ki so se tedaj postavili na križpot, koder mora koj po osmih priti vse, kar nosi na Vrhniki solnčnike in nparasole". In napeli so nemškutarji svoje oči ter dobro gledali, kdaj da pride tisti, ki ima pisan solnfinik, — kajti pisan solnčnik je imel Ješprenček in ta je prijatelj „pohajkovalca", in Če imamo tega, dobimo tudi „poh»jkovalcau, ki nas je v „cajtenge" dal: tako daleč seza tudi nemškutarska pamet, mislimo vsaj. Torej tako so čakali in oči napenjali ! Ali gospoda Ješprenčka nij hotelo biti, in če je bil, vsaj poznali ga nijso, ker seboj pisanega solnčnika tedaj nij imel ! In prav pametno je bilo to, da ga nij bil vzel seboj! Kajti takoj bi ga bili izpoznali in obsuli bi ga ter opikali, samo za tega delj, ker včasih pohajkuje s „pohajkovalcem"! In ne vem, kako bi se tedaj izšlo z mojim prijateljem, ker vrhniški nemškutarji so sicer mehurčki, ki jih najmanjša sapica lehko odnese v Krvave Peči, ali resnica je, da so tudi sveto navdušeni, — in česa vsega človek ne stori v svetej svojej navdušenosti, posebno če je nikarte preveč poudarjati svoje inteligence in kapi* i tala, ker je to le malo umestna babačarija. Politični razgled. Notranje debele. V Ljubljani 27. junija. „W. Ztg." javlja, da je sekcijski šef Al. pl. Czedlk imenovan sekcijskim šefom extra statum v trgovinskem minist erst vu in predsednikom vodstva državne železnocestne vožnje na Dunaj i. Dr. Schönerer je konečno vender le iztaknil vratca, pri katerih bi se dalo dr. Herbstu in nemskoliberalnej stranki pritihotapiti do krmila in vodstva v našej Avstriji. Česar zmogli nijso strastni napadi, poulične demonstracije in parlamentarni škandali, velikonemški parteitigi in shodi, hinavsko stokanje in premišljeno prilizovanje: to naj doseže združenje Avstrije z Nemčijo na eolnem in gospodarskem polji. Ta nevarna misel porodila se je v vročej glavi Schönererjevej, in kar nij šlo, kakor znano, pred tremi leti, to naj bi se izvršilo zdaj. Za tega delj je nedavno popoto-val dr. Schöuerer v Vratislavo ter oznanjeval tam pogreti nauk o novej zavezi avstrijsko-nemškej v gospodarstvenih in eolniuskih zadevah. Pričakovati je bilo, da v jedno sapo nemški listi pobita, ocenit najnovejši govor „Svetelskega filozofa", kakor se dr. Schönerer imenuje. Storili so tako, ali zdi se nam, da ta pot nijso bili tako navdušeni, kakor druge krati v tacih prilikah, — ker mogoče se jim je vender le začelo svitati, da nij varno, igrati se z ognjem. Pač pa se je napeljala agitacija v pripro-stem narodu in nedavno prilezla je v Kremzu na Spodnjem Avstrijskem na dan resolucija tamošnjega nemško-narodnega društva v tem veliko-nemškem smislu. Nekov dr. Stingl, znan komičen patron, predlagal je resolucijo, naj bi se združila Avstrija z Nemčijo na eolnem polji, češ, da tako se bode Bpodnje-avstrij sko vino brez eolnine izvažalo v Nemčijo in pa nemško-liberalna stranka pride v Avstriji zopet na krmilo! Resolucija ta sprejela se je, dr. Stingl pa ima zdaj veliko zaslugo, da je svetu naznanil, kam prav za prav pes taco moli. In mi se zdaj tudi vprašamo, ali je to tis'~. državna stranka, ki pravi, da ceäarja brani zoper dežele, ki pa hoče cesarstvo samo spraviti pod brezobzirno trgovinsko politiko Bismarkovo? Ali je to tista nesebična in prestolju udana stranka, ki zdaj prodaja za čašo kislega vina samostojnost naše države? Pri Bogu! mi nijmamo razloga, zavidati Herbsta in njegovo stranko, da gre v klet razvijat zastavo političnega svojega prepričanja. In vino Veritas — pravimo tudi mi. — V tem je zanim-Ijivo, kar se „Po!itik-iw brzojavlja 24. t. m.: „Ker se neprenehoma dela na to, da bi Avstrijsko-Ogerska v gospodarstvu združila se z Nemčijo, povprašal sem na zanesljivem mestu, kako kaj vlada misli v tej zadevi. Odgovor bil je jasen in določen. Pri gospodarskih stvareh rahločutnost premine, kakor tudi v denar s t ve ni h. Če se pomisli, s kakšno težavo se je sklenila z Nemčijo pogodba o coluini in kupčiji, potem nobenega ne mika delati na kaj tacega, kar ravno potrebno nij, kar pa bi vzbudilo neizogibljive boje zavoljo