Hud padec ugleda Celja Pivovarne Laško Tomaž Kos: »Osebni stečaj grozi vsem dolžnikom« ŠT. 80 - LETO 63 - CELJE, 10.10.2008 - CENA 1,25 EUR Mercator lsogdOsc? ©m 3 Opekarntftkd 9. Celje, teh it 05/A2B 60 00 torek, 14. oktober, od 16. ure dalje SLADKO ŠUMI RAZVAJANJE petek, 17. oktober, ob IS. uri ŠMARJE SE PREDSTAVI - otvoritev razstai^e 0 zanimivo, skoraj vsi gospodarstveniki s Celjskega, na takšen ali dru* gačen način uporabili besedo panika. Kot da se ji, sploh v v^jih družbah, namenoma izogibajo. Ob obravnavi krize je finančni minister Andrej Ba-juk povedal, da »banke ne čutijo pomembnejših posledic dogajanj, ki jih lahko opazujemo v globalnem in evropskem okolju. Slovenski finančni sistem je stabilen, vendar mora Slovenija v finančno povezanem svetu, vzdrževati primerljivo raven zaščite varčevalcev.« Kompenzacija na vzhodu In kako se kriza odraža v podjetjih in družbah na Celjskem? Odzivi med direktorji sT\jdi do nas prihajajo indici o zmanjševanju naroČil,« je povedal Jože PuŠnik, direktor Regionalne gospodarske zbornice Celje, kjer sicer nekih podrobnejših podatkov ne zbirajo. Vendarle Pušnik opozarja, da se ob izpostavljanju panike lahko povzroči več Škode kot koristi, kar seveda ni potrebno. »V Sloveniji pretiranih problemov še ni, saj dobivamo kredite, slovenske banke funkcionirajo brez težav. Se pa o tem ogromno govori. Vedeti je treba, da je vsaka kriza tudi psihološki pojav, vsaka diskusija paniko oziroma negativni psihološki učinek še porablja,« je povedal predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac. »Kriza se je začela v Ameriki, poglablja se v Evropi, vendar je v Gorenju v finančnem smislu še ne čutimo. Bolj čutimo recesijo v zahodnem delu Evrope, kjer Irska, Francija, Anglija ... beležijo padec trga. Ta padec v Gorenju več kot kompenziramo z dobro prodajo na vzhodnoevropskih trgih, predvsem ruskem. Prodajamo podoben obseg kot vpre(eki^rtobdob-ju,vbistvu tržne deležev primerjavi s konkurenco Se povečujemo.« Dve avtomobilski zgodbi Da v podjetjih ne smejo panično reagirati, pravzaprav sploh ne sme biti prostora za paniko, čeprav pretres je in bo trajal, pravi direktor Štore Steel Marjan MaČkoŠek. Sicer v štorski družbi krize v tretjem kvartalu še niso tako občutili, v zadnjih dveh mesecih pa le pričakujejo zmanjšanje naročil. Po Mačkoško- vi oceni oziroma po najbolj črnem scenariju bi lahko prišlo tudi 20-odstotnega zmanj-šanja, vendar pa že v začetku prihodnjega leta pričakuje izboljšavo. V avtomobilski Potreben »šparcc program Silovite pretrese doživljajo borze. Tudi Zdenko Podlesnik iz CEH ocenjuje, da ne bo nič dobrega, če ne bomo sami česa storili in zgolj čakah. »Tudi v Sloveniji je zavladala panika, ki so jo povzročile banke. Te so tiste, ki bi jo morale biažiti, ne pa producirati. Banke so namreč zelo zaščitene in na boljšem v primerjavi z drugimi gospodarskimi subjekti,« pravi Podlesnik in slikovito dodaja, da bo treba v vseh porah vključiti »Spar program« - torej je izhod iz krize samo v spremembah. Glede oa co, da se mnogi varčevalci sprašujejo, kaj storiti s prihranki, Podlesnik zatrjuje, da ni strahu in da prihranki v bankah niso ogroženi. Prav tako je prepričan, da bodo tečaji še drseli navzdol, ampak se bodo tudi dvignili. Zalo Podlesnik svetuje, da tisti, ki imajo najete kredite, jih naj odplačajo, tisti, ki imajo »papirje«, pa naj s prodajo počakajo. Zdenko Podlesnik industriji, predvsem pri luksuznih proizvodih, ustavljajo proizvodnjo in prodajajo zalogo. Tbdl v Storah se bodo situaciji sproti prilagaja-ii, zaenkrat ne razmišljajo o ustavljanju proizvodnje ali kakšnih drugih ukrepih. »Bo pa zadeva problematična, Če banke ne bodo su-portirale industrije kar se tiče obratnih sredstev. V tem primeru bi bila proizvodnja precej otežena,« meni MaČ-košek in dodaja, da je kriza le neke vrste treznjenje, ki se ga morajo vsi zavedati -tako delodajalci, sindikati s svojimi zahtevami in država, ki se bo morala odpovedati določenim apetitom po družbeni nadgradnji. »Vsi skupaj bomo morali zategniti pas, treba bo enostavno preživeti - ko pa bo spet ostajalo, bomo lahko delili.« Drugače je v družbi KLS Ljubno, kjer zaradi precejšnjega padca naroČil Že prehajajo na prerazporejanje delovnega časa in štiri delovne dni na teden. »Vsi, ki delamo v avtomobilski industriji, dobimo reakcije s trga v dveh ali treh dneh, kar je sreča, da se lahko hitro prilagodimo,« pravi direktor Mirko StraŠek, ki, podobno kot drugi, težko ločno napove, kako dolgo bo kriza trajala. Kot je omenil, prodaja avtomobilov na vseh svetovnih trgih, razen na Kitajskem, pada že od avgusta. V avgustu so zabeležili 15-cdstotni padec. v letošnjem septembru pa so v primerjavi z lani prodali kar petino manj avtomo-bUov. »Tovarne poskušajo najprej prodati zaloge, in podobno bomo skušali čistiti zaloge tudi pri nas, kjer smo v zadnjih štirih mesecih prejeli za enomesečno prodajo manj naročil. Ob tem, da imamo še srečo, ker imamo razpršen trg in več kupcev,« poudarja StraŠek in upa, da se bodo z novim letom zadeve normalizirale. Glede različnih ukrepov, ki jih uvajajo v družbi KLS, StraŠek srčno upa, da »bo tudi država naredila enako. Torej, da bo poslala domov tiste, ki jih ne potrebuje in tako znižala stroške.« URŠKA SEUŠNIK m it. 80 • 1 o. olctober 2008 NOVI TEDNIK dogodki Čistilno napravo v Kasazah naj br spodnjesavinjske občins dogradile in uredila vač kilometrov kanalizacija. Garancija s stisnjenimi zobmi V spodnjesavinjskih občinah neradi pristajajo na bančno garancijo, ki jo zatitevajo v Žalcu za projekt čiščenja Savinje Pred leti je več občin ob Savinji pompozno pristopilo k projektu Celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanja vodnih virov na po-vodju Savinje. Nosilec je Občina Žalec» kot kaže» pa se je v spodnjesavinjskem sklopu kar precej zapletlo. Na ponedeljkovi seji so žalski svetniki na predlog župana Lojzeta Posedeia skoraj soglasna potrdili sklep, da morajo občine Braslovče, Pol- glasbene oddaje Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom Jubilejni koncert bo v nedeljo, 26. oktobra, ob 17. url v Kulturnem domu v Štorah. Nastopajo: Okrogli muzikanti, Mitja kvintet, Veseli Begunjčani, Trio Šubic, Ansambel Ekart, Ansambel Franca Lesjaka, Modrijani in Vrt. Predprodaja vstopnic: Občina Štore, Bife kegljiSče na Lipi, Bistro Opoka v Prožinski vasi, gostišče Mlakar na Teharski cesti v Celju ter dve uri pred koncertom. __Organizatorji: _ Občina Štore, KŠD Rudar Pečovje in Novi tednik & Radio Celje zela in Prebold predložiti bančno garancijo za lastna sredstva v tem projektu- Sicer naj bi v okviru projekta, ki presega 16 milijonov evrov, dogradili Čistilno napravo Ka-saze in zgradili več kot 28 kilometrov primarnih kanalizacijskih kanalov. Kol so pojasnjevali na ponedeljkovi seji. se je precej zapletlo z izborom izvajalca, id ga lani na prvem razpisu niso izbrali. Ponudba edinega ponudnika, družbe Nivo, je namreč ocenjeno vrednost presegla za 54 odstotkov. Mija letos so razpis ponovilivdveh sklopih, in sicer so za gradnjo kanalizacije za izvajalca izbrali družbo V^ad. Gradnja dosega skoraj 8 milijonov evrov, medtem ko naj bi dela na ČN. kjer so ponudbe presegle ocenjene vrednosti, veljala več kot 7 milijonov evrov- TXidipo pogajanjih ponudba CP Maribor za 1,2 milijona evrov presega ocenjeno vrednost in bo verjetno treba poiskati dodatni vir. Kot pravijo v Žalcu, so sedaj podatki jasni, postopek pogajanja je končan, vse številke pa so na mizi. Kot je znano, 90 odstotkov ocenjene vrednosti pokrijejo kohe-zijski skladi in državni proračun, desetino ocenjene vrednosti in pripadajoči DDV pa pokrivajo občine, ki so dolžne pokriti tudi sredstva nad upravičenimi stroški. Skupno vrednost projektov, ki bo z DDV-jem dosega skoraj 20 milijonov evrov, mo-ra zagotoviti naročnik, to je občina Žalec, ki denar kasneje refundira iz kohezij-skih skladov in državnega proračuna ter seveda z deleži iz ostalih občin. 1\idi zato so žalski svetruki na ponedeljkovi seji potrdili sklep, da morajo občine Braslovče, Polzela "in Prebold predložiti bančno garancijo za lastna sredstva. v Žalec edini z obveznostmi »Ne gre za nezaupanje ali karkoli drugega, vendar je občina Žalec nosilec projekta in tudi edina podpiše pogodbo z izvajalcem. To pomeni, da tudi odgovarja za plačilo vseh opravljenih storitev, in z zahtevano garancijo se v občini samo obnašamo kot dobri gospodarji,« poudarja žalski župan Lojze Posedel. »Stroški garan-, cije zagotovo niso tako veliki, kot bi lahko bili problemi, Če je ne bi bilo. Ponavljam, edina, ki ima zapisano obveznost» je občina Žalec, in po moje je strošek v primerjavi s tem, da so obveznosti urejene, tudi za druge občine zanemarljiv. Na-$a odločitev ni od danes, to smo zahtevali že na več sestankih, ocene in reakcije županov so različne. To smo želeli urediti v sklopu ministrstva za finance, ići pa se, po domaČe, takSnih stvari ne gre. Želeli smo urediti po-bot glede na projekt mreže lokalnih cest, kjer je nosilec občina Prebold, vendar so zneski neprimerljivi.« Kot pravi župan Posedel, se že sedaj pojavljajo stroški »zaradi prav neverjetno čudnega odnosa ministrstva do občin, saj naslajajo veJi-ki zamiki pri refundaciji sredstev, ko se nakazujejo evropska sredstva občinam. Z naše strani želimo narediti čimveč. Ne zaviramo, ker si projektov ne bi želeli, temveč iščemo možnosti, kako do dodatnih sredstev. Vedeti je treba, da je razkorak med ocenjeno in ponudbeno vrednostjo 1,2 milijona evrov, denar pa moramo zagotoviti dodatno vse občine. Zato pritiskamo na ministrstvo, da zagotovimo ta sredstva in uredimo medsebojne odnose na korekten način.« Porušeno zaupanje? Spodnjesavinjske občine, brez Žalca, bodo za projekt prispevale okoli 4 milijone evrov, garancija za Braslovče. Polzelo in Prebold, kjer bodo deleži najvišji, pa znaša približno po 32 tisoč evrov. Odziv ohčin na sprejeti sklep žalskega občinske- Na včerajšnjem sestanku so predstavniki spodnjesavinjskih občin imenovali delegacijo, ki se bo danes v ministrstvu za okolje skušala dogovon-tir kako nadomestiti manjkajoča sredstva za začetek gradnje ter uskladiti podpis pogodbe z izvajalci in pogodbe o financiranju. ga sveta ni vzpodbuden, vendar pa bodo, kot kaže. na plačilo garancije pristale z enim samim razlogom, da se projekt, s katerim že zamujajo, začne Čim prej izvajati. Zupan občine Prebold Vinko Debelak je kritičen do zahtev občine Žalec, vendar krivdo prenaSa na vse občine. Se pred tem pa je po njegovem potrebno s prstom pokazati na okoljsko in predvsem na finančno ministrstvo, ki zadržuje potreben denar. »Za nami bi lahko bila že vsa pripravljalna dela, kjer so stroški minimalni, lako pa se že tri mesece zavlačuje s podpisom pogodbe za začetek gradnje kanalizacije. Garancija je stran vržen denar in v Spodnji Savinjski dolini smo že do sedaj peljali skupne projekte, pa zanje nikoli nihče ni terjal garancije.« Kot primer Debelak navaja skupni projekt izgradnje mreže lokalnih cest, katerega nosQd so v Preboldu. »Ogromne zneske zalagamo in pri tem ne ustvarjamo problemov,« pravi. Kol nekorektno odločitev žalskega občinskega sveta označuje) o tudi v Braslovčah, ki bo za projekt prispevala 1,2 milijona evrov. Polzelski župan Ljubo Žnidar pa se ob tem sprašuje o trdnosti zaupanja med občinami. »Zaupanje je omajano in zaradi tega bo trpel ne le proračunski denar, temveč tudi investicija. Ne gre slvivati, da se bo za ta denar naredilo manj.« Omenjene občine za izgradnjo projekta poleg nosilke, občine Žalec, prispevajo največ sredstev, in sicer občina Prebold 1,5 milijona evrov, Braslovčani 1,2 milijona evrov in Polzelani 870 tisoč evrov Za te vrednosti naj bi tudi predložili bančne garancij e. MATEJA JAZBEC, US Foto: TT nn NAJUGODNEJŠI paketi ^LEVIZIJA ^^gS^' v*č tol 1DQ 7V prasnnov ne dloRafnl teKvlz^l ^INTERNET ^^^ • hHroBtl 00 23 Mbp» TELEFONIJA '^^sei^ • brezplačni pogovori v SLO Itabelshih omrežjih www.hjrnsek.net 03 42 86 119 www.racliocelje.com št. BO • 10. oktQber 2008 m Pogled na $redi$ce So^e, ki šteje pnbliuvo 360 prebivsicav. Kraj je dobil ime po soteski Hudinje. Šeškovi &o znani po konjereji. »Včasih smo imeli tudi jahalno Šolo. zdaj s« s konji ukvarjamo samo §8 za svojo dušo,» pravi Eva Sesko. Velika ljubitelia konj sta tudi 10-letni Tristan (lavo) m T-letni Jure. V Socki ima človek kaj videti Nekoč pomembna prometna pot» danes idiličen kraj z neokrnjeno naravo Celjsko regijo smo pre-vandrali že po dolgem Id počez, a krajev, vrednih obiska, še ziepa ne bo ananj* kalo. Tokrat smo se podali v Socko, slikovito vasico s pnbližno 360 prebivaici, raztreseno na obeh bregovih Hudinje. v kateri sta nas takoj prevzela idila in mir, ki ju nudi ta košček sveta. če je že narava tako čudovita. kako dobrodušni morajo biti Šele ljudje, smo pomislili. A prav veliko jih ob našem obisku sredi Socke nismo srečali. Nekaj fantičev seje na igrišču podilo za žogo» trgovina je bolj kot ne samevala, Še v gostilno si je tisto sončno popoldne zaradi obilice dela v vinogradih, na polju in v domačih delavnicah le redko kdo prišel privezal dušo. A nekaj smo jih vendarle našli, ki so bili zgodbe in zanimivosti svojega kraja pripravljeni deliti z nami. Soteska »sentflorjanska« Iz pogovora smo hitro dojeli, da ima v Socki prav posebno mesto gasilsko društvo. Ustanovili so ga leta 1931, vanj pa je vključena polovica Sočanov. »Samo v letošnjem letu smo na tekmovanjih osvojili več kot 40 pokalov, pri čemer sodelujemo pri praktično vseh prireditvah v kraju. Obnovili smo tudi gasilski dom,« seje pohvalil predsednik soških gasilcev Egidij Čretnik. Kako plemenito je poslanstvo gasilcev, se ljudje ponavadi zavemo šele takrat, ko potrebujemo pomoč. Zadnja večja intervencija PGD Socka je bila pred enim letom, ko je Hudinja V akciji NOVI TEDNIK V VASEM KRAJU bomo obiskati ZDOLE NAD KOZJEM. Našega novinarja boste našli v ponedeljek ob !8. uri na turistični kmetiji Pirš, kjer mu boste latiko zaupaii zanimivo zgodbo ali pa mu predstavili problem. Če želite, da pridemo tudi v vaš kraj, nam pišite ali nas poldičitel Skoa Socko ao nas vodili (od leve) predsednik PGD Socka Egidij Čretnik, gonilna sila kulturnega dogajanja v kraju Ivanka Koprivnik, Član plesne skupina GroQa Ortando Sodin in predsednik KS Nova Certcev Slavko Jezemik prestopila bregove, obilno deževje pa je sprožilo nekaj plazov. Neurja Socki tudi letošnje poletje niso prizanašala, a tako hudo kot drugod po Sloveniji na srečo ni bilo. Na žalost poplave Socki nikoli niso prizanašale. Po pripovedovanju ljudi naj bi si narasle vode v prvih tridesetih letih 20. stoletja sle- dile dmga za drugo. Najhujša naj bi bila poplava septembra 1933» ko je voda drla skozi vrata in okna ter odnašala s seboj vse, kar ji je bilo na poti. Ljudje so si življenja reševali tako, da so zbežali na podstrešja in obupano klicali na pomoč- Nekaj let pred tem naj bi narasla voda v Socki naplavljala Z vrvjo na soški Everest Sočane navdušuje vse mogoče. IXidi adrenalinski podvigi. No. če prej ne, se nad njimi navdušijo pri sedemin-petdesetib. Hja, tudi mi smo izbuljili oä. ko smo slišali naslednjo zgodbo. Fraod Kropeč iz Socke, ki ga vsi bolj poznajo pod imenom Feri, je znan kot navdušen