cvcT. S1
Zgra-
blli so
reštlao
bilko
Kolektiv podjetja Simplex iz Idrije je tako globoko zažrl v lastno substanco, da mu je pretilo najhujše. Najeli so sanacijski kredit - z njim pa si zgradili novo upravno stavbo in skladišče. Namesto da bi sredstva porabili za izboljšanje proizvodnje in za tehnološko izpopolnitev tovarne, so denar zabili v zidove. Ker v Simplexu tudi sicer niso bili dobri gospodarji, niso ustvarjali toliko, da bi lahko normalno poslovali in vračali posojilo. Kaj kmalu so se znašli na robu - poslovali so z izgubo, pretila je likvidacija podjetja.
Z novim letom je nekdanji Simplex temeljna organizacija združenega dela v ljubljanskem podjetju IMP. Spametovanje je prišlo ob pravem času. Zdaj kaže, da bo podjetje slednjič le zakoračilo na suho.	Stran 4
DELAVSKA
ENOTNOST
F 31. MARCA 1973 - ŠT. 12 - L. XXX
sm i?° v ,ovarn, zarav|1 KrKa v Novem mestu začeli s proizvodnjo v novih, najmoderneje urejenih prostorih »farmacevtike«. Na naši sliki: naj-°'iobnejša avtomatska linija za polnjenje in pakiranje kapljic.	Foto. A AgN|g
jgUBUSKI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV INDUSTRIJE IN RUDARSTVA SLOVENIJE:
Pomagajmo rudarjem!

Mercator

j, Dnevni red minule seje predsedstva republi-. ^ odbora sindikata delavcev industrije in ru-DrpH*Va Slovenije je bil obsežen. V prvi točki je Duhr*Stv° razpravljalo o tem, kako je naša re-Dr • . organizirala nadzorstvo nad izvajanjem P^Unika o pogojih, ob katerih smejo delovne ganizacije pošiljati svoje delavce na delo v Jmo. Ker pri ugotavljanju pogojev sodelujejo d ,en predstavnikov republiškega sekretariata za Vod°’ S^Podarske zbornice, republiškega za-a za zaposlovanje, skupnosti zdravstvenega ^varovanja delavcev ter skupnosti pokojnin-®8a in invalidskega zavarovanja naše republike Doo Pfe^stavniki sindikatov, ker so še vedno ;	primeri, da se delovne organizacije po-
l^sajo izogniti zahtevanim pogojem, je tema še [0, ° zanimiva za sindikat. Predsedstvo se je od-*10! da bodo sindikati izoblikovali posebno
listo svojih zahtev in v bodoče šele na tej osnovi izrekali svoje soglasje oziroma mnenje o pošiljanju delavcev na tuje.
V nadaljevanju seje je predsedstvo obravnavalo predlog Industrije usnja Vrhnika o ustanovitvi sklada slovenskega gospodarstva za pospeševanje izvoza predvsem v države v razvoju; v načelu je pozdravilo pobudo, pripomnilo pa je, da bi kazalo pobudo kar najbolj konkretizirati, poslovanje sklada pa zasnovati po načelih ustave, se pravi na svobodnem združevanju sredstev in na kreditnih odnosih.
Slednjič je predsedstvo obravnavalo tudi posledice najnovejšega ukrepa zvezne vlade, ki opredeljuje ceno premoga, ter verificiralo stališča o problematiki perspektivnih rudnikov Slovenije.
STRAN 6

c*

ZASEDAL JE REPUBLIŠKI SVET ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE:
—
Cemii nezaupnica?
Minuli ponedeljek se je sestal na plenarno sejo republiški svet Zveze sindikatov Slovenije. Med drugim so člani sveta obravnavali nadaljnji potek priprav na Vlil. kongres slovenskih sindikatov. V glavni točki dnevnega reda je svet obravnaval prvi osnutek novega zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za razporejanje dohodka in osebnih dohodkov. Svet ni soglašal z nekaterimi členi osnutka zakona, ki državi »skozi zadnja vrata« odpirajo možnost odločilnega poseganja v proces sporazumevanja in ki po svoji vsebini pomenijo nezaupnico združe-nemu delu.	STRAN 5
Saj ne veš, ali bi se smejal ali jokal!
BOJAN SAMARIN
Pravi naslov za denarne zadeve
ljubljanska banka
STE ŽE PODPISALI PRISTOPNO IZJAVO DOGOVORA 0 DELAVSKI ENOTNOSTI?
VSEM PODPISNIKOM DOGOVORA ZAGOTAVLJAMO PRI OBJAVI RAZPISOV
50 %
POPUST
Z dežja pod kap!
Slovenski rudarji že dolgo opozarjajo nase in na svoj nemogoč položaj. Rudarji nasploh, še posebej pa tisti v premogovnikih. Hudo dolga leta stopajo po ozki stezici na robu rentabilnosti, pri čemer večkrat zaidejo v stisko, kot pa si oddahnejo. Tavajo v začaranem krogu: da bi povečali akumulacijo, bi se morali modernizirati, mehanizirati, da pa bi storili to, bi spet potrebovali višjo akumulacijo... in tako naprej, iz leta v leto. Posledice takega tavanja v začaranem krogu kajpak občutijo tudi ljudje: namesto da bi bili rudarji pri vrhu lestvice osebnih dohodkov, so v njenem srednjem, če ne že spodnjem delu. K temu težke delovne razmere, skromne naložbe v družbeni standard.
Sindikat je v zadnjih letih nekajkrat pozval družbeno skupnost, naj priskoči na pomoč rudarjem in z ustreznimi ukrepi izboljša njihov položaj.
Ne samo zavoljo težavnih razmer, v katerih delajo in živijo rudarji, tudi v interesu celotne družbene skupnosti, saj se jame čedalje bolj praznijo. Da bi sploh lahko nakopali z družbenimi načrti predvidene količine premoga, so morali opustiti že „za-služeni" 42-umi delovni teden!
I
Tudi tokrat sindikati bijejo plat zvona za rudarje, zahtevajo ukrepe.
Do ukrepanja je tudi prišlo. Uradni list SFRJ je 23. marca letos prinesel odlok zvezne vlade o zvišanju cen premoga za potrebe termoelektrarn. Odstotek zvišanj je občuten - tja do 22 %.
In kaj pomeni ta ukrep zvezne vlade za slovenske premogovnike? Da so prišli z dežja pod kap! Tako, kot določa ta odlok, se za Zasavske premogovnike Trbovlje znižajo cene premoga za potrebe termoelektrarn za 10%, za Rudnik lignita Velenje pa za 4 % v primerjavi z zdajšnjimi, ki so določene na osnovi dolgoročne pogodbe s termoelektrarnami.
Tako se pač primeri, če krojač kroji obleko po povprečnih merah. Nekomu je pravšnja, drugemu lahko celo prevelika, tretjemu spet premajhna. Namesto da bi zvezna vlada upoštevala pogoje pridobivanja premoga -navsezadnje tudi ni toliko premogovnikov, da kaj takega ne bi bilo možno! — in problem cen reševala diferencirano, jo je udarila po povprečju. Po tistem starem pravilu — na prebivalca tri srajce, pri čemer jih eden nosi šest, drugi pa nag leta naokoli.

Vlil. KONGRES ZSS

| ugotovitve, mnenja in stališča iz predkongresne razprave • ugotovitve, mnenja in stališča iz predkongresne razprave]
EDVARD SEDEJ:
Sindikat naj se reorganizira tako, da se bo najprej slišal glas članstva in njegova volja do sindikalnih vrhov in potem tudi navzven, če tega z reorganizacijo ne bomo dosegli, je ta brez pomena.
so
Ul <ir» ndnltola no-“ si“'!
^ ^ ............. f
mesta
vendar sta se obe-
stanovanle. Strokov-
ione; Računi kažej,.
HmHm
'Si
NARCIS KOCJANČIČ:
Če naj delavec kar najbolj neposredno sam odloča o svojih in soodloča o skupnih zadevah, potem ne vidim razloga, zakaj se ne bi tak delavec organiziral glede na svoj in skupni interes v samostojni sindikat, v katerem in prek katerega se bo lahko najbolj neposredno vključil v reševanje svojih in-
teresov.
Stanovanja,
stanovanja,
stanovanja...
Zelen platnen klobuk, ki mu je postrani tičal na glavi in ki ga je pred kamero skrbno zvil in vtaknil v žep, je jemal nekaj resnosti obrazu 26-letnega Edvarda Sedeja, delegata za osmi kongres iz idrijske Tovarne inštalacijske opreme. N|i pa je mogel vzeti njegovim besedam. Edvard Sedej je v tej tovarni šele tri leta. Vendar je s sodelavci preživel v teh letih najtežje obdobje nekdanjega Simplexa, ki je od začetka letošnjega leta temeljna organizacija združenega dela pri IMP iz Ljubljane kot Tovarna inštalacijskega materiala.
Svišivii
■
■
lili
m
„Tišči nas dediščina dosedanjega slabega vodenja podjetja." Sedej se je naslonil na mizo in sklenil od olja počrnele in zamaščene roke. Je namreč vodja oddelka za vzdrževanje. „Doslej smo nekako prelahko prišli do svojih zaslužkov, podjetje je bilo precej radodarno zlasti pri tistih, ki so delali na terenu. Tako se nas je prijelo občutje, da so prve pravice in šele potem dolžnosti."
Edvard Sedej je potem nanizal nekaj primerov od tega, da delo že pred leti ni bilo najbolje opravljeno, da posamezniki preradi počivajo in da so bili zaposleni v preveč številnem administrativno-upravnem aparatu preplačani v primerjavi z delavci v proizvodnji.
„Danes se je marsikaj izboljšalo, zlasti odkar se je večina ovedla, da nam teče voda v grlo, predvsem pa potem, ko smo se združili z IMP, in odkar prevzemamo njihov način organizacije dela in poslovanja.”
„Kateri problem zaposlenih v vašem podjetju, če odštejemo težak gospodarski položaj, česar ste se lotili s skrbno zasnovano akcijo, bi kot sindikalni delavec, začeli naprej reševati?
..Stanovanjskega! Za rešitev tega vprašanja pri nas že nekaj let ni bilo ničesar storjenega. Pač zato ne, ker smo slabo gospodarili in ni bilo kaj prida sredstev niti za poslovanje podjetja. Tako se je pri nas nakopičilo kar precej stanovanjskih problemov. Nekateri delavci čakajo več kot 10 let na stanovanje, brez večjega upanja na skorajšnjo rešitev problema."
Potem je še povedal, da so leta 1971 razdelili zaposlenim pet milijonov dinarjev kot posojila za stanovanje med zaposlene. Nekateri so del teh posojil že izkoristili, ko so ugotovili, da podjetje teh sredstev ni ustvarilo!
.Jo novem bomo najhujše stanovanjske probleme reševali v združenem podjetju IMP, preostale pa doma," je dodal Sedej. „Vendar se moramo najprej izkopati iz gospodarskih težav, potem pa bomo lahko posvetili več pozornosti in sredstev izboljševanju družbenega standarda delavcev."
Premor, ki je nastal v njegovi pripovedi, je pomenil uvod v drugo temo.
„Kaj sodite o reorganizaciji sindikatov, in seveda predvsem vašega? “
„Slišal in prebral sem že marsikaj o tem. Po izkušnjah, ki sem jih nabiral kot predsednik sindikalnega izvršnega odbora, sodim, da se sindikat mora organizirati tako, da se bo glas in volja članov slišala najprej do sindikalnega vrha, potem pa tudi navzven. Če reorganizacija tega ne bo dala, je brez pomena."
„Kaj sodite o predlogu, naj bi sindikat gradbenih delavcev ostal tak, kot je, vendar da bi posamezna vprašanja obravnavale konference posameznih gospodarskih vej v gradbeništvu? “
„Menim, da je takšen predlog za reorganizacijo dober. V gradbeništvu se, kot morda v nobeni drugi dejavnosti, interesi posameznih panog tako močno prepletajo, da bi bržčas ne bilo smiselno osamosvajati sindikate za gradbeno operativo, montažerje in tako naprej. Največkrat bi v tem primeru vsak zase premlevali skupne probleme. Povsem iz trte zvit bržčas tudi ni pomislek, da bi za več manjših sindikatov potrebovali tudi več administrativnih moči in strokovnih sodelavcev.”
„Kako bi, po vašem, organizirali in vsebinsko obogatili delo osnovnih organizacij? “
„Malce sem v zadregi, čeprav sem dve leti aktivno delal za sindikat in poznam ta problem. Pri nas je zelo izrazit, ljudje so dokaj nezainteresirani. Kako jih pritegniti? Na to vprašanje ne vem natančnega odgovora, menim pa, da se bodo morale organizacije začeti ukvarjati s pomembnejšimi problemi članstva in delovne organizacije, ne le z organiziranjem športnih prireditev, izletov, dajanja simbolične pomoči članom v stiski!"
R.B.
■
„Tako sem preobremenjena z rednim delom, da me je šele vaš obisk spomnil na kongres slovenskih sindikatov," je odgovorila na vprašanje, če že kaj razmišlja, o čem bi spregovorila na kongresu.
,.Sicer pa se mi, pošteno rečeno, posebna priprava niti ne zdi potrebna," je nadaljevala, „kaj-ti v našem, pretežno ženskem in po odročnih krajih raztresenem kolektivu se samo še v potencirani obliki srečujemo s problemi, s katerimi se bori menda prav vsaka delovna organizacija pri nas."
„Bi lahko bili bolj konkretni? “
„Zakaj ne! Poglejte: v sedanjem 1236-član-skem kolektivu je le 136 moških. Tolikšno število žensk predstavlja resen problem zaradi porodniških dopustov. Pri našem delu, ki teče po tekočem traku, si z delavkami, ki delajo v skrajšanem delovnem času, ne moremo veliko pomagati. Tudi delavke same so materialno prizadete, ker morajo tiste mesece, ko delajo po štiri ure, poprijeti za vsako delo, ne pa za tistega, ki so ga vajene. Rade pa bi po porodu dlje ostale doma in potem začele delati s polnim delovnim časom. To bi bilo bolje zanje in za otroke pa tudi za delovno organizacijo, ker proizvodni proces ne bi bil moten. Zal sedanji predpisi tega ne dovoljujejo. V gradivu za kongres sem sicer prebrala, da se bodo sindikati zavzeli za drugačno ureditev porodniških dopustov. Zelo lepo, vendar, to je šele predlog sindikalnega stališča .. .“
ilši
lili
mm
mm
iiil
■
Kako
iz zagate?!
PAVLA LISEC je referentka za delovna razmerja v organizacijsko-kadrovskem sektorju sevniške tovarne LISCA. Pripovedovala je, da je že dlje »po malem« aktivna v samoupravnih organih in v ZK, ne pa tudi v sindikalni organizaciji. Eno je seveda osebno mnenje, drugo pa je širša ocena delovanja posameznika. Vsekakor je tovarišica Lisec že morala biti kaj več kot samo po »malem« aktivna družbenopolitična delavka, saj je sicer prav gotovo ne bi izvolili za delegatko na Vlil. kongresu ZSS.
„To, o čemer govorite, resnično opozarja na zelo pereče vprašanje, ki ga očitno razrešujemo
vse prepočasi. Najbrž pa to ni edini od problemov, s katerimi se LISCA srečuje v potencirani
obliki, kot ste rekli poprej?
„Žal imate prav! Z rastjo podjetja in njegovih obratov v Sevnici, Zagorju ob Savi, Krmelju in v Senovem so se sicer odpirala nova delovna mesta, predvsem delovna mesta za ženske, vendar sta se obenem zaostrovali tudi stanovanjska in kadrovska problematika. Delamo in živimo v odročnih krajih, zato sta ta dva problema tesno povezana. Preprosto rečeno: če hočeš k nam privabiti strokovnjaka, mu moraš dati stanovanje. Strokovnjake potrebujemo, o tem ni dvoma, torej sorazmerno hitro dobijo stanovanje. Zato pa se počasneje rešujejo stanovanjski problemi dolgoletnih članic in članov naše delovne skupnosti, kajti ob najboljši volji so naše materialne možnosti omejene. Letos se stvari v določenem smislu obračajo na bolje, vendar še zdaleč ne vidimo konca zagatam."
,JVa kaj mislite s tem? “
„Naše podjetje razpolaga s 75 družbenimi stanovanji, letno pa dodeli po nekaj deset individualnih posojil za stanovanjsko gradnjo. Ko sem govorila o izboljšanju, sem mislila na tistih 17 stanovanj in 4 garsonjere, ki jih letos gradimo v Sevnici, Zagorju in Senovem ter se bodo vanje vselili predvsem delavci. Graditi pa bi morali vsaj še enkrat toliko, dodeljevati bi morali več in izdatnejših individualnih posojil, da bi stanovanjski problem naših ljudi v sorazmerno kratkem roku spravili z dnevnega reda. Za to pa nimamo denarja in ga tudi ob novi ureditvi stanovanjskega gospodarstva najbrž ne bomo imeh. Čeprav bi denar bil in bi ga želeli usmerjati predvsem v družbeno gradnjo, bi se vnovič srečali s svojevrstno nadlogo majhnih krajev. Gre za to, da izvajalca del dobimo le pod pogojem, da bo gradil več stanovanj hkrati. Sami se v tako gradnjo ne moremo spustiti in se tudi ne bomo mogli, torej moramo iskati partnerje. V odročnih krajih pa takih partnerjev ni veliko in le redkokdaj se zgodi, da imajo vsi interesenti hkrati sredstva. Torej moramo čakati, da se pri vseh nabere denar, da skratka vsak lahko prispeva svoj del stroškov. V večjih središčih takih problemov ne poznate ...!“
-MG-
— Vse dosedanje razprave o organiziranosti sindikatov spremljajo pomisleki oziroma bojazen, da bo sindikat neučinkovit, potem ko se bo organiziral v več strokovnih sindikatov. Mislim, da so vsi, ki tako premišljujejo, zazrti v preteklost, ne pa v prihodnost. Resje, da smo v preteklosti želeli imeti strokovni sindikat delaV- j cev družbenih dejavnosti, ker je bila takšna! organiziranost pogojena z neenakostjo med; posameznimi družbenimi dejavnostmi ali med posameznimi območji. Nasproti sindikalni organizaciji smo imeli organe državne oblasti in
Zagovornik
ne
predstavnik
interesov
Ne bomo ga sicer našli med delegati na Vlil. kongresu. Toda tovariš NARCIS KOCJANČIČ, pravnik po poklicu, v Bolnišnici za predšolsko invalidno mladino v Stari gori pri Novi Gorici pa pomočnik direktorja, je eden tistih sindikalnih delavcev, ki mnogo razmišljajo o prihodnji vlogi sindikatov v spreminjajočih se družbenih odnosih. Kot predsednika občinskega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Nova Gorica in člana republiškega odbora tega sindikata ga položaj in organiziranost sindikalnega članstva v družbenih dejavnostih še posebej zanimata.
uprave, v katerih so se prepletali birokratski. p( tehnokratski in centralistični elementi. Posle; gj dica tega je bila, da smo se tudi sindikati opirali y bolj na občinske, medobčinske in republiške in organe sindikatov, kar pa je imelo za posledico predvsem fommsko delo. V bodoče bi moralo biti težišče sindikalnega dela bolj kot kdajkoliv osnovnih organizacijah sindikata.
— Da bi se bolj uveljavili posamični interesi sindikalnega članstva?
— Pred seboj imamo predloge ustavnih sprememb, s katerimi želimo oslabiti moč forum-skih organov v organih oblasti in uprave in s katerimi se obračamo na delavca, ki naj biv največji možni meri sam neposredno odločal0 svojih skupnih interesih. Če imamo pred seboj te spremembe, s katerimi ustvarjamo kvalita- T< tivno nov odnos med posameznimi interesi različnih družbenih grupacij preko samoupravnega gi; sporazumevanja in družbenega dogovarjanja ij1 vc podobno, potem mislim, da se mora tudi sindi; bc kat delavcev družbenih dejavnosti organizirati $0 tako, da bo dovolj učinkovit povsod, kjer se bodo izražali neposredni interesi delovnega člo- va veka v družbenih dejavnostih. Položaj delovnega od človeka v družbenih dejavnostih je gotovo odvi-sen od materialne podlage. Ta naj bi se določala m, preko samoupravnega sporazumevanja v samo- pr upravnih interesnih skupnostih. To pa pomeni. ^ da bo moral biti sindikat prisoten kot subjektivni element v teh skupnostih, kot zagovornik — ne kot predstavnik — interesov delovnih ljudi konkretne družbene dejavnosti.
— Kot zagovornik interesov lastne grupacij6 torej?	0
— Težko si zamišljam, da bi enoten sindikat Pr družbenih dejavnosti, denimo v občini, učinke 'd vito zastopal različne interese in poglede nanj6; j31! v šolstvu, zdravstvu, kulturi, športu itd. Učitelj ‘e‘ pozna probleme svoje šole in šol nasploh, n6 j* more pa poznati vseh problemov in teženj “ zdravstvenega delavca, delavca v kulturi, v pr' občinski upravi, v banki itd. In če naj delavk kar najbolj posredno sam odloča o svojih $ r° soodloča o skupnih zadevah, potem ne vidinj ' razloga, zakaj se ne bi tak delavec organizira 2 glede na svoj in skupni interes v samostojni sin-dikat, v katerem in preko katerega se bo lahkjj P' najbolj neposredno vključil v reševanje svoja1 d interesov.	.
— Ne bodo s tem prišli v ospredje le parcialn1 s interesi?	•
— Morda bi kdo rekel, da sem zagovornik v trenutnih in posameznih interesov. Prav je, neposredni interes posamezne družbene dejav- r nosti izraža sama dejavnost neposredno ali v družbenopolitičnih organizacijah te dejavnost1-Nasprotujoči si interesi se bodo morali usklaj6- 11 vati v postopkih samoupravnega sporazum6" v; vanja. Tu pa dobiva zveza sindikatov nove na- P1' loge in novo vsebino dela.	(-P
Seveda ne trdim, da sindikat v sedanjih org6- ‘‘1 nizacijskih oblikah ni bil učinkovit. Nasprotne. ^ rezultati učinkovitosti so očitni. In da bi ^ J1 sindikat v bodoče še bolj učinkovit, se zavzem3 ^ za vse tiste organizacijske spremembe, ki bod° ^ < ustrezale spremenjenim odnosom našega drua" >-
benega in poUtičnega življenja. Skratka, r; ,
sindikat"
govarjam nadaljnjo demokratizacijo nega dela.
VII^KONGRES ZSS
JGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA IZ PREDKONGRESNE RAZPRAVE • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA IZ PREDKONGRESNE RAZPRAVE