dobičkov in bi gotovo ne utrjevalo po- j litične zveze mej Avstrijo in Nemčijo. Če si pa opo-| zicija hoče dolg čas preganjati z gospodarskimi uto-I pijami, stori naj to na svoj račun. —" Vnanjc države. Bolgarski minister vnanjih poslov postane baje ruski general Sobelov, vojni minister pa baron Kaulbars, tudi ruski general. To bi se bilo določilo, ko se je knez Aleksander mudil zadnjič v Petrovem Gradu. Angleška spodnja zbornica potrdila je s 132 glasovi proti 30 član 12 irskega nujnega zakona, kateri dovoljuje vladi, vse tujce, ki so deželnemu miru v kvar, pregnati iz Velike Britanije in z Irskega. Konferenca v Carjem Grada imela je v nedeljo drugo svojo sejo. Sklenilo se je, še jednokrat pozvati Turčijo, da naj pošlje v zborovanje zastopnika in se tako udeležuje posvetov glede egiptovskih razmer. Še vedno upajo, da se sultan da pregovoriti, kar je pa malo verjetno, če se ozir jemlje na opomnjo ministra vnanjih poslov, Said paše, ki je baje dejal, da se pravi kalifa razžaliti, če se konferenca snide brez Portinega poverjenika. Kdaj da se snide konferenca v tretjič, še nij znano. Poroča se, da bodeta prihodnjič zastopnika Francoske in Angleške predlagala, da se mora odstraniti Arabi paša, in kako da bi se to doseglo, o tem se bodo razgovarjali članovi konference pri prvem shodu. Posebno angleški kabinet sili na to, ali Arabi paša — ta ravno je zajec za grmom. Če je tega hujskača sultan zopet zadnjič pohvalil ter mu celo dal Medšidje*red prve vrste, po tem je razmera mej njima jasna in jasno je tudi, da ima Arabi paša trdno zaslombo. Arabi sam se je izrazil v lice Standardovemu korespondentu, da se Angleškej niti ne zdi, v kakšno nevarnost bi se vrgla, če bi se hotela dotakniti pravic in svoboščin egiptovskega naroda. Arabi paša se čuti, in sultan nijma najmanjšega greha pri tem. — Uradni nemški listi se zdaj izjavljajo, kako da se o konferenci sodi v Be-rolinu. Poglavitna in merodajna misel je ta, da konferenca ne more ničesar doseči brez Turčije, še manj pa proti njej. Dopisi. ■z Kamnika 26. junija. [Izv. dop.] Tudi v našem mestu ustanovilo se je prostovoljno gasilno društvo. Pri denašnjej volitvi so v društveni odbor izvoljeni: Podpoveljnikom gosp. Josip Močnik, Ie-karnik; blagajnikom MaksoVeršec, mestni tajnik; tajnikom Alojzij Vremšak, uradnik; poverjeniki: Hrastnik Franjo, Grašek Jernej in Fischer Franjo. Za poveljnika gasilnega društva se bo vršila ožja volitev prihodnjo nedeljo, ker je za veljavnost treba nad polovične večine oddanih glasov. Gospod Franjo Rode dobil je namreč 18, gosp. Janez Kecel pa 17 od 38 oddanih glasov. Naše novo gasilno društvo bo imelo slovensko poveljstvo. Prihodnjič več o tem. Iz Tomala 25. junija. [Izv. dop.] (Vabilo.) nSeža nsko-komenko učiteljsko društvo" bode zborovalo v 6. dan julija t. 1. ob 10. uri dopoludne v Lokvi. — Na dnevnem redu so pričujoče točke: 1. Prvosednikov pozdrav; 2. prečita se zapisnik minolega zborovanja; 3. o praktičnem zgodovinskem pouku — predava g. Kante; 4. kako nam je vspešno poučevati petje v narodnej učilnici — govori g. Pelicon; 5. o šolskih boleznih — g. Hro-vatin; 6. razni nasveti. Uljudno vabi čč. gg. članove, da se v obilem številu snido k imenovanemu zanimljivemu ahodu Prvosednik „sežansko-komen skega učiteljskega društva". Iz Trsta 23. junija. [Izv. dop.] Poročali ste uže, da so prodrli 4 kandidatje n Edinosti" in 2 kandidata, katera sta na svojo pest kandidirala; dene« vam hočem to natančneje poročati: V I. razredu je zmagal po jako burnem volilnem boji z ogromno večino od društva »Edinosti" priporočeni konservativec, J. Pagan proti zloglasnemu „progressistu" dr. Goracuchiju, kateri je komaj mej 250 oddanimi glasovi 80 jih vjel. Boj je bil v tem razredu v istini živahen, ako pomislimo, koliko denarja so stale „progressovce" razne ju -zine in dobro plačani agitatorji, katerih je imel okolo 30. Na dan volitve so se zbirali Goracuchijevi pripadniki v nekej gostilni pri sv. Jakobu, jeli in pili so na vse pretege in vsak hip je prilezel kak plačan „špijon" ogledovat na