Ijubit^j narave in vsega, kar adrenalinsko sodi a'aven. Preprost sprehod po parka torej ne, lovljenje ptičev (z objektivom, da ne bo pomote) na vrhu kakšnega strm^ vrha, do katere^ se je treba povzpeli z vrvmi, pa bi se že našlo v njegovem opisu. Da zna biti tako vztrajen, da je pri zrelih letih za takšne podvige navdušil tudi mamo, si rusmo mislili ... Zofija Kropeč si je tako lepega dne prvič navezala plezalni pas, si nadela čelado ter sledila besedam sina, ki so jo pripeljale v vertikalen skalnat svet Kozjeka (čigar vrh je skoraj dvanajstkrat nižji od Eve- vvasem trupla ljudi, ki jih je prinesla iz Vitanja. Graščine ne bi dali v tuje roke Socka, skozi katero je že v rimski dobi šla pomembna prometna povezava, kar je omogočilo razvoj kraja, je danes urejena in solidno razvita vas, ki ob gostilni, dobro založeni Imovini in prenovljenem gasilskem domu premore tudi podružnično šolo ter presenetljivo veliko obrti, od mizarstva, cementninarstva, zidarstva, avioprevozništva, avtoličarscva do kovaštva. Imajo tudi graščino oziroma dvorec izpred leta 1404. Doživel je že prijaznejše čase, kljub Številnim menjavam gospodarjev pa še danes kljubuje zobu časa. Zdaj je dvorec (v njem so urejena stanovanja) v ^ij države, ki namerava zaščiteno siavtx) obnovili. Menda se za nakup graščine zanimajo Angleži, o čemer krajani Socke nimajo enomega mnenja. Nekateri bi pač raje videli, da bi graSänaoslalavslovenskih rokah in da bi bila njena ponudba namenjena kulturnim vsebinam. Teh v Socki ne manjka. V kraju že četrt stoletja deluje emoglasbena skupina Vra-jeva peč (ime je skupina, ki igra na ljudske inštrumente, dobüa po pečini v Socki), v okviru kulturnega društva pa je prava paša za oči plesna sku-pina Grofje. S sr^njeveški-mi plesi promovirajo kraj in občino ne le po Sloveniji, temveč rudi čez mejo. Grofje pa ne izstopajo samo po svojih plesih, ampak tudi po pisanih in razkošnih kostumih, ki jih šiva ženski del plesne skupine oziroma »grajske gospodične«, kot jim ljubkovalno pravijo soplesalci. Lani so Grofje začeli uprizarjati tudi igre. Prvo so na oder postavili llujaško Rozamundo ... BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: KATJUŠA Pojasnilo v 78. številki Novega tednika v reportaži o vasici Gotovlje smo pod fotografijo kraja zapisali, da ^središče vasi bogatijo kar štirje spomeniki. Zadnjega, v počasdtev Človeške neumnosti, so poimenovali po >podrtiji< sredi vasi«. Izraz, kot so nam povedali sogovorniki, je za hišo med vaščani kroži) Se do pred leti, nakar so jo lastniki preuredili v lično hišo v vaškem stilu. So&anka Zofija Kropeč je šele pri s^deminpetdeselih začela odknvati l^ote in užitka, ki jih nudijo domače vzpetine. (Foto: Franci Kropeč) resta). In ta njen Everest seveda ni nikakršen bavbav, je pre-prosto sprehajanje po deloma skalnatem svetu z nekaj vlož- ki plezanja, bi rekel njen sin. Kot dodaja Feri, je mamin podvig v njegovih očeh vreden več kot olimpijska medalja. n/led znamenitosti Socke sodi dvorec iz začetka 15. stoletja. V njam je med letoma 1945 in 1996 delovala osnovna šola. Novo šoto so v središču Socke zgradili pred dvanajstimi leti. kjar si v letolnjem Šolskem letu v prvih p«tih razradih znanie nabira 29 otrok, 21 malčkov pa v isti stavbi obiskuje vrtec. m it. 80 -10* oktober 2008 NOVI TEDNIK ^Aktualno Marija Čater. predsednica društva Sožitja Šentjur s hčerko Valentino V svetu, ki je drugačen, pa vendar lep Društvo Sožitje Šentjur že 20 let deluje za pomoč osebam s posebnimi potrebami in njihovim družinam v neki spodbudni knjigi je pisalo: »Včasih se človek odpravi na potovanje. Se-de na letalo in verjame, da bo pristal na obalah Grči* je. A letaio pristane na Nizozemskem. Nizozemska pa nima čudovitih plaž in modrega morja. Lahko sedete na tla sredi letališča in nikoli več ne vstanete. Lahko pa se razgledate naokrog in sčasoma ugotovite, da je tudi Nizozemska Čudovita dežela. Drugačna od tistega. kar smo pričakovali» pa vendar neverjetno lepa.«( V svoje življenje sprejeti otroka že tako ali lako pomeni neverjetno pustolovščino, za katero ni nobenih zacementiranih zemljevidov. Dobiti drugačnega otroka pa je za star§e> kot bi v njihovem svetu hkrati ugasnile vse luči. »Najtežje je sprejeti dejs-ivo» da je tvoj otrok drugačen. To je najgloblja ranje-nost starševstva, ker je nepopravljiva in dokončna. A prej ko to sprejmeš, se sprijazniš, lažje greš naprej,« svojo pripoved začne Marija Cater, p red sednica Sent j ur skega društva Sožitje. Društva, ki je nastalo prav iz potrebe in starševske stiske v svetu drugačnosti. »Če ti nekdo ponudi roko, te uvede v ta svet» ti je neprimerno lažje. Če ne bi imeli prizadete hčerke, verjetno nikoli ne bi spoznali toliko srčno dobrih ljudi in sploh ne bi vedeli za ta svet. 'V življenju s takšnim otrokom odpade ogromno nepomembnih stvari. Na površje pridejo zares pomembne in liste, ki bi bile sicer spregledane. V teh 32 letih, kolikor je staranaša Tinea, smo imeli izredno pestro in aktivno življenje. Včasih nismo vedeli, kaj bo prinesel naslednji dan. Takrat pa se lahko zaneseš na prijatelje, ki so vedno samo en telefonski klic stran.« In taka prijateljstva se spletajo ravno preko društva Sožitje, ki danes v Šentjurju obeležuje 20, obletnico delovanja. Ježkov klub in čaj ob petih Ustanovitelj društva in njegov predsednik celih 13 let je bil Peter JerŠiČ. Danes združujejo 63 družin in 70 oseb z motnjami v duševnem razvoju s Kozjanskega in širšega okolja. Njihovo delovanje zajema izobraževanje staršev In otrok, izmenjavo izkušenj in Društvo Sožitje Šentjur bo 20-letnico svojega delovanja s slovesno prireditvijo obeležilo danes. Program oblikujejo njihovi varovanci, z igrico S vet-lane Makarovič Veveriček posebne vrste pa bodo nastopili tudi otroci OŠ Kozje. Prireditev bo nocoj ob 18. uri v Kulturnem domu Šentjur. medsebojno podporo, spremljanje zakonodaje, usposabljanje prizadetih otrok za čimbolj samostojno življenje ter Še veliko drugih aktivnosti. Eden njihovih najboljših projektov je Ježkov športno-za-bavni klub> ki ga vodi Marjeta Straže. Nastal pa je prav na pobudo Nataše Rudež, sicer direktorice Varstveno delovnega centra Šentjur. »Ko pride poŠta s posebnim znakom, je ne sme odpreti nihče v družini, otroci pa že vedo. da se jim obeta najbolj težko pričakovan dan v mesecu.« opisuje Čatrova. »N^i mladostniki ta dan preživijo skupaj s prostovoljci, brez staršev. Hodijo na razstave, plesne delavnice, glasbene prireditve, pojejo, praznujejo rojstne dneve, se ukvarjajo s športom.« Pri tem se izkažejo prostovoljci, za katere Čatrova skoraj težko najde dovolj lepe besede. »To so srčni in predani mladi ljudje, ki včasih vztrajajo leta. Včasih se pridružijo cele družine. Velikokrat slišimo od njih. kako so mislili, da bodo prišli pomagal našim otrokom, na koncu pa so Ježki pomagali njim. Z njimi odkrivajo svoje speče potenciale in vrednote.« Iz njihovih vrst je občina Šentjur že dvakrat izbrala najboljšega prostovoljca leta. Poseben klub pa obstaja tudi za starše. Dobivajo se na t.i. Čaju ob petih. Počnejo najrazličnejše stvari, predvsem pa iz medsebojnega prijateljstva črpajo moč in spodbudo. Čairova pa z besedami priznanja in veselja govori tudi o sodelovanju z varstveno de lovnim centrom in občino Šentjur. »Spodbuden primer je na primer specialna olimpijada, 8 katero je živelo celo mesto. Iz prejšnje lokacije VDC-ja so na primer otro- Največja želja društva Sožitje je, da bi nekje na Kozjanskem ustanovili bivalno enoto v naravnem domačem okolju, kmetijo z domačimi živalmi» kjer bi njihovi otroci lahko živeli in delali nekoč, ko bodo starši ostareli in ne bodo mogli več skrbeti zanje. ci hodili na kosilo v OŠ Pranja Malgaja. BDi so zelo lepo sprejeli in nikoli ni bilo težav. Mislim, da takšno so-bivanje koristi lako našim kot tudi ostalim otrokom.« Čeprav imata država in lokalna skupnost za osebe s posebnimi potrebami dosti posluha, so potrebe iz leta v leto večje. Čakalne liste za vstop v VDC in v različne domove so vsako leto daljše, potrebe po zaposlovanju novih strokovnih moči pa tudi. »Velikokrat je ljudi strah, da bi jih doletela taka usoda, ne znajo se približati in v resnici se je najlažje obrniti proč. Vendar se je s tem treba soočili. Dejstvo je, da je vsako leto več raznih poškodb iz prometa ali športa, ki otroka ali mladosmika zaznamih jejo za celo življenje. IVagi-ka staršev, ki se morajo sprijazniti z resnico, da bo njihov Še včeraj zdrav in perspektiven mladostnik za vedno otrok s posebnimi potrebami» pa je še toliko večja,« zaključi Marija Čater. SAŠKA T. OCVIRK Foto: ARHIV DRUŠTVA Če ste v duševni stiski - pokličite! Od januarja 2009 bo prebivalcem Slovenije za telefonski klic v stiski na voljo številka 116 123 10. oktober je svetovni dan duševnega zdravja. Z motnjami duševnega zdravja se vsaj enkrat v življenju sooči vsak sedmi odrasli» vsak človek pa ima kdaj tudi duševno krizo. Takrat je pomembno, da se imamo obrniti po pomoč. Ena izmed uveljavljenih oblik pomoči je telefonsko svetovanje ljudem v kriznih situacijah, na kar ob letošnjem svetovnem dnevu duševnega zdravja opozarja tudi Zavod za zdravstveno varstvo Celje. V domala treh desetletjih se je telefonsko svetovanje izredno razmahnilo. Zveza slovenskih društev svetovalcev za telefonsko pomoč v stiski, s sedežem v Celju, danes vključuje več organizacij, med katerimi sta najvei^i Samarijan in Sopotnik z društvi ZA-TE, Tvoj telefon, Čriček in Klic upanja. Ozara Celje, del nacionalnega združenja za kakovost življenja, je ob svetovnem dnevu duševnega zdravja pripravila med 10. in 15. uro dan odprtih vrat. Svoje prostore imajo na Krekovem trgu S. Od januarja 2009 bo prebivalcem Slovenije za telefonski klic v stiski na voljo nova kratka evropska številka 11612S. Klici na novo številko bodo za uporabnike brezplačni. »Najbolj znani telefonski številki organizacij za telefonsko pomoč v stiski Samarijan (080 11-13) in Sopotnik (080 22-23) bomo ob uvedbi nove kratke evropske številke ukinili. Nova telefonska linija 116 123 bo odprta za vse državljane 24 ur na dan, sedem dni na teden. Uporabniki imajo pravico do anonimnosti, določajo Čas in trajanje pogovora s svetovalcem,« je povedala psihiatrinja Cvijeta Pahljina, predsednica Zveze slovenskih društev svetovalcev za telefonsko pomoč v stiski in ustanoviteljica Klica upanja v Celju. V državah članicah EU bo v prihodnje določena storitev, ki prispeva k varnosti In blaginji državljanov, vselej povezana z enotno številko, ki se bo začenjala s 116. Doslej so bile na ravni Evrope dogovorjene tri posebne številke: 116 125 - za dostop do storitve telefon za pomoč v duševni stiski, 116 000 - odprta telefonska linija za prijavo pogrešanih otrok in 116 111 - dostop do storitve telefon za otroke v stiski. Zaenkrat bo v Sloveniji delovala le ena evropska številka 116 123, ki jo bo januarja 2009 aktivirala Zveza slovenskih društev svetovalcev za telefonsko pomoč v stiski. V okviru slovenske zveze deluje približno 500 prostovoljnih. strokovno usposobljenih telefonskih svetovalcev. V letu dni zabeležijo približno 45 tisoč klicev v stiski. Med iskalci pomoči po telefonu je približno tretjina starejših od 50 let, tretjina brezposelnih in malo več kot tretjina upokojencev. Približno 15 odstotkov je odvisnikov, 4 odstotki so samomorilno ogroženi, 45 odstotkov je oseb z duševnimi motnjami in približno 18 odstotkov socialno ogroženih. Pogovor traja v povprečju 30 minut, vsebinsko pa prevladujejo težave v medosebnih odnosih, psihične motnje, telesne težave, revščina in osamljenost. MBP Otroci društva Sožitje preživljajo skupaj mnoge zabavne, poučne in predvsem nadvse sproščene urice. Starši pa najdoja v medsebojnem prijateljstvu moe, podporo in razumevanje. St. 80 -10. oktober 2008 m GOSPODARSTVO O cetis Osebni stečaj za vse »običajne« dolžnike Kaj bo prinesla praksa, se ne ve - Po stečaju je treba biti še nekaj let »priden« Nova zakonodaja $ po-dročja finančnega poslovanja kot posebno novost uva-ja osebni stečaj, o katerem se trenutno največ ugiba. Že zatOp ker bomo v takšne vrste stečaja zašli tudi mi, potrošniki. Debel zakon, spisan za potrebe osebnega stečaja, navadnim potrošnikom ne pove kaj dosti. O njem ne vedo vsega niti tisti« ki se s stečaji vsakodnevno ukvarjajo, saj je treba počakati na sodno prakso. Tako pravi tudi predsednik Društva upraviteljev Slovenije Tomaž Kos. Kaj pravzaprav prinaša osebni stečaj? Komu je vpr-vi vrsti namenjen? Zakon uvaja poseben, nov inštitut osebnega stečaja. Ta je predvsem namenjen potrošnikom, torej kupcem kot navadnim fizičnim osebam, odvetnikom, v enem delu pa tudi samostojnim podjetnikom. Predvideno je, da lahko gredo v stečaj vsi tisti, ki imajo dvomesečno zamudo pri izpolnitvi obveznosti, ta pa presega trikratni k njihove plače. Pri nezaposlenih je pogoj ta, da so obveznosti visoke vsaj tisoč evrov. Enako Tomaž Kos. predsednik Društva upraviteljev Slovenijo velja, če je posameznik pre-zadolžen, torej ima več obveznosti kot premoženja. Postopek lahko sproži dolžnik sam aH pa upniki, torej podobno kot pri običajnem stečaju. Omenjate tudi samostojne podjetnike? Bo osebni stei^j potem v praksi boij namenjen njim kot ostalim fizičnim osebam? Samostojni podjetniki so Že sedaj lahko Šli v stečaj, a novost bo ta, da se z dnem stečajnega postopka izbrišejo iz registra s.p.