Kadar poskušamo ocenjevati vrednote jugoslovanskega gospodarstva, moramo skorajda obvozno skozi »kontrolna vratca«, kot so nelikvidnost, obremenjenost z investicijami, težave, ki jih prinaša spreminjajoča se vrednost denarja ... Ne nazadnje sodi v zvrst takega globalnega razmišljanja tudi enotno jugoslovansko tržišče kot pogoj za normalno vrednotenje gospodarskih dosežkov in ustvarjanje enakovred-nejših konkurenčnih odnosov. V zvezi s tem lahko slišimo dokaj obsežno pahljačo mnenj, med katerimi ne manjka tudi najbolj ekstremnih, kot so, da jugoslovansko tržišče - čeprav z »lepotnimi napakami« - imamo, ali pa, da je v resnici samo na papirju, sicer pa razkosano na republiška, medobčinska in celo občinska področna tržišča.
V Ajdovščini pri Fructalu se nismo oglasili zato, da slišali kaj presenetljivo novega ali pa zato, ker se “rugje o pogledih na jugoslovansko tržišče ne bi mogli Pogovarjati. In vendar si podjetja Fructal nismo po ‘|Ključju izbrali za sogovornika. Najprej smo si v £‘slih postavili nekaj pogojev, ne da bi vedeli, na ka-j, .o Podjetje bo naposled padla odločitev. Vsekakor al bi šlo za ime znotraj posamezne gospodarske pa-potem mora to podjetje s svojimi izdelki redno P odirati daleč čez lokalne in kajpada tudi republiške jneje. Bodoči sogovornik naj bi se na tržišču pravi--i °ma srečeval z močno konkurenco in - morda naj-‘e’ P°membnejše - njegovo gospodarsko življenje v dru-jj republikah naj ne bi imelo samo prodajnega -e )n j aja> temveč smo „iskali“ izkušnje v proizvodnem •o 10 y0operantskem sodelovanju.
[o j. r" zastavljanjem takih pogojev smo si napravili ne-y ^sno križanko in rešitev je bila - Fructal.
K{>'V uvodnem pogovoru po telefonu ste dejali, tova-si h,, i re^t0r’ .^a na^'z^01 n' bil najboljši, če smo hoteli slušati jadikovanje na račun neenotnosti jugoslovan-
s- i?e^a	Sn*0 slišali prav ali pa ste se samo hoteli
y Ogniti jalovemu drezanju v osir? “ j >>Bom kar še enkrat ponovil, da ne bo nesporazu-v 4iuV’' le deial generalni direktor podjetja Fructal -o 0 Prane Bavcon, ko smo se srečali z njim v ajdov-• delu, torej v Fructalu. „Ne bi mogel reči, da nas j. | Prodaji ovirajo republiške ali celo občinske meje.
!■	°^ei’ poznamo samo državno mejo!“
rr'’ i	ocli11 vz	v iivz iiiyj ;
a „1 temu moramo dodati, da smo se pogovarjali v n Layn.ern in ves čas samo o sadnih sokovih, v tej proiz-i- Pa je Fructal vodUno ime v Jugoslaviji - da ne
;i ^sporazumov, je največji proizvajalec kašastih
r Vaj^avsezadnje je brez pomena, da smo prej pričako-3 odo po8ovor o „zaprtosti“ jugoslovanskega trga, kakor i- Me|0yor ~ »Za nas ni republiških in občinskih mej.“ a mo aic?ino opravičilo za tako mnenje kljub vsemu - nr/y °di, smo si mislili, saj večkrat slišimo iz ust ’ tzjavetaVnik0V živilske ^dustrije precej drugačne
i	Odgovor v kvaliteti
Jmamo svojo razlago," je dejal Franc Bavcon, kov \?čan sem’ da se odgovor skriva v kvaliteti izdel-. Dr, ' Namreč’ zahtevnejši potrošnik, torej tisti, ki ne .	1 samo „dajte mi nekaj brezalkoholnega," zna
• “irati med posameznimi naravnimi brezalkoholnimi ! reJlčarni- 0d potrošnika se razplete nekakšna verižna I n akcija. Gostinsko podjetje ali supermarket, ki kaj da olrsy°j ugled, si skorajda ne more privoščiti, da bi nas sel pri naročilu. V takih odnosih pa meje, ki ste jih e ^ omenili, ne morejo biti več ločnice."
Pod' ° naravnan pogovor bi lahko ustvaril vtis, da ,0^, ki gradi svoje načrte samo na doslednem tržišč23 kvaliteto proizvodov, sploh nima težav na strok U *>az*t* inora samo, da ima dovolj dobrih in sno ?vno usposobljenih kadrov, ki so poleg vsega rabli	še dobro organizacijo dela, da upo-
Postn k Pro‘zvodnj' samo najmodernejše tehnološke ockrk^i 'n 0Premo in naposled, da si pravočasno bi kvalitetne surovine.
izv’’-f.so izpolnjeni vsi omenjeni pogoji, je težko prodati vrhunske izdelke? “
tem h trdlln°- da se je tovariš Bavcon nasmehnil ob loKičn°ten0 uaivnem vprašanju, njegov nasmeh pa nam 6 k 0 >)gre“ k smislu njegovega odgovora: i ja ’^e ni. dolgo tega, ko smo predsedniku ZIS povedali kvalitl.-L 4ud* podprli z dokazi, da smo proizvajalci Pravil izdelkov oškodovani. Res je, da imamo ^ORaiaTri to navsezadnje tudi JUS, vendar, kaj se litetp Aj S, na primer, določa minimalno mejo kva-s- Ud tu do vrhunskega izdelka pa je še zelo daleč. Kaknn°Vna past za proizvajalce pa se skriva v cenah, kar J Verno’ .s0 naše praktično maksimirane že 3 leta, so hii3 ne veija za surovine. Za primer naj povem, da S sp j Jagode 1970. leta po 2,25 dinarja, lani pa od Vtem * dinarjev. Stekleničko jagodovega soka smo račun čaSU lahko Podražili za 30 par, tako da nam naposled navrže od 40 do 45 par čiste izgube.
JUVSKA ENOTNOST - ŠT. 12 - 31.
Tekoči trak v polnilnici je ponos Fructala. Gre za najmodernejšo napravo te vrste v Jugoslaviji, ki lahko napolni
v eni uri tudi do 25.000 stekleničk s sadnim sokom	K
\
V gospodarskih krogih je bilo in bo »večno« vprašanje, kako biti uspešen. V Ajdovščini so nam, ko smo obiskali podjetje Fructal - Alko, povedali, da je osnova za trajen uspeh lahko samo kvaliteten izdelek. Za kvaliteto pa je spet treba imeti dobre kadre, moderno organizacijo dela, sodobne tehnološke postopke in opremo ter kvalitetno surovino.
Težko je ugotoviti, kateri od omenjenih pogojev so bolj in kateri manj pomembni. Za delovni kolek-
Ločnice le na zemljevidih
V podjetju Fructal - Alko kategorično izjavljajo: »Na svoji koži čutimo samo jugoslovanske meje,
ne pa tudi republiških ali občinskih!«
Na prvi pogled bi lahko bil račun tudi drugačen, vendar - samo na prvi pogled. Večkrat se primeri, da bi lahko kupovali sadje slabše kvalitete po bistveno znižanih cenah. Nižjih tudi za polovico in še več.
J
Franc Bavcon: „Mini-malna kvaliteta narav-nili sadnih sokov jt> natančno določena. Če piše na etiketi „marelica“, ne sme biti v steklenički ničesar drugega razen mareličnega soka. To je seveda le teorija, ker gre največkrat za prodajanje slabših sokov pod bolj zveneči-imi imeni. V „Fructa-lu“ se te, Finančno sicer vabljivejše možnosti ne poslužujemo. Večkrat slišimo izgovore, da je zelo težko ugotoviti, ali gre za mešanico sokov. Če lahko mi v našem laboratoriju ugotovimo, koliko jabolčnih, grozdnih, ribezovih in še kakšnih primesi je v breskovem soku, ne vem, zakaj tega ne bi zmogla storiti vsekakor bolje opremljena inšpekcija."
Finančni rezultati bi bili ob takih nakupih resda bistveno drugačni, toda od vrhunske kvalitete sokov bi se lahko takoj poslovili. Če že začneš s slabšo surovino, potem kvalitete ni moč pričarati.
Obdržati dobro ime
Fructalu, če že ostanem v pogovoru pri nas, ne preostane nič drugega, kot da ostane pri začrtani poti, skuša za vsako ceno obdržati dobro ime na tržišču, torej ime, ki se mu ne zastavljajo na pot.občinske in republiške meje, ter čaka na boljše čase. Predvsem pa na razumevanje tistih, ki s predpisi vplivajo na gospodarjenje."
„Ce smo prav razumeli, stavite največ na odjemalca, torej tistega, ki ne naroči „nekaj brezalkoholnega", ampak pove ime. Odjemalec ni povsod isti. Če drugače ne, se razlikuje po prevoznih stroških."
,.Razdalje in prevozni stroški so za‘nas prav gotovo pomembnejši od meja. Prodajna služba zasluži vse priznanje, ker je našla pravo izbiro. Na kratko, bližino tovarne pokrivamo do podrobnosti, na daljavo pa vozimo samo v večje potrošniške centre, kamor sodi poleti tudi, jadranska obala. V južne kraje sežemo redno do Beograda in Niša.
Če smo že pri prodaji, na nekaj ne bi smeli pozabiti. Minili so lepi časi, ko smo lahko na jesenskem zagrebškem velesejmu prodali do polovico letne proizvodnje sadnih sokov. Ker so kupci brez izjeme zdaj prisiljeni kar najhitreje obračati svoja sredstva, naročajo morda le za teden ali čelo le nekaj dni vnaprej. Prav tu leži odgovor na vprašanje, zakaj smo bili mi in nam po-
dobni prisiljeni tako zelo povečati število trgovskih potnikov.
Ne bi se čudil, če bi trgovina in gostinstvo ob tem pogovoru takoj opozorila tudi na pomanjkanje skladišč. Fructal se je prav zaradi te rakave rane jugoslovanske preskrbe z živili odločil za gradnjo svojih skladišč v Beogradu, Sarajevu, na Reki in v Ljubljani. Kmalu tudi v Zagrebu in morda še kje."
Pri uvodnem delu pogovora o kvaliteti izdelka se je znašla v najožjem izboru nujnih pogojev tudi surovina. Pravimo, da je Slovenija dežela sadja. Se strinjate s takim nazivom? “
Fructal v Bosni
„V Sloveniji je, če je dobra letina, pravzaprav samo jabolk preveč. Fructal potrebuje za proizvodnjo sadnih sokov na leto od 10 do 15 tisoč ton sadja. Poleg jabolk lahko računamo le še na črni ribez in delno na borovnice in breskve. Ker potrebe in poraba močno naraščajo, je uvoz sadja za nas edini izhod. Predvsem mislim na marelice in jagode."
„In tako smo pri tistem delu pogovora, ki se nam je že vnaprej zdel zanimiv. Namreč pri medrepubliškem proizvodnem sodelovanju. Kakšni so vaši načrti in izkušnje pri dolgoročno načrtovanem sodelovanju z bosanskimi sadjarji? “
„Za sodelovanje smo se odločili največ zato, ker smo za v prihodnje videli vse večje pomanjkanje kvalitetnega sadja. V okolici Brčkega imajo odlične klimatske pogoje za gojenje jagod in drugih sadežev. V Čeliču pri Brčkem zdaj gradimo veliko hladilnico s kapaciteto 6500 ton. Zgrajena bo dovolj zgodaj, da bo lahko sprejela že letošnjo bero jagod.
Poleg ugodnih klimatskih pogojev bosanski jagodi-čarji niso brez izkušenj, saj okoli Brčkega že zdaj pridelajo kakih 500 ton jagod, v sodelovanju z nami pa bo proizvodnja poskočila na dva do tri tisoč ton.
Poudariti je treba, da gre pri tem sodelovanju za obojestransko korist. No, saj se brez tega ne bi našli. Fructal se je za lep čas znebil skrbi za kvalitetno surovino, področje pri Brčkem - gre za občino Lopare — pa vidi v plantažni proizvodnji sadja občuten gospodarski dvig zase, saj praktično nima nobene industrije, zato pa delovne sile na pretek.
Povedati je treba, da je večina denarja prišla iz sklada za nerazvite, mi pa prispevamo predvsem moderno tehnologijo in organizacijo dela. Gre torej za dokaj novo in nevsakdanjo obliko sodelovanja med razvitimi in nerazvitimi, saj je bil prav pogoj, da mora biti investitor iz razvitega področja, torej tak z izkušnjami."
liv je verjetno važnejše vprašanje, koliko lahko sam vpliva na zagotovitev pogojev. Kadri? Lahko jih dobiš, če nisi zamudil vlaka. Organizacija dela? Velja podobno kot za kadre. Tehnologija in oprema? Vse lahko kupiš, če - imaš denar.
»Imeli smo srečo,« pravijo v Fructalu, »da smo si 1969. leta kupili v inozemstvu najmodernejše naprave. In če ne bi? Podobne naprave so zdaj že za polovico dražje, kajti naša carina je dokaj »gluha«, ko bi bilo treba upoštevati devalvacijo denarja in podobne gospodarske spremembe!«
Surovine? Fructal -Alko se je odločil za dolgoročno sodelovanje s poljedelci v Basni. To sodelovanje je navrglo tudi nove odnose med razvitimi in nerazvitimi.
MARCA 1973
Tako torej kaže z izkušnjami podjetja Fructal - Alko na jugoslovanskem tržišču in v proizvodnem sodelovanju, ki seže čez republiške meje. Morda se prav v primeru, ko so bosanski jagodičarji postali TOZD Fructala, nakazuje tista odločilna sila, ki bo prinesla nov veter v gospodarsko sodelovanje znotraj jugoslovanskih meja. Seveda, če bodo oboji -razviti in nerazviti - našli v tem sodelovanju svoje resnične m oprijemljive interese. V Fructalu zatrjujejo in dokazujejo
aa 50 i!h-	IGO TRATNIK
STRAN 3

UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA IZ PREDKONGRESNE RAZPRAVE • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA IZ PREDKONGRESNE RAZPRAVE
Neodgovorna poslovna politika prejšnjega vodstva je idrijsko podjetje Sim-piex pripeljala na rob propada. Načrt, ki so si ga pred tremi leti zastavili v Simplexu in za katerega so prosili - in tudi dobili -pri občinskem skladu skupnih rezerv ter pri banki za skupno 16 milijonov dinarjev posojila, je bil zelo privlačen. Trdili so, da bodo s pretežnim
Pavel Troha, v. d. direktorja:	Za Sim-
plex je bil samo en izhod:	priključitev k
IMP. O tem smo se pogovarjali že pred dvema letoma, vendar nam je tedanje vodstvo prikazalo položaj podjetja tako, da smo združitev odklonili. Tokrat so nam pri združevanju pomagala tudi ustavna dopolnila. V sestavu IMP smo Simplex „oči-stili“ in zmanjšali smo upravno administrativni aparat. Upamo, da bomo že v začetku prihodnjega leta začeli odplačevati dolgove, skratka, da bomo sposobni ustvarjati dobiček.
Stane Eržen, predsednik delavskega sveta: Kaže, da bomo sedaj, ko smo v podjetju obdržali samo proizvodnjo in krepko zmanjšali administrativni aparat ter začeli delati, kot je delati treba, počasi izplavali. Škoda, da pred tremi leti sposojenih sredstev nismo porabili za tisto, za kar smo govorili, da jih bomo, namreč za nove stroje. Dobro polovico denarja pa smo zabili v novo upravno stavbo. Posledice tega nerazsodnega dejanja bomo še dolgo čutili.
Vinko	B renče,
strojni ključavničar: Pred združitvijo z IMP sem bil klepar. Delal sem na terenu in kot vodja delovne skupine zaslužil kakih 340 dinarjev več kot sedaj. Na podjetje sem vezan s stanovanjskim posojilom, zato si ne morem poiskati druge delovne organizacije. Sicer pa se je menda položaj podjetju začel izboljševati. Tako vsaj pravijo. Delavci tega na občutimo. Vendar to razumem, saj moramo najprej poravnati stare „grehe“, potem pa bo tudi za nas bolje.

Zgrabili so rešilno bilko
Namesto da bi razvijali proizvodnjo, so v podjetju vtaknili najeto posojilo v zidove nove upravne stavbe, kar jih je skoraj pokopalo • Agonija Simplexa se je lani srečno končala z združitvijo z IMP • Dobri obeti, da sedanja tovarna instalacijske opreme zleze na suho
delom teh sredstev povečali in modernizirali proizvodnjo instalacijskih delov, različnih rešetk, sanitarnih vozlov in drugega.
Toda dobro polovico posojila so porabili za gradnjo nove upravne stavbe. Ker so zgradili še skladišče, so v zidove vtaknili veliko večino pridobljenega posojila, za stroje, reprodukcijski material in ne nazadnje za ljudi, pa je ostalo bore malo.
Kolektiv je tako zarezal, kot se temu reče, v lastno substanco. Tako početje pa je kmalu pokazalo vse svoje slabe lastnosti. Na kratko: najetih posojil Simplex ni mogel odplačevati in barka je začela toniti.
Novo vodstvo, staro so izmenjali jeseni leta 1971, ko je
Kolektiv Tovarne instalacijske opreme se je ujel za rešilno bilko. Ta bilka — nova organiziranost podjetja v okviru IMP, nova proizvodnja, ki jo pravkar pripravljajo, zmanjšanje števila zaposlenih v upravno-admini-strativnem aparatu — je, tako zatrjujejo, dovolj močna, da se bo podjetje obdržalo nad vodo. Toda da bo kolektiv splezal na suho, bo moral še trdo poprijeti.
Novo vzdušje
..Rezultati našega dela bodo v naslednjem obdobju večinoma namenjeni za vračanje pred leti nesmotrno porabljenega posojila. Šele, ko bomo poravnali stare dolgove, bomo lahko sebi začeh rezati bolj bel kruh, obenem pa poskrbeli tudi za hitrejši razvoj podjetja."
S temi besedami je Pavel Troha, ki v podjetju opravlja dolžnost direktorja, odgovoril na naše vprašanje in usmeril dotedanji tok razgovora — govorila sva o položaju podjetja v zadnjih treh letih, od tiste „ne-srečne" investicije dalje — na razmere, ki so bile značilne za drugo polovico minulega leta, na pogovore z IMP, na referendum in na prizadevanja kolektiva v prvih mesecih letošnjega leta, da bi čimprej preokrenili tok dogodkov v svoj prid.
Iz njegovih besed in iz besed delavcev, s katerimi sem se pogovarjal kasneje, sem razbral, da večina kolektiva živi in dela v novem vzdušju, da je zanj za-
ključeno neko, dokaj slabo obdobje in da se začenja novo, v katerem imajo vse možnosti, da si odrežejo debelejši kos kruha, vendar da bo treba zanj še trdo delati.
Odločilna prelomnica je nastala sredi minulega leta. Tedaj je bilo povsem jasno, da se podjetje brez izjemnih ukrepov ne bo moglo obdržati nad vodo. V Simplexu so začeli izdelovati sanacijski program, oživeli so razgovore z IMP. Tudi zavest večine delavcev se je začela spreminjati.
V spominu imam besede Edvarda Sedeja, vodje oddelka za vzdrževanje: ,.Mnogi delavci pri nas so mislili, da so primerni osebni dohodki, takšne pa smo imeli, najpomembnejši. Kako je podjetje ustvarilo sredstva za takšne osebne dohodke, se seveda niso vprašali."
Jeseni minulega leta se je večina delavcev že spraševala — precej pa jih je medtem že odšlo drugam — kako so mogli tako gospodariti. Pot, ki jim jo je pokazal sanacijski program in dogovarjanje z IMP, so sprejeli kot edino, ki jim zagotavlja rešitev. Izid referenduma o združitvi v lanskem decembru je bil odločen „DA“.
Pot k rešitvi
„Kako debela je veja, na katero plezate? “ sem povprašal v. d. direktorja in Staneta Eržena, predsednika delavskega sveta.
..Debela je, vendar je od nas samih odvisno, ali bomo ob-
sedeli na koncu in se stalno bali, da se bo zlomila, ali pa se bomo „usedli“ dovolj trdno," je povedal Pavel Troha.
Najmočnejša opora je združitev z IMP. Nekdanji Simplex, po novem Tovarna inštalacijske opreme je pri ljubljanskem podjetju, katerega temeljna organizacija združenega dela je postala, dobila novo organiziranost poslovanja in dela, novo proizvodnjo, da o večjih možnostih prodaje izdelkov, o razvoju in drugem ne govorimo posebej.
„Naše podjetje je očiščeno vsega, kar je nekdanji Simplex pripeljalo v težave," je dejal Stane Eržen. ..Ostala nam je le čista proizvodnja. Število zaposlenih smo skrčili na najnujnejši obseg. Še preden smo se združili z IMP, nam je ušlo kakih 100 delavcev, ki so videli, da podjetje nima dobrih perspektiv. Ob združitvi smo se tudi dogovorili, da bomo našo montažno dejavnost prenesli k drugim TOZD IMP, v Idriji pa da ostane samo proizvodnja. Tako se je število zaposlenih pri nas zmanjšalo še za kakih 100 ljudi, saj so monterji odšli v druge TOZD IMP."
Pri tem pa se je podjetje znašlo v novi zagati. Upravno administrativni aparat, ki že prej ni bil majhen, je za zaposlene v proizvodnji nenadoma pomenil strašansko breme, saj je vsak neposredni proizvajalec moral delati za enega „režijca“.
..Dogovorili smo se, da vse tiste, za katere na starem delovnem mestu ni več kruha, prekvalificiramo in jim poiščemo delo v podjetju", je dodal Pavel Troha. „Kdor tega ni želel, med njimi je bilo precej ljudi iz uprave, ki so izgubili svoje delovno mesto, smo mu iskali delo v okviru IMP. Za kogar niti po tej poti ni bilo dela, smo mu delo iskali v drugih delovnih kolektivih v občini."
Nova proizvodnja
Sanacijski program temelji tudi na novi proizvodnji, ki jo v podjetju pripravljajo s pomočjo IMP. Od sedanje proizvodnje bodo v bodoče izdelovali le še sanitarne vozle, in to v večjem obsegu, razen tega pa bodo obdržali tudi oddelek za plastifi-kacijo.
„Sredi letošnjega leta bomo začeli izdelovati žaluzije, rešetke in klima naprave. Ta proizvodnja naj bi stekla do konca letošnjega leta," je povedal Edvard Sedej. „Ob tem pa računamo, da bomo lahko že v prihodnjem letu mnogo bolje gospodarili kot doslej."
Z novo organizacijo podjetja se je njegova dejavnost seveda močno skrčila. V letošnjem letu računajo, da bodo dosegli 27 milijonov dinarjev celotnega dohodka, lani so ga na primer 45 milijonov in leto poprej 51 milijonov. Vendar bo ob neprimerno boljši organiziranosti poslovanja in ob samo 215 zapo-
slenih konec letošnjega leta že ostalo nekaj čistega dohodka.
Tovarna instalacijskega materiala je tako ..uredila svoje vrste". Zanimalo pa me je še. kako bo s poravnavo starih grehov.
Poravnava dolgov
Simplex, kot smo že zapisali, ni mogel vračati najetega posojila, ker bi ga to lahko pokopalo. Eden izmed pogojev, ki jih je moral Simplex izpolniti, da se je lahko pridružil IMP, je bil, da mu posojilodajalci — občina Idrija in banka — dovolijo, da začne odplačevati posojilo šele tedaj, ko bo ustvarjal toliko akumulacije, da bo lahko živel in vračal posojilo.
„Ta pogoj smo izpolnili," je pojasnil Pavel Troha. „Posojil° bomo začeli odplačevati v začetku leta 1974, saj računamo, da bomo do takrat povsem razvili novo proizvodnjo. Res je da bo breme težko, vendar j del tega bremena, približno tretjina, odpadel na obrat montaže, ki ga nimamo več. Tako bomo nekoliko laže dihali."
Za uresničitev sanacijskega programa Tovarna instalacijske opreme ni najela nobenega novega posojila. Zaradi tega ne, ker podjetje ni sposobno najemati posojil. Minulo leto so zaključili z izgubo, ki je bila sicer simbolična, pa vendarle izguba. Poleg tega pa tudi ne bi hoteli kreditov, so dejali v podjetju, saj nikakor ne bi mogli poleg starih dolgov vračati še novih
Razgovor je bil pri kraju. B°J delavcev Tovarne instalacijske opreme iz Idrije za boljše gospodarjenje, za tak kos kruha, ki ne bo pomenil nevarnosti, da bi v podjetju pojedli sami sebe, pa se šele pričenja. Nova, pred tremi leti zgrajena upravna stavba, bo delavce, ki so od nekdanjega Simplexa še ostali v podjetju, še dolgo spominjala na nedavno, skoraj usodno obdobje neodgovornega, slabega gospodarjenja z ustvarjenimi in najetimi sredstvi. BORIS RUGEU
postalo jasno, da je zelo slabo vodilo poslovno politiko, je začelo iskati rešitev. Pred dvema letoma začeti pa prekinjeni razgovori z IMP iz Ljubljane so ponovno oživeli in ob koncu lanskega leta tudi rodili sad. Z novim letom je Simplex temeljna organizacija združenega dela v IMP kot Tovarna instalacijske opreme.
Janez Mavri, vodja delovne skupine v oddelku za plastifika-cijo: Pred združitvijo so nas delavce zelo podrobno obvestili o položaju podjetja, o prednostih združitve z IMP. Tako smo se kaj lahko odločili za ta korak, čeprav smo vedeli, da bomo morali dotedanje napake poravnati sami, da nam IMP za to ne bo dal denarja. Tudi sicer je položaj nekaj boljši: dohodke v podjetju smo uravnovesili, čeprav smo pri tem mi iz plastifičarne nekaj izgubili, zaposleni v upravi pa še precej več. Glavno pa je, da je tudi dela dovolj.
Vinko Hvala, vzdrževalec: V podjetju sem šest let. Stanovanja nimam pa tudi ne prosim zanj, ker mi je jasno, da ga zavoljo slabega gospodarskega	položaja
podjetja ne morem dobiti — mislim poso-jila za stanovanje, in da.ga tudi ne bom, dokler podjetje ne bo izplavalo. Delovna disciplina? Nekateri v podjetju se še niso ovedli, da je treba za dobro plačo trdo delati. Sedaj je kajpak težko v kratkem času, odkar smo pri IMP, prilagoditi se novemu režimu dela in delovne discipline. Vendar večina kolektiva razume, za kaj gre.
Simplex je v zadnjih letih takole drsel po lestvici poslovnega uspeha: leta 1971 je imel ob 51 milijonih dinarjev celotnega dohodka 5 milijonov din ostanka dohodka in 4,5 milijona din anuitet, ki jih ni mogel odplačati. Naslednje leto se je končalo s 45 milijoni din celotnega dohodka in minimalno poslovno izgubo. Zavoljo visokih anuitet je podjetju grozila likvidacija.
Po združitvi z IMP šteje Tovarna inštalacijske opreme 215 zaposlenih. V letošnjem letu nameravajo izdelati za 27 milijonov dinarjev izdelkov ali za 8 % več kot lani.
j
i
i
i
i
i
s
1
I
I
]
1
1
5
5
\
I
I
1
S
S
1
I
c
t
i
i
c
o
tl
n
d
S
n
P
d
o
ti
Zi
d
d:
d
b:
Zi
7 DNI V SINDIKATIH
FOTO KRONIKA • FOTO KRONIKA • FOTO KRONIKA
Ljubljana
Te dni potekajo v ljubljanskih občinah zbori delovnih ljudi, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih. Na njih razpravljajo predvsem o položaju teh delavcev po uveljavitvi kolektivne pogodbe, hkrati pa volijo predstavnika v skupščino solidarnostnega stanovanjskega sklada.
Udeležba na teh zborih je sorazmerno slaba, kljub temu pa je presenetljivo živahna diskusija marsikje pokazala na zainte-rasiranost delavcev in odkrila prenekatere pomanjkljivosti tako pri sklepanju pogodb kot Pri formiranju stanovanjskega sklada.
Ajdovščina
Na pobudo občinskega sindikalnega sveta Ajdovščina, občinskega komiteja ZK ter sindikalne podružnice Mlinotesta so imeli minuli teden v Ajdovščini medobčinsko posvetovanje predsednikov sindikalnih svetov Ajdovščine, Kopra, Postojne, Sežane, Ilirske Bistrice, Tolmina, Idrije in Umaga, to je občin, v katerih ima Mlinotest svoje obrate. Na posvetu so govorili o ustanavljanju TOZD v posameznih obratih. Načrt Mlinotesta, ki predvideva razdelitev kombinata na 16 TOZD, so na posvetu v načelu sprejeli.