volišče, kako da se stvar vrši, in vsaki je z veliko nezadovoljnostjo krenil v glavni stan. Jednega teh Špijonov so vrli Škedenjci dobro odgnali s „fuora Špija". Vse je pričakovalo izida volitve in ko je vender ta bil naznanjen, za-orili so nživio Pagan", nm. . . . per Goracuchi" ; vračajoči se proti Skednju peli smo „IIej Slovenci"; zopet so rešili vrli Škedenjci svojo narodno čast. nProgressistea ta okraj okolo 1000 gld. stane in gotovo ne bode kmalu kandidiral v tem okraji dr. Goracuchi. V II. razredu nij bilo toliko nevarnosti, kajti lahoni nijso postavili nobenega kandidata, ker v tem okraji bi bilo vse zastonj in so tako zanesljivi narodni možje, da ko bi se vsi „progressistiu vanj vrgli, bi nič ne opravili. Tu so izprevideli, da z glavo ob zid tleči nij dobro. Izvoljen je bil poprejšnji mestni odbornik Aut. Dejak. Ravno tako se je zgodilo v III. razredu, samo s to premembo, da je bil nasprotni kandidat, katerega so nekateri priporočali in volili, tudi izvrsten narodnjak, a naposled so izprevideli, da je bolje, ako skupno delajo in tudi varneje za vzgled drugim volitvam, in izvoljen je bil vrli Štefan Nadlišek. V IV. razredu je bil tudi ljut boj, v katerem smo pa žal i bog! podlegli. V tem razredu je zmagal nek Alessandro Cesare, Italijan po krvi, dozdaj v političnem delovanji nepoznana osoba; razvidelo se nemška! Z jedno besedo, moj prijatelj gospod JeŠ-prenček bi imel sitnosti, če bi bil izpoznan; saj se je itak našlo svetopisemsko dekle, ki je vprašalo tega mojega prijatelja, ali on pozna „pohajkovalca vrhniškega" ! In on je šel ter dejal, da me ne pozna. Bog ve tedaj, kolikokrat me je pa ta zatajil, svojega prijatelja! Glejte tedaj, gospod urednik, koliko tujih grehov ste si nakopali, in nij zastonj, da sem se jaz moral jeziti. Za tega delj sem se pa srdil na Vas. Ali še drug uzrok je bil, da Vam to'iko časa nijsem nič pisal iz teh mojih hribov. Pogreznil sem se namreč bil v globoke študije, šel sem mej učenjake in brodil po starih folijantih — dolgo časa. Kadar kak Ižanec pobere na cesti star podplat ter ga nese k Dragotinu Dežmanu, tedaj plane Dragotin Dežman v zgodovinske študije ter brska toliko časa, dokler ne najde, da ta ižanski podplat je bil uže sto let pred Kristusovim rojstvom na svetu! Tako sem vzel tudi jaz stare bukve v roke in sicer ne zaradi ižanskega podplata, ampak zavoljo Karla Obreze na Vrhniki! In zavoljo njega preštudiral sem vse mani-hejce in adamite, pikardiste in hotentote, ki so kdaj ali še dandenes hodijo nagi okrog, vse to zavoljo Karla Obreze! In našel sem zapisano, da se je bil naš očak Adam pokril s figovim listjem, ker ga je bilo sram, — a da se Karel Obreza rajši odkriva, ker ga nij nič sram. In našel sem tudi ta razloček, da Adam, ki ga je bilo sram, nij bil omikan, a da je Karel Obreza pil iz korca kranjsko nemškutarsko oliko, in ga vender nij nič sram! Tudi me je vrlo zanimalo — vse zavoljo Karla Obreze — vprašanje, kako so ljudje razodevali in kazali svoje veselje in dobro svojo voljo. In našel sem v zgodoviui, da so se ljudje v svojem veselji k večjemu na glavo postavljali ali pa morda ä la ptujski Mihelitsch „die Wacht am Rhein" prepevali in pri tem klofute dajali. Tega pa nikjer in v nobenem veku našel nijsem, da bi si ljudje iz preobilega veselja obleko trgali raz sebe, kakoršno navado ima vrhniški nem-škutar Karel Obreza, katerega pač nij nič sram! Če se poje: „Ich bin kein Freund der Traurigkeit" in se pri tem tako z obleko agira, kakor je to storil Karel Obreza, ki ga nij nič sram, potem je to brez dvombe kranjsko-nemškutarsko omike naj poznejši jesenski cvet! In vsekali bodemo nemškutarsko to junaško delo tudi na tisti spomenik, ki ga kmalu postavimo nemškutariji na grob! Kajti potomcem je treba povedati in zapisati tudi tisto, česar naj se varujejo, če nečejo, da jih ne bode nič sram, kakor to nij nič sram vrhniškega nemškutarja Karla Obreze ! Ko pa tako sodimo, treba pomisliti dvakrat, da je Karel Obreza nemškutar, in takoj ga bomo sodili milostniše! On je nemškutar in on se sme ravnati po