-jev in po- stanejo navadne fizične osebe. To pa pomeni, da za te fizične osebe veljajo enaka določila kot za osebni stečaj. Ali stečaj pomeni, da se terjatve dolžniku znižajo, izbrišejo? Gre za to» da se vnovči ce iotno premoženje dolžnika in da se iz tega premoženja poplačajo obveznosti. Za tisti de) obveznosti, ki se v postopku ne morejo poplačati, pa lahko dolžnik vloži predlog za odpust. Ta je vezan na dobo od 2 do 5 let, v kateri se preizkušajo njegova deja- banka celje nja, torej se mora v tem obdobju primemo obnašali. Nov odpust lahko dobi šele Čez deset let, to pomeni» da na vsakih deset let lahko pride v stečaj. Pa še to. Če sam ne predlaga odpusta, mora po končanem ste^jnem postopku plačati neplačani del terjatev. Doba tn pogoji odpusta so pa precej zahtevni. Kaj pa, Če si po odpustu >»Đekdaiiji« doižoik čez nekaj let ustvari novo premoženje? Ga lahko nepoplača* ni upniki Še terjajo za nazaj? Ko je doba o odpustu terjatev končana, se zaključi stečajni postopek, oseba pa lah* ko normalno živi naprej. Pravzaprav je smisel zakonodaje ravno v tem, da se lahko fizična oseba razbremeni vseh obveznosti v nekem obdobju ter začne po tem obdobju znova normalno poslovati, živeti. Aii ni bolj enostavno prodati svoje premoženje ter svoje upnike poplačati? Tudi lahko, vendar bi potem težava nastala pri upnikih. sploh, če jih je več. Osnovno pravilo stečajnega postopka je« da so upniki sorazmerno poplačani. Če bi prodali premoženje ter nekoga poplačali, dnigega pa le delno, so lahko ti postopki izpodbojni. Naj dodam še eno pomembno določilo -posebnost osebnega stečaja je tudi v tem, da se dejanja dolžnika lahko izpodbijajo za tri leta nazaj, predvsem, če gre za razne prodaje nepremičnin ženi, otrokom, sorodnikom. Novo je tudi, da gre pri osebnem stečaju v stečajno maso tudi tisti del plače. ki ni potreben za preživetje. In to traja vse do konca stečajnega postopka. Torej bo kar precej sprememb. Kaj si obetate od novosti? Je osebni stečaj dobra, potrebna novost? Težko ocenjujem, ker Še nismo imeli nobene^ postopka. Je pač nova zadeva. Čeprav jevevropski zakonodaji že dlje časa prisoten. Mnenja so različna. Eni izpostavljajo možnosti zlorab, drugi poudarjajo, da je fizičnim osebam treba omogočiti, da lahko po določeni poslovni polomiji prekinejo z obveznostmi in gredo naprej. Kakšna bo praksa, je težko reči, ker se s tem prvič srečujemo tako dolžniki, sodišča kot upravitelji. Kako hitro se bo praksa osebnega stečaja »prijela«? Koliko jih letno sploh bo? Težko rečem, nekateri ocenjujejo, da okoli 500, a treba bo počakati. Do danes Še ni bilo nobenega. Naj dodam še, da bo treba pred uvedbo osebnega stečaja plačati predujem od 2 do 3 tisoč evrov. Že za ta del boš težko zbral denar, tako da ne vem, kaj se bo pravzaprav dogajalo. ROZMARl PETEK nPrisilkau ne bo več inštrument izigravanja Ne samo zaradi ameriške krize, ki je v tem tednu povsem okupirala medijski prostor, tudi (ali predvsem) zaradi neplačnikov so majhna podjetja pogosto na robu preživetja. Marsikatero podjetje se namreč plačiiu izogne tako, da gre v prisilno poravnavo ali stečaj, za sabo pa pusti kup dolgov. S tem mesecem naj bi se na področju prisilnih poravnav in stečajev vendarle naredile ve^e spremembe. Tako zlorabe obeh inštrumentov, zaradi katerih upniki v večini ostanejo praznih rok, ne bodo več mogoče. Poznamo scenarije, ko podjetje pride v »prisilko«. nato v stečaj, upruki pa, kljub temu da pravočasno prijavijo terjatve do stečajnikov, ostanejo praznih rok. Medtem pa tam nekje, ne prav daleč stran, isti poslovnež, ki mu je v prvem podjetju spodletelo, ustanovi novo, sveže podjetje, ki je, se razume, brez dolgov. Večji red na področju izigravanja prisilnih poravnav ter stečajev bo naredil nov zakon o finančnem poslovanju podjetij in prisilnem prenehanju. Del o finančnem poslovanju je v veljavo stopil že januarja, drugi del. ki prinaša bistvene novosti, pa s 1. oktobrom. Bistveni novosti zakona sla dve - osebni stečaj in prisilna poravnava. »Možnosti zlorabe so omejene, praktično nemogoče za majhne, ker so stroSki za začetek prisilne poravnave izjemno visoki, povprečno naj bi po izračunih znašali 30 tisoč evrov, kar je za podjetje, ki ima blokirane račune, nemogoče,« razmišlja odvetnik in stečajni upravitelj Luigi VaranelU. »Prisilna poravnava bo namenjena le velikim, ne bo pa več zanimala malih in srednjih podjetij.« A tudi ta medalja ima dve plati. »Zlorabe bodo res bistveno težje, po drugi strani pa bo malim onemogočeno, da sploh izberejo to pot reševanja svojih finančnih težav, kar je v nasprotju z razvojnim načrtom države.« Dejstvo je, da »prisilka« ne bo več najenostavnejši način reševanja finančnih težav. Podjetja so z njimi načeloma profitirala, saj so si svoje obveznosti zmanjšala tudi do 80 odstotkov. »V veliki meri pa so bile uvedene z namenom pridobitve na času. V tistem času so namreč dolžniki )ba)-pasirali< dejavnost na druge družbe, včasih tudi v tujini. S tem so se izognih izvržbam, lako da se je premoženje, že izven rokov za izpodbijanje pravnih dejanj, spravilo na varno. Dokaz, da je šlo za zlorabe, je, da dolžnik velikokrat kljub sprejeti >prisilki< ni uspel poplačali niti minimalni del terjatev.« Na celjskem okrožnem sodišču so v zadnjem Času obravnavali kar nekaj primerov, ko so podjetja šla v stečaj aJi prisilno poravnavo, lastniki pa so medtem ustanovili nova. Podjetnik Cveto Kavka je dober mesec po začetku prisilne poravnave za podjetje Kac ustanovil Gradbeni inženiring Kac. Ustanovitelja podjetja Arka. zakonca Šaver, sta tik pred uvedbo prisilne poravnave ustanovila podjetje Lider (njegov zakoniti zastopnik je medtem postal nekdo tretji). Roman Gracer je, z izjemo prvih dveh, z Miroteksom sam šel v stečaj (s tem imajo upniki več možnosti za poplačilo terjatev), na novo pa je delo začel v podjetju Lanteks. Je pa kai nei^aj podjetij v stečaj zašlo zato, ker so sami bili upniki drugih velikih dolžnikov. Zlorabljalo se je, zlorabljalo se bo Iskreno rečeno tudi nov zakon vsem nič dobrega mislečim ne bo pristrigel peruti. »Zlorabljalo se je, zlorabljalo se bo,« je prepričan Varanelli. Že zdaj je namreč zakon omogočal kazenski pregon tistih, ki so bili za »prisilko« ali stečaj odgovorni. »V praksi za stečaj, ki je pogosto sledil prisilni poravnavi, nihče ni odgovoren, kljub temu da so lastniki civilno in kazensko odgovorni. A do danes nihče Se ni odgovarjal, saj je stečaj bil sredstvo, da se prepreči osebna odgovornost družbenikov. Šlo je skratka za rešitev na poceni, prefinjen in enostaven način brez posledic. Izbris podjetja namreč za razliko od stečaja s sabo prinese osebno odgovornost družbenikov do družbe.« Za piko na i naj spomnimo še na nekaj dejstev, ki so pomagali pri zlorabah. V postopkih prisilne poravnave nihče ni preverjal, ali podjetje v »prisilki« izpolnjuje obljubljene obveznosti, čeprav je dobil najmanj eno leto časa, da jih ii^olni. »Vmes so delali, kar so želeli, na primer, ustanavljali nova podjetja.« Zato, kol meni Varanelli, ima tudi nov zakon vsaj še eno šibko točko. Iz njega so črtali člen, po katerem bi upravitelj moral biti razrešen šele, ko podjetje v »prisilki« izpolni vse obveznosti. Še vedno ostaja edini način preprečevanja zlorab zakonski pregon ali civilne tožbe. V Kazenskem zakoniku so jasno določena tista kazniva dejanja, ki pomenijo oškodovanje upnikov, a kazenski pregon je v tej smeri še popolnoma neučinkovit. ROZMARl PETEK m it, 80 . 10. oktober 2008 0töll ptirtnerI najboljšim okusm iVv aktualno V celjskih blokih sofaraonke vsa širil problem. Učinkovite le trikratna dezinsekcija celega bloke. Faraonke: vztrajna nadloga Rumene mravlje, ki živijo vsepovsod - Zadnje čase še ščurki * Učinkovita je samo dezinsekcija celega bloka trikrat zapored v stanovanjskih objektih se pogosto pojavljajo nune* ne mravlje - faraonke. Razmnožujejo se izredno hitro» zlasti v sodobno zgrajenih objektih (s centralnim ogrevanjem» toplovodom). V strokovnem poročilu celj-skega Zavoda za zdravstveno varstvo iz leta 2005 pl* Še, da so s faraonkami oku-žena skoraj vsa stanovanja v Novi vasi In na Otoku, pri čemer ti podatki Še vedno držijo, njihov »teritorij« pa se je še razširil. Edka Nipič s Hudinje živi v stanovanjskem bloku s 96 stanovanji. Misli, da se fa-raonk lahko dokončno znebimo le z dezinsekcijo celotnega bloka, kar je težko uskladiti z vsemi lastnikJ. Zato je sama naprSiia stanovanje z insekticidom. Pravi, da potem pol leta ni bilo videti faraonk, zdaj pa se spet pojavljajo. Pred uporabo insekticida so bile mravlje na kruhu, v moki, diobtlnah... »Dokler se cel blok ne dogovori za dezinsekcijo, se faraonk ne reSiŠ.« Faraonke se predstavijo Ze leta 1776 naj bi jib švedski znanstvenik Kari von Line odkril v ^ptu, od tod tudi ime faraonke. Vodja enote za dezinsekcijo, dezinfekcijo in deratizacijo (DDD) na celjskem zavodu za zdravstveno varstvo Janez Kopač je za to problematiko prvič slišal v Zagrebu pred petnajstimi leti, kasneje so se mrav- lje pojavljale tudi v novejših blokih po Ljubljani. Nove gradnje jih privlačijo predvsem zaradi novih toplotnih izolacijskih materialov. Faraonke ne delajo gnezd kot navadne mravlje, raje so v papirnatih škatlah, stiroporu, velikokrat se ugnezdijo okrog električne napeljave zaradi ugodne temperature, KopaC Je celo videl, kako so se naselile v videokaseto in požrle trak bolj učinkovito, kot bi to uspelo kakžnemu staremu predvajalniku. Vodja celjskega oddelka za epidemiologijo nalezljivih bolezni dr. Alenka Trop Skaza pravi, da faraonke niso nosilke mikrobov in tako epidemiološko niso pomembne, a so lahko posrednice za določeno epidemijo, če na primer prenaSajo hrano, okuženo s salmonelo, in podobno. »Problem so ljudje, ne faraonke« Za uspešno akcijo uničevanja faraonskih mravelj je nujna dezinsekcija, ki jo opravljajo na celjskem zavodu za zdravstveno varstvo. Izvaja se brizganje z insekticidi v vseb stanovanjih in skupnih prostorih ter kleteh. Akcija je uspešna, če jo strokovnjaki opravijo vsaj trikrat zaporedoma z zamikom enega meseca. V večini primerov stanovalci naročijo dezinsekcijo le enkrat ali dvakrat, kar seveda ni dovolj. Veliko stanovalcev tudi ne dovoli vstopa vstanovanje oziroma Na enem od mnogih spletnih forumov je podatek, kako je mogoče faraonke, kot pravi avtor, zelo učinkovito zatreti z mešanico borove kisline, sladkorja In vode. To Dastavimo v lončke ali napojimo kosme vate ter postavimo na poli, kjer hodijo mravlje. »Te dobesedno znorijo na mešanico, kar naenkrat jih pride cel kup in pridno nosijo zadevo v gnezdo.« Če mravlje takoj poginejo, pomeni, da je mešanica premočna. Cilj te mešanice, enako tudi vseh drugih, je, da jo mravlje zanesejo v gnezdo, vse do matice. Avtor je še dodal, da je potrebna velika mera potrpežljivosti, ker zastrupljanje traja dlje Časa. Dezinsekcija stane približno 20 evrov na eno stanovanje, ponoviti pa jo je treba trikrat. Vodja enote za dezinsekcijo, dezinfekcijo in deratizacijo 04 celjskem zavodu za varovanje zdravja Janez Kopač pravi, da je za nekatere 60 evrov veliko, zato včasih opravijo dezinsekcijo tudi zastonj. z različnimi izgovori ne do-voh izvedbe dezinsekcije v stanovanju. Vse to povzroča, da dezinsekcija v večini primerov ni učinkovita oziroma se faraonke nato širijo v stanovanja in stanovanjske ^zgradbe, kjer (š^) niso bile. Zaradi čim učinkovitejše in hitre izvedbe dezinsekcije zaprosijo vse uporabnike stanovanj, da očistijo vse prostore, pospravijo vso hrano, izvajalcem pa omogočijo dostop v vse prostore. Sredstva, s katerimi izvajajo dezinsekcijo, niso strupena za Člove ka, toplokrvne živali ali rastline, zato je treba po dezinsekciji temeljito očistili samo delovne površine in mize oziroma tiste površine, ki pridejo v stik s hrano. Vsa sredstva so preizkušena in registrirana po veljavni zakonodaji v Sloveniji. Vodja upravnikov v podjetju Supra Stan Maja Spasič pravi, da dva tedna pred dezinsekcijo obvestijo vse stanovalce in jih seznanijo z navodili, kako pripraviti stanovanje za dezinsekcijo. Če kdo od stanovalcev ne more prisostvovati postopku, se lahko z izvajalcem dezinsekcije, to je zavodom za zdravstveno varstvo, naknadno dogovori za drug termin. 1\idi vodja upravljanja pri podjetju Atrij Brane Teršek pravi, da na določenih stavbah občasno opravijo dezinsekcijo, in meni, da se zletl pojavlja vse manj nadležnih mravelj- Janez Kopač iz celjskega zavo- da za zdravstveno varstvo ta podatek komentira, da so se ljudje faraonk že nekako navadili, saj so letos opravili dezinsekcija proti faraonkam le v enem objektu. Pri tem Kopač opozarja na še večjo nevšečnost ... »Nerešljiv problem« Enota DDD vsak teden opravi dezinsekcijo v nekaj blokih, ker se je pojavila prava ekspanzija ščurkov. Radi se naselijo v kanonasii embalaži, zato jih je največ v trgovinah, s čimer se prenašajo tudi v stanovanja. W nas opažajo tako imenovanega nemškega ščurka, ki je podoben manjšemu hioščku, Njihova značilnost je, da samica nosi jajčeca vedno ob sebi, spusti pa jih Šele, ko dozorijo. Janez Kopač je prepričan, da bodo ščurki v nekaj letih nerešljiv problem. Mravlja faraonka lahko v svojem življenju tvori 350 do 400 jajčec. Celoten razvojni cikel faraonk traja od 36 do 42 dni na sobni temperaturi. Ob ugodnih razmerah se lahko razmnožuje celo leto. Hranijo se z mrtvimi In živimi žuželkami, rade imajo beljakovinsko hrano, sladke sirupe, sadne sokove, ^la-če in kruh. Gnezdijo na toplih in težko dostopnih mestih v zidovih, talnem parketu, razpokah in špranjah, v pohištvu, lahko tudi med perilom In celo v video kasetah. Zatiranje je isto kot pri fa-raonkah, tn ko opazite enega, je že znak. da potrebujete dezinsekcijo, saj se ščurek razvije zelo hitro in zraste do 1,5 centimetra. Kopač dodaja, da ščurki uspejo tudi vči-süh stanovanjih, seveda pa so bolj uspešni v umazaniji, kjer se lahko tudi dobro skrijejo. SAŠO HOČEVAR i POZOR, HUD PES Mala šola ubijanja Pravzaprav ni vse tako preprosto, kot se zdi. Včasih nastopijo problemi tam, kjer se ti dozdeva, da sploh niso mogoči. Je že res, da si zaposleni človek današnjega časa, ki je zmeraj v bitki s časom, svoj odnos do bivanja skuša organizirati pragmatično, da skuša stvari, ki so, recimo jim birokratskega značaja, popreprostiti. Skuša jih opraviti čim hitreje. Verjetno vsi poznate tisti mučni trenutek, ko se odpravljate nekam v vrsto, ko že vnaprej veste, da vas bodo pošiljali od vrat do vrat. kar se običajno izteče v kopico vprašanj ali vsaj v enega, zakaj sem moral dvakrat nekam, če bi lahko na enem samem mestu opravil z vsem. Pa tista nočna mora, ko li uradniki pred nos potisnejo formular.kigajepo-U'ebno izpolniti, ta pa od vas ^teva, da odgovarjate na vprašanja, na katera pravzaprav niti nimate odgovora, ker pravzaprav o njem niste niti premišljevali. No, pretekli teden me je žena poslala v bitko kot tolikokrat doslej. Pravzaprav jo imam na sumu, da to počne namenoma. Pošilja mena raznorazne urade. T^o me počasi, a zagotovo ubija, sistematično in z nasmehom na obrazu ali pa z milo prošnjo, katere rumam niti najmanjše možnosti zavrniti. Kot običajno klic na mobilni telefon, izpis na zaslonu: žena. Potem tisti klasični kje si, kot da se }i ne bi mogel zlagati, če bi bil nekje, kjer po njenem ne bi smel biti. Seveda, zdaj prošnja, siste-madčno ubijanje, za otroške doklade potrebujem tvoj izpis dohodnine za leto 2007, pa hitro, ob dvanajstih zapirajo. Kam naj grem, sem ti že iz sJužbe prinesel ...Ni dovolj, moraš na davčno upravo. Hjaojaol Ingrem, Najprej vratar. Oddelka ne poznam, pa rečem, da bi rad izpis za dohodnino. Malenkost me opazuje, če mi je verjeli in me napoti, soba karkoli. Pridem tja, gospa iciha, prehlajena je, dober dan rad bi izpis dohodnine za 2007. Kar vzemite formu-lartamle, izpolnite, osebna, Piše: MOHOR HÜDEJ mohorh<§>hotmail .com davčna. Jebenti ta davčna, vteto\riral si jo bora. Kličem računovodkinjo v službo. Evo,karkoli. l^oinim, ime, priimek, stalni naslov..., ni vrag, namen, zakaj želim izpis. Pa zakaj, ljubi bog. ta vprašanja? Zakaj ga želim? In se mi zavrti boben resnice v glavi. Saj ga sploh ne želim. Žena ga želi. Če ga ne želim, potem si ga brez zveze želim. Naj napišem, te\l ga žena, Potem me bo vprašala, zakaj ga želi žena ali pa jo to sploh ne bo zanimalo in bo vse o.k., toda zakaj potem sploh to vprašanje. Torej, da si nekako pojasnim, zakaj ga potrebujem, čeprav ga ne, si moram nekaj izmisliti. Toda, me-Ijem naprej, kakšen smisel ima to, da si tako zelo nepomembno stvar izmislim. Morda zato, da bo uradnica lahko to nekomu pojasnila. Komu? Koga sploh zanima, zakaj si jaz želim narediti prepis dohodnine za leto 2007, kdo jeta Slovenec, no, ni nujno, da je Slovenec, je pa verjetno slovenski državljan, 1Ü si želj vedeti, zakaj si Mohor Hudej želi prepis njegove dohodnine za leto 2007? Poskušal sem si predstavljati davčno vertikalo vse tja do ministra Bajuka. Bi Bajuka tole zanimalo ...I\ih-tam, tuhtam in ženska me že nekoliko zabodeno gleda, je vse v redu, me vpraša. Duša me boli, ko rečem, da je vse v redu, na koncu pa vpišem v okvirček: radovednost. In kaj, Če to ne bo zadosten razlog za to, da dobim izpis? Oddam list, iu ga uradnica, položi na kup že izpolnjenih lističev prosilcev, rie da bi nanj pogledala. Hvala bogu, pomislim, da mi ni bilo potrebno napisati življenjepisa. Še danes bi bil pri svojem prvem šolskem dnevu. novitednik www.novitednik.com it. 80 • 10. oktober 2008 m 8 INTERVJU NOVI TEDNIK Vse pasti nezvestobe Mag. Veronika Seles je avtorica priročnika, ki pomaga razumeti pojav nezvestobe - »To je bil moj način spopadanja z izkušnjo, hkrati pa sem vedela, da bom marsikomu pomagala*« Vsi, je prepričana mag. Veronika Seles, se bojimo nezvestobe in biti prevarani. Do nezvestobe je prihaja lo, prihaja in bo prihajalo. Preprečili |e ne moremo, a jo lahko vsaj poskusimo bolje razumeti. Ravno zato je mlada psihote-rapevtka izdala priročnik o tej temif prvo tovrstno slovensko avtorsko delo. Glede na velik odziv je avtorica, primožena Celjanka, skoraj prepričana, da to ni njena zadnja knjiga. Zvenelo bo obrabljeno» ampak ne morem mimo im-presivnega življenjepisa, sploh glede na vašo mladost. Ali sploh spite? (smeh) Seveda in to zelo rada! Tako si näherem moči, se regeneriram. Sicer pa, če se nečesa lotim, co žebm tudi do konca izpeljati. Res pa je treba veliko organizacije, samodiscipline in volje. Zakonska in družinska terapija je občutljivo področje, dana mi je velika od-govornost in temu primerno potrebujem veliko znanja, tako teoretičnega kot praktičnega. Kaj je Ljubljančanko, ki ji verjetno tudi ponudb v tujini ni manjkalo, pripeljalo v Celje? Kes je bilo kar nekaj zanimivih ponudb, ampak usodna je bila ljubezen. Zaljubila sem se v moža, Celjana, in odločila sva se, da tukaj zastaviva življenjsko pot. Vmes Se rojstvo obeh deklic ... Sicer pa je čisto vseeno, ali imam inštitut tukaj ali bi ga ustanovila kje drugje. Ljudje, ki potrebujejo mojo pomoč, v vsakem primeru najdejo pot do mene. Zanimivo, da ste najprej študirali teologijo. Nekoliko nenavaden preskok na zakonsko in družinsko terapijo. Sploh ne. ljudje imajo nekoliko zmotno prepričanje o teologiji. To je štvidij, ki da ogromno znanja s področja humanistike. Meni se je to zdel popolnoma logičen korak. S knjigo o nezvestobi na Slovenskem orjete ledino. Zakaj takšne knjige nismo dobili prej in kakšni so odzivi? Sploh ker ste dregnili na občutljivo področje; Slovenci smo znani po tem, da raje pometamo pred tujimi pragovi kot pred svojim. Zakaj knjige nismo dobili prej, bi morali vprašati koga drugega! Odziv jezelo velik; očitno smo jo potrebo-vaii. Veseli me, da se jekor^č-no začelo govorili o nezvestobi, to je zelo pomembno. Morda je biJo sprva prisotne nekaj previdnosti pri tistih, ki varajo, češ da jih želim obsojati, razgaliti, iskati krivce- Kar ne drži; knjiga jenapisana kot priročnik, govori o tipih nezvestobe in samem fenomenu. Namenje- na je vsem; tistim z izkušnjo nezvestobe» tistim, ki bi se je radi obvarovali, tistim, ki bi jo radi bolje razumeli. Napisana je na vsakomur dostopen in razumljiv način. Vesela sem, da ljudje posegajo po njej. O njej se ogromno govori, res je sprožila številne razprave, vabijo me na predstavitve. Zakaj je tema nezvestobe neizčrpna, zakaj nas vse zanima? In nenazadnje, zakaj ste se je vi lotili? Ker se dotika vseh. Tudi če v nezvestobo nismo neposredno vpleteni» se vsi bojimo biti prevarani! Nihče si ne želi izkusiti česa takega. Sama sem se raziskovanja fenomena lotila zaradi lastne izkušnje; nezvestoba je bila prisotna v moji družini in na lastni koži sem občutila njene posledice. Zastavljala so se mi številna vprašanja, na katera sem tudi sama želela odgovore. To je bil moj način spopadanja z izkušnjo, hkrati sem vedela, da bom tako lahko marsikomu pomagala. Kaj storiti, ko je enkrat porušeno zaupanje, ko se v odnosu nekaj zalomi? Kako naprej? Odvisno od primera do primera, od zveze do zveze. Odpustimo lahko, medtem ko pozabiti ni mogoče. Treba je poudariti, da vsakega partnerstva ni smiselno reševati za vsako ceno. Moja naloga ni, da bi na vsak način želela dva Človeka kot te-rapevtka spraviti nazaj skupaj. V nekaterih primerih lahko pomagam pri razhodu, da se partnerja korektno razideta. Nima se smisla slepiti, da lahko vsak odnos rešimo. Še nekaj je zelo pomembno; ljudem je treba pomagati razumeti, kaj je šlo narobe» sicer bodo-iste napake prenesli v nov odnos In vse skupaj se bo ponovilo! Že spoznanje, da potrebujemo pomoč, je velik korak ... Absolutno. Vse to so veliki koraki. Tudi to, da nekdo poišče mojo telefonsko številko, da določimo ter- min, da dejansko pride do srečanja. No, vsakič ne gre gladko. Zgodi se tudi, da prideta partnerja, od katwih je eden pripravljen na sodelovanje, drug pa ne. Tako ne gre, to že v začetku dam jasno vedeti. Se miselnost končno spreminja? Včasih je iskanje strokovne pomoči v tovrstnih situacijah pomenilo znak Šibkosti? Res je, ljudje smo začeli spreminjati mnenje, kar me veseli. Predvsem smo o nezvestobi končno začeli go-voriri, morda je nekaj malega pripomogla (udi moja knjiga. Na primer, ko sem se odločala za nadaljevanje študija, družinske in zakonske terapije sploh ni bilo mogoče študirati v Sloveniji. Ta smer se je pri nas pojavila šele, ko sem v tujini že opravlja specializacijo. Ljudje so sprevideli, da včasih brez strokovne pomoči enostavno ne gre, da jo je pomembno poiskati, saj ima dolgoročen učinek. Ne le glede razumevanja in soo- čanja konkretno z nezvestobo, ampak tudi glede ostalih življenjskih izkušenj. Čaka vas še veliko dela. Na primer rušenje predsodkov v zvezi z nezvestobo. Včasih je veljalo, da varajo predvsem moški... Tako je in tudi dejansko so bih moški tisti, ki so pogosteje varali. Dandanes varajo tako moški kot ženske, nezvestoba je precej pogosta. To je povezano tudi s spremembo vloge žensk; živ-Ijenjski status moških in žensk je zdaj primerljiv, v službi na primer ogromno časa preživimo skupaj, mešamo se tudi v drugih situacijah. Včasih so moški pogosteje izbirali samske ženske za partnerke, tudi to se spreminja. Kdaj sploh lahko govorimo o nezvestobi? Povsem odvisno od tega, kako sta v začetku odnosa partnerja definirala meje dovoljenega, sprejemljivega in ali so te meje enake za oba. Nekateri odnos zastavijo zelo ohlapno in svobodno, kar se tiče spolnih odnosov z drugimi. Za nekatere je varanje poljub, za druge spet zgolj vaginalni odnos. Vsekakor ni več nobenega dvoma, da gre za varanje, ko se nekdo naveže oa tretjo osebo, ko to ni več zgolj neobvezna avantura. Enoznačne definicije zvestobe tako ni, partnerja določata svoja pravila igre. Je pa res, da do nesporazumov pride, če si jih različno interpretirata. V določeni fazi si je najlažje zatiskati oČi, potem ko nas kruta realnost dokončno postavi na trda tla» iskati krivdo pr! tretji osebi ... Da in ravno tej tretji osebi se deJa največja krivica! Pogosto slišimo, češ. ona je kriva, da je moj zakon razpadel» ona je prišla in mu zmešala glavo, mi speljala, zapeljala partnerja. To ni res! Tretja oseba nima kaj početi zraven. Če je odnos trden, če je med partnerjema vse tako, kot mora biti! Ne more se kar tako vriniti v dober odnos. Vedno poudarjam, da tretja oseba zgolj stopi v že pripravljeno razpoko, da se lahko vmeša le, če je odnos že v določeni krizi. Že oprostiti je težko» pa lahko sploh ponovno vzpostavimo odnos zaupanja, če smo bili enkrat že prevarani? Težko, ampak je mogoče. Potrebno je veliko dela, vlaganja v odnos, v dojemanje in razumevanje. Če razumemo sam fenomen nezvestobe. gre lažje. Pogosto poudarjate, da uspešen in dober odnos pomeni predvsem veliko dela. Res je, in to trdega dela, ki se šele začne, ko mine faza Mag. Veronika Seles je pri 2S letih psihoterapevt-ka in magistrica znanosti s področja družinske in zakonske terapije ter specializantka na Mednarodnem psihoterapevt-skem inštitutu v Was-bingtonu. Trenutno na Univerzi v Ljubljani zaključuje doktonki študij iz družinske in zakonske terapije in doktorski Itudlj na Norih Centra) University v Arizoni. ZDA, prav tako iz družinske in zakonske teorije in prakse. Je tudi polnopravna članica združenja terapevtov na Mednarodnem psihoterapevt-skem Inštitutu v Was-hingtonu. Veronika Seles sicer prihaja iz Ljub* Ija&e, zadnja leta pa poročena mati dveh otrok, Evelin in Viktorie, živi v Celju. V prostorih Teh-nopolisa deluje njen psi-hoterapevtski inštitut -PTI, ki je ga je ustanovila leta 2006 in v katerem tudi sama dela kot psihoterapevtka. Maja ietos je izšla njena knji* ga z naslovom Nezvestoba, prva slovenska knjiga o tej temi. zaljubljenosti. Zaljubljenost je zgolj stanje, v katerem na partnerja projiciramo želene lastnosti, mu pripisujemo le najboljše, idealiziramo. Šele ko se izkaže, da ni čisto tako, se začne graditi realen odnos. In Šele takrat lahko govorimo o intimnosti. Očitno se moramo naučiti Še kar nekaj pojmov. Ravno intimnost, za katero radi poveste, da že zdaleč ni le tisto, kar se dogaja za vrati spalnice. Intimnost res zelo pogosto enačimo s spolnostjo. Vendar o Intimnosti lahko govorimo šele, ko padejo maske, ko smo pred partnerjem točno to, kar smo v resnici. Zgolj mi sami- Takrat se pokaže, iz kakšnega testa smo. Poznamo tudi primere» ko nekdo ves čas hrepeni le po fazi zaljubljenosti. In ko ta mine, išče nov odnos. Odnos res pomeni delo. Partnerstvo rada primerjam z vozom, ki ga vlečeta dva konja. Če bosta preveč vlekla vsak v svojo smer, Če ne bosta vlekla usklajeno, voz pač ne bo mogel naprej» kajne? Kdo najpogosteje prestopi prag vašega inštituta? Bi lahko sestavili profil? Ne, ni posebnih pravil. To so moški in ženske, prihajajo v parih in po individualne terapije. Skupno jim je to, da 50 prepoznali potrebo po svetovanju, da so se odločili nekaj narediti na sebi. Ste na nek način zdra-vilka človeških duš ... In to poslanstvo jemljem zelo resno. Je že obstajal razlog, zakaj je avtorstvo prelomne knjige, kot je Nezvestoba, čakalo name. POLONA MASTNAK Foto: GrupA m it. M - 10, oktober 2008 NOVI TEDNIK ^ aktualno Podružnice: cvetijo, stagnirajo in umirajo Obstoj podružnic odvisen od odločitve staršev - Šole kot razširjena družina Podružnične osnovne Šole letos na Slovenskem praznujejo uradnega abra-hama, čeprav njihove zametke najdemo že v Času Marije Terezije. Nekatere so danes v fazi izumrtja, druge naravnost cvetijo. Povsem odvisno od dvojega: še bolj kot matične šole jih je prizadel splošen padec rodnosti, po dragi strani težnja m množičnega odseljevanja s podeželja ponekod v zadnjih letih sledi povraten beg v okolico mest. Število učencev v podružničnih šolah je tako odvisno od posluha lokalnih skupnosti (finančni vidik), interesa matičnih šol in predvsem odločitve staršev, kam bodo vpisali svoje malčke. »šola sloji in pade z ljudmi,« je prepričana Marija Frece Pere, pedagoška vodja Podružnične osnovne šole Prevorje. Šole, ki je v preteklih letih prebrodila nekaj kriz, pogojenih z upadom vpisa. »Naša šola je srce kraja, je sedež več društev, edini objekt 2 večnamensko dvorano, kjer so srečanja, sestanki in zabave. Njen obstoj ima velik pomen za poseljenost podeželja, vsaj delno zagocovilo. da bodo mJadi ostali povezani s krajem in se vanj tudi vračali po končanem izobraževanju.« Ra v- Tudi podružnici ne Paškem Kozjaku sa obeta zaprtje, saj jo otrok premalo. no podružnična šola je v marsikaterem kraju edino gibalo razvoja in dogajanja. Kakšna usoda pa se piše podružnicam? »Odvisno od prime- Spel drugod podružnice naravnost cvetijo. Na širšem konjiškem območju so podružnice celo bolje urejene od nekaterih matičnih ioll V zadnjih letih so vse podružnične Šole prenovili ali v celoti na novo zgradili. Učencev je zaenkrat v vseh podružničnih šolah Še dovolj, v Žičah njihovo število celo občutno narašča. ra do primera, zato dolgoročne napovedi na nacionalni ravni ne bi upala podati. Do zaprtij žal tudi prihaja, pogosto je odločilna nerentabilnost, Še posebej, Če število učencev pade na kritično raven,« pravi Metka Be-hek, predsednica Društva učiteljev podružničnih Šol Slovenije» ki šieje približno 150 članov. Pregled stanja po občinah Celjskega potrjuje njeno trditev, Zaprta vrata v Zavod nj a h Po dolgih leiih delovanja so z začetkom šolskega leta zaprli Podružnično 05 Za-vodnje. Razlog je premalo vpisanih otrok, saj so bili v tem šolskem letu vpisani samo štirje učenci, medlem ko tklMo^ ^leüdo ima d ica 5. Celje Specifičen primer je POS v Šentrupertu nad Laškim, kjer se Število vpisov iz leta v leto zmanjšuje, čeprav Število rojstev v tem kraju že nekaj let naraš^. Razlog za to tiči v dotrajani in nevarni Šolski zgradbi, kjer so celo izmerili radioaktivno sevanje. V občini pričakujejo, da se bo stanje glede vpisov v šentrupertsko podružnico spremenilo, ko bodo tam zgradili novo šolo. Dokumentacijo že imajo pripravljeno, pričakujejo tudi državna sredstva, deta naj bi se začela prihodnje leto. Bolj zaskrbljujoče so razmere v POŠ Lažiše in Reka, kjer je Število vpisanih otrok že nekaj let na spodnji meji. »Prizadevamo si, da bi obe podružnici kljub velikim stroškom ohranili,« pravi laški podžupan Kiemen Grešak. so dva starši prepisali v matično Šolo v Šoštanju. Ker tudi za prihodnja leta podatki o številu rojstev kažejo, da bo Šolo obiskovalo manj kot pet učencev, so se svetniki na avgustovski seji odločili za začasno prenehanje delovanja podružnične šole. Njihov sklep je temeljil na tem. da s kombiniranim oddelkom v podružnici Zavodnje niso soglašali tudi na ministrstvu za šolstvo, pri čemer v občini niso pripravljeni prispevati malo več kot 40 tisoč evrov, kolikor bi znašali stroški za učitelja iji pol gospodinjca, brez materialnih stroškov za delovanje šole. Enaka usoda, kot kaže, čaka podružnico na Paškem Kozjaku, kjer so se pred dobrimi desetimi leti razveselili obnove šole. ki je pridobila telovadnico, prenovljeno jedilnico, kup učilnic ter celo dve garsonjeri za učitelje. Že Štiri leta pa je od tega, odkar so njen pragpre-s topili prvošolčki, zato nekoč uspešni osemletki dobesedno bije plat zvona. Še pri največjih optimistih Je upanje, da bo s prihodnjim šolskim letom šola prvega septembra odprla vrata, ugasnilo. »Kaže, da je ietos zadnji oddelek na Paškem Kozjaku. Ali je še možno kaj narediti? Moram reči, da težko, saj smo se zadnja tri leta zelo trudili, marsikdo je bil pripravljen otroka celo prepisati nazaj, a merila ministrstva so se zaostrila,« razlaga borbo pred letom dni, ko so izgubili drugi oddelek v šoli, ravnateljica OŠ Mi-slinja Jana Kralj. »Takrat bi potrebovali deset otrok, nabrali smo jih devet, vmes pa je prišlo Se dodatno določilo ministrstva, po katerem so zahtevali, da morajo biti otroci le iz tega Šolskega okoliša, k nam pa so vpisali tudi otroke iz velenjskega okoliša.