DRAVOGRAD
Pozabljene
naloge
Ko so v zadnjih mesecih v občini Dravograd podrobneje zasledovali delo tamkajšnjih osnovnih organizacij sindikata, so med drugim tudi ugotovili, da v večini sindikalnih organizacij posvečajo posebno pozornost športu in rekreaciji, ob tem pa marsikje pozabljajo na druge, pomembnejše naloge — tudi na položaj delovnega človeka. Da bi nova vodstva osnovnih orgahizacij sindikata podrobneje seznanili z vlogo in nalogami zveze sindikatov, so pripravili v Dravogradu dvodnevni seminar, na katerega so razen predstavnikov osnovnih organizacij sindikata povabili še predsednike samoupravnih organov.
Na nedavnih občnih zborih osnovnih organizacij sindikata so delavci med drugim opozorili, da se vse prepočasi rešuje stanovanjska problematika, da počasi poteka akcija za uresničevanje ustavnih dopolnil in ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela, da marsikje šepa obveščanje, da delavska kontrola ni organizirana, da bo treba poživiti delo samoupravnih organov itd. Dravograd je denimo, med tistimi redkimi občinami na Slovenskem, kjer v zadnjih dveh letih niso zgradili niti enega najemnega stanovanja.
Razumljiva je ob vsem tem zahteva Občinske konference Zveze komunistov Dravograd, da se morajo dravograjski sindikati opredeliti do vseh najpomembnejših nalog v občini, posebej še do uresničevanja ustavnih dopolnil in ustanavljanja temeljnih organizacij združenega dela ter do uveljavljanja delavskega nadzora. Na skupni seji pa bosta predsedstvo Občinskega sindikalnega sveta in komite občinske konference ZK obravnavala problematiko gradnje delavskih stanovanj.	(EK)
Slovenj Gradec:
Predsedstvo Občinskega sindikalnega sveta Slovenj Gradec je Poslalo vsem osnovnim organiza-rijam sindikata v Mislinjski dolini posebno pismo, v katerem jih opozarja na nekatere najpomembnejše naloge sindikatov v občini. Gre za zagotovitev učinkovitejšega dela osnovnih organizacij sindikata, za uveljavi-‘ev samoupravnega delavskega Uadzora in za akcijo varčevanja.
Osnovnim organizacijam sindikata predsedstvo slovenjgraških sindikatov tudi predlaga, naj resno zbirajo nekatere najpomembnejše podatke o gospodarjenju delovnih organizacij in 0 porabi ustvarjenega dohodka ter jih posredujejo članstvu. Gre 23 podatke o gibanju osebnih dohodkov, o potnih stroških in dnevnicah, o posojilih članom delovne skupnosti in o morebitnih kaznih delovnih organi-zacij.
Sindikati v hrastniški občini
Na razširjeni seji hrastniškega občinskega sindikalnega sveta, udeležili so se je tudi predsedniki in tajniki osnovnih organizacij sindikata, so si člani občinskega sindikalnega vodstva prizadevali ugotoviti, kaj so doslej v delovnih kolektivih storili za uresničitev ustavnih dopolnil. Pa ne samo to, v razpravi so skušali razkriti tudi vzroke, zakaj v nekaterih manjših delovnih organizacijah odlašajo s to nalogo.
Na posvetovanju so demokra-
VELENJE
Čimprej tisoč novih stanovanj
Predsedstvo Občinskega sindikalnega sveta Velenje in Komite OK ZK Velenje sta na zadnji skupni seji obravnavala stanovanjsko gradnjo v Šaleški dolini ter predloge za nove kreditne odnose in organizacijo samoupravnega delavskega nadzora.
Na seji je bilo poudarjeno, da je bila dosedanja stanovanjska gradnja takšna, da so bila tudi delavcem zagotovljena primerna stanovanja, zaradi česar so proti gradnji najemnih stanovanj v siromašnejši obliki oziroma izvedbi. Sicer naj bi v Šaleški dolini tudi v prihodnje namenih dve tretjini vsega razpoložljivega denarja za gradnjo družbenih najemnih stanovanj, storiti pa bi bilo treba vse, da v Sloveniji odpravimo sklep o obdavčitvi presežka stanovanjskega prispevka nad 6 % stopnjo od osebnih dohodkov. Predstavniki velenjskih sindikatov in Zveze komunistov so se zavzeli, da je treba zbrati v Šaleški dolini toliko denarja v solidarnostnem stanovanjskem skladu, da bo mogoče subvencionirati stanovanjske najemnine in letno zgraditi še kakih 40 novih stanovanj. Nasploh pa bo treba zagotoviti optimalno projektiranje ter še bolj posodobiti gradnjo stanovanj, da bi tako čimprej prišli do 1.000 novih stanovanj, kolikor jih trenutno rabijo.
Po obravnavi nalog v zvezi z uveljavljanjem samoupravnega delavskega nadzora sta predsedstvo občinskega sindikalnega sveta in komite Občinske konference ZK Vele-njje sklenila, da morajo v delovnih organizacijah na območju velenjske občine do 15. maja ustanoviti organe delavske kontrole.	(vš)
tično priznali, da so sindikati najbolj odgovorni za dosledno uveljavljanje tako imenovanih delavskih ustavnih dopolnil, zato so soodgovorni, da se vse prepočasi uveljavljata duh in vsebina ustavnih dopolnil in da člani delovnih kolektivov marsikje sploh niso seznanjeni, kaj vse prinašajo dopolnila, kakšne bodo njihove pravice in dolžnosti in kakšna bo pravzaprav vloga združenega dela v novih odnosih.
Kljub tej kritiki pa je občinsko sindikalno vodstvo vendarle ugotovilo, da so v nekaterih kolektivih že začeli uresničevati ustavna dopolnila. V hrastniški steklarni predvidevajo ustanovitev šestih temeljnih organizacij združenega dela. Vsaka bo imela svoj samoupravni izvršilni organ, na ravni podjetja pa bo delovala skupščina, ki jo bodo sestavljali delegati temeljnih organizacij združenega dela. V steklarni računajo, da bodo do novembra pripravili vse potrebno za ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela. V tovarni kemičnih izdelkov prav
PLENUM RS ZSS OBRAVNAVAL PRVI OSNUTEK NOVEGA ZAKONA 0 SAMOUPRAVNEM SPORAZUMEVANJU IN DRUŽBENEM DOGOVARJANJU PRI DELITVI DOHODKA
Delavci naj bodo nosilci
sporazumevanja
Sindikati bi radi zaprli »zadnja vrata«, skozi katera bi država lahko odločilno posegala v proces sporazumevanja, saj bi to pomenilo nezaupnico združenemu delu
Preveč obotavljanja
o uresničevanju ustavnih dopolnil v delovnih kolektivih
tako niso ostali križem rok. Pričakujejo pa, da bo kmalu prišlo do širšega povezovanja kemične industrije na Slovenskem, zato želijo proučiti možnosti za ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela. V drugih hrastniških podjetjih pa bržčas ne bodo imeli možnosti ustanoviti več temeljnih organizacij, zato marsikje že razmišljajo o dopolnitvah svojih statutov in drugih samoupravnih aktov.
Ob vseh teh dejstvih je vodstvo sindikata v hrastniški občini izoblikovalo stališča o nadaljnjih prizadevanjih pri uresničevanju ustavnih dopolnil. Vodstva osnovnih organizacij sindikata in organizacij ZK morajo od komisij za uresničevanje ustavnih dopolnil zahtevati, naj v najkrajšem možnem času seznanijo vse zaposlene s svojim dosedanjim delom, jim razložijo svoje delovne načrte, predvsem pa pojasnijo vsebino uveljavljanja ustavnih dopolnil. Občinski sindikalni svet bo tudi sklical širši posvet vseh komisij za uresničevanje ustavnih dopolnil v hrastniški občini.	-m
Sedanji samoupravni sporazumi o delitvi dohodka in osebnih dohodkov so nastajali v času pred sprejetjem „delavskih amandmajev". Čeprav smo s temi sporazumi nedvomno dosegli večji red v delitvi, je vendarle res tudi to, da v bistvu ne izhajajo iz združenega dela, da ne omogočajo teritorialnega sporazumevanja in da z njimi urejamo bolj delitev dohodka, ustvarjenega na trgu, kot pa delitev dohodka, ustvarjenega z delom.
le.^rsto
melbrosia®__________
To so le nekateri, vendar pa dovolj utemeljeni vzroki, zaradi katerih je treba delitvena vprašanja na novo urediti na takih osnovah, ki bodo skladne z duhom in vsebino ustavnih dopolnil. V naši republiki smo že storili prvi korak, saj je v razpravi prvi osnutek novega zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za razporejanje dohodka in za delitev osebnih dohodkov. O njem so v ponedeljek, med prvo točko dnevnega reda spregovorili na plenarnem zasedanju republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije.
KOLIKO ZAUPAMO
ZDRUŽENEMU DELU?
Napake v metodološki zgradbi, pomanjkljive in ohlapne formulacije so že kar tipična bolezen vseh osnutkov novih zakonov; tudi prvi osnutek omenjenega zakona v tem hi izjema. Potem ko so člani plenuma opozorili na najbolj tipične spodrsljaje, ki bi jih veljalo odpraviti z naslednjim osnutkom zakona, so se zelo temeljito razgovorili o različnih aspektih načelne opredelitve vloge države in vloge sindikatov v samoupravnem sporazumevanju „po novem".
Gre za to, da prvi osnutek novega zakona v več členih pušča odprta „zadnja vrata“za odločilno poseganje države v proces sporazumevanja. Taka določila si nedvomno lahko razlagamo tudi kot nezaupnico združenemu delu, katerega odločilno vlogo deklarativno kar
naprej poudarjamo, praktično ga ravnamo povsem obratno. Ce bi hoteli biti dosledni tudi v dejanjih, bi se vloga države v procesu sporazumevanja o delitvi dohodka in osebnih dohodkov morala izražati le v tem, da so za podpisnike sporazumov obvezne smernice tekoče ekonomske politike, metodologija, nomenklatura in druge odločitve. Samo v tem primeru bi delavci, organizirani v zborih podpisnikov sporazumov, obenem pa organizirani v družbenopolitičnih organizacijah postali dejanski nosilci sporazumevanja. Prav to pa za sindikate, ki jih osnutek zakona deklarativno in zelo načelno opredeljuje v 12. členu, pomeni bistveno vsebinsko vprašanje. Zato ne preseneča, če prvi osnutek zakona zaradi nezaupnice združenemu delu, izražene v členih 28., 29. in 33., za sindikate iz načelnih vzrokov ni sprejemljiv.
POHIŠTVO
Čeprav je plenum republiškega sveta ZSS izrekel svoj „veto“ na sedanjo vsebino omenjenih treh členov v prvem osnutku novega zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, pa to ne pomeni, da sindikati „dvi-gajo roke" vse dotlej, dokler vloga države v procesu sporazumevanja ne bo povsem nedvoumno opredeljena. Nasprotno! Če bi se ogreli za tako pot, bi to pomenilo, da zavestno izgubljamo čas, so poudarjali udeleženci plenarne seje. Zato je plenum RS ZSS naložil komisiji za družbeno-ekonomske odnose dolžnost, da izdela predlog akcijskega programa za izvedbo posameznih nalog, pri katerih bi v zvezi z nadaljnjim procesom samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja o delitvi dohodka in osebnih dohodkov vsekakor morali sodelovati tudi sindikati. Eno teh, v sedanjem trenutku tudi najbolj aktualnih nalog pomeni oblikovanje dejansko demokratično formiranih ,,krogov" podpisnikov samoupravnih sporazumov.	—mG
1'ravna |»osv4klovaliiM*a IIK
VPRAŠANJE:
Sem nekvalificiran delavec, zaposlen pri zasebnem obrtniku. Kljub temu, da so mi po pogodbi zagotovljene marsikatere pravice, so vse le na papirju, kajti delodajalec mi ne plačuje redno osebnega dohodka, sili me, da delam tudi 12 ali 13 ur dnevno, ne da bi mi to delo plačal kot nadurno itd. Ker v takšnih razmerah ne morem delati, sem mu že rekel, da bom z delom prenehal in se zaposlil drugje, vendar mi delodajalec pravi, da bom moral ostati pri njem še dva meseca, ker imam po pogodbi takšen odpovedni rok. Ali se res mora pogodbe držati le delavec, medtem ko jo delodajalec lahko izpolnjuje ali ne. Ali imam možnost prenehati z delom takoj, ne da bi še dva meseca delal pri sedanjem delodajalcu.
A. H. - LJUBLJANA
ODGOVOR:
Če je res, kar trdite, namreč da delodajalec krši zakon in določila medsebojne pogodbe in vam na primer osebnega dohodka ne plačuje, kot je določeno, lahko prekinete delovno razmerje brez poprejšnje odpovedi. Člen 39 zakona o delovnih razmerjih delavcev, ki delajo pri zasebnih delodajalcih, namreč določa, da lahko delavec prekine delovno razmerje brez odpovedi, če mu delodajalec ne izplača dogovorjenega osebnega dohodka do 15. v mesecu, če
grdo ravna z njim, če mu kljub opozorilu krati dogovorjene ali z zakonom določene pravice itd. Če so torej vaše trditve o kršitvah pravic resnične in če jih boste v primeru spora lahko tudi dokazali, lahko prenehate z delom takoj, torej brez odpovedi in ne da bi čakali na iztek odpovednega roka. V takšnih primerih se šteje, daje odpoved dal zasebni delodajalec in ima delavec pravico do denarnega nadomestila v višini skupnega zneska osebnega dohodka za čas odpovednega roka. Če pa so vaše trditve o kršitvah pretirane in bi le želeli takoj spremeniti službo, je bolje, da odpoveste in počakate, da vam poteče odpovedni rok. V primeru, da bi samovoljno zapustili delo, s tem da bi neupravičeno izostali z dela več kot tri dni, vas bi lahko delodajalec tožil za škodo, ki bi mu jo s takšnim ravnanjem povzročili.	MIRJANA LIPUŽIČ
tovarna baterij in baterijskih naprav ■ ljubljana
■sp®- ■ ■ ®	iimnnms--.. - s iisauii;*
I
1
PLINSKI DETEKTOR SIGNALIZATOR PLINA

i..
I
i i-
!
i
BUTftN
I I
1 I
I
I
i \ I 4 i i
i
!
lil

i 144 4^
ti
i
r\r\r^ za vašo
L/VSVJI VARNOST DETEKTOR PLINA
Zaključni račun RS ZSS
i.
385.245,70 din 648.525,75 din 278.674.55 din 218.342.25 din
I
261.570,25
594.045,65
929.533,85
Iz dela članarine, ki po dogovorih med organizacijami sindikatov in Zveze sindikatov pripada republiškemu svetu Zveze sindikatov Slovenije (7,7 %), so v letu 1972 znašali dohodki 5,629.402.45 din.
Razen dohodkov iz prejšnjega odstavka so bili realizirani tile dohodki služb republiškega sveta od storitev drugim organom in organizacijam:
—	služba pravne pomoči
—	najemnina za poslovne prostore
—	bife doma sindikatov
—	razni drugi dohodki
Vsi dohodki republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije so znašali v letu 1972 7,160.190,70 din.
2_
Dohodki iz prve točke tega zaključnega računa so bili uporabljeni za tele osnovne namene:
za dejavnost republiškega sveta ZSS
—	funkcionalni izdatki
—	namenski izdatki
—	osebni dohodki voljenih delavcev, ki so na stalnem delu v republiškem svetu ZSS
—	materialni izdatki	176.333,55
—	drugi izdatki	44.107,75
II.	za dejavnost ožjega dela služb republiškega sveta ZSS
III.	za službo pravne pomoči Skupaj I — III
3.
V letu 1972 je bil presežek dohodkov nad izdatki (finančni rezultat) 1,214,745,95 din.
Presežek iz leta 1972 bo porabljen:
—	550,000.00 din za kongres Zveze sindikatov Slovenije
_ 664.745.95 din za reševanje stanovanjskih vprašanj zaposlenih delavcev in voljenih delavcev, ki so na stalnem delu v RS ZSS in republiških odborih sindikatov.
4.
Iz dela članarine, ki je namenjen skladu Zveze sindikatov Slovenije za tisk, raziskave in izobraževanje sindikalnih kadrov (1,91 %) so bili dohodki v letu 1972 1,398.789,30 din.
Razen dohodkov iz prejšnjega odstavka so bili dohodki tega sklada še:
—	svet ZSJ za sofinanciranje sindikalnega tiska	927.633.85
—	raziskovalni center za samoupravljanje RS ZSS	549.600.00
—	razni dohodki	43.268.50
2,005.591,05
3,319.608.00
620.245,70
5.945.444,75
Vsi dohodki sklada Zveze sindikatov Slovenije za tisk, raziskave in izobraževanje sindikalnih kadrov so znašali v letu 1972 2.919.291,65 din.
5.
Dohodki iz četrte točke tega zaključnega računa so bili uporabljeni za:
—	tisk	1.284.144.10
—	izobraževanje
—	raziskave Skupaj
6.
Presežek dohodkov nad izdatki sklada Zveze sindikatov Slovenije za tisk, raz iskave in izobraževanje sindikalnih kadrov v letu 1972 je 556.775.90 din.
57.200.00 1,021.171.65 2.362.515.75
7.
Premoženjsko stanje republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije dne 31. decembra 1972. leta:
AKTIVA
SREDSTVA SKLADOV
SREDSTVA PRORAČUNA IN OBRATNA SREDSTVA
Žiro računi in gotovina
Terjatve
Zaloge
Skupaj
12,205.129.92
1,324.103,61
201.473.50
174.106.45
13.904.813.48
PASIVA
OBVEZNOSTI
PRESEŽEK DOHODKOV NAD IZDATKI V LETU 1972
VIRI SREDSTEV - SKLADI
Skupaj
658.936,76
1,214.745,95
12,031.130,77
13,904.813,48
IZVENBILANČNA EVIDENCA
AKTIVA
PASIVA
8.
3,038.851,35
3,038.851,35
Podrobnejši pregled dohodkov in izdatkov republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je razviden iz bilance republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in njegovih organov za leto 1972, kije sestavni del tega zaključnega računa.
Ljubljana, 26. marca 1973
Podpredsednik RS ZSS JOŽE GLOBAČNIK, 1. r.
Kaj storiti, da bi izboljšali položaj perspektivnih rudnikov
Ugotovitve in sklepi predsedstva republiškega odbora Sindikata delavcev industrij6
in rudarstva Slovenije
Na 13. razširjeni seji predsedstva republiškega odbora Sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije, ki je bila skupna s 3. sejo sveta za energetiko in rudarstvo ter sveta za črno in barvasto metalurgijo, ob prisotnosti vabljenih predsednikov osnovnih organizacij sindikata in delavskih svetov ter direktorjev rudnikov, predstavnikov gospodarskega zbora Skupščine SRS, sekretariata za gospodarstvo, sekretariata za delo, gospodarske zbornice, Sklada skupnih rezerv gospodarstva SRS, Ljubljanske banke. Zavoda SRS za cene. Zavoda SRS za planiranje, Poslovnega združenja energetike SRS, Republiške konference SZDL, CK ZKS, RS ZSS, OSS, občinskih sindikalnih svetov občin, kjer so rudniki, in zveznega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije, v Ljubljani, dne 9. marca 1973. leta, smo obravnavali problematiko perspektivnih rudnikov Slovenije in sprejeli naslednje ugotovitve in sklepe:
1.	Zasavski premogovniki Trbovlje, Rudnik lignita Velenje, Rudnik rjavega premoga Kanižarica, Rudnik urana Žirovski vrh. Rudnik živega srebra Idrija in Rudnik svinca in topilnica Mežica so za slovensko gospodarstvo kot perspektivni rudniki temeljnega pomena za razvoj domačih virov toplotne in električne energije ter za pridobivanje strateških kovin.
Zgoraj navedeni perspektivni rudniki so zaradi dosedanje politike cen in kreditiranja zaostali v razvoju tehnologije in rudnih raziskav. Posledice prepočasnega in neenakomernega razvoja rudnikov se odražajo v njihovi nizki akumulativnosti.
Nizka akumulativnost rudnikov povzroča težke kadrovske probleme, ker omejuje možnosti formiranja ustreznih osebnih dohodkov in potrebnih skladov za razvoj družbenega standarda zaposlenih.
2.	Glede na dejstvo, da so perspektivni rudniki temeljnega pomena za razvoj slovenskega gospodarstva, je potrebno, da se poleg organov upravljanja rudnikov tudi družbeni dejavniki, ki lahko vplivajo na izboljšanje gospodarskega položaja rudnikov, morajo zavzeti za njihov pospešen razvoj, da bi čimprej nadomestili zamujeno. Pri tem je zlasti pomembno zagotoviti zanesljive vire financiranja razvojnih programov rudnikov. Poleg tega je nujno, da se zagotovijo taki pogoji financiranja razvoja, ki so za rudnike sprejemljivi. To pomeni, da pridejo v poštev predvsem dolgoročni krediti z nizko obrestno mero.
3.	Sistem formiranja cen proizvodov rudnikov se mora graditi tako, da bo pri normalnem izkoriščanju kapacitet omogočal doseganje takega dohodka, ki bo pokrival ustrezne osebne dohodke in potrebno akumulacijo za razširjeno reprodukcijo glede na plan razvoja. Poleg tega mora sistem formiranja cen vsebovati način prilagajanja le-teh splošnemu gibanju cen — tako domačih kot tujih.
Za kovinske rudnike je potrebno zagotoviti prožen sistem izvoznih premij glede na gibanje cen na svetovnem trgu in proučiti možnost vpliva družbenih materialnih rezerv v smislu zaščite rudnikov v primerih pretiranega nihanja povpraševanja in cen na svetovnem trgu.
Treba je zagotoviti izvajanje družbenega dogovora na ravni zveze o formiranju cen za barvaste kovine, ki temelji na usklajevanju domačih cen z gibanjem cen na londonski borzi.
4.	Pri reševanju problematike rudnikov s podzemnim pridobivanjem rudnin moramo ločevati ukrepe, ki jih je možno uresničevati kratkoročno ali srednjeročno.
Ukrepi so naslednji:
— Osebni dohodki iz družbeno zahtevnega nadurnega dela v premagovnikih naj se upoštevajo rudarjem v pokojninsko osnovo.
— Odbitna postavka bruto osebnih dohodkov na pogojno nekvalificiranega delavca pri ugotavljanju osnove za davek iz dohodka TOZD, naj se zaradi težkih pogojev dela izjemoma upošteva pri rudnikih na ravni, ki je za najmanj 20 % višja od splošne ravni.
— Pomanjkanje stanovanj je poleg nizkih osebnih dohodkov eden od glavnih vzrokov za pomanjkanje delavcev za normalno izkoriščanje rudnikov. Rudniki, čeprav nizko akumulativni, povečujejo izločanje sredstev v stanovanjsko gradnjo nad stopnjo 6 %, ki se splošno priznava kot odbitna postavka za ugotavljanje davčne osnove pri odmeri davka iz dohodka. Odbitna postavka pri ugotavljanju davčne osnove za rudnike naj bo izjemoma priznana na ravni dejanskega izločanja sredstev za stanovanjsko gradnjo.
— Čim prej je potrebno diferencirano povečati cene premoga (v povprečju najmanj za 20 %) ali priznati druge oblike kompenzacije. Na ta način bomo vsaj začasno popravili akumulativnost rudnikov, ki je potrebna za uskladitev osebnih dohodkov glede na ostalo gospodarstvo in za doseganje sposobnosti najemanja kreditov za njihovo nujno modernizacijo.
— Zahtevano lastno udeležbo rudnikov pri najemanju kreditov je potrebno časovno razmejiti v sorazmerju z letnimi tranšami odobrenih kreditov in skladno z letnimi delovnimi načrti.
— Pospešiti sprejetje družbenega dogovora o benefici-ranju delovne dobe, kar bo omogočilo ureditev še odprtih vprašanj v rudarstvu, ki so nastala pri spremembi zakonodaje leta 1968 v škodo rudarstva.
— Premogovniki so neposredno zainteresirani za ureditev družbenoekonomskih odnosov v elektrogospodarstvu oziroma v energetiki nasploh. Zaradi tega podpiramo ustanovitev interesne skupnosti elektrogospodarstva Slovenije, ker bodo le na ta način trajneje rešeni tudi ekonomski odnosi med elektrogospodarstvom in rudniki goriv.
5.	Razvoj rudnikov premoga in urana je tesno povezan
z naraščanjem potreb po toplotni in elektro energiji. tem področju močno zaostajamo, zato je potrebno čimprej zagotoviti čvrst sistem zbiranja sredstev za razvoj energetike, ki obvezno vključuje rudnike goriv.
6.	Raziskave rudnega bogastva zahtevajo velika sred; stva in velika tveganja, česar pa rudniki ne morejo v celot' prevzeti. Zato je potrebno na osnovi družbenega dn govora na ravni republike zagotoviti čvrst sistem zbiranj3 sredstev za izvajanje programov rudnih raziskav, v kate rega naj prispevajo vse organizacije združenega del* gospodarstva, ki jim te raziskave zagotavljajo razvoj.
7.	Rudniki poudarjajo, da so zaradi pomanjkanja sred' štev in pomanjkanja rudarjev delovne razmere postaJe nevzdržne, kar ugotavlja tudi rudarska inšpekcija. posebno nerazumljivo je, da dopuščamo oziroma zarad' družbenih potreb silimo rudarje, da delajo več kot 42 n( tedensko, čeprav prav rudarji zaradi težine dela potre' bujejo skrajšani delovni čas. Zato je nujno, da takoj boljšamo delovne razmere.
Realizacija vseh prej navedenih pogojev poslovanja rud' nikov bo omogočila stalnost in perspektivo zaposlil rudarjem, zagotovitev pogojev in varstva pri delu, ki jd1 omogoča razvoj tehike, ustrezne osebne dohodke, stan0' vanja in objekte družbenega standarda.
8.	Predsedstvo ugotavlja, da so delo in napori pri pre' usmerjanju neperspektivnih rudnikov in razvoju perspe^' tivnih rudnikov pogosto razvrednoteni ali prema!0 uspešni zaradi tega, ker ni dovolj organizirane poveza’ nosti v dejanjih in ukrepih med posameznimi dejavnik'-
Zaradi navedenega dejstva predlagamo, da se pospešn0 pristopi k formiranju samoupravne interesne skupnosti Za elektrogospodarstvo. Pri njenem ustanavljanju je p°' trebno aktivno sodelovanje vseh dejavnikov, zlasti v orgf' nizacijah združenega dela in družbenopolitičnih organi' zacij pri njih. Republiški odbor je pri tem pomembnei" delu pripravljen organizacijsko in politično sodelovati.
Predsedstvo ugotavlja, da se rudarski problemi na rep0' bliških ravneh premalo in prepočasi rešujejo. Zato je p°' trebno obstoječe organizacijsko strokovne linije za rudai' stvo okrepiti in jih narediti bolj učinkovite.
9.	Predsedstvo bo te ugotovitve in zaključke upošW; valo pri svoji nadaljnji aktivnosti, dostavljeni pa so tu01 vsem na sejo povabljenim, da bi tako pri svojem bodoče01 delu upoštevali te ugotovitve in dogovorjene sklepe. Pre1!' sedstvo pričakuje, da bodo osnovne organizacije sindikat" in organi upravljanja rudnikov o njih razpravljali in spr0 jeli svojim razmeram prilagojene programe aktivnosti-
Predsedstvo republiškega odbora Sindikat" delavcev industrije in rudarstva Slovenije
ZASAVJE
Zborom na rob
Delovni dogovori članov sindikata zasavskih podjetij so v glavnem zaključeni. Na občinskih sindikalnih svetih bodo kmalu celoviteje ocenili občne zbore in na tej podlagi izpopolnili svoje letošnje ali prihodnje delovne programe. Temeljita analiza bo seveda med drugim opozorila na številne pomanjkljivosti teh dogovorov, kajti marsikje so razpravljali predvsem o minuli dejavnosti, premalo pa o najaktualnejših nalogah sindikatov v sedanjem obdobju.
Že zdaj pa je mogoče ugotoviti precejšnje razlike med posameznimi občnimi zbori. Povsod, kjer je sindikat v minulem dveletnem obdobju stalno deloval in bil resničen usmerjevalec kolektivov, so bile razprave tehtne, zanimive, sproščene in ustvarjalne. Drugod, kjer je sindikat deloval v senci uprav in vodstev podjetij, niso občni zbori prinesli ničesar novega.
Samo na nekaterih občnih zborih so tudi opozorili na nujnost reorganizacije sindikatov, m njihov poudarjen pomen v procesu uresničevanja delavskih ustavnih dopolnil in uveljavljanja nadaljnjih ustavnih sprememb. Odločno premalo je bilo na občnih zborih rečenega o tem, kako daleč so v kolektivih prišli z uveljavljanjem 21. in 22. ustavnega amandmaja, čeprav so poročila dosedanjih vodstev poudarila potrebo, da bi morala razprava odločno kreniti v to smer.
Kazalo bi tudi resno razmisliti, da bi v vseh večjih kolektivih v prihodnje volili delegate za občne zbore osnovnih organizacij sindikata. Ponekod je na občnih zborih sodelovalo celo po dvesto ali tristo članov sindikata, kar je onemogočilo, da bi razpravljali o najaktualnejših vprašanjih nadaljnjega sindikalnega dela in njegove vloge v prihodnje. Opozarjanje na drobna vprašanja je sicer pravica vsakega člana sindikata, toda ne izkoristiti priložnosti za resničen delovni dogovor, za nadaljnjo mobilizacijo sindikata, je pravzaprav zamuda dragocenega časa. Vsekakor so najbolje ravnali tam, kjer so na sindikalnih konferencah po delovnih enotah ali obratih izbrali najbolj razgledane in najbolj marljive sindikalne delavce za delegate na občnih zborih. Izkušnje kažejo, da so bili h zbori po svoji vsebinski usmerjenosti zares uspešni in da novoizvoljena vodstva ne bodo v zadregi pri načrtovanju novih nalog.
m
IZ NAŠE DRUŽBE
Prejšnje dni je bila Ljubljana spet v znamenju „Jutra“. Tokrat že 4. mednarodne razstave trgovinske in gostinske opreme, aranžerstva, embalaže, strojev za pakiranje ter transportne in skladiščne opreme. Na letošnji prireditvi pod kupolo GR je sodelovalo 70 domačih in tujih razstavljavcev. 23 jih je prišlo iz tujine, ostali pa so bdi domači.
„Jutro“ (mnogi še danes ne vfdo, da je v „sejemskem je-ziku“ to kratica za jugoslovansko trgovinsko opremo"), je tudi po četrti ljubljanski reprizi, sicer ne toliko uspeli kot prejšnja leta, potrddo, da nam je v našem gospodarskem prostoru sejem trgovinske opreme še kako potreben. Saj je že bdo tako, da smo morah klasično trgovino zamenjati z novo, easu, toliko bolj pa potrošniku ustrezno sodobno trgovino. K temu je zadnjih nekaj let prispevala lep delež razstava .Jutro", ki je postala oblikovalec razvoja sodobne trgovine pri uas, istočasno pa je znala izkoristiti „ugoden sejemski trenutek" in povezati prizadevanja v&h soustvaijalcev v najširši interesni skupnosti domačih prodajalcev trgovinske in gostinske opreme.
»Štacuna za šest dni," kakor so bolj v šah kot zares prireditelji po domače „prikrojili“ Prvo eksperimentalno samopostrežno blagovnico v Jugoslaviji, je bda atrakcija št. 1 na letošnjem „Jutru“. Razstavljavci v okviru poslovne skupnosti za proizvodnjo trgovinske in gostinske opreme so vabdi na enkratno predstavo. Na predstavo >,Novost pri nas — samopostrež-
na blagovnica", ki je bila deležna med sejemskimi dnevi največjega zanimanja.
Morda boste misldi, da je bda „štacuna za šest dni" res nekaj nesprejemljivega za nas. Daleč od tega. Samopostrežna blagovnica je v bistvu „običajna“ samopostrežba, le s to razliko, da mora imeti najmanj 2500 kv. metrov prodajne površine. Tudi asortiment blaga se ne razlikuje od tradicionalnega, ki smo ga vajeni v klasični prodajalni. Verjetno ne bomo odkrdi Amerike, č.e povemo, da se pri prodaji uporablja, podobno kot danes že skoraj v vseh naših trgovinah, samopostrežna tehnika prodaje. V samopostrežni blagovnici je takemu načinu, za razliko od klasičnih prodajaln, prilagojena tehnika obračuna prodaje na registrskih blagajnah ob izhodu iz oddelka oziroma iz prodajalne. Tako blaga, ki ga kupimo v samopostrežni, blagovnici ne nosimo v drug oddelek. Pa še eno veliko prednost pred klasičnimi trgovinami ima samopostrežna blagovnica. Njeni investitorji in pozneje upravljavci se lahko odločijo za skupno upravo, ki jo pc določenem ključu tudi financirajo.
Prav to smo prvič videli v „domači izvedbi" na letošnjem , Jutru". Samopostrežnico, ki je Jugoslavija doslej še ni videla, so postavdi člani poslovne skupnosti proizvajalcev trgovinske in gostinske opreme. Med njimi je bilo največ slovenskih podjetij: Alpos iz Šentjurja pri Celju, kamniški Alprem, IGO iz Iga, Iskracommerce, Loške tovarne hladilnikov in ljubljanska Emona. Da pa bi radovednežem
so raz-
razstavljavci113 sejmu je bilo tudi nekaj tujih firm, ki
stavljale opremo za embaliranje. Ti so način dela svojih strojev tudi Prikazovali obiskovalcem
®t°raj na prste bi lahko preštel izdelke živilske industrije v na pol Praznih policah modeme „blagovnice“. Splošnega vtisa pa prav gotovo ne popravijo
potešili predvsem žejo (saj smo itak nepoboljšljivi), so poskrbele Ljubljanske mlekarne, Merx, Nama in Kovinotehna iz Celja. Degustacije so bile, kot vedno, tudi to pot najbolj obiskane, in za mnoge je bda samopostrežna blagovnica vsaj s te strani postavljena kot „po meri".
Če odpišemo šalo, ki smo si jo nevsdjivo privoščdi na račun tradicionalno žejnih Slovencev, seveda pa tudi drugih, je pravkar sklenjeni ljubljanski prikaz eksperimentalne samopostrežne blagovnice uspel. Veseli smo lahko, da so člani poslovne skupnosti za proizvodnjo trgovinske in gostinske opreme v teh dneh le našli skupen jezik. Domendi so se namreč (le koliko časa je bilo to potrebno), da se bodo na podoben način predstavdi tudi v tujini. Lepo in prav. Pa pokažimo enkrat tudi drugod, kako smo sposobni opremljati sodobne trgovske prodajalne. Če pa smo odkriti, je v okviru te poslovne skupnosti po dobrem letu skupnega nastopanja to prvi večji rezultat, s katerim se lahko postavijo.
Najsi je „Jutro 73“ uspelo, mu manjka še marsikaj. Bržčas bi bila edina tovrstna razstava jugoslovanske trgovinske in gostinske opreme še vabljivejša, če bi jo prirejah bienalno, če bi jo ožje specializirali, če bi . . . Veliko je tega, kar pogrešamo na ljubljanskem „Jutru“. Morda bomo čez dve leti videli vsaj nekaj, kar smo letos tako pogrešali. Morda, kdo bi to danes vedel...
Tekst: IVAN V1RNIK Foto: ANDREJ AGNIČ
PODOBE
NAŠEGA
ČASA
Časi so vsak dan bolj resni, naša ulica pa polna čenč. Da razen svinjskih glav ni več mesa v mesnicah, da bo elektrika dražja, da so hajke proti špekulantom pesek v oči, da pride še vedno precej kadrov na položaje po sorodstveni liniji, ne pa po liniji SZDL in tako dalje in tako dalje ... Kot vedno gre za ene in iste ljudi. Včeraj so govorili, kdo vse ima v Švici vilo in denar, kdo hodi letovat na Kanarske otoke in še kam dlje, danes napadajo našo sedanjo akcijo: odločen boj za stabilizacijo in proti družbenim deformacijam.
Človek bi nič ne rekel, če bi imeli kaj dokazov v rokah. Pa nimajo nobenega. Stabilizacija je tako kot povsod po svetu tudi pri nas proces, prav takšen proces pa je tudi boj proti deformacijam. Po vsem svetu zatirajo špekulantstvo: tako na Za-padu, kot na Vzhodu. Mi nismo izjema: tudi drugod mu zlepa ne pridejo blizu. Razumljivo, da se v takšnem dolgotrajnem procesu ni mogoče kar tako meni nič tebi nič čez noč dokopati do otipljivih rezultatov. A prav to dejstvo izkoriščajo raz-lični kritiki našega razvoja in neodgovorno govoričijo vse mogoče po naših mirnih ulicah.
No, dokler je takšno govorjenje kolikor toliko dobronamerno, naj mu bo!
Atrakcija „Jutra 73“ naj bi po mnenju organizatorjev bila sodobna samopostrežna blagovnica. To naj bi bil prvi prikaz najsodobnejšega načina prodaje pri nas. Resje, „nova blagovnica" zavzema v hali C zelo veliko prostora, toda ... Za poprečne obiskovalce je gotovo popolnoma nezanimiva, saj prazne police, kjer so le napisi oblačila, obutev in podobno, ne povedo ničesar o novem načinu kupovanja. Razen morda ozkemu krogu strokovnjakov. Ti pa bi to že brez te razstave morali vedeti.
Čudno je, da organizatorji niso prišli do spoznanja, da bi bil edini način, če hočejo obiskovalcem pokazati nekaj novega, da bi organizirali prodajo vsega blaga, ki po njihovem spada v tako blagovnico. Prostora je na razpolago dovolj, proizvajalci, ki bi napolnili police, pa bi se prav gotovo tudi našli. Nekaj izdelkov živilske industrije zelo revnega izvora vtisa nepopolnosti ne more spremeniti. Ali pa naj morda razumemo moderen način trgovanja le s praznimi policami?
Na sejmu sodeluje tudi založba Mladinska knjiga. V zelo okusnem paviljonu seje pravzaprav posredno vključila v koncept sejma. Na svojem razstavnem prostoru so skušali prikazati predmete, ki sodijo k aranžiranju, gostinski ah pa trgovski opremi. To so predvsem strokovne knjige, dekorativni izdelki in pripomočki za aranžerje. Po splošnem mnenju je njihov paviljon eden od najprivlačneje urejenih, pa čeprav so le slučajno vskočili na sejem.
Človek sliši, pa pozabi! Nekaj drugega pa je, če se v pogovorih meče vse v en koš: hruške, buče, zelje, fižol, solato. Tak pogovor nima potem ne glave ne repa, je ena sama čreva čenč. Sicer pa sami presodite!
Sedim takole zadnjič pri oknu v kavarni, od sosednje mize pa mi udarja na uho tale godlja:
— Figo bomo šli do konca!
- A zakaj ne bi šli?
— Roka roko umiva!
— Pa mi ja ne boš pravil, da nismo s srcem za omeji-
več kot dovolj!
— Ah pa veš, da veliko takšnih, ki govorijo velike besede o nekakšnih neodtujljivih pravicah, naroča samo privatne obrtnike?
— Kaj bi rad povedal s tem?
— Da so eno besede, drugo praksa.
— A kaj naj bi bila po tvojem praksa?
— Da bi na primer oni, ki so si od mariborskega Agrokombinata poceni nakupih veliko zemlje — oprosti, da skačem na drug primer — ves zaslužek od preprodaj
— Nekaj se je, tu ni kaj, še več pa ne. Ni pravega navdušenja za to akcijo. Vidiš, nekaj jih poznam, ki bi lahko dah dober zgled in bi lahko pomagali sanirati perečo situacijo . ..
naj bi dali
- Kako zgled?
— Prišli bi na občino in vrnili, kar so preveč dobili od družbe, pa bi bilo. A ne: prav ti se najbolj izgovarjajo, vse mogoče govoričijo in pleteničijo, stvari se pa nikamor ne premaknejo. Ah veš, da je ideja o revaloriza-