besedi in „viži", kakor jo je zapel nemški Heine: „Ich bin kein Rümling, ich bin kein Slav1; Ein deutscher .... bin ich, Gleich meinen Vätern. Sie waren so brav So pflanzenwüchsig, so sinnig. Sie spielten nicht mit Galanterei Frivole Lasterspiele; Sie trabten täglich, frisch-fromm-fröhlich-frei, Hit ihren Säcken zur Mühle." Karel Obreza sme peti to pesen in to je velik „milderungsgrund", Če tudi se bi dalo pohujšanje, in naj se zarede zalege manihejcev in adamitov, pikardistov in hotentotov tudi na Kranjskem, zakaj pa ne? Opisavši Vam svoje študije, ki so se mi zadnje dni vrtele okrog adamitov in Karla Obreze, povedal Vam bi zdaj rad tisto „störijco". Saj vero, da ste uže radovedni, „kako pa je to bilo!" Ali, gospod urednik, — ko bi Vam jaz zdajci rad takisto pripovedoval, godi so mi pri svetu tako, kakor tiBtej gospici, ki so jo bili v sodnijo poklicali za pričo! Tedaj je gospod sodnik hotel vse vedeti in povpraševal jo je po rečeh, ki si jih gospica niti misliti neče! Ali ona da bi morola to govoriti! Zatorej nij nič čudnega, da je gospico rudečica polila in da je morala vzdihniti: Oh, ko bi človek mogel vbb tako bode kmalu, s katero stranko da bode potegnil; mislimo, da proti vladi ne bode hodil, ker ta mu daje lep zaslužek, kajti on oskrbuje dalmatinske pošte, in te mu neso okoli 20.000 gld. Da je ta človek zmagal proti odločno narodnemu, temu se ne bode čudil oni, kateri je opazoval delovanje raznih podkupljenih izdajic, kateri so omahljivejše volilce lovili na liter in morda nekatere še celo na .cvenk", kar je skoraj gotovo, ker še par dnij po volitvah okolo razsajajo; to se dozdaj še nij zgodilo, ker ljudje sicer le ob poštenem zaslužku žive, a te izdajice lehko pijd 4 do 5 dnij vkup za izdajske groše. Posebno so pripomogli k temu izidu volitve: mežnar rojan -eki in ncapovilla* (toliko, kakor pri nas župan) bar-kovljanski in dva gostilničarja na Greti, kateri so v soboto večer volilce lovili in vabili v te gostilne in pri dobrej kapljici lehkoverne volilce pregovorili in z raznimi obljubami preslepili, da so volili „Ce-sarea". Srce me boli, ako pomislim na Rojan in leto 1868, ko je bila otvorjena žalibog! mirno v gospodu zaspala čitalnica, in ravno te Čitalnice zastava je bila s krvjo krščena, a denes so nekateri neznačajneži prodali stari Rojan za nekaj litrov vina, a zagotovim vas, da pri prvej volitvi bode ta ljulika s korenino izruvana. V V. okraji pa je zmagal „ bogataš" Burg-Btaller, katerega je častilakomnost tako daleč gnala, da je pričel na svojo pest agitirati in kandidirati. A Čujte, kakšna sredstva je rabil ta „ o p enaki lord", kateri hoče in misli temu okraju tako zapovedovati, kakor kak „irski lordu, (vsaj velikokrat se je uže izrazil: »moj okraj" Mmio distritto"), in kakor da bi bili vsi narodni volilci njegovi „sužnji"! Teden pred volitvijo, ko je neke ljudi plačal, da so začeli zanj agitirati, postal je ta mož blagodušen in daroval 100 gld. openskim ubogim, 100 gld. cerkvi in open-Bkej domačej godbi 30 gld. Res bi rekel človek velikodušnost, a tu je politična velikodušnost in to radi tega, da je bolj vzbujalo volilce, njega voliti, z mislijo: nbogat in dober gospod", in ravno tu mi pride na misel, da je res, kar je nekdaj „Narod" očital Hočevarju, da „zlat osel" čez visok zid skoči. Tudi je veliko pomagalo k tej izvolitvi, da je openski župnik pri pridigi ščuval na naše vrle narodne može, katere sicer spoštuje ves okraj, a ta jih je imenoval zapeljivce, spake, zmaje in Bog zna kaj še vse. Ali mar ta stvar spada v cerkev? Ako je g. Burgstaller tako velikodušen, lehko bi preje ali pozneje daroval omenjene svote, ne pa ravno o času volitev, in zaradi tega sklepamo, da to nij prava velikodušnost, ampak politično zvita agitacija. Gosp. župniku pa bi svetovali, ako našej a ve tej narodnej reči koristiti neče, naj raje vse pri miru pusti, ne pa ščuva na poštene narodnjake. — povedati! — Ko mi je gospica stvar prijazno razkladala, sem se jej jaz smijal (vem, da mi je gospica uže odpustila!) in tedaj nijsem mislil, da predno