« V podružnici, ki je bila pred uvedbo devetletke popolna osemletka z 20 do 30 učenci, so trenutno dva četrtošolca> petošolec ler dva šestošolca, zanje skrbita učiteljica, ki se je pred leti ravno zaradi Šole preselila v ta idiličen kraj, ler kuharica, ki obenem skrbi še za čistočo. Starši iščejo praktične rešitve Na Šentjurskem, v razvejani občini s številnimi podružnicami, stanje v zadnjih letih večinoma ni kritično, zaprtje ne grozi nobeni šoli. »Zdi se, da ljudje vse bolj prepoznavajo prednosti majhnih šol In njihov pomen za kraj. Poleg tega se končno umika miselnost, da so takšne šole manj kvalitetne, da ne posredujejo dovolj znanja, kar je bilo med ljudmi zakoreninjeno dolga leta,« meni Frece Perčeva. Kakor kje. Pedagoška vodja Podružnične 05 Blagovna Alenka Gradišnik, kjer imajo ravno dovolj učencev za kombinirane oddelke, na drugi strani i^otavlja. da jim starši, verjetno zaradi bližine obeh krajev, kar nekaj otrok Še vedno odvažajo v Celje in Šentjur, kamor se vozijo na delo. V POŠ v Ubojah je težnja v zadnjih letih pozitivna, saj so še pred tremi leti v prvem razredu sedeli zgolj Štirje učenci, letos jih je že devet in v prihodnje naj bi se Število še povečevalo. Pedagoška vodja Šole Zdenka Hlastec meni, da bodo v naslednjem letu zaradi gradnje nove šole k njim preselili celo prvo-šolčke iz Griž. »Sicer pa li-bojski šoli še vedno predstavlja grožnjo sosednja šola v Pe-trovčah, ki na poti v službo za veČino staršev. Pozna se tudi, da nimamo jaslične oskrbe vrtčevskih otrok,« opaža in dodaja, da so šolarji zelo vpeti v dogajanje v kraju. "Hidi v Laškem se ponekod spopadajo z »begoma šolarjev. Občina Laško, kjer imajo dve matični osnovni šoli in devet podružnic, je tako dokaz, da se podružnicam obeta zelo raznolika usoda. Medtem ko v nekaterih podružničnih šolah število vpisanih otrok strmo narašča, sta dve podružnici glede na število otrok ravno na meji obratovanja. V Sedražu se na pri-merzadnječase število otrok vztrajno povečuje. Velik porast otrok beležijo tudi v POŠ Debro, kjer imajo letos prvič kar dva oddelka prvih razredov. Lahko bi zapisali, da o obstoju podružnic odločajo starši. Dokaj ohlapna zakonodaja jim omogoča izbiro šolskega okoliša, ki ga pač izberejo, kot jim najbolj ustreza. Poleg tega šole otroke v Časih, ko so demografske razmere precej oklestile število učencev in oddelkov, sprejemajo odprtih rok. Ko okoliščine privedejo do položaja, ko morajo ustanovitelji odločili, ali se podružnico splača ohraniti, je njihova odločitev logično pogojena z rentabilnostjo. Ne glede na to. ali splošno mnenje ostaja, da prednosti majhnih šol, v Sloveniji je med 792 šolami kar 344 podružnic, še kako odtehtajo dokaj visoke finančne vložke. Če si sploh drznemo obojeposta-viti na isto tehtnico. PM. RP, BA. US, MI, MBP Št. 80 * 10. oktober 2008 m 10 CEUE I HOVI TEDNIK Festival dijaške ustvarjalnosti Prvi festival 3-KONS bo revija ustvarjalnosti dijakov s treh celjskih srednjih šol Tri celjske srednje šole, ki jih druži Kosovelova ulica, so za danes najavile prvi festival dijaške ustvarjalnosti, ki so ga poimenovali SKONS. Dijaki Gimnazije Celje • Center (GCC), Srednje šole za gostinstvo in turizem (SŠGT) in Poslovno komercialne šole (PKŠ) bodo izvedli festival, ki bo povezal praktično vse niti m^olskega sodelovanja nakuJtumempodročju, S svojo glasbeno, pevsko, debater-sko, filmsko, slikarsko, plesno in še kakšno ustvarjalnost-jo se bo na sedmih prizoriščih v Celju predstavilo več kot 250 dijakov s treh Šol, prireditve pa bo organizirano spremljalo preko 2.500 dijakov, profesorjev in drugih. Bistvo festivala je posrečeno povzela profesorica Irena Benedičič, ki je povedala, da srednje šole niso le panj za nabiranje znanja, ampak rudi poligon za spodbujanje ustvarjalnosti mladih. Festival se bo na glavnem prizorišču, na u^u med iremi šo- Ime in zaš^ znak MÖNS, ustvarila ga je fKof. Darja Ravnik iz GCC, pomeni tri šola ob Kosovelovi ulici, nov konstrukt (po Kosovelovo), poumezna erfie pa dejavnosti vseh treh iol. O je oblikovan kot oanter (GCC), N z enačbami in številkami v črki (PKŠ) in Sz oznaobo cestišča kot simbol turizma (S§6T)i lami, zgodil danes ob 9. in 11. uri, istočasno pa Še na šestih drugih prizoriščih, od Celjskega doma. mestnih ulic, kina Metropol do Celjskega mladinskega centra. Festival si je kot bodočo stalno obliko sodelovanja Kosovelovih treh, kot si skrajšano rečejo vse tri srednje Šole iz te ulice, zamislil profesor Gorazd Beranič. »Motiv za to dogajanje sem dobil povsem spontano. Imamo pro- stor, ki je zaprt za promet, druži nas skupna uiica, že kar ti^, imamo dijake, ki v prostem času počnejo veliko ustvarjalnih reči, pa jih nikoli doslej niso predstavljali tako široki javnosti kot tokrat. Trg je bil prazen, dijaki so na njem le med odmori ali ko jih preganjamo zaradi kajenja. Zaželel sem si, da naredimo iz tega nekaj boljšega, bolj zanimivega, ustvarjalnega. Od tega razmišljanja do zamisli o festivalu U'eh šol je bil le še korak.« To ni prvo sodelovanje treh šol. 2e lani so skupaj izpeljali odmeven ekološki projekt Loči me - zate gre. Bera-nič pravi, da bo festival poslal tradicionalen. »Pa ne le to - sodelovanje se bo skozi ta festival še nadaljevalo. Festival kratkega dijaškega filma bomo februarja selili tudi v kino Metropol in v mladinski center. Obetajo pa se tudi nadaljnja sodelovanja v okviru predstavitev del posameznih pesnikov, ki jih dijaki obravnavajo pri pouku.« Na glavnon prizoriš&i se bodo predstavili tolkala, veČ pevcev, raperjev, bendi in plesalci. V spremljevalnem programu pa pripravljajo Še debatno tekmo, projekcijo dokumentarca Slepi za enakopravnost, fesdval dijaškega kraü^ega filma, ^asbenoplesno prireditev, aktiven nastop lil^vnikovs treh Šol, športne igre, gledališko predstavo Masilje je neskončnost in ulične performanse. BRST Celjsko drsalisce spet zaprto Celjsko drsališče so v torek že drugič letos zaprli za-radi puščanja amoniaka iz napeljave hladilnega sistema. Po zagotovilih Ivana Pfeifena, direktorja ZPO-ja, ki upravlja z drsališčem, za okolje in ljudi ni oevamo-sti. ^ pa treba drsališča obnoviti, predvsem talno ploščo s hladilnim sistemom, ki je stara že 40 let. Osnovnega dela drsališča, torej talne plošče s hladilnim sistemom. Še nikoli niso obnavljali. Kot smo že poročali, naj bi po ocenah plošča zdižaia le Še eno sezono, vendar bo, kot kaže, tudi to zelo težko. »Beton je porozen, inštalacije, ki so bile zgrajeoe pred 40 leti, tudi. To pomeni, da je treba postopno začeti tudi ta del drsališča obnavljati. In to je trenutno edini del, ki je nujen na drsališču,« pojasnjuje Ivan Pfeifer. Za obnovo, ki je vredna kar Neposredne nevarnosti ob puščanju amoniaka ni, saj je ta težji od zraka in se ne dviguje. Težave pa bi lahko nastopile, če bi bile v ledeni dvorani velike prireditve. 800.000 evrov, so od ministrstva za šolstvo in šport na razpisu že pridobili približno 100-000 evrov sredstev, vendar pa so do njih upravičeni le, če bo k obnovi pristopila tudi občina. Na občini so nam povedali, da so od ZPO-ja dobili predlog finančnega načrta za sanacijo drsaUšča. Načrt so vključili v pripravo proračuna za prihodnji dve leti. O tem, ali bo obnova drsališča vključena v proračun občine, bodo odločali svetniki, predloga proračuna za leti 20Q9 In 2010 pa bodo prvič obravnavali na novembrski seji. Kot nam je Še povedal Pfeifer, bi se lahko obnova drsališča, v kolikor bi se svetniki odločili za to, začela aprila 2009. Pfeifer je še dodal, da bi tako lahko drsalna sezona letos normalno potekala. Seveda pa se še vedno lahko kakšno puščanje ponovi. Da tako napako popravijo, potrebujejo približno tri tedne, tako da naj bi drsališče ponovno odprti konec meseca. Klubi, ki na celjskem drsališču redno trenirajo, si bodo morali do takrat sami organizirati treninge drugje. Seveda tudi na svoje stroške. ŠK Nadstandard je »in« dni zaključujejo še zadnja dela pri obnovi hotela Evropa, ki bo novembra praznoval 135-letnico obstoja. Prejšnji mesec so v hotelu sprejeli prve goste v prenovljenih sobah v vseh štirih nadstropjih. Očitno so bili gostje s ponudbo zadovoljni, saj je bil hotel ves mesec 100-od-stotno zaseden. Trenutno zaključujejo obnovo srednjeveškega stolpa, v katerem bo na več sto kvadratnih metrih urejen luksuzni apartma. V spodnjem delu stolpa bo v okviru restavracije poseben klub, ki bo namenjen za poslovna srečanja oziroma sestanke, venem delupabotudi vinoteka. Kot pojasnjuje vodja hotela Zoran Podkoritnik, gostje iščejo predvsem kakovost: »To smo opazili predvsem zdaj, ko smo v tretjem in četrtem nadstropjuuredüi 17 nadstandardnih sob in gostje povprašujejo najprej po teh.« V hotelu prevladujejo tuji, poslovni, gostje, največ je takih, ki v hotelu ostanejo le dan ali dva. Kljub temu so letos, tako Podkoritnik, beležili porast turistov: »Letos poleti jih je bilo presenetljivo veliko, mislim pa, da glede na to, kako se Celje razvija, da jih bo vedno več.« Hotel Evropa bo v novembru praznoval 135-lemico obstoja. V tem času so tudi v fazi pridobivanja četrte zvezdice. Podkorimik pojasnjuje, da je bil namen vlaganja v hotel prav v tem, da bi dobili štiri zvezdice: »štiri zvezdice pomenijo za nas ogronmo obveznost. Resnično bomo morali to upravičiti s svojim strokovnim delom. Naš namen je, da gostom ponudimo storitve na zelo visoki ravni in pa predvsem dostopne vsakemu meščanu.« Za pridobitev pete zvezdice mora biti v hotelu tudi bazen. V hotelu Evropa imajo sicer v načrtu izgradnjo wellnessa v petem nadstropju, vendar je zaenkrat Se vse le v načrtih. ŠK Za nočitev z zajtrkom v enoposteljni nadstandardni sobi (cenik ne velja v času sejma) gostje odštejejo 74, v dvoposteljni pa 124 evrov. Luksuzni apartma, ki ga bodo odprli v roku enega tedna, bo gostom na voljo za 350 evrov na noč. Razstava v galeriji Zavoda za zdravstvena varstvo bo odprta do 20. oktobra. Nakateri ustvaijalci del z BorijemZupančIčein (desno). Slika kot terapija V Galeriji Zavoda za zdravstveno varstvo Celje na ogled razstava »terapevtskih« slik no«, ko bolniki že pridejo na odprte oddelke in se že zavedajo svojega ustvarjanja. Tretji del je »nadzavedno«, kose bolniki že odpravljajo domov ali pa so bolnišnico že zapustili. »Ibdi meni to delo močno pomaga. Zavedam se, da če pomagaš sebi, lahko pomagaš tisočim,« je ob otvoritvi razstave povedal Bori Zupančič. Umetnostna terapija posamezniku omogoči, da izpove misli in čustva, ki bi jih sicer težko izrazil. Umetnostna terapija je toref način terapevtskega dela s pomočjo ustvarjalnega oziroma umetniškega izražanja. »Tb pa ni edini namen te terapije. Cilj je tudi, da jih motiviram, da razvijajo svojo umetniško žilico, da hodijo na koncerte, razstave, se ukvarjajo z umetnostjo. To, kar počnejo, ni vedno umemost, je pa na vsak način kreativnost - ustvarjanje,« je povedal Zupančič. BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA Ob 10. oktobru - svetovnem dnevu duševnega zdravja • je v galeriji Zavoda za zdravstveno varstvo Celje na ogled razstava likovnih del, nastalih v umetnostni terapiji Psihiatrične bolnišnice Vojnik. Avtorji likovnih del so nekdanji ali sedanji bolniki. VeČina se pred hospitalizacijo ni nikoli ukvarjala z likovno dejavnostjo. Likovni terapevt Bori Zupančič je za razstavo iz obsežnega gradiva 17-let-nega dela izbral najbolj značilne slike. Izbor del je bil težak, saj je po Zupančičevih besedah razstavljena le približno tisočinka vsega, kar so bolniki v tej terapiji narisali ali naslikali. Sam svoje terapevtsko delo z bolniki deli na tri obdobja. Prvega, ko so bolniki še v tako imenovani akutni fazi in ko so Še v zaprtih oddelkih. To delo imenuje »nezavedno«. Daißi del je >»zaved- AKCIJA ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV k ^nynnissv/nin/ on^snazev.vv^ okoijU fn ccio^jte nevRrns odoactke i zdrav fikunnilatoris kartu^e ) v ;9ienvcni zH ODPADKOV u fcv^o vtCoU' JESeH TOM simbfo p St. 80 - 10. oktober 2008 NOVI TEDNIK ŽAiEC I PREBOLD | POLZELA | BEČICA j m 11 Lahko v Žalcu res počnejo vse? Nadzorni odbor v poslovanju občine zaznava negospodarno ravnanje Župan ni dovolil javne obravnave poročila Ponedeljkova seja občinskega sveta v Žalcu se je končaJa precej na hitro ia za mnoge tudi presenedji* vo, saj župan Lojze Pose-del ni dovolil javne obravnave dokončnih poročil nadzornega odbora (NO),ki je pregledat lansko poslovanje vrtcev in občine. Seveda se je zapletlo zaradi poročila glede poslovanja občine, predvsem svetniki iz vrst SD pa so zahtevali javno obravnavo in naknadno oblikovanje stališča. »Osebno sem prepričan» da je bila odločitev glede obravnave pravilna, saj je celo predsednik NO zapisal, da gre za dokončno poročijo, za katerega pa sprejemajo pisna stališča. Nikjer ni predvideno, da se o dokončnem poročilu, ki je objavljeno na spletu in v gradivu, vodi posebna razprava. Pisnega stališča do seje ni bilo in zato ni bilo razloga, da bi dovolil razpravo,« je svojo odločitev obrazložil župan Pose-del, ki tudi ne namerava pisati posebnih stališč. »Ne vidim razloga, da NO tretjič pojasnjujem stvari, ki smo jih p i sail že pri pripravi osnutka poročila. Ce NO ugotovi hujše krSitve, je njegova dolžnost, da sam ukrepa. Z zdravo logiko je skregano, da nalaga občinskemu svetu, naj se opredeljuje do njegovih ugotovitev.« Sporne ugotovitve Če povzamemo končno poročilo: NO v nekaterih po- stavkah ugotavlja negospodarno trošenje proračunskih sredstev. Med drugim naj bi bili kupljeni najdražji avtomobili in najdražji konferenčni sistem, ki se ne da uporabljati, naraščala naj bi poraba sredstev za reprezentanco. Za NO je sporno financiranje ene od seminarskih nalog» investicija v vrt aromatičnih zelišč, onemogočanje vpogleda v pogodbe med občino in Engrotušem, izdelava projektne dokumentacije za hotel in apartmajsko na* selje ... »Gre za cel kup negospodarnih ravnanj,« je omenil predsednik NO Gvi-do Hribar. Po Hribarjevem mnenju je odločitev na ponedeljkovem občinskem svetu Še eno od popolnoma nepredstavljivih dejanj, s katerimi so povoženi vsi postulati pravne države in demokratičnega obnašanja. »Da svetniki nimajo možnosti razprave o poročilu, je po moje svojevrsten pokazatelj, da nekateri lahko v tej državi počnejo skorajda vse,« pravi Hribar m dodaja, da se NO srečuje s težavami, kadar se obrača na pristojne organe, ki po navadi odgovarjajo, da imajo omejene pristojnosti ali pa v času sklepanja pogodb Še niso bili ustanovljeni. »Očitno je občinski svet popolnoma nemočen v tej situaciji. Na izredni seji NO konec tedna se bomo pogovarjali v smeri naznanila pristojnim organom, saj je v dokončnem poročilu kar nekaj sumov storitve kaznivega dejanja.