tev zaposlovanja pri privatnikih!? A kako, prosim, naj drugače zajezimo kapitalistične težnje?
— Kako, ne vem! Vem pa, da mnogi pomembni 'ljudje našega časa svoje družbe največkrat vodijo prav k tem privatnim gostilničarjem. Največ kupčij se pri nas sklepa za privatno mizo. Zakaj, kaj misliš?
— No, postrežba je pri privatnikih boljša, to je znano. Priznati mi pa le moraš, da so se gostilničarji že vse preveč razšopirili. Nič več niso zadovoljni s srčkastimi stoli, kmečko pečjo in domačo kuho, ampak gradijo kar male hotele in motele. Pet zaposlenih na vsakega je
vrnili nazaj družbi.
— Saj ga tudi bodo!
— Figo ga bodo! Bi ga že, če bi bil ta Agrokombinat edini primer v Sloveniji. Pa je takšnih „NAANGRO“ kombinatov še veliko. Kdo bo vsem stopil na prste?
— Začelo se je pa le. Kar poglej, kako se zdaj resno pregleduje pogodbe o prenosu družbenih hiš v zasebno lastnino. Veliko se jih trese.
— Trese že, zelo malo pa jih je odštelo že kaj več od običajnih mesečnih odplačil kredita. Tresla se je predvsem gora...
— Nikar tako na počez. Bi rad rekel, da se ni nič napravilo v zadnjem času ...
ciji kreditov že povsem zaspala?
In tako sta soseda modrovala in pleteničila, v meni pa se je začel razraščati pozitiven občutek, da pri vsej stvari nekaj ni v redu in da bo treba nekaj napraviti. Te poulične in kavarniške čenče hromijo akcijo in kvarijo naše pozitivne sile. Za začetek bom zato že na prvem sestanku naše terenske organizacije predlagal razpravo o temi:	KAKO ZATIRATI
NEUSTREZNE POULIČNE ČENČE. Na osnovi sklepov, ki jih bomo sprejeli na tej seji, pa bomo šli naprej v konkretno in odločno akcijo proti le-tem,
VINKO BLATNIK
mBmmgMBBSS
Nalvečia izbiro konfekciie v Trstu
Delovni kolektivi!
Akcija delovnih ljudi SR Slovenije in vse Jugoslavije za pomoč hrabremu vietnamskemu ljudstvu, ki je do sedaj zabeležila pomembne rezultate, je danes pred novimi nalogami. Vietnamsko ljudstvo je po ustavitvi sovražnosti soočeno z ogromnimi problemi obnove razrušene dežele, povratka milijonov beguncev na svoje domove, skrbi za mnogoštevilne invalide in sirote. Predstavniki rdečega križa, ki so obiskali Vietnam, so ugotovili, da bo tudi največja možna materialna pomoč mednarodne skupnosti lahko prispevala le majhen delež v odpravljanju strahotnih posledic vojnega razrušenja. Osvobodilno gibanje in revolucionarna vlada v Južnem Vietnamu se sooča z velikimi nalogami konsolidacije osvoboje-nega ozemlja, obenem pa mobilizira vse sile južnovietnam-skega ljudstva za odpor proti stalnemu pritisku reakcionarnega režima, ki krši dosežene sporazume o miru in skuša zatreti pridobitve revolucionarnega boja vietnamskega ljudstva. Reakcionarni sajgonski režim še vedno drži v zaporih in ubija borce za svobodo Vietnama.
V teh razmerah je dolžnost vseh naprednih sil v svetu, da še bolj kot doslej izkažejo solidarnost in pomoč vietnamskemu ljudstvu kakor tudi borcem Angole, Mozambika in drugih dežel, ki se borijo za svojo svobodo.
Koordinacijski odbor za pomoč žrtvam imperialistične agresije poziva vse delovne ljudi in delovne kolektive v Sloveniji da še vnaprej prispevajo po svojih močeh. Vietnam potrebuje velike količine zdravil, opreme za bolnišnice, šole in domove. Prav tako je potreben tekstil, obutev itd. Dobrodošli so tudi drugi proizvodi. Republiški koordinacijski odbor za pomoč žrtvam imperialistične agresije bo poskrbel za takojšnjo odpravo pošiljk v Vietnam, zato naproša delovne kolektive, da ga obveščajo o svojih prispevkih. Odbor bo tudi redno obveščal javnost o poteku akcije. Do sedaj so prispevali: Tovarna zdravil Krka Novo mesto 100.000 din (v zdravilih). Gorenjska predilnica 50.000 din, Železarna Ravne na Koroškem 100.000 din. Tovarna zdravil Lek 10.000 din.
Republiški koordinacijski odbor bo posredoval tudi spiske posebnih potreb po različnih proizvodih, ki jih bo prejemal od vietnamskih predstavnikov. Kakor doslej, je tudi v bodoče potrebna denarna pomoč. Delovni kolektivi lahko prispevajo tudi svoje proizvode, ki sicer niso primerni za neposredno pošiljanje v Vietnam, se pa lahko prodajo na trgu po dnevnih cenah in se izkupiček pošlje kot pomoč. Za vse poslovanje v zvezi z zbiranjem in odpravo pomoči je pri RKO za pomoč žrtvam imperialistične agresije osnovam posebna materialno-tehnična komisija.
RKO za pomoč žrtvam imperialistične agresije je prepričan, da bodo delovni kolektivi in posamezniki še vnaprej izkazovali solidarnost z ljudstvom Vietmma in drugih dežel, ki se bori za svobodo, ter prispevali svojo pomoč.
Prosimo, da vso materialno pomoč pošiljate na naslov: Ljubljana, Mirje 19 ,,ZA VIETNAM“. Vso denarno pomoč pa m žiro račun RKO za pomoč žrtvam imperialistične agresije štev. 50103-789-93102 „ VIETNAM" ali pa na položnico mpišete samo ,,ZA VIETNAM", številke pa bodo vpisali uslužbenci poštnih in bančnih enot.
Za vsa obvestila in informacije se lahko obrnete m naslov RKO za pomoč žrtvam imperialistične agresije pri RK SZDL Slovenije, Ljubljam, Komenskega 11, tel. 310-044.
RKO za pomoč žrtvam imperialistične agresije
Porast meiiiave % ZDA?
V tujem tisku pišejo, da bo Jugoslavija letos izdala obveznice v ZDA in tako poskušala povečati svoje sklade za nakup strojne opreme v tej državi. To je prvič, da neka socialistična država stopa na Wall Street, obenem pa to predstavlja tudi novo usmeritev v razvoju trgovine med vzhodnimi in zahodnimi deželami. Točna vrednost teh obveznic ni znana, krožijo pa vesti, da bo odvisna od gradnje atomske električne centrale v Jugoslaviji, ki naj bi veljala več kot 250 milijonov dolarjev.

Predsednik sveta ZSJ
v Tunisu in Alžiru
Predsednik sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Dušan Petrovič-Šane se udeležuje kongresa Generalne unije dela Tunizije (UGT), nato se bo pa udeležil kongresa Generalne unije delavcev Alžira — UGTA. Sodelovanje predsednika ZSJ zlasti na kongresu v Alžiru je odraz dobrih odnosov z alžirskimi sindikati, ki so vse pomembnejši pri graditvi specifičnega samoupravnega sistema v tej državi. O tej temi bo govora prav na kongresu alžirskih sindikatov. Z alžirskimi in tuniškimi sindikati smo skupno zainteresirani za rešitev nekaterih vprašanj, denimo: kriza na Bližnjem vzhodu in problematika delavcev migrantov, ki delajo v Evropi.
Trgovina z Grčijo
Jugoslovanski gospodarski strokovnjaki so na pogovorih v ZDA posvetili posebno pozornost razširitvi trgovine in gospodarskemu sodelovanju v ZDA. Iz teh razgovorov je — po ocenah tujega tiska — razvidno, da vlada v Jugoslaviji zanimanje za tehnologijo iz ZDA, obstajajo pa tudi načrti za nakup opreme za proizvodnjo jekla in opreme za petrokemijo.
Jugoslavija in Grčija sta podpisali protokol o blagovni izmenjavi, ki naj bi dosegla vrednost dobrih 110 milijonov dolarjev, kar predstavlja skoraj 25 % povečanje v primerjavi z minulim letom. V pogovorih pred podpisom protokola sta se obe strani strinjali, daje potrebno povečati jugoslovanski uvoz iz Grčije in tako zmanjšati sedanji deficit, ki ga ima Grčija v menjavi z Jugoslavijo.
Obseg trgovinske izmenjave med Jugoslavijo in Grčijo je lani znašal 90 milijonov dolarjev. Jugoslavija naj bi letos kupovala v Grčiji proizvode valjanih kovin, bombaž, plastične materiale in južno sadje. Grčija pa bo uvažala iz Jugoslavije govedino in druge vrste mesa, les, industrijsko opremo, vagone, kmetijske stroje, transformatorje, sintetična vlakna in druge industrijske proizvode.
ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA
Priliv delavcev pod nadzorom
Zahodnonemško ministrstvo za delo je sprejelo osnovna načela politike zaposlovanja tuje delovne sile, o katerih se bodo v kratkem lahko izrekli še sindikati, združenje delodajalcev ter socialne organizacije. Osnovne značilnosti tega dolgoročnega koncepta so: delavce iz tujine bo prihodnje lahko najel le tisti delodajalec, ki bo poskrbel za delavčevo stanovanje, za otroško varstvo, šolanje in zdravstveno varstvo. Zahteva se nanaša predvsem na mesta, ki bodo morala v prihodnje upoštevati ravnovesje med potrebo po tuji delovni sili in pogoji za njen sprejem. V dokumentu tudi ugotavljajo, da ZR Nemčija sedaj kljub veliki potrebi po delovni sili nima več možnosti za zaposlovanje novih delavcev iz inozemstva oziroma lahko to stori samo ob znatnih investicijah v tako imenovano socialno infrastrukturo. ZR Nemčija tudi ne predvideva
trajne naselitve tuje delovne sile. V tretji točki pa dokument govori, naj bi v prihodnje del stroškov pri zaposlovanju tuje delovne sile ter zagotavljanju ustreznih življenjskih razmer
poravnala delovna organizacija, v kateri je tuji delavec zaposlen.
Nova politika zaposlovanja tuje delovne sile bo torej temeljila na organiziranem ter strogo nadzorovanem zaposlovanju.
Na dnevnem redu enakopravnost
Priprave na H. konferenco sindikatov o migraciji
delavcev
V začetku marca se je v Milanu sestal na drugem sestanku pripravljalni komite za II. konferenco sindikatov o migraciji. Komite, ki ga sestavljajo predstavniki iz italijanskih sindikatov, turških sindikatov in
VELIKA BRITANIJA
jugoslovanskih sindikatov kot predstavniki držav emigracije ter predstavniki francoskega sindikata CFDT, švedskih sindikatov in nemških sindikatov DGB kot predstavnikov držav uvoznic delovne sile.
V diskusiji se je komite odločil, da bo tema prihodnje konference:	„Enakopravnost
Stavkovna kriza
Odraz družbene krize v Veliki Britaniji je množica stavk, ki pogosto paralizirajo posamezne dejavnosti. Tako je nedavna stavka voznikov lokomotiv povzročila popoln enodnevni zastoj na britanskih železnicah. Težke posledice je imela tudi stavka nemedicinskega osebja v bolnišnicah.
Vodstvo sindikalne konfederacije TUC, ki združuje kakih 120 sindikatov, je nedavno razpravljalo o zahtevi po sklicu izrednega kongresa z enodnevno generalno stavko kot protest zavoljo vladne gospodarske politike. Vodstvo TUC se za ta
korak ni odločilo, ker bi to še poslabšalo možnosti za pogajanja z vlado. Vodstvo TUC torej želi pomiriti najglasnejše duhove, s tem pa zavreti prizadevanja najbolj revolucionarnih elementov britanskega delavskega oziroma sindikalnega gibanja.
delavcev migrantov z domačimi delavci v deželah imigracije". Konferenca bo od 7. do 8. novembra letos y Turčiji. Ta predlog bo predložen vsem sindikatom, ki so se udeležili beograjske konference.
Nedvomno je izredno pomembno, da bo do konference prišlo, saj bo dala nove impulze pri urejevanju problemov migracije, ki postaja vse bolj aktualna v mednarodnih odnosih ne le kot socialnoekonomsko, temveč tudi kot politično vprašanje.
Gospodarske vezi s ČSSR
Češkoslovaški minister za zunanjo trgovino je pred nedavnim ocenil razvoj češkoslovaških in jugoslovanskih gospodarskih odnosov v minulem desetletju kot zelo uspešen in ploden. Dejal je, da tretji dolgoročni trgovinski sporazum med ČSSR in Jugoslavijo za obdobje od 1971—1975. leta predstavlja
novo fazo v trgovini med obema državama. Zasnovan je na dosedanjih izkušnjah, na podlagi dolgoročnih sporazumov, ob upoštevanju možnosti in potreb gospodarstev obeh držav ter na razvoju dolgoročnega sodelovanja in proizvodne kooperacije.
Obseg trgovinske menjave v
letu 1973 bo na podlagi novih sporazumov presegel vrednost 400 milijonov dolarjev. V tem
trenutku je Češkoslovaška na četrtem mestu med državami, s	j
katerimi trguje Jugoslavija, Ju-	X
goslavija pa na petem mestu v ♦
♦
♦
♦
!'
zunanjetrgovinski Češkoslovaške.
izmenjavi
Ce se še niste odločili za nakup primernega oblačila, ne pozabite obiskati Modne hiše, ki je za pomladno sezono pripravila bogato kolekcijo otroške, moške in modne damske konfekcije ter pletenin, izdelanih po aktualnih modnih tendencah.
Hkrati si lahko ogledate v Modni hiši modno metrsko in dekorativno blago ter drobne galanterijske artikle. Kvaliteta materialov, modni kroji in dostopne cene vam zagotavljajo dober nakup.
Ob P'
Pred
srečanjem
Razen različnih oblik stikov s sindikati v sosednjih državah gojijo republiški odbori posebnih sindikatov in RS ŽSS kot stalno prakso srečanja s predstavniki avstrijskih, italijanskih in tudi madžarskih sindikatov, m katerih izmenjavajo mnenja o vsakokrat aktualnih vprašanjih. Taka srečanja v marsičem obogatijo medsebojna spoznanja, obenem pa dajejo preglede in ocene dosedanjega sodelovanja. Prav tako so ta srečanja pomemben dejavnik v razvijanju enakopravnega sodelovanja med sindikati različnih ideoloških usmeritev. To tembolj, ker so osnovni napori v Zvezi sindikatov Jugoslavije na mednarodnem področju usmerjeni v sodelovanje z vsemi progresivnimi sindikalnimi gibanji.
Zveza sindikatov Slovenije v tem kontekstu uresničuje pomembno nalogo, kajti sindikalne organizacije v sosednjih državah so po svoji pripadnosti zelo različne in so med njimi članice vseh treh velikih mednarodnih sindikalnih organizacij. Dosedanje uspešno in tudi zelo konkretno sodelovanje pa je jasno pokazalo, da je kljub temu možno izredno uspešno sodelovanje tudi na regionalni ravni in v tem smislu je to sodelovanje tudi realizacija naporov Zveze sindikatov Jugoslavije na mednarodnem področju.
K temu je treba dodati še to, da je v razmerah odprtih meja možno s tujimi sindikalnimi predstavniki diskutirati o zelo življenjskih vprašanjih, saj le-ti sorazmerno dobro poznajo stvarnost in razpolagajo z dovolj informacijami. Ob tem pa seveda ne smemo zanemariti vpliva desničarske emigrantske propagande, ki s svojimi zlo-namernimi interpretacijami vnaša nejasnosti med delavce v sosednjih državah o dogajanjih pri nas. Predstavniki sindikatov, s katerimi sodelujemo, nas nemalokrat sami opozarjajo na to zlonamerno početje in želijo čim več neposrednih stikov, da bi si tako ustvairli objektivno predstavo o družbenem razvoju pri nas.
Take razgovore smo predvideli tudi v aprilu in maju letos z avstrijskimi, italijanskimi in madžarskimi sindikati iz dežel, ki mejijo na Slovenijo. Dogajanja v sosednjih državah in dejavnost sindikatov v boju za temeljne družbene reforme (Italija), za stabilizacijo gospodarstva in probleme zaposlovanja (Avstrija) so za nas gotovo zanimiva ne glede na drugačen položaj in vlogo sindikatov v teh državah, k razgovore pa nameravamo vnesti tudi teme z drugih področij, ki zadevajo sodelovanje s sosednjimi državami in s tem prispevati h konstruktivnemu reševanju perečih vprašanj in k obogatitvi sodelovanja s sosednjimi državami na osnovi naših znanih mčel v mednarodnem sodelovanju.
Š.A-
se
vs
ns
te
va
nc
so
no
bo
Po
mi
dri
in
Voj
Na
nai
tui
na
ma
Mi
ZS
SV(
nei
raz
vaj
obi
dol
živ
19'
blil
srei
višj
nja
hoi
dol
od
ZSJ
Pol
run
deli
3 Mera a « o-saa
IZ ŠESTIH REPUBLIK
TE DNI SO REKLI
Josip Broz Tito, predsednik _ ZKJ, v pozdravnem pismu konferenci ZKJ v JLA:
Od vas komunistov v armadi pričakkujem, da boste nenehno prispevali k izpopolnjevanju in uresničevanju zamisli o vseljud-obrambi, da se boste sezna-njali z vsemi spremembami 'in n°vostmi, ki jih prinaša sodoben način vojskovanja in odpora, da boste izpopolnjevali urjenje in se Oznanjali s sodobno tehniko, ntodernizirali sistem poveljevanja, utrjevali disciplino in gojili tovariške odnose med ljudmi. Pri ysem tem sta za pravilno usmerjenje praktičnih akcij izrednega' Pomena marksistično izobraže-vanje in vzgoja komunistov, starešin in vojakov. Zato morate ' vselej upoštevati, da je v naši zamisli o vseljudski obrambi, v naši strategiji in taktiki osnoven in odločilen dejavnik oboroženega boja in odpora — človek, politično zavesten, moralno trden in borbeno usposobljen. Zato mora biti skrb za človeka, za pogoje pri urjenju, za življenje vojakov m starešin in za vsestransko izpopolnjevanje njihovih ustvarjal-nih sposobnosti vselej prva.
Mitja Ribičič, član predsedstva ZKJ, v pogovoru z ured-ttiki Komunista:
S svojimi gospodarskimi in drugimi potenciali ne moremo biti enakopraven dejavnik v mednarodnih odnosih. Mi, to pa Velja tudi za druge države, nam podobne po položaju, moramo imeti za seboj široko zaledje baprednih socialističnih sil, ki se zavzemajo za osamosvojitev in Pravice vseh, zlasti majhnih in st®dbjih držav. Tako ravnamo, bukar obstaja nova socialistična bržava. To svojo usmeijenost smo potrdili v oboroženem boju Proti navidez nepremagljivemu bkupatorju, tako smo ravnali po vbJni vedno in v najrazličnejših okoliščinah, tako ravnamo ne-behno v okviru politike ne-bvrščenosti kot njeni dosledni graditelji in zagovorniki.
—- S tem smo si pridobili velik | bgled v svetu. Po naših nazorih ie politika neuvrščenosti vse-"bsežna, ne omejuje se samo na države v razvoju. To ni politika ravnih, temveč politika, ki ures-mcuje najboljše možnosti za hi-mejši razvoj nerazvitih, za reševa-bJe gospodarskih, denarnih in drugih sistemskih vprašanj na območjih, kjer imajo sedaj bo-Sate države privilegije. To je podtika oblikovanja enakopravnih Pogojev za nadaljnji in vsestranski napredek držav v razvoju pa tudi za enakopravno in miro-Dubno sodelovanje vseh držav.
^ngel Čemerski, predsednik '"K ZK Makedonije, na slavnostni seji CK ZKM ob oO-Ietnici ustanovitve KP
Makedonije:
Popolnoma se zavedamo, da kakršnokoli narodnostno zatira--jje kateregakoli naroda lahko le koduje njegovemu razvoju, sla-*;evi. enotnosti jugoslovanske fbcialistične skupnosti pa pomeni hudo nevarnost za vsak arod. Zato bomo v prihodnje še zPL in stvameje zaostrili boj KM proti pojavom nacionalizma, šovinizma in težnjam po separatizmu, kontinuirano in v vseh okoljih, ker boj za nacio-balno enakopravnost, za krepitev bratstva in enotnosti jugoslo-anskih narodov pomeni sestav-0 komponento boja za razvoj oeialističnih samoupravnih od-bsov. Hkrati bomo nadaljevali °J za nadaljnje poglabljanje Popolnih enakopravnih odnosov ed makedonskim narodom in ugimi narodnostmi v republiki v-?3 napredek vsestranskega raz-jjb te socialistične republike.
se vztrajanje, da spoštujejo ‘ acionalne pravice naših ljudi „„ *vv sosednjih državah, temelji nianace^1 marksizma in leniniz-
Marjan Rožič, sekretar Sveta na seji predsedstva
sveta:
družbenopolitične skupnosti edprayičeno obremenjujejo z azhcnimi posojili, davki in z •mceVanjem osebne dohodke, te bremenitve pa niso v skladu z “P ocili resolucije o poUtiki rasti jgtjenjskega standarda v letu btv - ^ato bi se morale repu-m pokrajine najkasneje do Vj-.. ne aprila dogovoriti o naj-‘sji dopustni meji obremenjeva-J3 osebnih dohodkov in do-j mm TOZD. Realni osebni . . ,dki letos ne smejo biti nižji 7_ lanskih. Predsedstvo Sveta J Poh Je •tUdi ^Isrrdo, da je treba j P mteti s samoupravnimi spora- ■
^vilflka” ° ■
■
B
I
S
■
B
m
obvešča, da je izšla
knjiga dr. Bogdana Kavčiča:
s
ČZP DELAVSKA ENOTNOST
s > s *
V
SODOBNI SOCIOLOŠKI PROBLEMI SAMOUPRAVLJANJA V PODJETJIH
*
Prednaročnikom smo jo že pričeli pošiljati.
Drugi interesenti lahko knjigo še vedno naroče po prodajni ceni 65 dinarjev za izvod pri upravi CZP DELAVSKA ENOTNOST, 61000 Ljubljana. Dalmatinova 4.
Poslej več reda v podjetjih občanov!
...\ jugoslovanskih sindikatih