preteče leto in dan, zašel bodem tudi jaz v tako ozek klanec! Tedaj se nijsem bil spomnil, da so pod solncem tudi reči, ki si jih človek ne upa povedati, katere pa Karel Obreza brez sramu delal Zdaj vem tudi jaz. da se „vse ne da tako povedati", in ko Vam hočem ono s torij co povedati, sili mi kri v obraz, iu sram me je pisati! K. j ti jaz nijsem nemškutar Karel Obreza, ki ga nij sram tisto delati, o čemer le govoriti zdi se drugim nespodobno in sramotno! — Kako naj torej jaz uravnam, da boste Vi slišali storijco, mene pa sram ne bo, če jo povem? Morda bode prav tako, če Vam pošljem raztrgan telegram, kakor smo jih dobivali časih b turškega bojišča, od koder se tudi nij smelo vse kar tako povedati. Tako-le obstriženo pismo naj Vam govori: „.......Velikonočni ponedeljek šel se je Obreza predstavljat za župana „Pod Lipo" ... V fa-rovži pijača . . . dobre volje . . . zvečer še na Vrhniki ... 15 osob . . . tudi ženskih . . . prezident Karel Obreza poje: „Ich bin keinFreund derTraurig-keit . . . ongavi z obleko . . . Obreza . . . jedna, dve, tri! ... nij obrezan . . . jasno je . . . veliko osup-nenje ..." V VI. okraju pa je zmagal na* vrli Naber-goj, a tudi v tem okraji je pričel nek vziseni gospod, kateri je sicer Slovan, proti njemu delati, a zadnje dni se je vender spokoril; nasprotna kandidata sta bila dva, nek Mauroner in Košuta, kateri zadnji je za 160 litrov vina plačal, da je 42 glasov vjel in to večinoma od Krizanov. Lahon Mauroner pa je toliko glasov vjel, da gotovo ne bode več kandidiral v našej okolici, namreč 5 — reci pet. Torej živeli narodni okoličani! Zdaj pa delajte, da iztrebite ljuliko in polovite vse nčukea v mrežo, izdajicam pa odkrite očitno obraz pred poštenim slovanskim svetom! Domače stvari. — (Petindvajaetletnico) svojega delovanja v Ljubljani obhaja jutri gosp. dr. Al o j z i j Val en ta, profesor porodoslovja. Njegovi kolegi in čestilci prirede mu pri tej priliki slovesen banket. — (Stari petaki) veljavni so v prometu samo še do konca tega meseca. — (Ošpice) razsajajo tako zelo po mestu, da se tej epidemiji dotlej ne bode prišlo v okom, dokler se ljudske šole ne zapro. Naj se tedaj potrebno ukrene, čim preje tem bolje. — (Vojaška godba) svira jutri popoludne ob 6. uri pod Tivoli. Program: 1. Avancement, koračnica od Melusinija; 2. Ouvertura k operi „Marta" od Flotovva; 8. Alpenstimmen aus Oesterreich — Weinwurm; 4. Fiori italiani, potpouri Stiasnyjev; 5. Walpurgisnacht iz opere „Faust in Margareta" (Gounod); 6. Veliko četvorka — Strauss. — (Študentje montanisti ke) iz Ljub-nega, kaeih 40, so na vednostnem popotovanji in se denes müde* v Ljubljani. Potem odidejo v Idrijo. Spremljajo jih rektor fakultete in dva profesorja. — (Iz Središča) se nam pritožuje rodoljub, da na tamošnjej pošti nastavljena gospica G . . . . o slovenskem jeziku niti čuti neče, da nijma niti slovenskih dopisnic in nikakeršnih slovenskih tiskovin :n da se celo usoja tržaoe vprašati porogljivo : „Wie weit werden sie kommen mit diese wiudische spräche?" Naj se gospica ne briga, kako daleč pridemo s slovenskim jezikom, ker to ne spada v njen uradniški posel, naj bode malo menj jezična in naj pomisli, da je ona zaradi strank v službi in ne narobe, sicer utegne nastati vprašanje, kako daleč se pride z nemškutarijo, ki je v tako narodnem trgu, kakor Središče, več nego odvisna. — (V novo bolnico usmiljenih bratov v Št. Vidu na Koroškem) bilo je lani vzprejetib uže 606 bolnikov, mej njimi tudi 42 Kranjcev in 100 Hrvatov. Ker ta dobrodelna naprava brezplačno vzprejema ter vzdržuje vsukoršne bolne, ne glede na njihovo narodnost ali vero, da- Brrr! gospod urednik, Vi pravite: nehaj, prijatelj, nehaj! Sluga Vaš pokorni odgovarja: sem uže nehal, ne-hal! Za glavo sem se poprijemal, ko mi je prijatelj Ješprenček razkladal to zadevo o Karlu Obrezi, o katerem smo do zdaj vedeli, da je le neukusen nemškutarsk kričač, a ne tudi .... The rest is silence. Zadeva ta bila je dolgo časa zakrita z dračjem in častitljivim hrastovim perjem. (Hrastovo perje je baje vrhniškim