« ÜS Iz vaške gmajne športni center športna sekcija PGD Drešinja vas je slovesno odprla Športni center na koncu vasi. Za njegovo ureditev so najbolj zaslužni navdušeni in zavzeti vaščani» ki so ob finančni pomoči občine opravili veliko ur prostovoljnega dela. Uredili so nogometno in odbojkarsko igrišče ter zelenico z igraii za najmlajše. Ob športnih objektih Je zrasla brunarica, ki je namenjena za druženje vseh generacij. Na slovesnem odpnju s kulturnim programom se je zbralo veliko vašča-nov in gostov. Prireditev je povezovala Mojca Drev Uranjek, spomine na nekdanje nogometno druženje je obujal Janko Drev, medtem ko je otvoritveno tekmo med mladimi vaščani in Pecrovčani komentiral Peter Kavčič. Vaščani so ponosni na svoj podvig, saj je v pičlih nekaj mesecih na vaški gmajni nastal objekt, ki bo v veselje vsem generacijam vaš- čanov. TT Najbolj so se športnega centra rezveselili najmlajši. Družabni gasilci v nedeljo so se na eni zadnjih letošnjih tekem pomerile članske ekipe znotraj Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline. Na Pobrežjah je tekmovalo več kot 30 desetin, podobno kot v mladinskih kategorijah pa so tudi tokrat največ prvih mest odnesle ekipe PGD Rečica ob Savinji. Iz rečiških vrst so slavili članice in člani A ter Člani B» medtem ko se je med članicami B najbolje odrezala desetina PCD Radmirje. med starejšimi gasilci Mozirje, med starejšimi gasilkami pa Bočna. Polegtekmovalnegaduha je lepa sončna nedelja poskrbela za obi-lo druženja, kar je tudi eden od namenov tovrstnih tekmovanj. US St. 80 - 10« oktober 2008 - Po zaključku tekmovanja so zastavo spustile bocke veteranke. i Izpraznjeni prostori ze nekaj mesecev ne služijo svojemu namenu. Vlažna in plesniva e- Uporaba intemeta na javni e-točki v ŠeSčah že nekaj mesecev ni mogoča. Prostor v domu krajanov, s katerim upravlja Prostovoljno gasilsko društvo Šešče, je vlažen in plesniv, krajani pa so že nekaj mesecev brez računalnikov in s tem brezplačnega dostopa do intemeia. Za projekt postavitve javnih e-točk na dveh lokacijah, poleg omenjene $e v gasilskem domu v Matkah. so Pre-boldčani od države dobili 3S tisoč evrov. Prostor, v katerem naj bi že maja, takoj po odprtju e-točke, začelo zamakati, bodo v prihodnjih dneh sanirali. Računalnike so spravili na varno, kjer pa že nekaj mesecev prav tako ne služijo svojemu namenu. V bližnji gostilni, kjer hranijo ključe e-točke, vedo povedali, da so vrata zaprli kmalu po njenem odprtju. Na občini Prebold so na začudenje župana o tem izvedeli šele pred dnevi. »Ugotoviti moramo vzrok vlage in plesni. V prostor namreč zamaka tudi v sušnem vremenu,« pove preboldski podžupan ^anc Škrabe. Socialna vključenost in zmanjšanje digitalnega razkoraka sta bila glavna motiva za postavitev e-točk v občinah. Z njihovo pomočjo naj bi prebivalci oddaljenih krajev in tisti, ki si računalniške opreme in povezave z Internetom ne morejo privoščiti, lahko brez piačila dostopali do informacij s svetovnega spleta. Taborčani so od države za projekt e-točk prejeli 8.400 evrov in dostop je možen v lokalu poleg občinske stavbe v središču Tabora, v prostorih podjetja Mizarstvo Kugler v Kapli, v prostorih stare šole in društev v Lokah ter na turistično-ekološki kmetiji Hribemik v Črnem Vrhu, Na Vranskem, kjer so prejeli 40 tisoč evrov je splet na voljo v avD Športne dvorana Vransko. Tam je na voljo pk računalniških mest, šesto pa se nahaja ob vhodu v dvorano in je dostop 24 ur na dan vse dni v letu. Medtem ko se bodo na Polzeli na omenjeni projekt Sele prijavili, pa ta že drugo leto uspešno deluje v Braslovčah, kjer je bila ena prsih e-toČk v Sloveniji, in sicer v Tmavi, v domu krajevnega odbora. MATEJA JAZBEC, foto: KATJUŠA Monografija Polzele Ob desetem občinskem prazniku so na Polzeli izdali svojo monografijo, v sodelovanju z uredniškim odborom pa je besedilo zanjo napisala Valerija Pukl. Kot je zapisala avtorica, je v Monografiji Polzele poudarek na samostojni Sloveniji in samostojni občini Pri tem se spo^eduje tudi z zgodovino kraja, ki predstavlja vrednote in tradicijo, na kateri je gradila nova občina svoj razvoj in dosežke. Ob predstavinn knjige je župan Ljubo Žnidar poudaril, da je obsežno in dobro delo plod marljivih ljudi, ki bo čas, v katerem so ustvarjali svojo občino, prepoznali kot vrednega, da ga popišejo in ohranijo zanamcem. Monografija Polzele je opremljena z umetniškimi fotografijami, večino jih je prispeval fotograf Vinko Skale. Na predstavitvi se je z avtorico besedila pogovarjala Jolanda Železnik, v kulturnem programu pa je sodelovala vokalna skupina Primule. Istočasno so odprli Se razstavi zbirke starih razglednic Polzele, ki jih hrani domoznanski oddelek Medobčinske splošne knjižnice Žalec, in slik na steklo Urše Juhart. TT m 12 ŠEHTJUB I LAŠKO | NOVI TEDNIK Za društvo l2vm je upravljanje Grajskega waica dokončno izgubljeno. Kaj bodo t njim naredili novi lastniki iz podjetja Fesst nepremičnine, bo pokazal čas. Grajski vrelec prodan Čemu bo služila voda, se še ne ve - Thomas Krelj obljublja obojestransko zadovoljstvo Vpra^nje, kdo steguje roke po Grajskem vrelcu termalne vode. je pred časom precej razburilo domačine v Dobnni. »'Ajjci bodo pobrali aamo smetano in korist od desetletnega dela in promocije zdravilne termalne vode, za zdrav!-lišče pa se bomo obrisali pod nosom,« |e bilo slišati med drugim. Bolj zaskrbljujoče )e to, da se lahko kdaj v prihodnosti zaradi tega njihove hišne vodovodne pipe posušijo. S kakšnim poslovnim namenom je investitor z Gorenjske ponudil 20 evrov za kvadratni meter tudi kmetijske zemlje (skupna kupnina naj bi znaSala 150 tisoč evrov» op. p.], Še ni povsem jasno. Dejstvo pa je. da je zemlja z vodnim virom prodana. Naj spomnimo, da se je za zemljišče in izvir zanimalo gorenjsko nepremičninsko podjetje Fesst. Od namer, kaj naj bi se tu počelo, pa se }e ves Čas govorilo le o polnilnici vode, Predkupno pravico bi lahko iz- koristila edino najbližja soseda, a je bila cena občutno previsoka, če seveda pustimo ob strani smiselnost takega nakupa. Niti soseda Reckova niti Občina Šentjur namreč nimata niti pogojev niti možnosti za kakršen koli resen razvoj. Potemtakem je prav tuji investitor tisto, na kar se je čakalo zadnjih 20 let. Je za dvome in strah res kriva le slaba komunikacija? Podjetje Fesst nepremičnine je že sredi poletja registriralo prej lokalno, sicer nezaščiteno znamko Grajski vrelec. Direktor Thomas Krelj nam je potrdä, da so kupoprodajni postopki zaključeni. Sledijo zgolj formalnosti vpisa v zemljiško knjigo. O načrtih v podrobnostih ni želel govoriti. Glede na dejavnosti njihovih družbenikov pa naj bi bilo možno vse. »Pač glede na količino vode in posledično državne koncesije za izrabo naravnih virov Če se z vodo kljub njeni nedvomni kakovosti ne bo dalo nič, je v primerjavi z gorenjskimi cenami naložba v zemljo še ved- no dobra. Bomo pač naredili kaj manjšega. Če veliki projekti zaradi kišnih koli zadržkov ne bodo možni.« Zatrdil pa je, da bodo - karkoli to že bo - izpeljali v lastni režiji, po potrebi sicer s soinvestitorji, a da zemlja ni kupljena z namenom preprodaje. Da bi nepremičninsko pod-jetje gradilo zdravilišče, res ni najbolj verjetno, a zaenkrat ni razloga, da mu ne bi verjeli. Glede vodnega vira za gospodinjstva je ta krajanom zagotovljen v pogodbi. Vse do trenutka, ko občina v Dobrini zgradi vodovodno omrežje. Potem te oskrbe niso več dolžni zagotavljati. »Ljudje morajo vedeti, da izvira ne moremo odnesti na Gorenjsko, niti ne bodo naši ljudje hodili delal v Dobrino,« je pogovor zaključil Krelj v smislu. da lahko z grajsko vodo pričakujemo razvoj in dobiček v obojestransko korist. Koi rečeno, bo svoje pokazal Čas. Zdaj so na potezi Gorenjci. SAŠKA T. OCVIRK Foto: KATJUŠA Prevorje v znamenju Aninih večerov Na pobudo patra Karla Gržana bodo v organizaciji kulturnega društva Prevorje pripravili niz Aninih večerov, ki se bodo odvijali enkrat mesečno v večnamenskem prostoru podružnične Šole na Pre-vor ju. V goste so povabili znane slovenske osebnosti, ki bodo spregovorile o različnih temah . Že oktobra bo bivši odvisnik Toni Ko-čevar spregovoril o tematiki, ki jo je naslovil Kako vzgajati, da bi otrok lažje rekel drogamne. V novembru bodo pripravih glas-beno-pogovomi večer z Adijem Smolarjem z naslovom Družina - gnezdo sprejetosii. Dr. Viljem Ščuka bo gost decembra, januarja dr. Marja Strojin, februarski večer bo v znamenju narečja z dr. Zinko Zorko, v marcu pa bo o moških in ženskah spregovorila dr. Manca Košir. Anine večere bodo popestrili tudi domači kulturniki in krajani s prikazi ročnih del. MR 64 obrazov Prinfioža Trubarja V Muzeju Laško je od srede na ogled dragocena razstava Obrazi Primoža Tk'u-barja. Nanjej so zbrana dela številnih upodobitev Primoža lYubarja, od Izvirnikov do reprodukcij» ki so nastajala po isti predlogi, vendar v različnih obdobjih in z različnimi pristopi avtorjev. Izbor del, ki so nastajala večinoma med leti 1908 in 2008, je opravila idejna vodja razstave Irena Brunec Tebi. Med ustvarjalci 64 razstavljenih portretov so najvidnejši akademsko izobraženi likovniki kot tudi samouki iz Slovenije in t^ijine. Obrazi Primoža Trubarja so bili ob letošnjem praznovanju 500-Ietnice rojstva očeta slovenske knjige že na ogled v Ljubljani, na TXirjaku in v Murski Soboti, V Laškem si bo razstavo mogoče ogledati do konca oktobra, potem pa bo potovala v Trebnje in od tam še v Trst. Konec leta bo o razstavi izšla tudi knjiga v slovenskem in angleškem jeziku. BA, foto: KATJUŠA Na razstavi v Muzeju Laško si ja mogoče ogledati 64 obrazov Primoža Tnibaija. Monjina platna Pred kratkim so v Well-nes parku Laško odprli razstavo mlade umetnice Monje Dernovšek iz Celja. Sicer je slovenski umetniški javnosti znana po tem, da je v svojem samosvojem likovnem pristopu krenila po stopinjah velikih slovenskih umetnikov, ki so spoznali, da bistvo leži v prasvetu, ki ga ni, mikro-kozmosu našega bistva in s tem v nas samih. Na platna je oblikovalka in slil^rka prelila abstraktno doživljanje svoje domišljijske dimenzije. Kol pravi avtorica, žeU gledalca s svojim umetniškim opusom popeljati v svoj domišljijski svet, preko abstrakcije izmišljije pa ob tem razgalja svojo bit. Z združitvijo hiperreaiiz-ma in simbola gradi nov, produktiven izraz, izraz nove ere p osim oder ne vi- Odpr^a raistavs Monje Demovsek se jb udeležil tudi direktor laike Thermane Roman Matek. zualne umetnosti. Tako je, kot je razvidno tudi iz razstave, ki bo do nadaljnjega na ogled v Wellnes parku. naslikala svoja naj intenzivnejša in najintimnejša čustvovanja. Foto: KATJUŠA m ŠL 80 -10. oktober 2008 NOVI TEDNIK R0CASKAS.8 KOZJE f BtSTBICAOBSj Zasuti s smetmi Krajani Bodrišne vasi blizu Grobelnega so iz OKP Rogaška Slatina že v začetku julija dobili obvestila, da bodo imeli s septembrom končno urejen odvoz smeti. Odpadke so doslej namreč zbirali v nekaj kilometrov oddaljenem zabojniku. Po novem sistemu naj bi gospodinjstva uporabljala lastne zabojnike. Nad sistemom sprva navdušeni krajani so zabojnike seve-da polnili, zdaj pa obtičali pred težavo ali bolje - v smeteh. Po dogovoru naj bi bil odvoz organiziran na 14 dni, zdaj pa že več kot mesec dni ni nikogar blizu. Kljub večkratnemu posredovanju §e vedno prenašajo smrad starih smeti, ki jih kijub oblju- bam nihče ne odpelje. Kotpra-vijo, bi začetne organizacijske težave Še lahko razumeli, če bi jih o tem vsaj obvestili. Tako pa je zdaj še slabše kot prej. Kakih pet kmetij in še približno tri^at toliko individualnih hiš v zaselkih BodriŠna vas in Močle je zdaj 0[ganizira]0 lasten odvoz smeti s traktorjem- »Ampak dolgoročno tako vsekakor ne gre. Na dom smo dobiti podrobna obvestila, pripeljali so tudi zabojnike in vrečke, cestna povezava je javna in urejena. Torej vedo za nas,« se jezijo ljudje In se bojijo položnic, ki pa bodo za razliko od smetaijev brez dvoma prav kmalu našle. Poklicali smo medobčinsko komunalno službo v Rogaški Slatini, kjer so bili nad omenjenim zapletom prese-nečeru. Mirko Večerič, vodja komunalnih enot na OKP Rogaška Slatina, je pojasnil» da imajo njihova vozila sledilne naprave in lahko v vsakem trenutku vedo, kje se nahajajo. Zato se mu zdi malo verjetno, da bi katero od njih svoje naloge ne opravilo. »Res pa je to območje v našem sistemu novo in se vsi šele uvajamo. Dejstvo je, da teh krajev in vseh poti ne poznamo, zato je vsaka pripomba prebivalcev več kot dobrodošla, da zaplete čimprej odpravimo.« Zato vse prizadete naprošajo za nekaj razumevanja, konkretne pripombe pa na) Čimprej sporočijo na brezplačno številko 080 1209. Sto Utoin ji Praznik kozjanskega jabolka so začeli s ponedeljkovim pohodom po pilštanjski pešpoti. Brez globalnega kiča Osrednja prireditev na ob-močju Kozjanskega parka, Praznikkozjanskega jabolka, je letos že deveto leto. »Praznik kozjanskega jabolka ostaja etnološka in ekoioška prireditev domačinov, ki je brez globalnega kiča, bižuterije Id kramari je.« poudarjajo v zavodu Kozjanski park. Osrednje dogajanje bo v Podsredi, kjer bo jutri, v soboto ter v nedeljo tržnica s kozjanskimi pridelki in iz- V IZGRADNJI VEČSTANOVANi OBJEKT LIR delki, od jabolk do medu ter od bučnega olja do zeliščar-skih izdelkov in peciva. Prav tako se bodo vrstile predstavitve različnih projektov, zavarovanih območij, partnerskih muzejev, društev, starih obrti, stiskanja jabolčn^a soka, žganjekuhe, pa tudi različna tekmovanja. V soboto bo tržnica od 10. do 19. ure ter v nedeljo do 16. ure. Darušnji dan, petek, bo v znamenju čebelarjev in čebelarstva. Ob 10. uri bodo začeli ff Aoifi^la^n 0 «I:' - tnformoel}topro dialoga in strpnosti med narodi, W predstavljajo temelje pri'gradnji mostov sodelovanja, spoštovanja in povezovanja med evropskimi in mediteranskimi kulturami. _ V petek bodo udeleženci mladinske izmenjave obiskali Žičko kartuzijo in številne turistične znamenitosti občine Slovenske Konjice, zvečer pa se bodo udeležili tudi koncerta domače glasbene skupine Heretic v prireditveni dvorani MC Patriot. Srečanje bodo zaključili v nedeljo, 12. oktobra. MBP Našli prstan grajske gospe Društvo TaloD s Franko-lovega je v nedeljo spet pripravilo Iskanje zlatega prstana grajske gospe. Morda je v okolici gradu tindek pred davnimi časi res kakšna grajska gospa izgubila prstan, a uradno o tem ne obstaja nobena legenda. Takšno ime prireditve so si v društvu Talon preprosto izmislili. In priznati moramo, da je ideja prav posrečena. Tudi med obiskovalci se je v še-stih letih prav dobro prijela. Mlado in staro se je v nedeljo ob 14. uri zbralo pri graščini Frankolovo, od koder so jo p^ ucVrli proti gradu Lin-dek Po debeli uri hoda jih je v gozdu pod grajsl^i razvalinami čakala še ena, najpomembnejša naloga • isk^je zlatega prstana. Naloga sploh nj bila lahka, saj so se organi-zatOTii pri skrivanju škatlic s prstanom in tolažilnima nagradama pošteno potrudili. Nalogo so resno vzeli tudi obiskovalci, ki so med iskanjem Škatlic tako prebrskali in prečesali teren, kot bi po njem Najditelje je najbolj lanimalo, v kateri škatlici sa skriva prstan. Silvo Potočnik (levo) je namesto prstana prejel tolažilno nagrado anolotnega ^anstva v društvu Talon, Vladko Žnider bo lahko zastonj fnartinoval, riat prstan pa bo krasil roko Valerije Mikuš. rile divje zveri. Že po nekaj minutah je prvi najditelj izpod listja in kamenja potegnil prvo škatlico. Kr^u zatem so m našli rudi drugo, medlem ko tretje ni in ni bilo. Organizatorji so se že ustrašili, da se bo ponovila ^odba izpred nekaj - iL 80 -10. oktober 2008 let, ko so eno od škatlic tako dobro skrili, da je do letos še sami niso našli... BOJANA AVGUŠTINČIČ Popravek v zadnji petkovi številki Novega tednika so se nam v članku z naslovom Promenada ostaja, tožbe koncesionarjev tudi zgodili dve neljubi napaki. V citatu svetnika Rudija Špesa smo namesto Kerševa zapisali Kaševa ulica, nejasno pa je bilo napisano tudi, da ob KerŠevi ulid ne bodo gradili pločnika. Pojasniti smo želeli, da ob igriščih ne bodo gradili novega pločnika, s katerim bodo lahko prišli do dodatnih parkirišč in tribune. Star pločnik, imenovan »vojniška promenada«, pa seveda ostaja. Za napako se iskreno opraviču-iemo. z OBČINSKIH SVETOV Več za pomoč na domu SLOVENSKE KONJICE, ZRECE, VITANJE - Za pomoč družinam na domu na