V našem listu smo že pisali, da je analiza odbora za družbeno nadzorstvo sabora Hrvatske o poslovanju podjetij občanov odpravila zadnjo iluzijo o koristnosti nadaljnjega obstoja takšnih organizacij. Na Hrvaškem so zato sklenili, da je treba takoj raziskati upravičenost njihovega obstoja, če pa se že bodo uspešno pretolkla čez to raziskavo, se morajo usmeriti izključno v proizvodnjo materialnih dobrin, ne pa se ukvarjati s špekulacijami.
Ne le m Hrvaškem, tudi v drugih republikah so sklenili napraviti konec vsakršnega privatnega pridobitništva, ki ne temelji na osebnem delu. Tako je izvršni svet Srbije že potrdil osnutek zakona o posebnih pogojih za ustanavljanje podjetij skupin občanov. V prihodnje bo smelo ustanoviti takšno podjetje najmanj 30 občanov, ob registraciji pa je treba deponirati milijon dinarjev m poseben račun pri SDK. To bi bila dejansko začetna obratna sredstva za njihovo poslovanje. Občinskim skupščinam bo razen tega treba predložiti dokument o ekonomski upravičenosti ustanovitve, o strokovnih kadrih in o delovnih možnostih. Vendar se takšna podjetja poslej ne bodo več smela ukvarjati z založniško, časopisno, tiskarsko in radiodifuzno dejavnostjo, z intelektualnimi in transportnimi storitvami, z gradbeniškimi storitvami in-z rudarskimi ali geološkimi raziskavami. Po 10. členu osnutka zakona bodo morali ustanovitelji podjetja zagotoviti poravnavo obveznosti s svojim premoženjem in premoženjem ožjih družinskih članov. Sedanja podjetja občanov bodo morala izpolniti zahteve zakona v šestih mesecih od dneva njegove veljave.
Tudi delovne organizacije hočejo imeti poslej s svojimi poslovnimi partnerji čiste račune. Delavski svet „Energoinvesta“ je, denimo že avgusta lani sprejel odlok, ki prepoveduje delo pri-
V0JV0DINA
vatnih oseb pri posebnih storitvah za TOZD v sestavi podjetja. Temu sklepu so sicer posamezni vodilni delavci nasprotovali in dokazovali, da so nekatere storitve zasebnikov cenejše kot v družbenem sektorju. Vendar delavski svet teh ,,dokazov“ ni upošteval, saj je praksa pokazala, da so te storitve le navidez cenejše, a marsikdaj slabše, hkrati pa so takšne povezave leglo korupcije. Na svoji nedavni seji je zato delavski svet „Energoinvesta“ ponovno potrdil prvotni odlok in pripravil tudi njegovo razlago: kot „privatne osebe“ je treba razumeti občane, ki opravljajo različne dejavnosti, registrirane kot obrtne delavnice, servisi, gostinski obrati, privatno prevozništvo in drugo. Odlok prepoveduje vzpostavljanje poslovnih odnosov s takimi delavnicami ali posamezniki. Odlok tudi prepoveduje poslovne odnose s podjetji, ki so jih ustanovile skupine občanov.
Po podatkih SDK so mnoge večje organizacije družbenega sektorja ustanovile filiale in predstavništva, ki se spuščajo v posredniške posle s konjunkturnim blagom, denimo s cementom in mu navijajo cene, razliko pa poberejo posamezniki v obliki izredno visokih osebnih dohodkov, potnih stroškov, reprezentance itd. SDK je ugotovila popolno pomanjkanje samoupravnih odnosov in kakršnegakoli notranjega nadzorstva v teh „delovnih“ organizacijah, vendar pa zato kar lepo število oblik za neopravičeno pridobivanje osebnih koristi posameznikov. V teh podjetjih se pojavlja še veliko drugih nepravilnosti in nezakonitosti. Tako se pogosto pod temi „družbenimi firmami“ bogatijo posamezniki na račun poslovnih partnerjev. Zato bi morala družba tudi te pojave odpraviti po čimkrajšem postopku, ne pa razpuščati le podjetja občanov.
B.L.
Konec izkoriščanju
Izvršni svet Vojvodine je ugotovil, da mnogi privatni obrtniki ter gostinci v pokrajini (vseh je 25.000) — kršijo temeljne pravice delavcev, posebno tiste, ki zadevajo delovni čas, višino osebnih dohodkov, z zakonom dovoljeno število zaposlenih itd. V zadnjih letih število privatnih obrtnikov ter gostincev stalno narašča, med novimi pa je tudi 2000 neprijavljenih. Vzporedno s tem se povečuje število zaposlenih pri privatnikih. Z inšpekcijsko službo so odkrili, da je lani v obrtništvu delalo 282 delavcev nad dovoljenim številom, 320 pa je bilo neprijavljenih pri socialnem zavarovanju. Največ takih primerov je v gradbeništvu in v opekarnah. IS Vojvodine je
BOSNA IN HERCEGOVINA
zato sklenil, da je še pred začetkom sezone treba pregledati delovne pogodbe ter prepovedati dejavnost, če niso zagotovljeni osnovni varstveni ukrepi. Privatni izvajalci del morajo prijaviti vsako gradbišče. Posebno bodo poostrili nadzor nad privatnimi delodajalci. V kolektivnih pogodbah bodo morali do-
ločiti delovna mesta s posebnimi delovnimi razmerami ter zagotoviti občasne zdravniške preglede.
SVET ZSJ
POGOVOR 0 KODEKSU SAMOUPRAVLJAVCEV
Pred dnevi sta obiskala člana predsedstva ZKJ Edvarda Kardelja predsednik Sveta ZSJ Dušan Petrovič-Šane in sekretar sveta Bora Petkovški ter ga seznanila z dosedanjim delom pri snovanju kodeksa samoupravljavcev Jugoslavije. V razgovoru sta predstavnika Zveze sindikatov Jugoslavije dejala, da je v javni razpravi o osnutku kodeksa sodelovalo veliko število članov organizacij združenega dela in mnogo družbenopolitičnih organizacij, ki so vsi podprli idejo, da bi čimprej dobili tak dokument in tako uresničili sklep II. kongresa samoupravljavcev Jugoslavije.
Edvard Kardelj je opozoril na potrebo, da mora biti kodeks napisan v razumljivem jeziku, pri čemer bi se morali izogniti temu, da povzemamo določila ustave, čeprav seveda mora kodeks iz nje izhajati, s tem da konkretno opredeljuje medsebojne pravice in dolžnosti delovnih ljudi v združenem delu. Tovariš Kardelj se je zavzel med drugim za aktivnejše sodelovanje progresivnih družbenih sil pri snovanju kodeksa, ki mora pomeniti najširši družbeni dogovor samoupravljavcev o njihovi družbeni angažiranosti pri nadaljnji graditvi samoupravnih socialističnih odnosov, pri neposrednem opredeljevanju pravic, pristojnosti in dolžnosti na vseh področjih življenja in dela.
Naraščanje uvoza
V primerjavi z lanskim januarjem in februaijem se je v letošnjih prvih dveh mesecih izvoz povečal za 15 %, uvoz pa kar za 47 %. V absolutnih zneskih je znašal letos januarja in februarja jugoslovanski izvoz 6,2 milijarde, uvoz pa dobrih 10,8 milijarde dinarjev. Kaže,
da bomo kljub ugodnemu dotoku deviz iz neblagovnega priliva letos zunanjetrgovinsko bilanco zaključili precej slabše kot lani. Konjunkturna gibanja so precej negotova, zlasti še, ker ne vemo, kakšne kreditno-mo-netarne ali pa valutne ukrepe lahko še letos pričakujemo od zvezne vlade.
KOSOVO
Presežke gospodarstvu
Na zadnji seji upravnega odbora gospodarske zbornice Kosova so razpravljali o potrebi ugašanja državnega kapitala v pokrajini. Navedli so podatek, daje državni kapital lani znašal 5 milijard in 18 milijonov dinarjev. Z druge strani obveznosti, ki so nastale s pokrajinskimi zakoni, znašajo 589 milijonov din, prenešene obveznosti federacije pa milijardo in 42 milijonov dinarjev. Upravni odbor se je zavzel za pospešeno ugašanje državnega kapitala ter za vrnitev sredstev gospodarstvu. V čim krajšem roku naj bi naredili natančno analizo o tem, koliko sredstev je že vrnjenih gospodarstvu iz državnega kapitala ter na kakšen način in katerim gospodarskim panogam in področjem. Upravni odbor se je zavzel tudi za to, da bi vse ukrepe v zvezi z odpravljanjem državnega kapitala uskladili s cilji srednjeročnega plana razvoja do leta 1975.
SRBIJA	___________________
Poenotiti predloge
Predsedstvo skupščine SR Srbije je zavrnilo predlog novega zakona o stanovanjskih razmerjih. Posamezna občutljiva vprašanja s področja stanovanjskih razmerij tudi na medrepubliški ravni še niso rešena, saj o
njih še niso uspeli doseči medrepubliškega soglasja. Predsednik skupščine SR Srbije Drago-slav Markovič je poudaril, da je reševanje stanovanjskih razmerij silno občutljivo, zato je nujno treba najti skupne rešitve za vso državo.
Ob
BREZ DOLGOV
Prva etapa ekonomske stabilizacije v Bosni in Hercegovini je uspešno končana. Z maksimalnim izkoriščanjem vseh lastnih virov in rezerv niti ena TOZD zaradi nepokritih izgub iz leta 1971 in prejšnjih let ne izplačuje zmanjšanih osebnih dohodkov. Obveznosti negospodarstva do gospodarstva so sko-
raj likvidirane. Čeprav v tej republiki gradijo več kot 200 različnih objektov — v glavnem na nerazvitih področjih — s proračunsko vrednostjo 11 milijard din, je ostalo le še 2 % nepokritih investicij, uresničitev nekaterih investicijskih programov pa so odložili na boljše čase.

ODMEV

STRAN 9
KOLIKO l\ KOMU ZMANJŠANA POKOJNINA?
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju le v načelu ureja izplačevanje pokojnine v primeru, če upokojenec ponovno stopi v delovno razmerje, začne opravljati samostojno dejavnost ali delati na osnovi pogodbe o delu. Način, kako naj se pokojnina zmanjšuje, je zakon prepustil družbenemu dogovoru. Podpisniki družbenega dogovora: izvršni svet Skupščine SRS, Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, republiški svet Zveze sindikatov, republiška gospodarska zbornica in republiška skupnost za zaposlovanje, so se sporazumeli, da se začne najvišje možno zmanjševanje pokojnine (50%) pri skupnih dohodkih (pokojnina in dodatno delo), ko le-ti presegajo trikratni znesek povprečnega mesečnega osebnega dohodka vseh zaposlenih v republiki v minulem letu. Sicer pa se upokojencu, kije uveljavil starostno pokojnino s pokojninsko dobo 40 let (moški) oziroma 35 let (ženska), pa je ponovno stopil v delovno razmerje, pokojnina izplačuje nezmanjšana, če dodatni dohodek in pokojnina skupaj v Sloveniji. Če pa skupni dohodek presega to mejo, se izplačuje le del po-
razmerje med pokojnino in dodatnim dohodkom. Brž pa, ko bo skupni dohodek presegel omenjeni znesek, se bo pokojnina zmanjševala, in sicer relativno tem bolj, čim večji bo skupni dohodek. Največje možno zmanjšanje pokojnine (50%) pa se bo začelo, ko bodo skupni dohodki presegli znesek 5.805 dinarjev (to je 3-kratno povprečje mesečnega osebnega dohodka vseh zaposlenih v letu 1972). Tako bo letos. Zneski bodo seveda vsako leto drugačni, kajti tudi povprečje osebnih dohodkov zaposlenih je vsako leto drugačno. Ker pa je povprečni osebni dohodek v SRS iz preteklega leta znan šele konec meseca februarja ali celo marca tekočega leta, predvidevajo, da se bo uporabljal povprečni osebni dohodek kot merilo za obračunavanje zmanjšanja pokojnine od meseca aprila do meseca marca naslednjega leta.
Ker bomo 20. aprila izdali knjižico, v kateri bo tudi družbeni dogovor o načinu zmanjševanja pokojnine upokojencem, ki ponovno stopijo v delovno razmerje, začnejo opravljati samostojno dejavnost ali delo na podlagi pogodbe o delu, bomo lestvice za zmanjševanje
kojnine, ki je odvisen od višine v Sloeniji. Če pa pokojnine objavili v tej knjižici. Tako si bodo
skupni dohodek presega to mejo, se izplačuje le del pokojnine, ki je odvisen od višine skupnega dohodka upokojenca in od razmerja med višino pokojnine in višino dodatnega dohodka. Vendar pa pokojnina ne sme biti zmanjšana za več kot 50%.
S kratko primerjavo lahko vsaj delno ponazorimo to določilo: po podatkih zavoda SRS za statistiko je znašal povprečni mesečni osebni dohodek vseh zaposlenih lani 1.935 din. Če bo znašal v letu 1973 skupni dohodek upokojenca (pokojnina in dodatni dohodek) do zneska vključno 3.870 din (1.935 x 2) mesečno, se pokojnina ne bo zmanjševala, in to ne glede na
tisi, ki jih to zadeva, lahko po lestvici izračunali sami, kako bo dodatno delo vplivalo na pokojnino.
Določbe družbenega dogovora veljajo prav tako za upokojene borce NOV pred 9. 9. 1943, za starostne upokojence, ki so uveljavili pokojnino pred dosego polne invalidske dobe ter za invalidske in družinske upokojence, tudi če se zaposlijo za manj kot polovico delovnega časa, oziroma če opravljajo to delo na podlagi pogodbe o delu.
V skupne dohodke za določitev odstotka zmanjšanja pokojnine ne štejejo avtorski honorarji.
Bomo opravili izpit?
Prisilo upravičeno odklanjamo, na sporazumevanje se pa ne pripravljamo dovolj resno • Pozabljamo, da je v sedanjem družbenoekonomskem trenutku, ki je označen z vsesplošnimi napori za stabilizacijo gospodarstva,
varčevanje dobilo nove razsežnosti
Najvišji samoupravni organi delovnih organizacij te dni razpravljajo, sprejemajo pa tudi odklanjajo podpis samoupravnega sporazuma o merilih za določitev prispevne stopnje za zdravstveno.zavarovanje delavcev za leto 1973 na območjih posameznih skupnosti zdravstvenega zavarovanja. Sporazume sprejemajo tam, kjer so predlogi dobro ozbraz-loženi, odklanjajo pa jih tam, kjer so strokovne službe skupnosti bodisi nerazumljivo, nesistematično bodisi z „levo roko“ opravile svojo nalogo.
K bolj podrobnemu razmišljanju o tem, ali se vsi zavedamo, da pomeni samoupravno sporazumevanje na eni strani široko možnost sodelovanja neposrednih proizvajalcev pri odločanju, na drugi strani pa izredno odgovornost tistih, ki pripravljajo predloge in obrazložitve, sta me spodbudila „pristopa“ dveh skupnosti zdravstvenega zavarovanja: ljubljanske in mariborske. Hkrati pa me je spodbudil tudi negativni odgovor, ki ga je ljubljanski skupnosti poslala delovna organizacija (negospodarska), za katero bo v kratkem njena interesna skupnost sklepala samoupravni sporazum za del sredstev, ki jih potrebuje za svojo dejavnost.
Kratko in jasno so Mariborčani povedali delovnim organizacijam, v čem je bistvo samoupravnega sporazuma o merilih za določitev prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje delavcev. Bistvo ni nič drugačno, kot v drugih regijah. Gre za to, daje treba v letu 1973 zagotoviti uresničitev sprejetih razmerij v delitvi družbenega proizvoda, dogovorjenih v resoluciji o družbenoekonomski pohtiki in razvoju SRS ter neposrednih nalogah v letu 1973. Prispevek k učinkovitejšemu od-
pravljanju gospodarske nestabilnosti je tudi odločnejša omejitev obsega prelivanja dohodka na področju splošne in skupne porabe. Da pa bi se pridobili taki dohodki, ki bi samoupravnim interesnim skupnostim in družbenopolitičnim skupnostim omogočili izpolnjevanje najpomembnejših nalog za nadaljnji družbenoekonomski in socialnopolitični razvoj, so izvršni svet Skupščine SRS, skupnost zdravstvenih delovnih organizacij, zveza skupnosti zdravstvenega zavarovanja, republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Združenje lekarn Slovenije in Skupnost socialnih zavodov SRS sklenili družbeni dogovor o izhodiščih za iz-. vajanje in financiranje zdravstvenega varstva v letu 1973. Ta družbeni dogovor, ki izhaja iz Resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SRS, določa višino dohodkov, (12,5 %), ki jih lahko pridobivajo iz izvirnega priliva ali na osnovi samoupravnih sporazumov skladi zdravstvenega zavarovanja za kritje dogovorjenega obsega dejavnosti v letu 1973. Družbeni dogovor točno določa, da se v regijah s samoupravnim sporazumevanjem določa obseg sredstev za zdravstveno zavarovanje v letu 1973 in da se višina sredstev ne sme povečevati tako, da bi izvirni dohodki porasli za več kot 12,5 %. K izvirnim dohodkom se ne šteje posebni prispevek.
Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev bodo v letu 1973 porabile iz sredstev izvirnih dohodkov iz osebnih dohodkov (brez posebnega prispevka) ter iz dohodkov, doseženih s samoupravnimi spo-
Novi pokojninski in invalidski sistem
Rubriko o novostih, ki jih prinašajo novi predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, smo pripravili s sodelovanjem Janeza Eijavca, pomočnika direktotja službe Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SRS in drugimi strokovnjaki, ki delajo v tej službi. Prednost teh prispevkov, ki jih objavljamo v nadaljevanjih, je v tem, da so v njih zbrane vse pravice zavarovancev, ki izvirajo iz treh aktov, in sicer: iz zveznega in republiškega zakona ter iz statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SRS.
Zanimanje za naša nadaljevanja je med bralci zelo veliko. Prav zavoljo tega in zato, da zavarovancu ne bo treba iskati svojih pravic, ki izvirajo iz novega sistema v treh aktih, smo se v uredništvu odločili, da bomo izdali knjižico, v kateri bodo še podrobneje kot v DE razloženi novi predpisi. V knjižici bo objavljen tudi družbeni dogovor o načinu zmanjševanja pokojnine upokojencem, ki ponovno stopijo v delovno razmerje, začnejo opravljati samostojno dejavnost ali delo na podlagi pogodbe o delu.

Pravico do družinske pokojnine imajo ob zavarovančevi oziroma upokojenčevi smrti družinski člani, če so izpolnjeni določeni pogoji tako pri zavarovancu kot pri družinskih članih. Družinski člani, ki imajo pravico do družinske pokojnine, so:
1.	zakonec in otroci (zakonski, nezakonski, posvojeni);
2.	,otroci-pastorki, ki jih je zavarovanec preživljal, ter vnuki brez staršev, ki jih je zavarovanec preživljal;
3.	bratje in sestre ter otroci brez staršev, ki jih je zavarovanec preživljal;
4.	starši (oče in mati, očim in mačeha ter posvojitelj), ki jih je zavarovanec preživljal.
Zakonec in otroci, med katere štejemo tudi pastorke ter vnuke brez staršev, tvorijo ožjo zavarovančevo oziroma upokojenčevo družino, starši, bratje in sestre ter otroci brez staršev pa širšo družino. Razločevanje na člane oqe in člane širše družine je pomembno pri vrstnem redu, po katerem se odmerja in po katerem lahko uživajo družinsko pokojnino, kadar so do nje upravičeni člani ožje in člani širše družine. Za zakonca in otroke (zakonske, nezakonske in posvojene) se predpostavlja, da jih je zavarovanec preživljal, za vse druge upravičence do družinske pokojnine pa je pogoj, da jih je zavarovanec oziroma upokojenec v resnici preživljal. Pogoj preživljanja je tudi za otroka, ki je postal nezmožen po starosti, do katere je otrokom zagotovljena pravica do družinske pokojnine.
Pravica do družinske pokojnine gre po starostnem upokojencu, invalidskem upokojencu in po uživalcu denarnega nadomestila iz naslova pravice do poklicne rehabilitacije ali zaposlitve (to je uživalec oskrbnine ali začasnega nadomestila) — in po zavarovancu, kije ob smrti izpolnjeval določene pogoje pokojninske in zavarovalne dobe. Da imajo družinski člani pravico do družinske pokojnine, je moral zavarovanec:
1.	izpolnjevati pogoje glede let pokojninske dobe in starosti za pridobitev starostne ali invalidske pokojnine, ali
2.	imeti vsaj 20 let pokojninske dobe, ali
3. imeti najmanj 5 let zavarovalne dobe ali najmanj 10 let pokojninske dobe, od te skupne pokojninske dobe pa je moral imeti v zadnjih petih letih pred smrtjo vsaj 40 mesecev oziroma v zadnjih desetih letih vsaj 80 mesecev zavarovanja.
Takšne pogoje pokojninske oziroma zavarovalne dobe mora zavarovanec izpolnjevati, če je njegova smrt posledica bolezni oziroma poškodbe izven dela. Če je bila zavarovančeva smrt posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni, pridobijo družinski člani pravico do družinske pokojnine ne glede na zavarovančevo pokojninsko dobo.
Poleg pogojev, kijih mora izpolnjevati zavarovanec, so še posebni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati posamezni družinski člani, da imajo pravico do družinske pokojnine. Ti pogoji se nanašajo na starost oziroma nezmožnost za pridobivanje, pri nekaterih družinskih članih pa je tudi pogoj, da jih je zavarovanec oziroma upokojenec preživljal.
Vdova ima pravico do družinske pokojnine, če je do moževe smrti, po katerem uveljavlja pravico do družinske pokojnine, dopolnila 45 let starosti. Če še ni bila stara 45 let, ima pravico do družinske pokojnine, če je bila ob moževi smrti ali je postala v enem letu po njegovi smrti popolnoma nezmožna za pridobivanje, ali če ji je po moževi smrti ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine po tem možu. Vdova, ki ob moževi smrti še ni bila stara 45 let, pridobila pa je pravico do družinske pokojnine ob prej navedenih pogojih, obdrži pravico, če je med trajanjem pravice do družinske pokojnine dopolnila 45 let starosti; vdova prav tako obdrži pravico, če je med trajanjem pravice do družinske pokojnine postala popolnoma nezmožna za pridobivanje, in sicer dokler takšna nezmožnost traja. Tista vdova, ki ob moževi smrti še ni dopolnila 45 let, dopolnila pa je 40 let starosti, pridobi pravico do družinske pokojnine, ko dopolni 45 let starosti.
Vdova, ki ob moževi smrti ni izpolnjevala posebnih pogojev, ki so predpisani zanjo, in zaradi tega ni pridobila pravice do družinske pokojnine, pridobi ob določenih pogojih pravico do odpravnine oziroma oskrbnine. Pravico do odpravnine ima vdova, ki ni v delovnem razmerju in ne opravlja samostojne dejavnosti, na podlagi katere je obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovana. Odpravnina znaša 6-mesečni znesek družinske pokojnine, ki bi pripadala vdovi, če bi imela pravico do pokojnine, vendar največ štirikratni znesek povprečnega
mesečnega osebnega dohodka na območju skupnosti v koledarskem letu pred moževo smrtjo. Če vdova izpolnjuje pogoje za varstveni dodatek k pokojnini, skupen znesek odpravnine ne more biti manjši od dvakratnega zneska povprečnega osebnega dohodka na območju skupnosti v koledarskem letu pred moževo smrtjo. V letu 1972 je v SR Sloveniji povprečni osebni dohodek znašal 1935 dinarjev mesečno. V letu 1973 torej odpravnina vdovi ne bo mogla biti skupaj večja kot 7.740 dinarjev, pri vdovi, ki izpolnjuje pogoje za varstveni dodatek, pa ne manjša kot 3.870 dinarjev. Odpravnina se izplača v šestih mesečnih obrokih začenši od prvega dne naslednjega meseca po moževi smrti. Obroki odpravnine pa se vdovi prenehajo izplačevati, če med tem izpolni pogoje za starostno ali invalidsko pokojnino ali pogoje za družinsko pokojnino (n. pr. dopolni starost 45 let ali postane popolnoma nezmožna za pridobivanje). Prav tako se ji preneha izplačevati odpravnina, če se zaposli, začne opravljati samostojno dejavnost, na podlagi katere je obvezno zavarovana, ali se znova poroči.
Pravico do oskrbnine pa ima vdova potem, ko seji preneha izplačevati odpravnina, če se je v 90 dneh po moževi smrti prijavila za zaposlitev pri službi za zaposlovanje in če izpolnjuje pogoje gmotnega stanja, ki so določeni za varstveni dodatek. Pravico do oskrbnine vdova izgubi, če pridobi pravico do starostne, invalidske ali družinske pokojnine, če se zaposli, začne opravljati samostojno dejavnost, se znova poroči in tudi, če ne izpolnjuje več gmotnega stanja za pravico do varstvenega dodatka ali če se neupravičeno ne prijavlja službi za zaposlovanje in če ne sprejme zaposlitve, ki ustreza njeni strokovnosti in zdravstvenemu stanju. Oskrbnina znaša toliko, kolikor bi znašala njena družinska pokojnina, če bi imela pravico do nje; vendar pa oskrbnina ne more preseči 40% povprečnega osebnega dohodka v koledarskem letu pred moževo smrtjo. V letu 1973 lahko znaša torej oskrbnina največ 774 dinarjev mesečno.
Odpravnina in oskrbnina za vdovo imata izrazito varstveni značaj in sicer kot pomoč, da najde lastne vire za preživljanje. Odpravnina in oskrbnina seveda ne sodita vdovi, ki ni pridobila pravice do družinske pokojnine zaradi tega, ker umrli mož ni izpolnjeval pogojev pokojninske oziroma zavarovalne dobe.
J. E.
razumi največ 12,5 % nad ravnijo dejanske porabe v letu 1972. Morebitna večja sredstva, ki bi bila ustvarjena, bodo skupnosti morale izločiti v obvezno rezervo in jih v letu 1973 ne bodo smele porabiti niti se ne bodo na račun teh sredstev zadolževale. Mariborska skupnost zdravstvenega zavarovanja je delovnim organizacijam poslala tudi finančno ovrednotenje temeljnih izhodišč predlaganega sporazuma in izvleček iz programa zdravstvenega varstva za leto 1973.
Koliko je bilo podpisanih samo; upravnih sporazumov v mariborski skupnosti in koliko v ljubljanski, ne vem. Če primerjam mariborski m a; terial z ljubljanskim, potem se mi zdi logično, da podpisovanje v mariborski regiji dobro teče. Ljubljanska skupnost zdravstvenega zavarovanja je začela svojo obrazložitev z zveznim zakonom o omejitvi dohodkov od davkov in prispevkov iz gospodarstva in omejitvi stopenj prometnega davka, ki pa v svojem 16. členu navaja, da omejitev ne pride v poštev za dohodke interesnih skupnosti od prispevkov, ki se plačujejo na podlagi samoupravnega sporazuma, sklenjenega med interesno skupnostjo in organizacijami združe; nega dela, ki vplačujejo omenjeni prispevek. Nesistematično navrženi podatki puščajo bralca v negotovosti, kolikšna bo pravzaprav stopnja za zdravstveno zavarovanje. In zato ni čudno, da ob odstavku penimo, da pri samoupravnem sporazumu ne gre za obligacijo organizacije združenega dela direktno do skupnosti zdravstvenega zavarovanja, temveč predlagamo organizacijam združenega dela, naj na podlagi samoupravnega sporazuma dajo mandat skupnosti, da predpiše prispevno stopnjo za zdravstveno zavarovanje v okviru samoupravnega sporazuma", samoupravljavci nočejo dati bianco menice.
Res je na koncu materiala op', zorilo, da se lahko vsakdo, ki česa ne razume, obme na službo Skupnosti pismeno ali po telefonu, vendar v tem ni rešitev, kajti je že tako, da mora biti material tako razumljiv, da ni mogoče, da si ga vsak razlaga po svoje. Težko bi zamerili nekomu, ki misli, da vse razume, pa razloži to na seji samoupravnega organa, ki naj o tem odloča. Primer strokovnjaka iz delovne organizacije, ki smo jo omenili v uvodu: svojemu najvišjemu organu samoupravljanja je takole razložil predlog sporazuma: Skupnost zdravstvenega zavarovanja se sklicuje na resolucijo SRS, po kateri se predvideva povečanje mase netto osebnih dohodkov za 14 % in poudarja, da nova stopnja prispevka, določena po samoupravni poti, ne pomeni večje obremenitve gospodarstva. Če se poviša masa netto osebnega dohodka, se po isti logiki zviša tudi prispevek z* zdravstveno zavarovanje. Ta razlika v prispevku za zdravstveno zavarovanje, pa bi morala, če se izvaja zvezni zakon o omejitvi dohodkov od prispevkov in davkov, ostati gospodarstvu, ki bi jo lahko razdelilo v svoje sklade.
Svojevrstna enostranska logika, ki zanemarja nekatera dej; stva. Vse to bi lahko v kratki obliki pojasnil material skupnosti zdravstvenega zavarovanja ob predlogu za samoupravni sporazum. Predvsem bi bilo treba povedati, da bodo zdravstveni skladi dobili manj sredstev, kot pa bo povečanje mase oseb; nih dohodkov v letu 1973, kajti omejitev je do 12,5 %. Torej ne samo, da stopnja prispevka ne bo zvišana, temveč bo tudi sredstev samo za 12,5 % več, kot so jih porabili lani. Razen tega bi bilo treba povedati, da so se materialni stroški zvišali, da so delavci v zdravstvu nagrajevani le do 95 % samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov in ne 100 % kot gospodarstvo. Tudi to bi bilo treba povedati, da se s povečanjem mase netto osebnih dohodkov povišujejo tudi nadomestila za bolezensko odsotnost, ki jih iz-plačujejo skladi za zdravstveno varstvo. To je le nekaj stvari v razmislek tistim, ki pripravljajo materiale za razne sporazum«-N.LUZAk
POBUDA HRASTNIŠKEGA ■ SINDIKALNEGA SVETA
■
Po enot- j nih j merilih [
Na minuli razširjeni ■ seji je sindikalno S vodstvo predlagalo, ! naj bi poenotili neka- 5 Jera nadomestila in S izplačila delavcem ■
Na minuli, razšiijeni seji je sindikalno vodstvo predlagalo, naj bi poenotili nekatera nadomestila in izplačila delavcem ter izdatkov, ki gredo iz materialnih I stroškov podjetij.
Doslej so delovne skupnosti različno ravnale pri izplačevanju nagrad vajencem, nadalje za delo na počitniški praksi, ob upokojitvi zaposlenih ljudi, izplačevanju regresov in podobno. Pri izpopolnjevanju samoupravnih sporazumov o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov m nekaterih drugih samoupravnih dokumentov pa naj bi delovne organizacije izvajale dokaj enotno politiko tudi na tem področju.
Vsakemu delavcu naj bi ob upokojitvi izplačali po enomesečni povprečni osebni dohodek. Vajenci naj bi prejemali nagrade v višini od 200 do 400 din, glede na letnik, variabilni del pa naj bi znašal največ 300 din, in sicer za dosežene uspehe pri teoretičnem in praktičnem pouku. Za delo na počitniški praksi naj bi v prihodnje prejemali dijaki srednjih šol v prvem in drugem letniku po 600 din na mesec, v tretjem in četrtem letniku pa 00 din. Študentje v prvih dveh .etnikih po 800, v tretjem in zadnjem letniku pa 1000 din.
Regres za letne dopuste naj bi znašal od 300 do največ 600 din. Nadomestila za boleznine 90 % od osebnega dohodka. Ob smrti člana delovnega kolektiva nhj bi svojci prejeli enomesečni povprečni osebni dohodek, dosežen v Sloveniji, ob delovni nesreči, smrtni, pa najmanj
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
S
■
■
■
■
■
■
■
■
■
I
■
I
■
■
■
■
I
■
a
■
Osemletke dajo premalo
Izobraževalni center tovarne zdravil »»Krka« v Novem mestu se poleg strokovnega izobraževanja ukvarja tudi z družbenopolitično vzgojo mladih
Pred nekaj meseci so v tovarni zdravil „Krka“ v Novem mestu začeli z novo obliko izobraževanja. Za vse nove člane delovnega kolektiva, pa naj so to nekvalificirani delavci ali pa inženirji, so pripravili dvodnevni uvajalni seminar. Na njem so jih seznanili z razvojem podjetja in organizacijo samoupravljanja v „Krki“, z varnostjo pri delu in zdravstveno zaščito, z medsebojnimi odnosi ter z vsemi pravicami in dolžnostmi, ki jih imajo kot člani kolektiva.
„Ta uvajalni seminar naj bi bila začetna osnova nadaljnjega izobraževanja novih delavcev11, je poudarila na začetku najinega razgovora dipl. psih. Marjana Šetina-Kladnikova, šef izobraževalnega centra „Krke“. „Sicer pa je delo našega centra zelo raznoliko. Hiter znanstve-no-tehnološki razvoj podjetja postavlja vedno nove zahteve po dopolnilnem izobraževanju vseh članov naše delovne organizacije. Kljub današnji dokaj ugodni strukturi kadra pri nas, je skrb za izobraževanje eden od glavnih pogojev, da lahko sledimo razvoju moderne far-macevtsko-kemične industrije v svetu.11
V „Krki“ imajo sedaj 11 načinov izobraževanja. Od uvajalnega seminarja, ki smo ga že omenili, do izobraževanja na delovnem mestu in iz varstva pri delu pa funkcionalno-dopol-nilno izobraževanje ter redno in izredno šolanje na vseh stopnjah. Poleg tega organizirajo še
inles
ribnica
PRODAJA
POLKNA
VRATA
OKNA
NA KREDIT
tečaje tujih jezikov in poljudno znanstvena predavanja. Vsako leto pa razpišejo tudi Krkine nagrade za obdelavo posameznih znanstvenih tem za študente različnih fakultet in sred-' njih šol.
„Poseben poudarek dajemo sedaj dopolnilnemu izobraževanju. Nove štipendije oziroma posojila za redno šolanje dajemo le še izjemoma in to za iskane poklice. Kljub temu imamo danes 155 rednih študentov in dijakov, ki jih štipendiramo. Poleg tega pa finančno pomagamo 55 članom kolektiva, ki izredno študirajo.11
V izobraževalnem centru Krke delajo trenutno štirje ljudje; diplomirani psiholog, kemijski tehnik, socialni delavec in administratorka.
„Čeprav velja pri nas za sprejem na delo pogoj, ki zahteva dokončano osemletko, opažamo, da mladi prinesejo iz šole premalo ali pa nič osnov oziroma znanja o samoupravljanju.
Prav zato .smo skupaj z Labodom in Industrijo obutve pripravili za mlade 45-urni ciklus predavanj, ki bo skušal dopolniti vsaj del tistega, kar mladim ne da osnovna šola. To so predvsem osnovni pojmi o ekonomiki, o ustavnih spremembah, o izobraževanju, stanovanjski politiki, socialnem razlikovanju, religiji, marksizmu in drugem. Posebej za naše mladince pa smo pripravili predavanja o uvajanju TOZD v našem podjetju.11
Prav zaradi široko razvejane dejavnosti in zaradi velikih zahtev sodobnega napredka tehnologije ima izobraževalni center „Krke“ težko nalogo. Ugotavljanje dejanske izobrazbe delavcev in zaradi pomanjkljivo izdelanih profilov posameznih poklicev se morajo ukvarjati z delom, ki bi moralo biti že zdavnaj opravljeno s strani tistih, ki so za to poklicani v okviru republike oziroma fede-
raciJe-	A. AGNIČ
Dipl. psih. Marjana Šetina-Kladnikova: „Trenutno se ukvarjamo z mladimi in pa s proučevanjem profilov posameznh poklicev11
enomesečni povprečni osebni dohodek, glede na socialno stanje ponesrečenčeve družine pa tudi več.
Občinski sindikalni svet prav tako sodi, naj bi v nobenem primeru ne izplačevali višjih dnevnic kot za 8 do 12 ur po 60 din, nad 12 ur pa 80 din. Posvet naj t>i določil tudi regres za družbeno prehrano v višini 60 din na mesec. Vodstva osnovnih organizacij sindikata bodo morala te predloge posredovati samoupravnim organom, da jih sprejmejo.
Sola za sindikalne delavce
ObSS Kranj je vključil v šolo 45 slušateljev iz 20 organizacij
Občinski sindikalni svet Kranj je pripravil za marec in april v hotelu Jelovica na Bledu 100-urno sindikalno politično šolo. Obiskuje jo 45 slušateljev iz 20 osnovnih organizacij, kar je precej več kot v preteklih letih. Od leta 1970 do 1972 je
tako šolo skupaj zaključilo 77 članov vodstev sindikalnih organizacij.
Med svojim delom v petih tridnevnih ciklusih, ki se je začelo sredi marca, bodo udeleženci šole poglobljeno obravnavali vrsto tem, med drugim tudi na-
z ZDA sta se vrnila Akademski pevsi zbor Tone Tomšič in Akademska folklorna skupina France arols Izbor najuspelejših točk z dvomesečne turneje bosta skupini predstavili tudi domačemu ob-dnstvu v petek, 6. aprila, ob 20.00 v hali Tivoi v Ljubljani.
slednje: sindikati kot sestavni del družbenopolitičnega sistema, metode in organizacija dela v sindikalni organizaciji, osnove in temeljne spremembe družbenopolitičnega sistema, delovna in pravna odgovornost članov delovne organizacije, družbeno dogovarjanje na področju stanovanjske in kadrovske politike v občini Kranj, letošnji gospodarski razvoj republike in kranjske občine, notranji družbenopolitični položaj in mednarodni položaj Jugoslavije ter mednarodno delavsko gibanje in Zveza sindikatov Jugoslavije.
Ob zaključku šole bodo slušatelji pripravili seminarske naloge, ki naj bi bile tudi praktične vrednosti za osnovne organizacije sindikata in delovne organizacije.
Občinski sindikalni svet Kranj namerava letos pripraviti še več drugih oblik družbenopolitičnega izobraževanja. Tako razmišlja o organizaciji sindikalne šole druge stopnje za slušatelje oddelkov sindikalne politične šole v preteklih treh letih. Razen tega predvideva najmanj dvodnevne seminarje za predsednike in tajnike IO, po potrebi pa tudi za ostale člane ožjih vodstev osnovnih organizacij. Priporoča pa tudi samim sindikalnim organizacijam, naj z ustreznimi oblikami družbenopolitičnega izobraževanja zajamejo najširši krog svojih članov.
11111