gasilcem ali rgutschlaueharjemu posebno pri srci. Nedavno peljali so ga jeden cel voz v Bistro, samo, da je bilo mej perjem tudi nekaj želodov in šišk — pardön! — nemškutarskih gasilcev sem hotel reči in ne želodov in šišk.) Ali do zadeve te pririlo je tudi solnce, in Karel Obreza, nemškutarsk pijonir, načelnik „gutschlaucharjev" in županijsk kandidat na Vrhniki, s Heinejem melanholično prepeva: „Meine Hühneraugen jucken, Habe deutsche enge Schuh . . Bodi zdrav, du hoffnungsgrüner Karl! Mi pa, gospod urednik, hvalimo Boga vsak dan do komolca, da nas nij še obsenčila nemšku-tarska kultura! Priporočam se. siravno nijma niti stalnega premoženja niti kacib ustanov, priporočamo, naj slavno občinstvo blagovoli podpirati usmiljenega brata Josipa Hlavačeku, ki s dovoljenjem visoke vlade zdaj v Ljubljani nabira milih darov za omenjeni človekoljubni namen. — („VraČara ili Baba Hrka") imenuje se nova opera, katero je naš slavnozoani rojak g. Davorin Jenko ravnokar dovršil. Ker je vsako delo iz njegovih rok izvrstno in veje iz vseh njegovih kompozicij pravi slovanski duh, usojamo se vprašati : bi li ne bilo možno ta umotvor v Ljubljani spraviti na oder? Izpred porotnega sodišča ljubljanskega. Dne 19. jtimja zatožen je bil kmet "k fant Jože Stanovnik hudodelstva uboja. Ker mu je nek kmetski fant rekel, da se ga Čisto nič ne boji, akoravno je močan, zgrabil ga je obtoženec in valjala sta se nekoliko časa po t len. kar sune Stanovnik fanta s svojim nožem v hrbet, da je drugi dan umrl. Stanovnik bil je obsojen na tri leta težke ječe in ima plačati materi ubitega 21C gld. odškodnine. 20. junija bila sta zatožena kmetska fanta 23 letni Ložar Jožef in 22 let ni Nerad Blaž zaradi hudodelstva požiga. 19. jan. 1.1. šla sta nekoliko pijana domov v Lake, vas kamniškega okraja, in si svetila s skopni ko m. Ko prideta v gozd Jaka Schusterja, zažgala sta tam nekoliko sesekanega smerečja, katero je bilo lastnina Matije Resnika. Vnel se je gozd in pogorelo ga je kakih 130 do 140 štirjaških sežojev. Vrednost smerečevja je 2. gld., oškodovanega gozda 5 gld. Oba zatoženca, katera sta uže pet mesecev v preiskovalnem zaporu, tajita hudobni namen. Dr. /urnik kot zagovornik pravi, da je vsa stvar le igrača pastirjev, in ko bi se vsako tako dejanje kaznovalo kot hudedelstvo požiga, potem bi imelo državno pravdništvo samo s tum opravek. Fanta sta si zakurila, da bi se grela; da sta bila menj pazljiva, je uzrok, ker sta bila pijana. Ta obravnava desetkrat več velja, kot je gozd vreden, in prav za prav naj bi stroške plačala dotična sodnija, ki je napravila tak zapisnik, da je državno pravdništvo započelo tožbo in sta bila fanta zaprta po pet mesecev. Porotniki zanikajo jednoglasno vprašanja, in oba zatoženca proglasi sodišče n e k r i v i m a. 21. junija bil je zatožen 20 letni kupčijski vajenec Koš Franc hudodelstva tatvine. Koš je sin želežnizkega čuvaja blizo Postojine, rodom Moravec. Bil je kot vajenec v I. Jelovšekovej prodajalnici na Vrhniki blizu tri leta, prvi dve leti prav priden in pošten. Tretje leto pa je počel ponočevati in ko je Jelovšek napravil bilanco, manjkalo je, dasiravno je šla kupčija dobro, vender denarjev. Ko Koš neko popoludne pride zopet pijan domov, reče mu sin g. Jelovšeka, naj se kar pobere. Koš je hotel iti na dvorišče gostilnice „zur Stadt Mantua", da si naroči voz in se pelje v Postojino. A pokliče ga Gabriel Jelovšek nazaj. Koš pride in zdaj mu povedo, da ga bodo preiskali. Slekli so ga do spodnjih hlač, teh pa Koš nij hotel sleči. Poskušal je vse možno, da bi prišel iz sobe, slabo mu je prihajalo, na strau se mu je mudilo, a nijso ga pustili iz sobe Slednjič mu hlapec sleče spodnje hlače in iz njih pade 93 desetakov in jeden petak, vkupe 935 gld. Vprašan, kje je dobil toliko denarja, pravi, da mu je dal 200 gld. neki fant, kateri mu bo pisal, kam naj jih pošlje, 730 gld. pa da je dobil v loteriji, ko je pustil v Ljubljani staviti na TemeŠvar, za kamor niti kolekture v Ljubljani nij in da mu je potovka Reza prinesla denar. Vse to je izmišljeno in