območju konjiške, zreške in vitanj-ske občine skrbi Lambrechtov dom Slovenske Konjice. Občinskim svetom vseh treh občin je predlagal višjo ceno te storitve. Zahtevno delo, za katerega je vedno več povpraševanja, opravljajo redno zaposlene delavke. Te so bile do 1. julija uvrščene v 16. plačni razred, nato pa so jih uvrstili v 18. plačni razred. To je tudi osnovni razlog za zadnjo podražitev pomoči na domu. Višje cene so že potrdili v občinah Zreče in Slovenske Konjice. V Zrečah se je ura pomoči za uporabnike podražila s 3,40 na 4.56 evra, v Slovenskih Konjicah, kjer je prispevek občine k ceni te storitve večji, pa je podražitev za 79 centov prinesla novo ceno v višini 3,52 evra. V Vitanju so doslej plačevali za uro pomoči na domu 3,79 evra, nova cena pa bo odvisna od tega, v kakšnem odstotku bo občina subvendoniraia pomoč na domu. Če se bo odločila za 50 odstotkov (najmanj toliko mora prispevati), bo cena za uporabnike 5,40 evra. Svetniki bodo o tem odločili na današnji seji. MBP Tina Konec s pnjatoljsm Nanijein Poljancem (Don Cortsone) Z dušo na morju Konjičanka Tina Konec je dijakinja drugega letnika Gimnazije Celje • Center» umetniške gimnazije - likovna smer. Minuli teden je v galeriji Volk v Celju odprla svojo prvo samostojno razstavo likovnih del. Navidez povsem običajna srednješolka, tiha, zaprta vas in nezgovoma, je v svojih slikah spregovorila zelo naglas. Čeprav gre pri razstavljenih slikah zvečine za ca čas v slikarstvu malo priljubljene Jcraj i ne in upodobitve kraške in istrske arhitekture, je z izrednim osebnim odnosom in za njena leta neverjetno precizno risbo več kot upravičila svojo odločitev, da zbirko del postavi v presojo tudi javnosti. Sal et lapis - Sol in kamen - je naslov, ki ga je zapisala kot rdečo nit svojim slikam. Sprehod med razstavljenimi deli pa je zelo zanimiv. Tina Konec namreč slika z oljem na platno, se poigrava z barvami, uporablja risbo, akvarel. Na nekaterih delih z jasnim izborom motiva in natančno roko realistično, že skoraj s fotografsko natančnostjo upodablja detajle, na drugih spel zaide v krajinarsivo, ki na trenutke koketira z impresionizmom. Tina Konec pravi, da riše in slika že odkar ve zase in zato se je tudi tako zgodaj, na začetku življenjske poti, ki jo bo zapisala likovni umetnosti tudi odločila za samostojno razstavo. Razstava v galeriji Volk bo na ogled do konca oktobra. BS Foto: GrupA NOVI TEDNIK kultura 15 Parada ljubiteljske ustvarjalnosti V Celju se nocoj začenjajo XVI. Novačanova gledališka srečanja Kulturno umetniško diuStvo Zarja je predstavilo podobo letošnjih Nova-Čanovih gledaliških sre-čanj, ki se s slavnostno otvoritvijo in predstavo Čaj za dve (avtor Tone Partljič, režija Alenka in Vito Felici-jan3 v izvedbi gledališke sekcije Franc Scheiner iz Šentilja pri Velenju začenjajo nocoj ob 19.30 v dvorani KÜD Zarja v Trnovljah. Tradicionalno srečanje slo-venskiit ljubiteljskih gledališč prinaša v letošnjem sporedu, ki se bo odvil ob koncih tednov v oktobru in novembru, osem predstav slovenskih ljubiteljskih gledaliških skupin, ob tem pa še prvo srečanje slovenskih zamejskih ljubiteljskih gledališč, kar je prava osvežitev in novost letošnjih Novačano-vih srečanj. Živko Beškovnik in Cvetka Jovan Jeki sta pred začetkom srečanj poudarjala zlasti trojni pomen te tradicionalne parade ljubiteljske gledališke ustvarjalnosti. Prvi je v obujanju spomina na Aniona Novačana, pesnika, pisatelja, dramatika, publicista, novinarja in politika, ki je bil krajan Trnovelj. Drugi pomen je obogatitev kulturne ponudbe v Celju in okolici s kakovostnimi predstavami slovenskih ljubiteljskih gledališč, tretji pa je v odpiranju prostora za gostovanja Zarje v drugih slovenskih krajih. Obisk gostujočega gledališča Zarjani namreč vrnejo z uprizoritvijo katere od svojih predstav. Po- seben pomen pa je še v spoznavanju ustvarjalnosti drugih, pa tudi v dniženja» ki ga v ljubiteljstvu vsi močno potrebujejo. V soboto se bodo s Fiziki Friedricha Dürrenmatt in v novi postavi na Zarjinem odru predstavili domači gie-dališčniki, naslednja predstava pa bo prihodnjo soboto, ko v goste prihajajo gledališčniki iz Pimič z Nu-šićevo komedijo Vse za oblast. Tudi letos bo občinstvo na predstavah glasovalo za najboljšo predstavo (Trnovelj-čani so se s svojo iz glasovanja izvzeli), ob vsaki predstavi ad-hoc oblikovana komisija pa bo vsak večer iz- birala tudi igralca ali igralko večera. V Novačanovih gledaliških srečanjih že vrsto let sodelujejo tudi celjski slikarji. Vj gostujočih skupinam podarijo spominsko sliko. Ob predstavitvi letošnjih Novačanovih gledaliških srečanj ne moremo mimo odločno in pogumno zastavljenega dela, ki ga Zarja namenja prvemu (invbodoče bržkone tradicionalnemu) srečanju slovenskih zamejskih gledališč. Konec novembra bo občinstvo tako videlo predstave ljubiteljskih gledališč-nikov iz Reke, Porabja in Gorice, še vedno pa je pod vprašajem nastop gledališčnikov iz črne gore, za katere so organizatorji rezervirali 24. in 25. oktober. BRST Mešani mladinski pevski zbor I. gimnazija v Celju na zadnjih vajah pred odhodom na Kanalske otoke. Po nagrado še na Jersey Pevci in pevke Mešanega mladinskega pevskega zbora I. gimnazije v Celju z zborovodkinjo Alenko Goršič Emst so odpotovali na kanalski otok Jersey» kjer se bodo udeležili mednarodnega festivala International Choir Festival of Jersey. Tradicija zbora sega v čas pred drugo svetovno vojno, V tej dolgo dobi so se kot dirigenti zvrstili Egoo Kunej» Ciril Vertačnik, Edi Goršič In Adriana Požun Pav I ovi č. Zbor je bil ves čas uspešen, sodeloval je na območnih in medobmočnih revijah, festivalih doma in v tujini ter pri- pravil številne koncerte in večje projekte. Spomladi leta 2004 je vodstvo prevzela zborovod-kinja Alenka Goršič Ernsi. Uspehi zbora so postajali več-ji in odmevnejši, koncerti pa čedalje bolj razprodani. Leta 2006 je zbor na 20. tekmovanju otroških in mladinskih pevskih zborov v Zagorju prejel srebrno priznanje. S prvim uradnim priznanjem kvaliteteje začel dobivati na veljav! in segati po najvišjih odličjih. Aprila 2007 so pevci in pevke nastopili na 27. mladiskem pevskem festivalu, kjer so si pripeli zlato priznanje in posebno priz- nanje za najbolje izvedeno romantično skladbo, svojo pot med zvezdami pa je nato nadaljeval z zlatim priznanjem z odliko na mednarodnem pevskem festivalu Voices Unlimited na Nizozemskem. Pevci so si aprila letos ponovno pripeli Še eno zlato priznanje z odliko za doseženo prvo mesto. Tokrat jim ga je dodelila žirija na 21. reviji otroških In mladinskih pevskih zborov v Zagor-ju. Zbor pa blesti tudi na svojih mnogih nastopih. Vsako leto namreč prirejajo tradicionalni božično-novoletni koncert s Šolskim orkestrom, sodelujejo na območni reviji Pesemca, organizirajo redne pomladne koncerte, pojejo pa tudi na različnih priložnostnih koncertih. Aprila so tako nastopili z zborom Veter v Viteški dvoraru Križank, junija pa so bili povabljeni na državno proslavo ob dnevu samostojnosti v Ljubljano. Uspehi pa ne pridejo kar sami od sebe. Brez zborovod-kinje, korepetitorja Gregorja Deleje in mladih korepe-titork iz vrst pevk bi še tako dobri pevci bolj težko dosegli vrhunske rezultate. AH Foto: CrupA Čeprav je bilo letoa sodelujočih osnovnošolskih fotografov manj kot lani, so se vseeno predstavili z zrelimi m s kakovostnimi deli. Fotografije na vsakem koraku Bistvo očem skrito> srcu odkrito - takšen je bil naslov teme za 2. vseslovenski osnovnošolski fotografski natečaj, ki ga je pod pokroviteljstvom Fotografske zveze Slovenije v okviru meseca fotografije v Celju že drugo leto zapored izpeljalo fotografsko društvo Svit. Razstavo prispelih del so v sredo odprli v 11. Osnovni šoli Celje, kjer so na ogled fotografije 74 avtorjev iz slovenskih osnovnih šol. Četudi je del malo manj kot lani, so bili žiran-ti navdušeni nad kakovostjo, ki presega osnovnošolsko raven. Kot je ob podelitvi priznan) in nagrad dejal predsednik društva Svit Marko Rebov, bi se pod marsikatero od fotografij z veseljem podpisal tudi bolj odrasel in zrel avtor ter jo poslal na kakšen mednarodni natečaj. Sicer pa je Rebov povedal, da so te slike, kar zadeva kakovost, takšne, da človek ne bi rekel» da so jih posneli otroci. Zmagovalec natečaja je Anže Vrabl iz Logatca s fotografijo Enei^ja, medtem ko si je srebrno medaljo prifotografirala Laura Kolšek iz Osnovne šole Štore. Eden od viškov meseca fotografije nas čaka nocoj v Mestnem kinu Metropol, kjer bo 18 članov društva Svil ob 19. uri na velikem platnu predstavilo svoje fotografije. V nedeljo se bo končal tudi mednarodni fotografski ex-tempore Celje skozi oči fotografov. BS> foto: KATJU^ Meksikajnarji v Laibachu V knjigami Antika so v torek zvečer predstavili drugi zvezek stripa Meksikajnerji. Avtorja Marijan Pušavec in Zoran Smiljanič sta v pogovoru s Petrom Zupancem predstavila zgodbo» Ici sta jo naslovila Imbach. Strip Meksikajnarji spremlja zanimivo in na zgodovinskih dejstvih utemeljeno zgodbo o novačenju Slovencev in drugih v Maksimiljanovo najemniško vojsko, s katero je ta okupiral Mehiko in se razglasil za cesarja. V drugem zvezku avtorja spremljata urjenje vojske plačancev v Ljubljani. Marijan Pušavec pravi, da lahko pričakujemo še tri zvezke, v katerih bosta avtorja do konca razpletla zgodbo o sodelovanju Slovencev in ^vnega junaka Antona v mehiški pustolovščini. Zanimivost stripa je, da v nasprotju z nekaterimi akcijskimi, ki jih občinstvo pretežno pozna, zgodbo snuje kot nekakšen film z mirujočimi slikami. In čeprav je sulp mestoma že skoraj preobremenjen s tekstom, se je to avtorjema zdelo nujno, da sta pojasnila in utemeljila zgodovinska dejstva, na katerih sloni vsa zgodba. BS, foto: GrupA Marijan Pušavec In Zoran Smiljanic s stripom Meksikajnerji St. 80 - 10. oktober 2008 m 16 akcija NOVI TEDNIK Prvič na pot: v steklarno Popeljali vas bomo na odkrivanje nastanka vsakdanjih stvari - Silva Juh je ustvarjala s steklom Napočil je Čas, da naše obljube, da bomo skupaj z vami odkrivali nastanek vsakdanjih stvari, začnemo uresničevati. V naše uredništvo fe prispelo veliko vaših želja in mnoge bomo v naslednjih tednih uresničili. Tokrat smo izžrebali Silvo Juh iz Šmartnega v Rožni dolini, ki je napisala, da želi spoznati» kako nastane izdelek iz kristala. Podali smo se na pot odkrivanja. In to kam drugam kot v Steklarno Rogaška. Silva je lahko sama vse faze proizvodnje kristala tudi preizkusila. Vse se začne pri oblikovanju. Nekateri oblikovalci svoje stvaritve narišejo ročno» mlajši pri tem že uporabljajo računalnik. Igor Polik tako) nariše kelih za rdeče vino. »Skice ponavadi narišemo ročno, potem vse naredimo na računalniku, komerciali predstavimo izhodišča oblikovanja izdelka in ti se na podlagi izkušenj glede prodaje odločijo, kaj bo sestavljalo novo kolekcijo, kako bo izgledala embalaža in podobno,« nam razloži oblikovalka Leja Škoberne, ki nas popelje skozi proces nastanka kristalnega izdelka. Skice nato še izpopolnijo, v konstrukciji izdelajo orodja, zlasti lesene ali jeklene modele, s pomočjo katerih bodo kristalne izdelke lažje izdelovali. Proces se nato tz pisarne seli v tovarno. Na prizorišče, ki ga večkrat vidimo v kakšni televizijski oddaji. Torej tja, kjer pihajo steklo. Imeli smo srečo, da steklarne nismo obiskali poleti, saj se takrat temperatura dvigne krepko nad tisto, ki smo je vajeni z morja. Steklar s pihalno palico iz peči vzame stopljeno steklo, ga vstavi v kaiup in piha toliko časa, da se steklo prilagodi modelu in nastane želena oblika. TU je kristalni izdelek ponavadi Šele na pol poti. Po tekočem traku ga nato spustijo skozi hladilno komoro in od tam na nadaljnjo obdelavo. Nekoliko bolj zapleten je postopek ročnega oblikovanja, kjer je vse odvisno od spretnosti steklarskih mojstrov. Takšni Izdelki so unikatni in dražji. »V osmih urah trije delavci, od katerih en dela začetna dela, drugi prinaša steklo in mojster dokončno oblikuje izdelek, v osmih urah naredimo približno 15 vaz,« nam razloži Damir Korbar, ki je v steklarni zaposlen že 26 let. Ko pride izdelek s hladilnega traka, najprej o d režejo odvečni del slekla, ki ostane pri pihanju in se kot nekakšna bunkica dviguje nad kozarcem. Potem rob kozarca pobru-sijo. Že takšen kozarec lahko pošljejo v prodajo. a se večinoma zgodi, da mu dodajo še posebne detajle. Detajli naredijo kristal dragocen v vzorčni brusilnici na izdelke brusijo vzorce različnih oblik, dodajo mu različne zareze, na primer v obliki črt in krogov, ki lahko ostanejo matirani ali pa jih pošljejo v kislinsko polirnico. kjer dobijo sijaj. Vzorec najprej s flomastrom narišejo na izdelek, nato sledi natančno brušenje. Podob- Ste vedeli? * Temperatura v peči, kjer topijo steklo. presega 1200 stopinj Celzija. * Oblikovalci Steklarne Rogaška prav v teh dneh razstavljajo svoje ideje v Mestnem muzeju v Ljubljani. * Steklarna Rogaška večino svoje proizvodnje izvozi, največ v ZDA. * Kljub temu» da so za bodoče dijake steklarstva razpisali visoke štipendije, lahko tiste, ki so se vpisali na edino steklarsko šolo v Sloveniji, ki prav tako deluje v Rogaški Slatini, preštejemo na prste ene roke. " Prvi zapisi o steklarstvu v Rogaški Slatini segajo v leto 1665. no je v oddelku ročnega graviranja. Zagotovo ste kdaj že kupili ali dobili kozarec, na katerem je vgravirana starost ali kakšen poseben motiv - od lovskih do poročnih. Natančno in zapleteno delo je to, saj pri brušenju uporabljajo majhne svedre, prav takšne, kot jih za svoje delo potrebujejo zobozdravniki. Ustvarjalni so pri svojem delu lahko stekloslikarji, ki prav tako okrasijo kristalne izdelke z letnicami, rožicami in podobnimi motivi ali pa na vrhu kozarca s posebno barvo, ki jo potem posušijo v peči, narišejo zlat ali srebrn rob. Če bi tudi vi radi pokukali v svet nastanka kakšne stvari, nam lahko še vedno pišete. Izpolnite kuponček, ki ga najdete na tej strani, in ga pošljite na naš naslov. Pri tem pa velja opozoriti na pravilo, da bomo nastanek vsakega izdelka spoznali samo enkrat. Zato, pohitite I In na koncu izdelke še lepo zapakirajo -saj to se za kristal tudi spodobi. Potem romajo v trgovino, kjer nas včasih njihova cena negativno preseneti. A ko spoznaš, koliko dela, in to ročnega, je potrebnega za nastanek Izdelka, ta niti ni veČ tako visoka. ANDREJ KRAJNC Foto: SHERPA Ima pnlmek: Naslov: Telefon: Sp^nsti !elim, kako nastane (predlagajte eno ali več stvari): Poiljfie na naslov: NT&RC. Prešernova 19,300 D Celjo, s pripisom: Pot v odkrivanje. m it. 80 - 10. oktober 2008 NOVI TEDNIK reportaža 17 Tomi Megite je >ivzgalic, Anza pa mrtvo hladno blokiral... Pri 73. je Aiiza se vedno car Srca so pustili na igrišču V revialni tekmi dvoboj z literati dobili veterani Kladivarja v čudovitih čisto novih in, kako značilno, rdečih dresih z napisom Zeus so na zelenico celjske Skalne kleti v soboto prihropli slovenski literati. No, bolj precizno bi jimlahko rekli umetniki. Ne le zaradi baletnih in drugačnih prvin, ki so jih srčno vnašali v tekmo, bolj zato, ker so zanje igrali tudi neli-. terati - glasbeniki» pevci, publicisti. Nasproti so se jim vdresih celjskih barv posta-vili veterani Kladivarja - legende celjskega nogometa, nekateri že prav