Beograjski dopisnik »Dela« Zdravko Ilič je preteklo nedeljo objavil članek o odmevih v Srbiji na oddajo televizije Beograd, ki jo je pripravil njen urednik Žare Trnavčevič. Ta je obiskal školjo Loko in opisal, kako tu turistom »prodajajo sneg«. To »neznansko čudo«, razvijanje kmečkega turizma, pa je med poslušalci televizije dvakrat postalo čudo, ker je predsednik Občinske skupščine Škofja Loka Anton Polajnar povedal - na izrecno vprašanje televizijskega reporterja - da občina nima niti enega samega osebnega avtomobila v družbeni lasti ter da jim takšni avtomobili sploh niso potrebni. Čudijo se ljudje temu, pravi dopisnik, kajti danes se še v prenekateri srbski občini, revni kot bogati, nelikvidni kot likvidni vozijo po deželi z mercedesi, volvami, pa tudi volgami »rdečih tablic .
Čudo je čudo, dokler traja, pravim jaz. Pri nas pa se stvari hitro obračajo. Pa se zgodi, da čez noč nekdo stvar preobrne na glavo, še včeraj spotakljiva »rdeča tablica« je tako za primer čez noč zopet postala - misterij. Skrivnost! Rešitev! Blagor mu, kdor jo ima, težko njemu, kdor je nima.
In če moram napraviti na svoj šaljivo-žolčni uvod piko na »i«, potem naj vprašam tole:
bo predsednik Občinske skupščine Škofja Loka prihodnjič novinarju še lahko tako prepričljivo odgovoril, da avtomobila z »rdečo tablico« ne potrebujejo? Res je le to, da tja, kamor ne pride avtobus, pride prav gotovo konjska ali volovska vprega! Ali pa se taksistom obetajo nepričakovano obetavni časi?
AKTUALNO
Misterij »rdeče tablice«
Poslej v sili kličite veterinarja, zdravnika ali novinarja vsaj tri dni prej! Ne iščite v tem opozorilu
logike!
Odlok zveznega izvršnega sveta, ki je stopil v veljavo 9. marca 1973, je tisti, ki je stvar obrnil na glavo. Odlok o osebnih in drugih izdatkih, ki se kot poslovni stroški poravnavajo iz celotnega dohodka temeljne organizacije združenega dela, določa, kaj vse se poslej še sme izplačevati na račun poslovnih stroškov. Pri tem pa samo do neke mere upošteva že sprejete družbene dogovore in samoupravne sporazume. Isti odlok namreč posebej določa, da se poslej stroški za službena potovanja in terensko delo lahko obračunavajo le v višini cene prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi.
Kaj pomeni ta odlok, se delovne organizacije dobro zavedamo. Izplačevati ne smemo več kilometrine, ki smo jo dogovorno priznavali doslej za službeno pot ali terensko delo z zasebnim avtomobilom.
Dejstvo je, da je ta odlok v Sloveniji naletel na glasno ogorčenje. Zopet enkrat je kaznovan tisti, ki je v svoji hiši hotel napraviti red. V Sloveniji smo se namreč že leta 1971 z družbenim dogovorom in s samoupravnimi sporazumi dogovorili, da bomo priznavali kot odškodnino za službena potovanja z zasebnimi avtomobili 90 starih din za kilometer. Vsi enotno, čeravno je takrat izračun pokazal, da je dejanski strošek za en kilometer 96 starih din. Toda odločili smo se za nižje, da nikogar ne bi spodbujali k službenim potovanjem z zasebnim avtomobilom, če to res ni potrebno. Vedeli pa smo, da bodo nekateri, na primer veterinarji, prizadeti, saj se prav oni s svojimi avtomobili pogosto vozijo do živine tudi po najbolj nemogočih kolovozih. A stvar je bila dogovorjena enotno - in spoštovana!
Zakaj zvezni odlok tudi v tem primeru ni mogel upoštevati družbeno dogovorjene in s samoupravnimi sporazumi sprejete kilometrine - ni jasno. V zadnjih dneh pa ljudje, zlasti nekaterih poklicev, glasno opozarjajo na ta nesmisel. Kako bodo veterinarji prišli do odročnih kmetij, brez vlaka, brez avtobusa, brez avtomobila z „rde-čo tablico", kakršnih veterinarska služba v Sloveniji nima, vsekakor ne dovolj? Kako bodo prišli terenski zdravniki do bolnikov v odročnih krajih, če zdravstveni dom premore le rešilni voz, ki pa mora čakati na klic v sili? Tudi novinarji oziroma njihova uredništva ne premorejo, ali vsaj ne dovolj avtomobilov s šoferji in „rde-čimi tablicami", da bi novinarska služba lahko ostala neokrnjena, neupočasnjena, nezamudniška. In še in še bi lahko naštevali poklice, za katere službena vožnja z osebnim avtomobilom ni luksus, pač pa ..delovno orodje".
Tako pravijo ljudje ob tem, ko komentirajo ta ukrep. Pravijo, da je to varčevalna iluzija. In kdor si je izmislil ta ukrep, je gotovo meril po svojem kopitu, gotovo ima možnost, da se na službeno pot poda z „rdečo tablico". Če pa so hoteli napraviti red med zaslužkarji pri kilometrini, med trgovskimi potniki, direktorji in raznimi poddirektorji, potem pravijo, napravimo red med njimi, a ne z zveznim odlokom. Tega odloka ne razumejo ljudje le kot nezaupnico družbenemu dogovarjanju in samoupravnemu sporazumevanju, pač pa tudi kot nezaupnico delavski kontroli. Če bodo delavci imeli podatke tudi o izplačanih kilometrinah, podatke, ki jih v pretekosti res niso poznali, in če bodo pri tem ugotovili, da nekaj ni v redu, bodo gotovo znali sami napraviti red.
Denarja, da bi nakupili in vzdrževali potrebno število osebnih avtomobilov v družbeni lasti in zaposlili potrebno število šoferjev, nima danes niti zdravstvo, niti veterinarska služba, niti uredništva, če ostanemo samo pri teh treh dejavnostih in poklicih, s katerimi smo problem ilustrirali, kar pa seveda1 ne velja le zanje. Velja za vse, ki so sopodpisniki samoupravnih sporazumov, žal, vedno znova od zunaj razveljavljenih.	SONJA GA ŠPERŠIČ
Visoke cene
zavirajo kupčijo
Kot je znano, so morali trgovci po zadnjem odloku ZIS cene vseh proizvodov in storitev znižati na raven, ki je veljala decembra lani. V veljavi so ostale le tiste cene, ki jih je s posebnimi predpisi določil ZIS, in cene iz sporazumov, ki so jih podpisale posamezne organizacije združenega dela, za katere daje soglasje zvezni zavod za cene. Vse druge podražitve - če bi spoštovali odlok ZIS - bi morale biti nepreklicno preklicane". V odloku je sicer rečeno, da je sekretariat za tržišče in cene dolžan (po potrebi) izdati podrobnejše predpise za izvajanje odloka, vendar doslej še nismo slišali niti za kakšne podrobnejše predpise, niti za izjeme pri oblikovanju cen posameznih proizvodov in uslug (razen za meso in premog)
Vendar pa inšpektoiji, ki so v februarju obiskali nekaj tisoč organizacij združenega dela, pripovedujejo, da je v preteklem obdobju tretjina kontroliranih gospodarskih organizacij kršila predpise o cenah. Mnogo kršilcev odloka vztrajno dokazuje, da ga dosledno izvajajo in se pri tem sklicuje na samoupravne sporazume in nekatere predpise o cenah, ki so še v veljavi, so pa po odloku ZIS vseeno v fazi mirovanja. Mnoge podražitve so potrdile tudi občinske skupščine, v skladu s pristojnostmi, ki so pred nedavnim prešle z organov federacije na republike in komune.
Kakorkoli že: sklep ZIS se nanaša na vse industrijske proizvode in usluge, celo na gostinstvo. Po oceni pristojnih zveznih organov bi tudi povečani davki in druge zakonske obveznosti zato ne smele biti razlog, da bi se cene proizvajalcev povečale, niti da bi le-ti davke prenesli na trgovino. Nikakršni pismeni dogovori in sporazumi, še manj pa ustni med proizvajalci in trgovino o oblikovanju cen ne morejo obveljati, ne le zato, ker imajo takšni dogovori značaj monopolitičnega sporazumevanja, temveč tudi zato ne, ker takšno sporazumevanje „med štirimi očni“ ni predvideno s sedanjimi zakonskimi predpisi. Res je: zamrznjene cene gotovo ne bodo večno ostale takšne, kot so zdaj, toda dokler se ne dogovorimo o ravni cen, je treba upoštevati predpise in odlok o maksimiranju cen in ga uresničevati enotno v vsej državi. Tisti pa, ki so do sedaj nezakonito povečevali cene, morajo čimprej spremeniti svoje sklepe, pravijo inšpektorji.
Lepo in ostro rečeno, vendar se mnogim gospodarskim organizacijam kljub temu ne mudi posebno nazaj na decembrsko zamrznitev cen, še zlasti zato ne, ker nič ne kaže, da se bodo republike med seboj kaj kmalu sporazumele o prihodnji politiki cen. Nič čudnega, če statistiki ob tem ugotavljajo, da so zaradi visokih cen kupčije že močno upadle. Največ denarja gre za hrano in za tiste izdelke, ki se niso preveč podražili. Povpraševanje po trajnih potrošnih dobrinah je vse manjše. V prodajo gredo le izdelki, ki jih je mogoče dobiti na kredit. Vendar pa so merila za potrošniška posojila zelo neusklajena, zato je tudi prodaja v trgovini na drobno zelo neenotna. Nič čudnega, če je bil februarja promet v trgovini na drobno precej pod običajno ravnijo: letos se je zmanjšal za 3 odstotke, medtem ko se je lani februarja povečal kar za 35 odstotkov.
Ti podatki govorijo, da bo povpraševanje samo slej ko prej zavrlo rast cen. Skrbništvo ZIS med cenami je torej ekonomsko vse manj upravičeno in koristno, zato ga ne kaže v nedogled obnavljati in podaljševati. S takšnim ravnanjem si ZIS povsem po nepotrebnem nalaga kopico administrativnega dela, ki gospodarstvu prej škodi kot koristi..
V. B.
Spremeniti kreditno politiko!
, Zgodilo se je to, česar smo se najbolj bali: hitro naraščanje cen v zadnjih letih je v marsičem razvrednotilo napore trgovcev, da bi zagotovili zadostna trajna obratna sredstva in s tem potreben asortiment blaga. Razmere so silile trgovino v to, da je najemala za obratna sredstva kratkoročne bančne kredite in poskušala podaljševati roke plačil zapad-lih obveznosti.
Kakšen je danes položaj trgovine, če ga gledamo z zornega kota obratnih sredstev, je bilo vprašanje, ki se nam je najprej „ponudilo“ v razgovoru z direktorjem Poslovnega združenja za trgovino v Ljubljani Lojzetom Fortuno.
„Že znotraj trgovine po dejavnostih so razmerja med vrednostjo zalog in vrednostjo traj-nih obratnih sredstev različna. V najtežjem položaju je trgovina na debelo, še večje pa so razlike po posameznih delovnih organizacijah. Ugotavljamo tudi, da te razlike v zadnjem času še bolj zaostrujejo že itak velike obveznosti trgovinskih delovnih organizacij za odplačevanje kreditov za osnovna sredstva. Lani so te obveznosti bremenile slovensko trgovino za nič manj kot 230 milijonov din.“
— Primanjkljaj je lahko „usoden“ za trgovino, mar ne?
„Lanski primanjkljaj slovenske trgovine na trajnih obratnih sredstvih, kije znašal 2 milijardi dinarjev (!), sicer zanjo ne bo usoden, brez dvoma pa je sila neprijeten. Trgovci so bržčas našli izhod iz slepe ulice, saj je znano, da bo trgovina v obdobju 1971—1973 od doseženega dohodka z trajna obratna sredstva letno okoli 500 milijonov din. Kako velika so ta sredstva, najbolj ponazarja podatek, da pomeni 500 milijonov dinarjev letno pravzaprav 50 % doseženega poslovnega sklada celotne slovenske trgovine v letu 1971“
— Pričakovan porast cen bo verjetno znova „ogrozrl“ že itak skromna obratna sredstva?
„Po orientacijskem izračunu smo ugotovili, da bi samo povprečni 7 % letni porast cen v letih 1972—1975 terjal ob sedanjem, količinsko nespremenjenem obsegu zalog v trgovini letno skoraj 360 milijonov dinarjev dodatnih obratnih sredstev, ki jih bo treba zagotoviti iz dolgoročnih virov. Tako bi se skupno z obveznostmi za kritje trenutnega primanjkljaja sredstev povečala v prihodnjih treh letih povprečna letna obveznost za trajna obratna sredstva za 860 milijonov dinarjev ali za
80% vseh sredstev poslovnega sklada trgovine. Pri tem je zlasti zaskrbljujoče dejstvo, da prosta sredstva poslovnega sklada ne bodo zadoščala za odplačilo že najetih dolgoročnih kreditov. Ne nazadnje bodo za naložbe v osnovna sredstva ostala trgovini „na voljo“ še samo sredstva amortizacije, kar bi jo lahko spet spravilo v neprijetno zagato."
Očitno je, da bi trgovina s spremembami kreditnih pogojev lahko iz lastnih sredstev le nekako zagotovila kritje primanjkljaja trajnih obratnih sredstev. Celo več; z racionalnejšo razporeditvijo zalog bi
morda naposled le dosegla izboljšanje asortimenta ob količinsko nespremenjenih zalogah blaga. Skoraj nemogoče pa bo iz akumulacije trgovine doseči kritje povečanih potreb, ki se bodo vedno znova porajale z vsakoletnim pričakovanim porastom cen. Trgovini bi morali z ukrepi tekoče ekonomske politike, predvsem pa s „sprejem-ljivo“ kreditno politiko, po trpkih izkušnjah zadnjih let z obratnimi sredstvi, slednjič le omogočiti najemanje dolgoročnih kreditov oziroma preoblikovanje dela sedanjih kratkoročnih kreditov v dolgoročne.
-iv
V SLOVENIJI PRIMANJKUJE LIVARSKEGA PESKA
Zakaj za devize, ee lahko za dinarje?
Dogovor med potrošniki livarskega peska in peskokopi o skupnem dolgo* ročnem vlaganju sredstev v povečanje zmogljivosti peskokopov je najbolj
sprejemljiva rešitev tudi za livarne
Na pobudo slovenske gospodarske zbornice so se zainteresirani gospodarski krogi odločili, da bodo s skupnimi močmi začeli reševati vprašanje bodočega razvoja peskokopov livarskega peska. Najprej bodo ugotovili, kolikšne so potrebe livarn po livarskem pesku in kakšne kakovosti naj bi ta pesek bil, ugotovili, kakšna tehnologija je potrebna za pridobivanje ustreznih količin peska v primerni kakovosti in koliko sredstev bo za to potrebnih. Potem se bodo proizvajalci peska in potrošniki dogovorili o načinu vlaganja v
povečanje zmogljivosti peskokopov in o drugih skupnih akcijah, ki bodo potrebne. Dolgoročno gledano, naj bi takšen dogovor nazadnje pripeljal do tesnejšega sodelovanja med proizvodnjo peska in njegovimi potrošniki in nemara tudi do združevanja.
Obrobni problem gospodarstva, peskokopi so zelo majhne gospodarske organizacije, pa je za livarne zelo pomemben. Livarskega peska pridobimo doma mnogo premalo, pa ga je treba vsako leto takole okrog 40000 ton uvoziti, deloma iz Zahodne
V OBJEKTIVU
V velike serije
Iskrina tovarna avtoelektričnih izdelkov v Šempetru pri Novi Gorici je začela delati leta 1959 kot obrat kranjske Iskre. Tehnologijo in del strojnega parka jso prenesli iz Kranja. Prav tako je bilo v kranjski Iskri na praksi 40 delavcev iz Šempetra, ki so postali osnova za razvoj obrata in sedanje tovarne. Njihovi prvi izdelki so bili zaganjači in dinami za TAM tovornjake.
Danes imajo v tovarni zaposlenih 1.250 delavcev; proizvodni program pa so razširih na diname, zaganjače, regulatorje, alter-natorje, magnetne zažigalnike za mopede ter vžigalne tuljave. Vse te izdelke pa delajo v različnih izvedbah in različnih moči.
„Že sedaj smo prehiteli jugoslovanske potrebe po teh izdelkih," je povedal pomočnik direktorja dipl. inž. Aleksander Bušen. „Kakih 30 % izdelkov neposredno ali pa posredno izvažamo predvsem v Francijo, Italijo, Romunijo in Poljsko. Konkurenca na zunanjem tržišču je seveda zelo močna, posebno na zapadu. S takim načinom dela in s tako majhnimi serijami pa nas ne morejo jemati resno oziroma za velike avtomobilske tovarne nismo zanimivi. Prav zato se že dalj časa pripravljamo, da bi prešli na velike serije. Nova proizvodna hala z 8.000 kvadratnimi metri je že gotova. V doglednem času računamo, da bomo v njo preselili proizvodnjo dveh.tipov enega od naših izdelkov."
Z proizvodnjo izdelkov v velikih serijah bodo z novo tehnologijo zmanjšali stroške in zaradi velikih količin postali zanimivi tudi za največje evropske proizvajalce avtomobilov.
Posamezne izdelke, ko so dinami, zaganjači, regulatorji in druge naredijo v šempetrski Iskri v celoti doma. Prav zato med njihovim strojnim parkom najdemo tudi najtežje obdelovalne stroje. Le redkokatera podobna tovarna ima kar osem težkih 6-vretenskih avtomatov, kot oni. Mnogi namreč mislijo, da delajo pri njih le z izvijačem in lahkimi in, enostavnimi napravami.
Nemčije, deloma pa iz sosednje republike.
Prav uvoz je kamen spotike. Prevoz peska na dolge razdalje ceno le-tega zelo poveča. Pesek iz Nemčije stane kupca na primer desetkrat več, kot naš domač, to pa se krepko pozna pri proizvodnih stroških za odlitke.
Problem je tudi kakovost domačih peskov. Zaradi tega, ker podjetja — peskokopi - niso nikdar sama imela dovolj denarja za razvoj (njihov problem pa seveda nikoli ni prerasel v problem družbe), imajo danes večinoma zastarele naprave. Spričo tega, najbrže pa tudi zato, ker večajo proizvodnjo livarskih peskov z vsemi silami, kakovost teh peskov ni najbolj ustrezna. To se navsezadnje pozna tudi v livarnah pri večjem odstotku neuporabnih odlitkov in zato večjih proizvodnih stroških. Rešitev je le ena — usposobiti domače peskokope, da bi v njih nakopali dovolj peska primerne kakovosti za potrebe domačih livarn. Tega bremena pa peskokopi kajpak ne bodo zmogli sami. Spričo tega so se nedavno prizadeta podjetja, peskokopi in livarne pod okriljem gospodarske zbornice dogovorila, da bodo ustanovila ..interesno skupnost11, ki naj bi s skupnimi močmi in pomočjo bank dolgoročno usmerjala razvoj peskokopov livarskega peska na Slovenskem. Razvoj, ki naj bi navsezadnje pripeljal do najtesnejšega sodelovanja med proizvajalci peska in potrošniki.
rb
Sobote za stabilizacijo
Montaža napetostnega regulatorja je kot vsa njihova proizvodnja urejena s tekočim trakom. Zaradi majhnih serij pa se po potrebi izdelki na trakovih tudi večkrat na leto menjavajo
Nova 8000 kvadratnih metrov velika proizvodna hala šempetrske Iskre je že dograjena. Ko jo bodo, kot predvidevajo, v nekaj mesecih tudi opremili, bo v njej stekla proizvodnja dveh njihovih izdelkov v velikih serijah. To pa jim bo omogočilo večji prodor na zunanje tržišče.
Kolektiv Lesne industrije Alples Železniki je zaključil z izvajanjem programa prostovoljnega dela v prostih sobotah. pa bi po svojih močeh prispevali k boljši plačilni sposobnosti podjetja, so Alplesovi delavci pr®' pustili za obratna sredstva za; služek štirih sobot v vrednost! 500 tisoč dinaijev. Alplesu obratnih sredstev zelo primanjkuje, ker je lani dogradil novo tovarno pohištva, s katero je obseg proizvodnje celo p°' dvojU.
J	-M. S-
&■ 3 3 V 3. 2:	c js
KAKO SE TOLMINSKI GOSTOL »LEVI V TEMELJNO ORGANIZACIJO ZDRUŽENEGA DELA	___
Peterka pomaga šestemu
O Perspektive združene industrije slovenske kmetijske mehanizacije: zniževanje proizvod-nih stroškov, možnosti uvajanja najsodobnejših tehnologij in prodiranje na tuja tržišča
V Sloveniji je šestnajst malih proizvajalcev kmetijskih strojev, ki izdelujejo sicer veliko število kmetijskih strojev in druge mehanizacije, vendar v majhnih količinah in povsem neodvisno drug od drugega. Takšna razdrobljenost sicer v bistvu enake proizvodnje kar kliče po združevanju in v zadnjem času se ta industrija tudi v resnici vedno bolj ogreva za tesnejše medsebojno sodelovanje. Pred kratkim je slovenska gospodarska zbornica sklicala sestanek vseh zainteresiranih, na katerem so se dogovorili, da bodo v naslednjem obdobju to proizvodnjo medsebojno uskladili (ali specializirali).
Najprej naj bi se povezale tiste proizvodne moči, ki izdelujejo kmetijsko opremo za enake proizvodne namene, kasneje pa naj bi to dejavnost povezali bolj kompleksno. Akcijski odbor, ki so ga izbrali na sestanku, naj bi ugotovil potrebe po kmetijski mehanizaciji, možnosti za razvoj te industrijske dejavnosti in seveda njene daljše perspektive. Strokovne ugotovitve naj bi bile osnova za oblike sodelovanja podjetij, ki izdelujejo kmetijsko mehanizacijo.
Ob tem velja povedati, da so potrebe trga po tej mehanizaciji dokaj velike. To dejstvo in pa število podjetij, ki izdelujejo kmetijsko mehanizacijo ali pa se s tem delom nameravajo ukvarjati, govori v prid združevalnim tendencam.
Omeniti velja tudi, da praktično izdelovalci kmetijske mehanizacije izdelujejo stroje, izdelovanja nadomestnih delov pa se nihče ne loteva.
Vsekakor pa bi bilo z združitvijo proizvodnih sil mogoče proizvodnjo kmetijske mehanizacije organizirati bolj racionalno, posamezni izdelovalci bi se lotevali proizvodnje posameznih strojev ali celo delov zanje, kar bi dvignilo produktivnost in ob večjih serijah znižalo proizvodne stroške. Moč bi bilo organi-zirati enotno prodajno in servisno mrežo, kije danes razumljivo m- Ob tem bi bil kajpak mnogo lažji nakup reprodukcijskega materiala, razvojno delo pa v mnogočem olajšano, saj bi se združeni proizvajalci lahko naslonili tudi na tuje proizvajalce s kooperantskimi odnosi, pri tem pa bi kajpak dobili tudi mož-nost prodaje na tujih trgih.
—rb
Sami so poiskali partnerja, ki je potem povezal skupne interese ® Pod okriljem matičnega podjetja tudi tolminski Gosto! na trdnih nogah in z zanesljivo dolgoročno perspektivo
Vse kaže, da ne bo minilo veliko časa, ko bo šestinšestdeset-članski kolektiv sedanjega dislociranega obrata goriškega podjetja GOSTOL v Tolminu s pomočjo matičnega podjetja, z lastnimi prizadevanji in ob izdatnem materialnem sodelovanju kar štirih zunanjih dejavnikov postal temeljna organizacija združenega dela z zaključenim tehnološkim procesom.
Takih primerov usklajenih prizadevanj raznih dejavnikov pri pospeševanju razvoja manj razvitih področij, Tolminsko šteje mednje, obenem pa ustvarjanja konkretnih pogojev za dejansko uresničevanje ustavnih dopolnil v praksi, pri nas ni veliko, vsekakor pa ne toliko, kot bi pričakovali ali vsaj želeli. Zato tudi velja podrobneje spregovoriti o tolminskem Gostolu.
DOSLEDNOST IN VZTRAJNOST jetju lahko imeli takega part POPLAČANI	nerja.
Za boljše razumevanje je tre-
t
ba pojasniti, da tolminski GOSTOL v sestavu matičnega podjetja posluje od 1. 1. 1972, prej pa je dolga leta deloval kot kovinski obrat tolminskega podjetja Avtoprevoz.
„Nepošteno bi bilo, če bi trdil, da Avtoprevoz ni skrbel za nas,“ pripoveduje vodja obrata dipl. inž. Savo KAZIC. „Vendar pa je res, da smo v okviru tega podjetja v bistvu predstavljali postransko dejavnost, za katero Avtoprevoz niti ni bil preveč zainteresiran, pa tudi nam ni bilo prav, da nismo videli prave perspektive. Tako smo se začeli ozirati po zunanjih partnerjih, ki bi nam pomagali razvijati našo osnovno, to je kovinarsico-ključavničarsko dejavnost. Po daljši kooperaciji s podjetjem GOSTOL smo prišli do zaključka, da bi v tem pod-
1
e se danes oziram nazaj, moram povedati, da začetni razgovori o integraciji niso bili lahki. GOSTOL je npr. želel, da povsem opustimo našo lastno proizvodnjo in delamo samo zanj, obenem pa ni dajal nobenega zgotovila, da nas ne bi nekega dne pustil na cedilu. Nič čudnega, če je - verjetno predvsem zato — prvi referendum za priključitev h Gostolu propadel. No, kasneje se je izkazalo, da GOSTOL ne misli pri nas ustvarjati kolonije, iz katere bi samo črpal, ampak je pripravljen tudi vlagati v povsem novo proizvodnjo. Gre za izdelovanje peči za peko kruha, s katerimi GOSTOL zaokroža svoj proizvodni program na tem področju izdelovanja opreme za prehrambeno industrijo do te mere, da bo interesentom za gradnjo ali modernizacijo pekarn lahko nudil popoln inženiring. No, ko smo za to izvedeli, je bilo razpoloženje med ljudmi bistveno drugačno. Drugi referendum je uspel. Zdaj stvari, čeprav z manjšimi zamudami, že tečejo po programu, ki smo ga sprejeli ob integraciji."
NA KRIŽIŠČU ŠESTIH INTERESOV
Podjetju GOSTOL v Novi Gorici na sedanji lokaciji primanjkuje prostora za razširitev proizvodnje. Četudi bi prostor bil, bi zelo težko dobili delavce. Prostorskih problemov v Tol-
minu ne poznajo. Računajo lahko tudi z domačimi delavci in s „povratniki,“ ki bi se vrnili iz Anhovega, Nove Gorice in od drugod, kjer so si poiskali delo zato, ker ga na domači zemlji niso dobili.
Za razvoj „svojih“ podjetij je seveda zainteresirana vsaka občina, tudi novogoriška in tudi tolminska. Ker gre za ureditev obrata na manj razvitem območju, je kot partner nastopil tudi republiški sklad skupnih gospodarskih rezerv. „Svo-je“ pa je primaknila tudi Ljubljanska banka, kajti gre za realizacijo gospodarsko in finančno zelo zanimivega projekta.
Prav v vozlišču vseh teh šestih interesov se je torej znašel tolminski GOSTOL. Sam bo prispeval pridnost in znanje. Matično podjetje prispeva k njegovemu razvoju potrebna obratna sredstva — 6 milijonov dinarjev. Novogoriška in tolminska občinska skupščina, sklad skupnih rezerv in Ljubljanska banka pa so z združenimi močmi zbrali 9 milijonov dinarjev za ureditev proizvod-nih prostorov in najnujnejšo dodatno opremo.
**	,j ter«40
melbrosia
________