zlagano. Pet goldinaijev pa je dobil, ko je hodil k c. k. notarju Muleju pisma podpisavut kot pi iča, za vsak podpis 10 kr. (Čuden notar, ki pusti pisma podpi-vavati od tacih mladoletnih fantov ! Opom. poročevalca.) Porotniki so jednoglasno potrdili stavljeno vprašanje, in Koš je bil obsojen zaradi hudodelstva tatvine na štiri leta težke ječe. Telegrami »Slovenskemu Narodu". Aleksandrija 27. junija. Pri nekej kupčiji v Benhi jeden Evropec ubit. Petrogfrad 27. junija. Imenovan je: Lobanov poslanikom na Dunaji, Mohrenheim poslanikom v Londonu, Nelidov poslanikom v Carjemgradu. Beligrad 27. junija. Skupščini predložil se je predlog vlade, po katerem naj bi se kaznovali z globo 1000 dinarov tisti poslanci, ki svojevoljno (nagajivo) odlože svoj mandat. Dunaj 26. junija. V pravdi Karla Hoffmanna pritrdili so porotniki na vsa vprašanja, in obtoženec obsojen je na sedemletno težko ječo. Riga 26. junija. Tukajšnje gledališče vnelo se je ob V« 12. uri dopoludne in v notranjih delih pogorelo popolnem. Uzrok po žara neznan, izmej ljudij se nihče nij ponesrečil. Listnica upravnlätya. Gosp. F. F. v Gratzen. Poslane kupone smo vračunili; zdaj je naročnina plačana od 31. maja do 30. novembra 1882. Darila za „Narodni Dom". Prenesek . . . 2078 gld. 33 kr. Iz pušice v kavarni „Merkur" .... 6 „ 40 „ Iz Serajeva: G. Fr. Oblak, računski sovetnik..... 1 gld. — kr. G. R. Peruäek, c. kr. profesor ...... 1 „ — „ G. J. Premrov, računski asistent..... 1 „ — „ G. J. Pogorelec, računski oficijal..... 1 w — n ' Vkupe ... 4 „ — „ Iz pušice v gostilni „pri Škerjanci" . . 2 „ 20 „ V Ložkej dolini darovali: G. Jakob Vilar Izpod Dola, skozi jedno leto vsak mesec 2 gld., za maj in junij ... 4 „ — „ G. Jurij Volčič, c. kr. pristav v Ložu, skozi 1 leto vsak mesec 2 gld., za maj in junij . . 4 . — „ G. Julče Ruzina v Ložu, skozi 1 leto vsak mesec 1 gld., za maj in junij...... 2 „ — „ G. Gregor Zerijav, c. kr. sodnik...... 2 „ — „ G. Avgust Kete, c. kr. pristav..... 1 „ — „ G. Florijan Vivoda v Ložu...... — „ 50 „ X skozi 1 leto vsak mesec 50 kr., tedaj za maj in junij. ... 1 „ — , Y skozi 1 leto vsak mesec 50 kr., tedaj za maj in junij. ... 1 „ — „ G. J. Jerman, c. kr. dav- kar v Ložu .... — „ 50 » G. J. Kveder v Ložu . — „ 40 n G. J. Koznik, kupčijski vodja v Ložu ... 2 „ — „ G. Ferdinand Tumher v Ložu . . . . . . — „ 30 „ G. Valentin Žvagen, učitelj v Starem trgu . 1 „ — „ G. pl. Jos. Obereigner t Šncbcrgu..... 2 „ — „ G. Martin Schweiger, župan v Starem trgu . 2 „ — „ Gospa Schweigerjeva v Siarem trgu. ... — „ 50 „ Gospotličina Schweigerjeva v Starem trgu . — „ 50 „ Gospodičina Terezija Sterle, učiteljica v Starem trgu. ... 1 „ — „ Gospodičina Jerica Marti nčič v Poddolu . . — „ 50 „ Gospa Vilarjeva v Poddolu ...... 1 „ — „ G. Josip Golf v Ložu . — „ 50 „ G. Ivan Planinec v Starem trgu..... — „ 50 „ G. Tomaž Mlekuž v Starem trgu..... 1 „ — „ G. dr. Dušan Perifiic v Starem trgu. ... 1 „ — „ G. Andrej Sezon v Starem trgu..... — „ 50 „ G. Gregor Lah, župan v Ložu...... 2 „ — „ G. Bernard Sporn v Starem trgu..... 1 „ — n G. Fran Perušek v Pod- cerkvi...... 1 „ — „ G. Radoslav Pianecki, c. kr. poštar v Starem trgu ...... 1 „ — „ G. Jakob Truška v Sne- bergu ....... — „ 50 „ G. Franjo Zajec v Sne- berku...... — „ 5ö „ G. Gozdarski, c. kr. pristav ...... — . 30 « G. A. Sežun, učitelj v Starem trgu.... — „ 50 „ G. J. Zagorjan v Poddolu 1 „ — „ G. J. Modic v Poddolu . — , 50 „ G. Luka Ravšelj, zidarski podvzetnik in posestnik v Poddolu . 5 g — n (i. Valentin Vicar v Poddolu ..... 2 „ — , G. BI. Lenčck, župnik v Starem trgu. ... 2 „ — „ G. Franjo Žagar v Mar- kovcu...... 2 „ — „ G. Jvan Bidlo, gozdar v Šnebergu..... 1 „ — , G. Josip Mlakar v Igo- vasi...... 1 „ — 1 Iz pušice v Čitalnici . 16 „ 90 „ Iz pušice v krčmi gospoda Laha.... 5 „ 21 „ Iz pušice v krčmi gospoda Bencina ... 2 „ 10 „ Iz pušice v krčmi gospoda Vilarja ... 6 „ 47 „ G. Ivan BrenČina v Starem trgu..... 1 „ — „ G. And. Hlapše v Ložu — „ 50 „ G. Fran Ule, mizar v Ložu...... — „ 50 „ G. Fran Peče v Starem trgu...... 5 „ — „ Tarokisti .... — „ 32 „ Vkupe ... 90 „ — „ G. Jos. Hora, inženir v Linci (Čech slo- vinskemu narodu na Narodni dom . . 1 „ — „ G. dr. Alfons Moschč v Ljubljani za mesec junij............. 5 „ — ,, G. dr. Josip Starč v Ljubljani za mesec junij............ 5 „ — ., Vkupe . . . 2191 tfld. 93 kr. Meteorologično poročilo. A. V LJubljani: Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. 23. junija Ob 7. nri ijotraj ob 2. ori popoludne ob 9. ari mi«r 736-88 mm. 736-20 mm. 738-24 mm. 4-14-4« C -f 24-9° C -J-16-90C slaboten Tzliod slaboten jngozahod brez-Tetrije deloma jasno jasno deloma jasno 16-30mm. dežja. e« • •—» 'p ! & «1? ob 7. ari ijntraj Ab 2. uri popoludne ob 9. ari min 738- 88 mm. 73744 mm. 739- lOmra. + 15-6°C -t-25-6°C + 20 0° C brn-t rt rije ilaboten jujoTzhod brez-tetrije jasno jasno oblačno 1*50 mm. dežja. rt n •■—» ob 7. nri ijutraj ob 2. nri popoludne ob 9. nri iročer 73900 mm. 737*92 mm. 738-44mm. + 18-3<-C H-25-00 C + 20-5° C brei-lelrije brez-? ctrije slaboten jugozahod deloma jasno jasno oblačno 0 00 mm. dežja, j 1 Kreditne srečke.....100 gld. 176 Rudolfove srečke..... 10 , 20 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 123 Trammway-druit velj. 170 gld. a. v. . . 225 75 75 B. V Avstriji sploh: Zračni pritisk se je povsod za spoznanje vzdignil in je bil sploh zelo jednakomerno razdeljen, tako da je znašal razloček mej maksimom in minimom samo 3 mm. Vetrovi so postali zelo slabotni in jako spremenljivi. Temperatura se je sicer precej vzdignila, vender je bila povsod komaj normalna; razloček mej maksimom in minimom je znašal 7° C. Nebo je postalo ali popolnem, ali pa vsaj večinoma jasno; vreme se je precej vstanovilo in je postalo sem pa tja uže precej vroče, tako, da se je včasih nagibalo k nevihtam. Umrli so v Ii.j ni>I.)nefi, (426) župan in načelnik požarnej brambi. Prodaj alnica se oddaje (419—2) v Matičinej hiši na Kongresnem trgu št. 7. Začetek kupčije. t* J Jemljem si čast naznanjati velečastitemu ob- 4 činstvu, da sem pričel svojo i trgovino z jermeni in torbami, 4 4 4 4 4 4 4r prav t'dno in dobro, po angleških, francoskih in du-najskih oblikah izdelanimi, in dovoljujem si, za prav mnoga naročila priporočati se velečastitemu občinstvu. Popravlja se točno in dobro. Anton Košir, (424) jermenar in torbar. V Ljubljani, gledališke ulice št. 6. I Marijinceljske kapljice za želodec, nepresežno izvrstno zdravilo zoper vse bolezni v želodci, in nepresežno zoper neslast do Jedi, slabi želodec, smrdečo sapo, napihne-nje. kislo podiranje, ščipanje, katar v želodci, zgago, da se ne nareja pesek in pšeno in slez, zoper zlatenico, gnjus in _ bljuvanje, da glava ne Ig boli (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v želodci, preobloženje želodca z Jedjo aH pijačo, črve, soper bolezni na vranici, jetrah in zoper zlato žilo. Gl urvii.il ^»iloj^u,: Lekar C. Brady, Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane ft0T~ •'*■■» ler. Prave ima sazxio : V Lj u b 1 j a n i: lekarna Gabriel Piccoli, na dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna Josip Bergman n. V Post o j ni: Anton Leban. VGo-rici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Michael Guglielmo. V Celji: lekar J. Kupferschmied. VKranj: lekar Drag. Savni k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. JR oble k. V Sežani: lekar Ph. Ritschel. VČrnomlji: lekar Ivan Blažek. 2HT Svaritev T Ker se v zadnjem času naš izdelek poBnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za žolodec morajo imeti v sklonico vtisnene besede: Echte Mariazeller Magentropfen — Brady & Dostal — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utisneno sod-nijsko spravljeno varstveno «uaiuenje in zavoj mora biti zapečaten z našim varstvenim znamenjem. Izdelki podobnega ali iBtega imena, ki nč-majo teh znakov iBtinitosti, naj so zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo Bodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (487—42) Izdat H j in odgovorni urednik Makso Armič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".