„Zdaj smo tako daleč, da v sedanjih, čeprav skrajno neprimernih prostorih že teče industrijski način proizvodnje. Učimo se delati tako, kot bomo morali v novih prostorih," pripoveduje Savo Kazič. „V najkrajšem času pa bomo začeli adaptirati tudi prostore v nekdanji vojašnici na Čiginjskem polju, ki smo jih ob posredovanju naše občinske skupščine dobili pod zelo ugodnimi pogoji. Takole čez leto dni, morda ob prvem maju 1974, bomo
tam začeli zares. Imeli bomo bolj ali manj zaokrožen tehnološki proces, torej izpolnjen zadnji bistveni razvoj, da bi lahko postali temeljna organizacija združenega dela v sestavu matičnega podjetja in tudi v okviru tolminske skupnosti, ki nam je ob sicer skromnih lastnih možnostih vendarle veliko pomagala pri odpiranju dolgoročne perspektive."
-mG
Lesonit 4 TOZD
V	960-članskem kolektivu lesno kemijskega kombinata „Lesonit“ v Ilirski Bistrici so ustanovili štiri TOZD. Ta status so dobile tovarna Topol, tovarna plošč, skupne službe in družbeni standard. Odnose med njimi ureja samoupravni sporazum.
Priprave za ustanovitev TOZD so potekale hkrati s pripravami za združitev Topola in Lesonita, do katere je prišlo lani decembra. Osnova za postavitev nove samoupravne organizacije je bil razvojni program, ki so ga zaposleni sprejeli z referendumom.
V	Lesonitu pripisujejo velik pomen delovnim skupinam, ki so jih
ustanovili znotraj TOZD. Te naj bi omogočile večji vpliv slehernega de lavca na samoupravne odločitve in gospodarjenje. Delovne skupine bodo o gospodarskem položaju razpravljale vsak mesec in na osnovi tega dajale predloge. Večje sodelovanje slehernega delavca pričakujejo tudi od delegatskega načina volitev
v osrednje samoupravne organe.
TOZD zaenkrat še niso pravne osebe, vendar so to možnost v samoupravnem sporazumu pustili odprto, pa tudi sicer računajo, da bodo morali mnoge stvari še dopolnjevati. Ustanovitev TOZD je tudi za Lesonit začetek nekega procesa, ki bo v praksi pokazal, kaj je treba storiti, da bi neposrednim proizvajalcem zagotovili čimvečji vpliv.
- Vidiš, to je pa zame integracija.. . /
Ivo Antič
I
I
J
200 tisoč oken in vrat
škofjeloška Jelovica pred novimi zahtevami
V lesni industriji Jelovica v Škofji Loki ocenjujejo, da bodo letos delali v znatno težjih prodajnih pogojih, kot doslej, zlasti zaradi preusmerjanja posojil, ki v novih virih še ne bodo polno zaživela. Za prihodnje leto pa predvidevajo na tem področju velik razmah. Ob tem se zelo dobro zavedajo, da jim spremembe na področju stanovanjskega gospodarstva postavljajo nove zahteve.
Gre predvsem za nujnost preusmerjanja prodaje od trgovske mreže na gradbena podjetja, ki jo narekuje napovedano bistveno povečanje blokovne gradnje. To bo terjalo v podjetju velike organizacijske premike, saj bo moralo prodajo svojih izdelkov povezovati z njihovo montažo in za to dejavnost razviti številne montažne delovne skupine, ki ji pri dosedanji pretežni prodaji posameznim kupcem niso bile potrebne.
L_„
Prispevek kolektiva Lesne industrije v Litiji za stabilizacijo
Člani kolektiva litijske lesne indu-•taije so se odrekli izplačilom po za-jučnem računu za leto 1972 v vi-S'n* 270.000 dinarjev. Vsak zaposle-ni je tako dal okoli 30 % enomeseč-nega osebnega dohodka za izvajanje ^prejete politike stabilizacije gospo-“Tienja v podjetju.
ffvt sadovi poglobljenega samoupravljanja so torej tu. V lesni indu-^Iriji so bili namreč prvi v litijski ob-ch>i, ki so ustanovili temeljne organizacije združenega dela. Želeli so P°* * * * večati vpliv vseh zaposlenih na nadaljnji razvoj delovne skupnosti, na soodločanje pri stvareh, ki za-nvajo celotno podjetje ali pa posa-
mično organizacijo združenega dela. Prva preizkušnja, prispevati čim več k stabilizaciji v podjetju, in to prostovoljno, je uspela.
MODERNIZACIJA IN VEČJI IZVOZ
V tem trenutku je v osrednji pozornosti kolektiva modernizacija. Lotevajo se razširitve proizvodnje in uvajajo nove izdelke v obratu pleksi stekla, preusmerjajo pa se tudi iz proizvodnje stavbenega na ploskovno pohištvo. V vse to bodo vložili 24 milijonov dinarjev, vendar tokrat brez bančnih kreditov. Nekaj posojila bodo najeli le pri skladu za go-
spodarski razsoj občine, nekaj je kredita tujih partnerjev, drugo pa so prigospodarili sami. Vsi načrti morajo biti uresničeni vsaj do leta 1975, nekateri pa še prej.
Lani so iz litijske lesne industrije prodali v tujino blaga v vrednosti poldrag milijon dolarjev. Letos imajo v načrtu izvoziti blaga za 1 milijon 750.000 dolarjev, naslednja leta pa bo prodaja v tujino skokovito naraščala in bo leta 1975 dosegla že 4 milijone dolarjev in še nekaj več. Doslej so polovico vsega blaga izvažali na Vzhod, v prihodnje pa ga bodo nekoliko več prodajali na Zahod, vendarle bo delež izvoza
na klirinško območje še vedno predstavljal okoli 40 % letne vrednosti izvoza. Na zahodu je in ostane največji odjemalec izdelkov litijske lesne industrije sosednja Italija, na vzhodu pa Poljska in Sovjetska zveza.
SKRB ZA ZAPOSLENE
V podjetju skušajo nenehno izboljševati življenjski in družbeni standard zaposlenih. V njihovem akcijskem programu za odpravo preočitnih socialnih razlik je med drugim zapisano, da imajo prednost pri dodeljevanju posojil za stanovanjsko graditev delavci z nižjimi osebnimi prejemki in večjim številom družin-
skih članov. V prihodnje bodo to načelo obdržali, vendar je kredit za individualno gradnjo stanovanj omejen na največ 50.000 din, vsako leto pa morajo kupiti vsaj štiri družbena najemniška stanovanja.
Sprejeli so tudi sklep o zidavi Samskega doma, ker imajo v podjetju precej samskih delavcev. V novem domu naj bi uredili okoli sto ležišč in druge prostore. Sicer pa nameravajo do leta 1975 zaposliti precej novih delavcev. Povprečni osebni dohodek na- zaposlenega je zdaj okoli 1760 din. Razmerje med osebnimi dohodki in skladi pa bo letos 54:47.	m-
Jelovica bo letos izdelala 200 tisoč oken in vrat in s tem krila približno desetino potreb po teh gradbenih elementih v jugoslovanski stanovanjski graditvi. Naraščanje povpraševanja po oknih in vratih za-fadi povečane stanovanjske graditve in nove zahteve pri njihovi prodaji pa so, kot ocenjujejo v tem podjetju, ponovna priložnost za to, da bi obnovili razgovore o tesnejšem sodelovanju slovenskih proizvajalcev gradbenega pohištva. Ti že sedaj združujejo 55 odstotkov jugoslovanske proizvodnje teh izdelkov, z večjim sodelovanjem in delitvijo programa pa bi si lahko zagotovili znatno povečanje proizvodnje brez posebno velikih naložb v razširitev zmogljivosti. Medtem ko bi ob primerni specializaciji lahko podjetja posodabljala svojo proizvodnjo z manjšimi vlaganji, bi imela veliko koristi tudi od skupnega nastopa na tržišču, sodelovanja pri montaži in podobnem. Vsekakor se bodo v Jelovici za to še naprej zavzemali.
To škofjeloško podjetje pa je tudi proizvajalec montažnih stanovanjskih hiš. Letos jih namerava izdelati 200, od tega 130 za domači trg. Taka stanovanja so za 30 do 50 odstotkov cenejša, kot klasična (stanovanjska hiša s 100 kv. m koristne površine velja okoli 300.000 dinarjev), kljub temu pa se ijjihovi proizvodnji vsaj za sedaj ne obeta poseben razmah. Glavna ovira za to je splošno pomanjkanje zemljišč za posamezne individualne graditelje, odpiranje organizirane gradnje na večjih kompleksih pa trenutno najbolj ovira pomanjkanje ustreznih kreditov za komunalno urejanje in drugo pripravo gradbišč.
M. S.

IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV
VOZ8LA GORICA SE ZDRUŽUJEJO Z LOKOVŠKIM KOVAŠTVOM RUDNIK ŽIVEGA SREBRA IDRIJA SE SAM OTEPA TEŽAV
Kako do delavcev?
Niti ne tako nova zamisel, da bi Vozila Gorica vzela pod svojo streho Lokovško kovaštvo, je končno rodila sadove. Že aprila letos si bosta kolektiva dokončno podala roki in nadaljevala pot z ramo ob rami.
cejšnji meri še vedno obrtniška, zato je bila rentabilnostna stopnja iz leta v leto manjša.
..Lokovško kovaštvo je že imelo referendum. Od 58 prisotnih delavcev, drugače jih šteje kolektiv 60, so bili vsi za združitev z Vozili. Tudi mi smo na svojem delavskem svetu že razpravljali o omenjeni združitvi in se seveda odločili „za“. Vso stvar smo dobro premislili in ugotovili, da gre pravzaprav za več obojestranskih koristi. ..“ nam pove JANEZ PETROVČIČ, vodja splošnega sektorja v Vozilih.
„Nam lahko to svojo zadnjo misel malo natančneje obrazložite? “ poprosimo svojega sogovornika.
..Nedvomno je za nas zelo dragoceno, da bomo dobili z združitvijo nove sodelavce. Dejstvo namreč je, da na našem območju že močno čutimo pomanjkanje delavcev in da bo sa problem z nadaljnjim razvojem industrije v teh krajih sčasoma še bolj pereč. Delavcev je enostavno premalo, dotok novih pa je tako skromen, da si z njim podjetja ne morejo kaj prida pomagati. Mi širimo svojo proizvodnjo, v ta namen smo že pričeli z izgradnjo velike nove proizvodne hale, prihodnje leto bo zrasel v naši neposredni bližini • v obrat koprskega CIMOS, pa tudi drogi računajo na nove podvige. Delavcev pa enostavno ni. To je ena stvar. No, poleg tega, da bomo Vozila okrepili s 60 novimi ljudmi, bo Lokovško kovaštvo prevzelo precej tistih del, ki so jih doslej opravljali za nas v kooperaciji privatni obrtniki."
„Ko bo končana nova proizvodna hala, predvidoma bo to že prihodnje leto, bomo morali naš kolektiv, ki šteje že danes nekaj več kot 600 zaposlenih, znova okrepiti....“ zvemo od ALDA ŽEŽLINA, predsednika osnovne sindikalne organizacije. ..Potrebovali bomo še kakih 40 do 50 delavcev, da bomo lahko uresničili svoje načrte ...“
V Vozilih pa nimajo samo problema pomanjkanja delavcev. Zaradi zmanjšanja kupne moči jugoslovanskih transportnih podjetij so se zaloge v primerjavi z minulim letom skoraj podvojile. V podjetju ugotavljajo, da zlatih časov, ko s prodajo prikolic, cistern in drugih izdelkov ni bilo problemov, enostavno ni več. Pogoji nakupa so namreč pri nas zelo poostreni, z uvozom kamionov že dve leti ni nič. In, če podjetja nimajo kamionov, ne potrebujejo tudi prikolic. Zato si v Vozilih prizadevajo, da bi kar največ svojih izdelkov prodali na tujem trgu, pa čeprav z nekoliko manjšim zaslužkom.
A. Ul.
Domači proizvajalci, katerih dohodek je odvisen pretežno od gibanja cen na svetovnem trgu, so pogosto v dokaj težkem položaju. Primer Rudnika živega srebra iz Idrije je značilen. Ta rudnik, ki izdela okrog 7 odstotkov svetovne proizvodnje živega srebra in ga okrog 9 desetin proda na tujem, sije lani samo zato, ker je začel z dodatno proizvodnjo - plinskih bojleijev in betonskih mešalcev — prigospodaril pozitivni saldo. Sicer pa bi, zaradi nihanja cen na svetovnem trgu in zaradi nerazumevanja odločujočih dejavnikov v zvezni upravi, končal leto z izgubo.
Na svetovnem trgu namreč nihajo cene živega srebra in drugih kovin, ki so v borzni prodaji, v določenih ciklih. Cikel nihanja cen živega srebra je dolg sedem do osem let, v
Že rezultat referenduma, ki ga je pred časom organiziralo Lokovško kovaštvo, dovolj nazorno govori o želji kolektiva. Proizvodnja te delovne organizacije je bila namreč v pre-
tem času je razlika med naj-nižjo in najvišjo dolarsko ceno živega srebra skoraj štirikratna. Sedaj cene živega srebra na svetovnem trgu spet počasi naraščajo, z manjšimi nihanji, potem ko so bile v lanskem aprilu na najnižji točki, pri 152 dolarjih za jeklenko živega srebra (jeklenka vsebuje okrog 34,4 kg). Za primerjavo - januarja 1970 je stala jeklenka živega srebra 495 dolarjev, v letu 1968 pa celo 570 dolarjev!
milijonov dinarjev. S temi sredstvi bi rudnik ..preživel" kritično obdobje, obenem pa bi si lahko ustvaril zalogo živega srebra. Tega bi prodal, ko bi cene ponovno zrasle in takrat tudi začel vračati posojilo. Posojila podjetje ni dobilo. Tudi njihov predlog, da bi v času nizkih cen na svetovnem trgu dobivali višje izvozne premije, kot so normalno, je pri pristojnih naletel na gluha ušesa.
Takšna nihanja cen kajpak malokateri rudnik lahko prenese brez posledic. Veliki rudniki, španski in italijanski, zmanjšujejo v časih nizkih cen proizvodnjo in kopičijo precejšen del pridobljenega živega srebra za čase, ko bodo cene višje. Manjši rudniki, nekaj takih je v Kanadi in Združenih državah, je odprtih samo v obdobjih visokih cen.
K' '■
Če bo šlo vse po načrtih, se bo že prihodnje leto preselilo precej delavcev kolektiva Vozil v nove prostore.
Idrijski rudnik se muhavosti svetovnega trga otepa na naš, jugoslovanski način: sam, brez pravega razumevanja in pomoči pristojnih dejavnikov. Rudnik je namreč prosil Zvezno upravo za materialne rezerve, da bi mu dala posojilo v višini okrog 20
DESETLETNICA DELOVNEGA KOLEKTIVA
»Spori trans« uspešno skozi težave
Podjetje za mednarodni in tuzemski cestni transport „Špedtrans“ iz Maribora praznuje desetletnico obstoja. Začetki razvoja segajo sicer v prva leta po vojni, ko sta se iz državnega podjetja razvili podjetji ..Transport" in gozdni avto-promet „GAP“. Z uvedbo delavskega samoupravljanja in vse večjim seznanjanjem s principi plansko tržnega gospodarstva, ki so zahtevali večjo poslovnost, sta kolektiva obeh podjetij začela spoznavati neugodne posledice svoje relativne majhnosti in s tem dokaj omejene možnosti za konkurenčni boj. Odločitev je 'bila več ali manj pričakovana:	..Transport" in
„GAP“ sta se 1. aprila 1963. leta združila v novo podjetje „Špedtrans“. Prvih deset let dela je tako ravno te dni za jubilantom.
delitev dela prihajalo v kolektivu do številnih zapletov in konfliktov, ki so zelo negativno vplivali na razpoloženje znotraj kolektiva in tudi na rezultate gospodarjenja. Podjetje se je znašlo na robu rentabilnosti, kar je seveda samo še zaostrilo notranja nasprotja. Po številnih kadrovskih spremembah v vodstvu in sploh v kolektivu 1969. leta, je novo vodstvo z novimi organi samoupravljanja pripravilo sanacijski program. Kolektiv je program soglasno sprejel
in po dolgih letih nesoglasij je t celota, lle-
začel delovati kot zultati tudi na področju poslovnosti seveda niso mogli izostati. Eden prvih uspešnih korakov je bilo občutno povečanje števila vozil, tako da seje doseglo normalno razmerje med številom proizvodnih in neproizvodnih delavcev.
„Špedtransovih“ deset let je bilo polnih dogodkov in predvsem premagovanja številnih težav. Osnovna pozornost tri-stočlanskega kolektiva je prva leta veljala obnovi dokaj zastarelega voznega parka in s tem ustvarjanju pogojev za uspešno-vključitev v mednarodni transport. Ob tem ne gre pozabiti na dokaj mučno obdobje, ko je zaradi reorganizacije in prehajanja iz obrtniškega načina poslovanja v sodobno organizacijo in
PRODOR V TUJINO
„Špedtransu" je uspelo dobiti prevoze blaga iz Zah. Evrope v Pakistan in obenem tudi ugoden kredit za nakup 65 novih 24-tonskih tovornjakov. Zmogljivosti podjetja so se tako podvojile in to ob minimalnem povečanju števila režijskih delavcev.
Hitro povečanje kapacitet seveda ni minilo brez rizika, ki ga je kolektiv zavestno prevzel
nase. Na hitro je bilo treba zaposliti 130 novih voznikov, ki so se v veliki večini šele morali do kraja izšolati in si pridobiti izkušnje. Prav na rovaš pomanjkanja izkušenj gre za 128 ton razbitih vozil. Davek je bil hud, kar za ustanovitev majhnega podjetja ga je bilo, vendar je „Špedtrans“ kljub vsemu uspešno prebrodil težave. V relativno kratkem času je dosegel svojo optimalno velikost, si pridobil dobro izšolane in s prakso ..podprte" voznike ter naposled obdržal število vozil na isti ravni.' Omeniti velja tudi, da se je podjetje dobro uredilo v organizacijskem pogledu, se okrepilo s potrebnimi strokovnimi kadri, za točnejšo in hitrejšo evidenco pa je kupilo računalnik Nix-dorf, ki že vrača vanj vloženi denar.
Poslovne uspehe, kijih je dosegel „Šped trans" v desetih letih svojega obstoja, lahko orišemo le v skromnih potezah. Posebno pomembni so na področju mednarodnih prevozov in sicer od 1969. leta naprej. Omenjeno leto pomeni za „Špedtrans“ pravo prelomnico. Perspektivni- razvojni program je dal največji poudarek razvoju cestnega prometa, ki naj bi imel od 3.000 do 3.600 prevoznih zmogljivosti, kar je kolektiv dosegel že konec 1971. leta. Predvsem je bilo pri novih investici-
jah treba paziti na pravilno izbiro znamke in tipa vozil, dobro analizo tržišča in sklenitev takih pogodb, ki bodo že vnaprej zagotavljale polno izkoriščenost novih vozil. „Šped-transu" je vsekakor uspelo utrditi svoj sloves in ga še povečati doma in na tujem. Tako so se v 1971. letu mednarodni prevozi povečali skoraj za trikrat v primerjavi z dvema, tremi leti pred tem. Naj še povemo, daje podjetje skrbelo tudi za modernizacijo avtomehanične delavnice, da bi lahko ie-ta pripomogla k hitrejšemu in kvalitetnejšemu popravilu vozil.
K oceni poslovnih uspehov „Špedtransa“ sodi tudi nekaj besed o ukrepih za ublaževanje posledic nelikvidnosti. Najprej je bilo treba opraviti analizo kupcev, da bi se ugotovilo, kateri so dobri in slabi plačniki, nakar je komercialno prometna služba lahko začela s selekcijo pri prevzemu naročil za prevoz: Uspešno se je pokazalo tudi obiskovanje komitentov. Z nakupom računalnika pa se je ..potovanje" računa do komitenta skrajšalo za 10 do 15 dni.
SKRB ZA ZAPOSLENE V „Špedtransu“ je v zadnjih
petih letih dobilo sredstva za gradnjo stanovanj 53 članov kolektiva, vedno pa so tudi pazili na izplačilo regresa za letova-
V SLOVENIJI 0 NAJNOVEJŠI ODLOČITVI ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA
V zvezi ni zanimanja za težave idrijskih rudarjev, zato se morajo sami spoprijemati s konkurenco na svetovnem trgu • Letos jih rešuje dopolnilna proizvodnja in lastna iznajdljivost, kaj pa takrat, ko to ne bo dovolj?
Dražja elektrika, cenejši premog za termoelektrarne
Kako bo sklep zveznega izvršnega sveta vplival na gospodarjenje Rudnika lignita Velenje
Tudi v Rudniku lignita Velenje je, podobno kot v Zasavskih premogovnikih, modernizacija proizvodnje nujnost. Ker se zmanjšuje dohodek
Rudnik si je moral pomagati sam. Rudarji so načeli finančne rezerve, ki so jih ustvarili v časih konjunkture. Tako so lahko del pridobljenega živega srebra uskladiščili. Poleg tega so opustih nekatere geološke raziskave in opustih nekatera predvidena dela. Vendar so to kajpak le začasni ukrepi, kajti od nameravanih investicijskih del in raziskav je odvisen njihov jutrišnji zaslužek.

Inles
ribnica
PRODAJA POLKNA VRATA
OK^A NA KREDIT
Sedanja cena živega srebra (300 dolarjev za jeklenko) sicer zadošča idrijskim rudatjem, da normalno poslujejo. Vendar podjetje ne more zbrati akumulacije, ki bi mu dovoljevala
hitrejši razvoj in ustvarjanje zaloge za „hude dni". Prav zaradi tega bi bila drugačna politika odgovornih dejavnikov do idrijskega Tudnika kaj dobrodošla. Omogočila bi dolgoročno normalno poslovanje, brez sedaj tako- izrazitih nihanj. Za sedaj se idrijski rudarji sicer sami otepajo težav z dopolnilno proizvodnjo in lastno iznajdljivostjo. Kaj pa potem, ko le-ta ne bo zadostovala?
R.B.
Po mnenju velenjskih rudarjev sp poglavitni razlog za nenehno zmanjševanje dohodka, za kasnitev modernizacije proizvodnje in za letošnjo izgubo - cene premoga. Zato je tudi razumljivo, da so bili na Rudniku lignita Velenje presenečeni nad zadnjim sklepom Zveznega izvršnega sveta o novih cenah za premog. Cena za lignit, ki ga rudniki prodajajo termoelektrarnam, je po novem 28,83 dinarjev za Gcal, za druge kupce pa je dovoljena podražitev premoga za 20 %. Premogovniki so s tem sklepom postavljeni v neenakopraven položaj, saj imajo enako določene cene v tistih rudnikih, kjer pridobivajo premog na dnevnih kopih, kot v rudnikih, kjer ga morajo po več sto metrov spravljati na površje.
nje. Tako je bil ta 1970. leta velik 800 dinarjev, skorajda največji v Mariboru, kasneje pa so ga izplačevali v skladu s samoupravnim sporazumom v panogi cestnega transporta.
V pregled desetletnega življenja kolektiva „Špedtransa“ sodi tudi pregled gibanja osebnih dohodkov. Še pred tremi leti položaj ni bil zavidanja vreden. Uspešno gospodarjenje in pravilna poslovna usmeritev, o čemer smo govorili že prej, pa so seveda omogočili bistveno izboljšanje tudi osebnih dohodkov zaposlenih. V razmeroma kratkem času so se ti lahko povečali kar štirikrat.
Da ne bo nesporazumov, moramo reči, da osebni dohodki niso rastli „divje“, temveč so v „Špedtransu“ vedno upoštevali sugestije družbenopolitičnih organizacij, kar velja še posebej za osebne dohodke na dnu lestvice vrednotenja. Najnižji osebni dohodki so se tako vedno povečevali progresivno v primerjavi z rastjo ostalih OD. Za objektivno presojo naraščanja osebnih dohodkov v „Šped-transu" velja še pripomniti, da so bili ves čas v dogovorjenih okvirih samoupravnih sporazumov. Ta čas je razmerje med najnižjim in najvišjim osebnim dohodkom v podjetju 1:4. Najnižji OD je 1.210 din in najvišji 4.900 din.	e. P.
V okviru Združenja premogovnikov Jugoslavije je bilo sprejeto stališče, da je treba preiti tudi v energe; tiki na paritetne cene, pri čemer naj bi veljala kot paritetna cena mazuta, franko rafinerija. Predlog združenja ni bil sprejet. Pač pa je Zvezni iz; vršni svet določil, da morajo rudniki prodajati lignit termoelektrarnam po ceni 28,83 din za Gcal. V primeru Velenja to pomeni, da bodo morali poceniti lignit, ki so ga do zdaj prodajali šoštanjski Termoelektrarni in ljubljanski Toplarni. Zadnja odločitev Zveznega izvršnega sveta je prizadela, kot poudarjajo v Vele; nju, predvsem premogovnike, ki prodajajo premog termoelektrarnam. Prizadeti so tudi velenjski ru; darji, saj bodo letos nakopali
3.800.000	ton lignita, kal
2.600.000	ton pa ga naj bi prodali šoštanjski Termoelektrarni in ljubljanski Toplarni.
Po mnenju predstavnikov Rudnika lignita Velenje se utegne v prihodnje še poslabšati oskrbljenost termoelektrarn s premogom. Če pa bomo prisiljeni kupovati premog drugje, pa je treba računati na velike prevozne stroške. Prevoz premoga iz Kreke do Šoštanja bi, na primer, veljal več kot sam premog v Kreki-Gcal premoga iz Kreke bi veljala v Ljubljani 62 din, v Šoštanju pa 58 din, Rudnik lignita Velenje pa je predlagal 20 % podražitev lignita termoelektrarnam tako, da bi veljala Gcal lignita v Ljubljani, s prevozni vred, okrog 47,50 din.
V Velenju odločno poudarjajo, da je z zadnjim sklepom Zveznega izvršnega sveta onemogočeno normalno gospodarjenje, 3800-članska delovna skupnost pa se vprašuje, kaj bomo storili v Sloveniji, da se zagotovi razvoj perspektivnih premogovnikov, sicer bo premoga iz ietav leto manj. . .
(vš)
S
I
!
premogovnikov, se zmanjšujejo tudi možnosti za lastna vlaganja v modernizacijo. Letošnje leto posluje Rudnik lignita Velenje celo z izgubo; v prvih dveh mesecih je je bilo za
540.000	dinarjev, izgubi pa je treba prišteti še neustvarjeni dobiček
1.500.000	dinarjev, tako da je mogoče govoriti o skupni izgubi nad 2 milijona dinarjev. Ta denar pa bi v Velenju nujno rabili za zagotovitev nemotene proizvodnje, kot za investicije v družbeni standard rudarjev
ŠPORT IN REKREACIJA
OBČNI ZBOR PLANINSKEGA DRUŠTVA MURSKA SOBOTA: USTANOVILI SO GOBARSKI IN JAMARSKI ODSEK
ZA 80-LETNICO slovenskega planinstva
Nedavno je bil v Murski Soboti občni zbor tamkajšnjega Planinskega društva. Dogovorili so se, da bodo svečano proslavil letošnjo 80-letnico sloven-
Posebno pozornost bodo posvetili organiziranju izletov v planine za pionirske, mladinske in starejše skupine. Še nadalje bodo organizirali izlete s kolesi
skega planinstva. V Sloveniji je *n spust s čolni po Muri. Kljub danes 73 tisoč planincev. Od lamu, da je tukaj malo jam, so tega števila jih je v Murski Soboti več kot 400. To je takih, ki redno plačujejo članarino, drugače pa jih je okoli 700.
Naše planine obišče letno okoli 950 tisoč ljubiteljev planin.
Med temi je tudi precej Prekmurcev. Ker je v Prekmurju le malo gričevnatega sveta, se bodo tukajšnji planinci lotili dela še v nekaterih specializira-nih skupinah. Tesno pa bodo sodelovali tudi s taborniki in z enotami splošnega ljudskega odpora.
Na občnem zboru so se dogovorili, da bodo letos obnovili Pomursko planinsko pot in organizirali peti Dimekov in prvi Hrovatov memorial. Ob tej priložnosti se bodo pomerili v °rientacijskem teku. Nadalje bodo tekmovali za TRIM značko in se udeležili pohoda ob žici okupirane Ljubljane.
Bronasto značko „pionir-plani-nec“ je dobil Dušan Lebar iz rok načelnika soboških planincev Filipa Matka.
ustanovili jamarsko skupino. Vodi jo prof. Štefan Cipot. Raziskovala bo domače jame, občasno pa bo obiskovala notranjski kraški svet.
Gobarski odsek vodi Milan
v gozdovih pridobili kondicijo za daljše pohode v gore, spo-t znali se bodo z vrstami gob in organizirali gobje razstave.
Vso pozornost bodo posvetili v letošnjem jubilejnem letu pridobivanju novih članov. Ustanovili bodo nove pionirske in mladinske skupine. V soboški „Muri“, v Beltincih in morda še drugje pa naj bi formirali samostojna planinska društva. Delali pa bodo še na številnih drugih področjih.
Na občnem zboru so podelili zlati plaketi Občinske zveze za telesno kulturo Murska Sobota Liziki Baligač in Zoranu Klemenčiču. Štefan Celec in Ivan Kianec pa sta prejela srebrni plaketi. Značke PP pa so prejeli: Ivan Maučec, Štefan Celec, Jože Šafarič, Vlado Roškar, Franjo Škarabot, Helena Husar, Herbert Šefer in Janez Štajer. Bronasto značko pionir-plani-nec je dobil Dušan Lebar.
Za predsednika soboških planincev je bil ponovno izvoljen prof. Evgen Titan, ki ima velike zasluge za razvoj planinstva v pokrajini ob Muri.
F. ŠTEFANEC
Pred dnevi so bile v Ajdovščini v organizaciji tamkajšnjega občinskega sindikalnega sveta in pod pokroviteljstvom prof. Mire Novak, poslanke prosvetno kulturnega zbora Skupščine SR Slovenije, že druge delavske športne igre Primorske in Notranjske. Igre, na katerih so se najbolje izkazale športnice Obalnega sindikalnega sveta Koper, so izredno uspele in bodo postale tradicionalne.
IGRE GOSTINCEV
Kelhar. Planinci-gobarji si bodo
Agroski na Golteh
Pod pokroviteljstvom Kmetijskega kombinata Hmezad Žalec je bilo na Golteh prvo tekmovanje v veleslalomu delavcev v kmetijstvu in živilski industriji v Sloveniji. Tekmovanja se je udeležilo 99 tekmovalcev in tekmovalk iz 19 delovnih in drugih organizacij. Tekmovalce je v imenu sindikalne podružnice KK Hmezad pozdravil predsednik sindikata
Ivan Vodlan.
Rezultati veleslaloma moški do 35 let: 1. Strah 52,8 (KK Gornja Radgona), 2. Planinšek 53,4 (Era Velenje), 3. Demšar 53,6 (KZ Škofja Loka) itd. Nad 35 let: L Plestenjak 54,0 (KŽK Kranj), 2. Pogorelc 57,3 (Agrotehnika), 3. Pavlin 58,0 (Agrotehnika) itd. Ženske: 1. Virant (Inštitut Žalec) 48,9, 2. Eržen 53,7
(KŽK Kranj), 3. Orač 53,9 (Hmezad Žalec) itd.
Ekipno: L Hmezad Žalec 131 točk, 2. KŽK Kranj 126, 3. Agrotehnika Ljubljana 114 točk itd.
Drugi veleslalom kmetij-cev in delavcev v živilski industriji bodo organizirale koroške kmetijske zadruge s KZ Slovenj Gradcem na čelu.
TONE TAVČAR
S
S
N
S
*
*
S
*
*
S
*
*
S
S
S
s
-N
*
1»
s
*
s
N,
N
N
N
N
*
Pred dnevi je bilo v Mežici že peto tradicionalno srečanje gostinskih delavcev koroške regije. V sodelovanju z občinskimi sindikalnimi sveti koroške regije se je v smučanju, sankanju, streljanju, kegljanju in seveda še v spretnostih in hitrosti postrežbe pomerilo nekaj več kot sto tekmovalcev.
Hotel Peca je nudil prijetno okolje za zabavno srečanje po opravljenem tekmovanju. Tudi ta del srečanja so koristno izrabili za medsebojno spoznavanje in izmenjavo delovnih izkušenj.
V smučanju je bila med ženskami najuspešnejša Anica Lur-šak iz Mute, med moškimi Mirko Jeromel iz iz Slovenj Gradca, med veterani pa Miha Škufca, prav tako iz Slovenj Gradca. Na sankah je bila najhitrejša Marica Mlinšek iz Mežice. V teku s pladnji je bila prva Rozika Kompan, najhitrejši natakar pa je bil Drago Delalut. V kegljanju se je najbolj izkazala Heda Lečnik (sramota, če se ne bi, saj ima svoje kegljišče, so dejali njeni kolegi), največ keg-
Kulturno in športno srečanje invalidov na Ravnah
Pod pokroviteljstvom stalne konference za rehabilitacijo invalidov v Mariboru je medobčinsko društvo telesnih invalidov na Ravnah na Koroškem minulo soboto in nedeljo pripravilo prijetno kulturno in športno srečanje invalidov iz vse severovzhodne Slovenije, rečanja se je udeležilo 134 invalidov, ki so se pomerili v ^u> streljanju, kegljanju in Plavanju.
V soboto, pred svetovnim tevom invalidov, je bila v domu kulture na Ravnah izred-na kulturna prireditev, ki so se ie odeležili gostje iz mnogih društev. Množico obiskovalcev ie navdušil nastop dekliškega okteta glasbene šole na Ravnah, Pevski zbor Fužinar, pevski 2bor zveze slepih Maribor in recitatorji ravenske gimnazije in Posebne šole na Ravnah.
»Humano okolje - več člo-eenosti ‘ je bil moto letošnjega
praznovanja. Invalidi so tudi letos terjali in dokazovali svojo poklicno in družbeno integracijo ne glede na vrsto in vzrok invalidnosti. Število invalidno prizadetih narašča, zaradi tega bo potrebno še veliko družbenega in individualnega prizadevanja za usposabljanje prizadetih za koristne člane, za povsem enakopravno in normalno vključevanje v tok življenja. Predvsem na Koroškem še primanjkuje delovnih mest za invalide. Tudi to je ena izmed pomanjkljivosti, ki jo bo nujno potrebno odpraviti.
Kar 24 ekip se je borilo za prva mesta. V šahu so bili najboljši šahisti zveze slepih iz Maribora. Tudi v kegljanju so bili najboljši Mariborčani, saj je športno društvo Invalid dobilo prehodni pokal. Streljanje: zveza gluhih Maribor, plavanje moški — zveza slepih Maribor in plavanje ženske - medobčinsko
mmBtHammaamummmam
društvo telesnih invalidov Maribor.
Trdijo, daje bilo letošnje srečanje eno izmed najbolj številnih. Izredno uspelo prireditev pa so omogočili:
Občinska zveza za telesno kulturo Ravne s strokovnim vodstvom tekmovanja, finančno pa Železarna Ravne, občinski sindikalni sveti vseh štirih
koroških občin, GG Slovenj Gradec, Lekarna in Zdravstveni dom Ravne, Tekstilna industrija Otiški vrh, Tovarna meril Slovenj Gradec, LIP Slovenj Gradec, ter skupnost zdravstvenega zavarovanja Ravne in bolnica Slovenj Gradec.
Prihodnje podobno srečanje bo verjetno drugo leto v Murski Soboti.	kw
Na slovesnem zaključku II. medobčinskih ženskih delavskih športnih iger v Ajdovščini.
Ijev med moško ekipo pa je podrl Stanko Brodnjak. Pri streljanju sta zbrala največ krogov
ŽALEC
Zofka Pečolar in Franc Kuhel-nik.
kw
Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu v Žalcu je pripravila letos že drugo sindikalno tekmovanje v namiznem tenisu. Tekmovanje je bilo v dvorani Kmetijskega kombinata Hmezad v Žalcu. Nastopilo je 46 ekip iz 18 sindikalnih organizacij. V finalnem srečanju v skupini moških do 35 let je Garant (Polzela) I. premagal Feralit 1 (Žalec) gladko 5:0 in tako postal prvak. Vrstni red do 35 let: 1. Garant (Polzela) I., 2. Feralit 1 (Žalec), 3. Strojno industrijsko podjetje Šempeter 11. itd. V skupini nad 35 let pri moških je Inštitut 1 (Žalec) premagal Tekstilno tovarno iz Prebolda 5:4. Vrstni red: 1. Inštitut I. (Žalec), 2. TT Prebold II., 3. Inštitut II. itd. Pri ženskah je v finalu prva ekipa TT Prebold premagala drugo ekipo z 5:1. Vrstni red: TT Prebold I., 2. TT Prebold II., 3. Keramična industrija Liboje.
T. TAVČAR

POJEM ŠIROKE IZBIRE, SOLIDNE POSTREŽBE, ZMERNIH CEN, POJEM DOBREGA NAKUPA

TRGOVSKO PODJETJE
nama
LJUBLJANA
r S V J- s-v s s s s s s-S s
PRIZNANJE za uveljavljanje športne rekreacije
Zveza za telesno kulturo Slovenije je preko svojega Odbora za množično telesno vzgojo in športno rekreacijo ocenila uspehe telesnokulturnih organizacij in posameznih delavcev v organizaciji in izvajanju množične telesne vzgoje v letu 1972. Posebej je ocenila uveljavljanje in razvoj akcije TRIM - šport za vsakogar, p njenem prvem letu. Sindikati Slovenije, predvsem osnovne sindikalne organizacije in občinski sveti so doslej največ pripomogli k popularizaciji in organizaciji te koristne akcije, saj je skoraj 70 % vseh kartončkov TRIM razdeljenih med delovne ljudi. Prav toliko je bilo vrnjenih izpolnjenih kartončkov TRIM, na osnovi katerih so podelili značke „TRIM 72“.
Zveza za telesno kulturo je zato podelila Komisiji za telesno kulturo, šport in rekreacijo pri Republiškem svetu ZSS veliko plaketo kot znak priznanja za uspešno uveljavljanje športne rekreacije, kar je obenem tudi priznanje komisijam za rekreacijo in oddih pri občinskih svetih in sindikalnim organizacijam, ki so za TRIM akcijo neposredno skrbele. Večje število telesnokulturnih delavcev iz delovnih organizacij in občinskih svetov je/prejelo „Trimček 1972“ na podstavku kot priznanje za osebno prizadevanje in uspešno izvajanje akcije TRIM - šport za vsakogar. Prejeta priznanja bodo spodbuda za še boljše in uspešnejše delo v bodoče.
JOŽE MALIC
JUVSKA ENOTNOST - ŠT. 12-31. MARCA 1973
STRAN 15
Separacija peska, ki jo je Splošno gradbeno podjetje Hrastnik zgradilo za trboveljsko cementarno, je eden od objektov, na katerega so graditelji še posebej ponosni. Poleg stolpnic in blagovnice, ki so jih že zgradili v Hrastniku in pa šole, ki jo gradijo sedaj, je bil to objekt, katerega gradnja je bOa posebno zahtevna. To pa med drugim zaradi težko dostopnega terena, na katerem stoji. — Foto: A. Agnič
V.
V naši akciji, da bi hitreje pridobili naročnike na Delavsko enotnost, smo se odločili, da bomo postopoma bolj lemeljito obdelali posamezne regije v Sloveniji, da se bomo bolj poglonljeno spoprijeli s problemi njihovih območij ter obiskali čimveč delovnih organizacij. Prejšnji teden smo se mudili na novomeškem območju, v Črnomlju in Metliki, ta teden pa smo obiskali občino Nova Gorica, Tolmin in Idrijo. V prihodnjih tednih in mesecih bodo sledila še druga področja. Načrt uredništva je zahtevan, upamo pa, da nam bodo tudi bralci pomagali z novimi pobudami, kako bi Delavska enotnost čim-prej prišla do čim širšega kroga naročnikov. Le tako bomo uresničili naše načrte, da bo list postal ne le informativno sredstvo sindikalne organizacije in delavskega samoupravljanja, temveč tudi metoda političnega in samoupravljavskega delovanja. Prepričani smo, da bodo naši prispevki s posameznih regij zanimivi tudi za druge bralce in morda bodo našli v izkušnjah drugih spodbude za rešitev tudi svojih problemov.
Podpisniki dogovora j
o DE
• Od 23. do 29. marca 1973. leta so podpisale pristopno izjavo
SINDIKALNE ORGANIZACIJE:
370. „GRAD“ Mokrice, Jesenice na Dolenjskem, 371. Medobčinski odbor sindikata delavcev družbene dejavnosti Celje, 372. Občinski sindikalni svet Idrija, 373. Mestni odbor sindikata gradbenih delavcev Ljubljana, 374. Kovinsko podjetje Kranj, 375. Služba družbenega knjigovodstva Laško, 376. Rudnik živega srebra Idrija, 377. ,,LABOD“ Krško, 378. Tovarna farmacevtskih izdelkov „LEK“ Ljubljana, 379. Društvo upokojencev Rače, 380. Elektrarna Šoštanj, 381. Služba družbenega knjigovodstva Ljubljana, 382. Tovarna celuloze in papiija „Djuro Salaj" Krško, 383. Osnovna šola V. Smuč Izola.
DELOVNE ORGANIZACIJE:
154. Gozdno gospodarstvo Postojna, 155. Tovarna vijakov „PLAMEN“ Kropa, 156. Gradbeno industrijsko podjetje „BETON“ Zagorje, 157. Dijaški dom Majde Šilc Novo mesto, 158. Obrtno podjetje „SLOGA“ Moste pri Komendi, 159. Glasbena šola Črnomelj, 160. Posebna osnovna šola Ribnica na Dol. 161. Podjetje za izdelavo elektrospojnih elementov „ELA“ Novo mesto, 162. Šolski center za kovinarsko stroko Novo mesto, 163. Glasbena šola „Maijan Kozina" Novo mesto.
1
OBISK V SGP HRASTNIK
4?
Vsak si bo lahko sam izračunal, koliko bo dobil po novem sistemu pokojnine in kdaj bo lahko šel v pokoj! Predpisi, ki izvirajo iz treh aktov - zveznega in republiškega zakona ter statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SRS - bodo s praktičnim obrazložitvami zbrani v knjižici, ki jo bo izdalo ČZP Delavska enotnost.
Knjižica izide 20. aprila letos! Cena v prednaročilu je 8 dinarjev, po izidu pa bo knjižica dražja.
Naročila sprejema:
ČZP Delavska enotnost,
61000 Ljubljana, Dalmatinova 4.
Iz majhnega raste veliko,
vendar ne brez prizadevanj
Življenjska pot Splošno gradbenega podjetja v Hrastniku se začenja leta 1959. To leto je bilo po odločbi takratnega Občinskega ljudskega odbora Hrastnik ustanovljeno prvo gradbeno podjetje na hrastni-škem območju. Minilo je skoraj poldrugo desetletje prizadevanj in SGP Hrastnik je v zadnjih letih že preraslo občinske okvire ter se s svojo gradbeno opera-tivo pojavilo ne samo na domačem, ampak že tudi na zahtevnem tujem tržišču. O začetkih in današnjem „trenutku“ med hrastniškimi gradbinci smo se pogovaijali z direktorjem Milenkom Logarjem in sekretarjem Francem Ložinom.
„Začeli smo precej skromno, verjetno tako, kot povsod drugod", se je v pogovoru vrnil dobrih petnajst let nazaj direktor Milenko Logar. „Prvo leto smo zaposlovali 60 delavcev, med katerimi je bil en sam gradbeni tehnik (!) tako, da o strokovnih kadrih sploh nismo mogli govoriti. Skromna je bila tudi začetna vrednost naših osnovnih sredstev, saj smo razpolagali s sredstvi, ki so komaj presegla 2 milijona starih dinarjev. Nič boljše ni bilo tudi z obratnimi sredstvi. Pomagali smo si z bančnim kreditom 6 milijonov starih dinarjev. To je bilo vse, kar smo imeli ob „našem rojstvu".
Že prvo leto so hrastniški gradbinci ustvarili realizacijo v vrednosti 178 milijonov starih dinarjev, v skladih pa so imeli 19 milijonov starih dinarjev. Z leti se je '/rednost realizacije ra-
zumljivo precej večala. Leta 1970 so prvič „prebili milijardni zid" in dosegli realizacijo v vrednosti 1 milijarde 829 milijonov starih dinarjev, lani pa že 3 milijarde 207 milijonov starih dinarjev. Z dejavnostjo v tujini in z nedovršeno proizvodnjo je znašala skupna lanska realizacija 4 milijarde 200 milijonov dinarjev. Z naraščajočo skupno realizacijo in z večjimi obratnimi sredstvi se je večalo tudi število zaposlenih. Medtem, ko je bilo v podjetju leta 1965. zapo-slenih 174 delavcev, se je njihovo število povzpelo lani že skoraj na 400. Od tega imajo 30 delavcev s srednjo, višjo in visoko strokovno izobrazbo.
Podjetje, kije prva leta usmerilo svojo dejavnost izključno na nizke in visoke gradnje, se ukvarja danes še z vrsto stranskih dejavnosti, med katerimi so najmočnejše toplovodne
Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti
instalacije, elektroinsialacije in ključavničarska dela. Te dejavnosti je podjetje razvilo že v tolikšnem obsegu, da zadovoljuje potrebe lastne operative in tuja naročila.
POT K
CENEJŠI GRADNJI
Pred dvema letoma, ko so v okviru SGP Hrastnik začeli z gradnjo za tržišče, se je pojavila potreba po organizaciji lastnega servisa z inženiringom. Čeprav je podjetje postavilo svoj inženiring „na noge" šele lani, lahko nudijo investitorjem prav po zaslugi odlično organiziranega inženiringa s sedežem v Ljubljani, vse usluge.
„Poslovnim partnerjem, s katerimi sodelujejo pri gradnji, lahko ponudimo danes prav vse, kar zahteva sodobna gradnja; tudi finančne aranžmaje, t. j. kreditiranje v okviru možnosti podjetja. Torej od začetnih uslug do ključa novega stanovanja. V okviru podjetja opravljamo tudi vsa projektantska dela in dobavo opreme. Rezultati takih prevzemov se odražajo predvsem v cenejši gradnji. Povem naj, da gradimo n. pr. v Hrastniku ceneje kot v drugih slovenskih občinah, da o cenejši gradnji v primerjavi z večjimi mesti niti ne govorimo. Pri iskanju poti k čim cenejši gradnji sodelujemo tudi s tujimi projektantskimi organizacijami, tako da že v fazi projektiranja iščemo možnosti za uporabo novih, kvalitetnih in cenejših materialov, ki so dosegljivi na domačem tržišču."
V teh prizadevanjih se je pred leti rodila ideja o izgradnji tovarne lahkih betonov (podobni siporexu), za kar obstajajo v Hrastniku naravnost idealni su-
rovinski in energetski pogoji. Tovarna bi lahko proizvajala celostenske elemente za pol-montažno gradnjo, kar bi znatno pocenilo ceno stanovanj.
IJUBL JANA.CELQV$KA 317, TELEFON: S3 681
ZA DOM IN OPREMO
TVIf>0
OBLAZINJENO POHIŠTVO
LJUBLJANA,CELOVŠKA 317, TELEFON: 53 685
„Eden izmed problemov, ki vplivajo na ceno gradnje, je tudi betonski agregat, ki ga moramo za naše območje voziti iz drugih krajev. V Hrastniku je kamnolom, last Zasavskih premogovnikov Trbovlje, ki pa ne pridobiva zahtevanih kvalitetnih agregatov. Podjetje želi in upa, da bo ta problem v kratkem rešen. Pripravljeni smo finančno podpreti vsa prizadevanja v tej smeri," je posegel v naš razgovor direktor Milenko Logar.
V SGP Hrastnik so ob nenehni rasti podjetja že pred leti spoznali, da so občinski okviri preozki. Tako imajo danes svoja delovišča n. pr. na ljubljanskem območju, na območju občine Laško, v Istri in v Prištini, kot člani Rudis pa tudi v ZRN.
POTREBE PO KADRIH NARAŠČAJO
Iz leta v leto naraščajoča vsestranska dejavnost in prevzemanje novih obveznosti je kolektiv SGP Hrastnik soočila z
neizbežnimi problemi kadrov-
„V zadnjih letih smo sicer izboljšali kadrovsko strukturo zaposlenih," je dejal sekretar podjetja Franc Ložina, „vendar nas podobno kot celotno slovensko gradbeništvo pestijo problemi * * v zvezi z zaposlovanjem vajencev-V naši delovni organizaciji skušamo te probleme reševati z dopolnilnim izobraževanjem. Čeravno doma že nekako poskrbimo zanje, menimo, da bi morali v Sloveniji naposled le urediti pogoje za takšno strokovno izobraževanje, ki bo vsaj začasno usklajeno s trenutnim težkim položajem pri iskanju vajencev."
Zavoljo teh in drugih težav so se v SGP Hrastnik odločili, da bodo mlade delavce poiskali v drugih republikah. Po zaslugi posrečene organizacije samskih domov, urejene prehrane in z regresiranjem oskrbe, upajo, da bodo sčasoma kos tudi tej nalogi.
Kadri so le ena „stran medalje" v skrbi za zaposlene v SGP Hrastnik. V podjetju se prizadevajo, da bi z večjo produktivnostjo in obsegom dela vzporedno rastli tudi osebni dohodki. Z vključevanjem v izvajanje ustavnih dopolnil ta čas iščejo najboljše poti k poglabljanju samoupravljanja. Razprave v zvezi z uresničevanjem ustavnih dopolnil hrastniških gradbincev niso našle nepripravljenih. Po njihovem prepričanju naj bi vsakdo v ustavnih razpravah v okviru delovne organizacije „našel“ svoje pravice ifl dolžnosti.
DELAVSKA
ENOTNOST
Glasilo ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. V. d. glavnega in odgovorneg*
urednika BOJAN SAMARIN. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313/VI, telefon uredništva 316-672, 323-554, 316-695 in 310-033. Račun pri Narodni ban*1
v Ljubljani, št. NB 501-1-991, devizni račun pri Ljubljanski banki št. 501-620-7-12100 Posamezna številka stane 1,50 din. Naročnina je četrtletna 19,50 din — polletna 39,00 din — in letna 78,00 din " Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tiska CZP »Ljudska pravica«, Ljubljana