sodčkastih postav, drugi sivi, tretji plešasti. Začel se je pravi nogometni 8pektai(el, ki ga je vsaj za nekatere motilo le dvoje - nekoliko premalo >»kibicev« (a so bili tisti, ki so bili, pravi in so poskrbeli tudi za smeh med smrtno resnim dvobojem) in lo, da so gostilno odprli šele po tekmi. Da bo šlo smrtno zares in da bodo v nasprotju z mla-dežjo, ki zdaj kroji podobo celjskega nogometa, res pustili na igrišču svoja srca, se je videlo že po uvodnem otipavanju. Pa se niso igralci prav nič otipavali, da ne bi kdo kaj natolceval. Tekli so kot za stavo, brcali, se jezili in veseliü. Pravico so jim delili sodniški veterani - Zdrav- Šlo je hudo zares, a tekma seje razvila s^e po zBČetnnn otipavanju. ko Martun, »autm^eca«. ki nista prav nič skoparila z dvigovanjem zastavic in opomini pri napačnih izvajanjih av- ta, pa sta bila Vili Krajne in Selim AUč. Reprezentanca slovenskih literatov je na spomladanskem Evropskem literarnem nogometnem prvenstvu na Dunaju zasedla odlično tretje mesto v kon-kureoci štirih ekip. Če bodo manj razmišljali in veČ igrali, bodo na prihodnjem le boljši. Že uvodne minule so pokazale, da bodo mladi umet-nÜ^ skušali streti starejše ase »na kondicijo«. Pa seje kljub uvodnemu pritisku rdečih kaj kmalu pokazalo, kdo je »gazda«. Tekma, med katero so na blatni zelenici živahno utripala srca bojevnikov, se je pretežno pletla na sredini, a priložnosti so se vseeno vrstile. Ko je celjski Borut Kramer zatulil soigralcu, naj leče na levo, se je zalomilo. Igralec se je začudeno ustavil in povprašal, kje pravzaprav je levo, saj v Sloveniji prave levice ni... In tudi ko so literati poskušali s streli od daleč, so ti leteli daleč pod oblake ali je kljub vetrovnemu vremenu zmanjkalo malo sape, da bi prišli do gola. In potem so se po nekaj briljantnih potezah legendarnega že 73 let starega Anze razi- Za veterane Kladivarja so pod vodstvom Pranja Rumfa igrali Milan Tasič, David Vi-denšek> Jože Podergajs, Iztok Knez, Ivan Hribernik • Anza, Duško Mi jatovič, Andrej Čretnlk, Tonči Grobel-šek, Niko Gajser> Goran Sa-vičr Božo Radič, Sandi Kogel, Bojan Jereb, Tonči Gr-liČ, Dejan Bauman, Dragi Videnšek in Aleš Jeram. grali kladivarjevci. Golman umetnikov se je vidno zgrožen in z opaznim gnusom na obrazu metal za žogami po blatu. Kot da bi tam iskal bisere za svoja nova dela. Je pa pohvalno» da nihče od literatov ni imel s seboj pisala in beležke, da bi si vtise sproti beležil. In ko je bilo težje zgrešiti kot zadeti, je Mohor Hudej - Hud pes »vžgal« krepko čez gol in zamajal streho bližnjega šotora Hattricka. »Joj, joj, žoga mi je odskočila ravno» ko sem zamahnil z nogo...« se je pridu-šil. S tribun je hitro prišel komentar, da so ga v knjižnici res nelaj naučili» saj )e že nekaj minut za to priložnostjo prav po gledališko padel in izsilil prosti strel. Do polčasa se rezultat ni spremenil. Med polčasom pa je bilo prav zanimivo videri, kako so se okrepili literati. Tomi MegliČ, v prostem času kitarist in pevec Sidharte, je po 40 minutah le dočakal priložnost za cigareto. Drugi so se zmrdovali ob plastenkah vode. »Bi kaljen >doping< bolj prav prišel...« Drugi polčas je bil Še bolj borben od prvega. Ob nekaterih mojstrovinah Saviča, Baumana in Mze^e Je s tribun spet zaslišalo: »Dejte, pje-bi, menjite une pubiikumov-ce, sej ste še dans boljši...« Po novi priložnosti rdečih je imel veliko težav vratar» ki nikakor ni mogel 2i»oksati žoge iz kazenskega prostora. »Pustite jih na miru, fantje, če jim že mi ne moremo dati gola, si ga bodo sami/< so sledila navodila s klopi literatov. In spet so se vrstile menjave. »Menja se Vlado,« je kar dvakrat vzkliknil Tomi Meglič. In še danes mi ni jasno, ali je mislil vlado ali Vlada škaf^a. In potem smo videli priložnost srečanja. Kar trije rdeči so se znašli sami v lü-zenskem prostoru veteranov. Namesto da bi Aljoša Ter-novšek streljal, je poda! Panterju, ki je bil, seveda, ponovno v offsideu. »Tile literati so pa res nesebični,« je sledil komentar s tribun. Mohor Hudej (naš kolumnist v nibriM Hud pes) jo kar rrekajkrat preizkusil svoj strel, da bi mu uspelo, bi moral biti gol mnogo viijf In širši tudi. In potem je dvakrat počilo. Najprej ^žo Radič in za njim še Dejan Bauman sta zadela v črno. Čast rdečih pa je lik pred koncem tekme le rešil Ternovšek, ki je postavil končni izid srečanja 2:1. In po tekmi? Kladivarjevci so se malo smejali, literati so ugotavljali, da premalo Tadeja nje, kaj šele igra lo2a ograve- igrajo in da jim šepa organizacija napada. Vsi pa so pojedli golaž in končno spili tudi pivo. Ostaja še eno vprašanje» ki me gloda. Je zvečer v intimi domače sobe in ob bolečini, ki jo je literatom zadal častni poraz, nastal vsaj kak zametek nove vrhunske slovenske literarne stvaritve? Odgovor sledi. BRANKO STAMEJČiČ Foto: Grup A Za slovenske literate so igrali Peter Ortar - Panter, Boštjan Na rat, Borut Kramer, Goran Pakozdi, Vlado Škafar, Primož Čučnik, Matjaž Pikalo, Vladimir Mihaj-lovič, Tomi Meglič, Tadej Ča-ter, Aljoša Ternovšek, Rok Vtlčnik. Mphor Hudej, Kristijan Rant, Nermin Hasan-begoviČ, Jernej Dimbek in Bojan Salaj. Vodja ekipe je bÜ Jože Biščak. Jemei Dimbek- DimakAijoiiTenHivsku: uGlej, glej, saj $r bodo sami dali gol. ee ga ze mi ne moremo Pa se »gasilska» za spomin na nepozaben derbi slovenskih Irtaratov in dnjgib umetnikov 2 veterani Kladivarja - Št. 80-fO. oktober 2008 m 18 S: HOVI TEDNIK Stojijo z leve: Mire Grobelnik. Barbara Hdel. Rada Savie, Eva Sajko, Anja Kozmus« GonJana RaiSc in Srečko Rdel, pomočnik tranaija. čepijo trener L^do Gobec, Brigrta SüaKec, Sabina Kolj». Nada Savič in Marike Kantinar. Nedotakljive Kegljavkam celjskega Miroteksa zaradi fantastičnih rezultatov zavidajo tudi moški - Tretjič zapored na vrhu Na 20. svetovnem ekipoem pokalu v avstrijskem Ritzin-gu so varovanke trenerja da Gobca že tretjič zapored osvojile prvo mesto» kar Še ni uspelo nobenemu kJubu. Skupaj imajo 7 naslovov prvakinj (1. 89, 91, 95, 03. 06, 07, 08), s čimer prednjačijo. Osvojile so še tri srebrne in Štiri bronaste medalje. Z rezultatom, ki so ga tokrat dosegle v finalu, bi bile med moštvi na 5. mestu, 10 kegljev pred keg-Ijači Konstruktoija! Izid je bil boljši tudi od obeh rezultatov moštev, ki sta se borili za 3. mesto, Zadra in Ritzinga. Seveda je šlo za ženski ekipni rekord kegljišča in dosedanjih prvenstev. Dosegla gaje najmlajša eki- ■ V pa na svetovnem pokalu, v pov-prečju stara 24 let. Barbara Fi* del je do polfinala držala celo absolutni rekord kegljišča. Selekcija Je biia ocflična Zanimalo nas je za recept v sistematiki de]a. vnačrtovanju u^eningov. Odgovoril je tvorec vseh uspehov Lado Gobec: meljito smo se pripravili, začeli smo že sredi julija. Kvalitetne kondicijske priprave v Kranjski Gori je uspešno speljal Bojan Bajec. Nad^ajevali smo s tehnično pripravo. Pripravljalne tekme smo igrali predvsem z moštvi. Fantje radi igrajo z nami, so zelo motivirani, češ, ženske nas že ne Odličen obisk in poraz v 9. krogu 2. slovenske lige so nogometaši Šentjurja gostili OUmpijo. V Športnem parku v Šentjurju» kjer se je zbralo 1.200 gledalcev, so gostje slavili z 1:0, potem ko je v zadnjih trenutkih tekme zadel I^trakovič. Prvo resnejšo priložnost je imel domačin A^č, a je zgrešil vrata. Za tem je gost Cirar poizkušaj s podajo, a je zadel prečko. Sledil je poizkus Mi-Trakoviča, vendar je udaril čez gol. V 35. minud so imeli go-stiteiji najlepšo priložnost v 1. polčasu, ko je udaril Mo-čič, a v nogo zadel gostujočega vratarja Volka. Takoj oa Četku 2. polčasa je po strelu Bubanje domači vratar Kaste-lic odlično posredoval in žogo z zadnjimi močmi izbll v koi. V 57. minuti je poizkusil BakariČ, njegov strel je oplazil zunanji del mreže. Nato je poslal lep predložek do Drobne-ta, ta pa je s približno sedmih metn^v z glavo udaril čez gol. V 69. minuti je sledila izjemna priložnost za goste, v zadnjem trenutku je žogo s črte izbil Murko. Ko je že vse kazalo, da se bo srečanje končalo z delitvijo točk, so se gostje v 88. minuti veselili zadetka. Prosti strel po ^ prekršku, ki ga üko kot Še nekaj prejšnjih ni bilo, je izvajal Karič, v kazenskem prostom pa je bil najvišji 2e!jko Mitrako-vič. Čeprav so si domači ^alci nedvomno zaslužili vsaj točko, je ta tudi s pomočjo sodnikov odplavala z igrajo Olim-pije. Še enkrat se je paČ izkazalo, da tudi možje s piščalko in z zastavico želijo čim prejšnjo vrnitev Olimpije v 1. ligo. Bambergom. »To je najtežji del tdane. Pri tem mnenju ostajam. IgraS proti vsem, že en spodrsljaj te oddalji od najboljše četverice. Prvaki imajo naslednje leto največ težav. Moje punce so sicer odlično začele. Barbara Fidel je podrla 644 kegljev, kar je fantastično. Presegel jo je le predstavnik v moški konkurenci, Nemec v poifinalu. Z njenim rezultatom smo imeli psihološko prednost. Moji tekmovalki, za kateri me je bilo najbolj strah, sta bili takoj za Barbaro. To je moč naše ekipe, ni-koline veš, katera se bo Še Poschs izkazala. Nemke so nas ob koncu prehitele in se silno ve- selile. Meni je to celo ugajalo ...«je priznal stari ligak Gobec. V poifinalu je s 6:2 padla praška Slavia, ko so zm^e Nada in Rada Savič, Fidelova in Saj-kova, v finalu pa poleg njih še Britta Strelec za izjemnih 7:1! »Pred zadnjimi 30 lučaji smo imeli takšno prei^ost, da sta se po menjavah preizkusili tudi Ko-Ijičeva in Radičeva. Smo ena redkih ekip, ki na napornem tekmovanju formo dviguje. Naša končna prednost je znašala 160 ke^jev. Mira Grobelnik je bila naš najboljši navijač, Marika Kar-dinar, ki je še vedno kapetan ekipe, mi je pomagala ob stezi, ko smo potrebovali tri sekundan- te. Sicer pa je bila blizu madžarska meja in Marika se je s številnimi uslužbend ob tekmovališ-ču, v restavraciji in hotelu zlahka sporazuinev^a.« V kegljanju je poškodb manj, sodniki nimajo posebnega vpliva in zato lahko pričakujemo nadaljevanje vladanja. »Naše zdravstveho stanje nadzoruje zdravnik Rudi Čaja-vec. Pred vraü pa je že posamično svetovno prvenstvo v Banja Luki. Upam, da bodo Barbara, Nada, Rada in Eva formo zadržale ter se približale ali celo povzpele na stopručke,« zaključuje Lado Gobec eno zgodbo in že hiti v drugo. DEAN ŠUSTER Hud padec ugleda Boleč in grenak poraz v Slovenj Gradcu - V štirih dneh minus 16 Celja Pivovarne Laško! bodo ugnale. Proti ženskim ekipam nikoli ne nastopimo podcenjevalno. Ne pozabimo na psihološko pripravo. Dejstvo pa je, da je ekipa zelo dobro selekcionirana, sicer zraz-ličnimi karakteiji, ki pa vsi vsebujejo zmagoviti duh. Naša nova prednost pa so že osvojene lovorike. Druge ekipe se nas že bojijo. Leta 2003 smo začeli z menjavo generacij, ko sta nastopili Nada Savič in Barbara Fidel. Potem se je krog razširi), Vsako leto odtlej osvojimo najmanj eno lovoriko.« Stopnjevanje forme Po kvalifikacijah so bile Ce-Ijanke druge, osem kegljev za DomaČi vratar Matjaž Kästelte je dejal: »Tekma je bila zelo enakovredna. Na koncu smo na žalost malce popustili in prejeli tudi zadetek. Na srečanje so vplivale sodniške odločitve. kajti zdaj je kot kaže že normalno, da sodniki navijajo za Olimpijo in ji želijo pomagati do Čim prejšnje vrnitve v 1. ligo. Do raslednje tekme moramo popraviti predvsem Senzacija. Varovanci trenerja Toneta Tislja so v sredo na gostovanju pri Pre-venlu doživeli hujši poraz (29:20) kot v nedeljo v ligi prvakov pri Chamberyju. To je bil obenem drugi najvišji poraz v domaČem prvenstvu za letom 2002, ko so na Ko del je vem proti Pru-lam klonili z 32:22. Toda tedaj je bila kvaliteta tekmecev nesporna. Prevent pa -brez podcenjevanja ali omalovaževanja - ne sodi v to druščino, še posebej ne glede letnega proračuna! Še prej je Koper izgubil točko pri Slovanu in pristaši celjskega kluba so se lahko uro ali dve še naslajah nad spodrsljajem tekmeca, potem pa doživeli še hujšega. igro ob prekinitvah, kajti na tak način smo dosl^ prejeli že štiri zadetke.« Domači napadalec Oskar Drobne je povedal: »Mislim, da smo bili po priložnostih enakovredni Na koncu je pač moralo priti do gola, kajti nasprotnikom je bilo dosoje-nih ogromno preki^kov okrog našega kazenskega prostora. Niti posedati nisi smel gostujočega igralca, kajti sodnik je ta- I rr i : »Če je bil poraz v Franciji še delno pričakovan, je bil sredin daleč pod ravnijo ugleda Celja Pivovarne Laško,« je začel direktor Mijo Zor-ko in nadaljeval: »Najprej bo treba prespati poraz, kar meni še ni uspelo, potem pa opraviti analizo. A časa nimamo, pred nami je nova tekma lige prvakov, ki bo dala dodatne odgovore stroki na čelu s trenerjem Tisljem.« Strateg celjskega moštva je ponovil: »Napovedali smo težko in burno sezono. Zame je bila igra v Franciji večja katastrofa kot v Slovenj Gradcu. Prevent je namreč igral fenomenalno in nismo našli odgovora ne v obrambi ne v napadu. To se v klubu dogaja prvič. Dotaknili koj zapiskal prekršek. Na žalost je bilo t^. Danes smo ga prej eÜ v zadn j ih trenutkih tekme, drugič, upam, ga bomo dali mi. Zdaj je treba to prespati in potem dobro realizirati.« Šentjurčani z II točkami zasedajo 7. mesto, v nedeljo bodo gostili ekipo Triglava, MITJA KNEZ Foto: MARKO MAZEl ^ ^ f^^ f » n i t \ ¥ --V ,;, Wk ŠsntjurČani (v »lenih dresih) soss zgledm borili, tudi Matej Lenart in malce vozadju kapetan Urt^ Gorenak. smo se dna. Mnogo ljudi si tega želi in se veseli. Največji del krivde prevzemam nase.« Potem se je Tiselj ozrl še na j utriš n j eg a nas p ro tn ika: »Hammarby je tipična skandinavska ekipa, mlada» sproščena, hitra, s kombina-tomo igro. Njen dirigent Fre-drik Larsson je proglašen za naslednika Lovgrena. Pričakujem, da se bodo tudi moji fantje borili za svoje barve kot so se >ježki< v sredo. Če se ne bodo, bomo morali začeli razmišljati o drugih stvareh Polovico golov za Celje je proti Preventu dosegel Edi Kokšarov: »Naš zaščitni znak naj bi bila granitna obramba s protinapadi. Na zadnjih dveh tekmah lega ni bilo videti. Če bomo tako nadaljevali, lahko pride do marsičesa. Prepričan pa sem, da bomo že jutri pokazali svoj pravi obraz.« Medtem pravega časa za alarmantno stanje ni. Upajmo, da je dno res dotak-njeno in da slabše ne more biti ... DEAN ŠUSTER Gama prvak brez poraza VI. ligi malega nogometa na Skalni kleti so bile odigrane tekme zadnjega kroga. Prvak lige Novega tednilca je s 14 zmagami in dvema remijema ekipa Gama imited. Izidi 16. kroga: šND Velenje - Pelikani 2:2, Gama united - Corm Ingrad gramat 5:2 in Kalimero - Frangros 3:4. Re-ztiltati lige za obstanek: Ma-rinero - Container 1:0, Tristar -MV Mobil 10:2 in Mik Celje - Maček tisk 1:3. Najboljši strelec je bil šaban Karič iz ekipe Tristar z 32 goli, sledi Rade Kovačič s 24 (ŠND Velenje). m St. 80 - f O. oktober 2008 HOVI TEDNIK sport 19 Vsi gostujejo v 2. krogu košarkarske lige UPC bo celotna četverica, ki predstavlja celjsko obmoČ-je, gostovala. Še najbliže, do Ljubljane, potujejo Šoštanj Čan L Ogrevanje za Makedonce Zlatorog bo gostoval v Postojni pri povratniku v ligo UPC in naj bi imel po napovedih še lažje delo kot v soboto v Šentjurju. Postojnčani so sicer dobili nekaj okrepitev po sezoni v B ligi, a nič pretresljivih, tako da bo srečanje za fante Aleša Pipana samo dobro ogrevanje pred torkovim prvim srečanjem kvalifikacij za ligo Eu-roChallenge proti makedonskemu Amaku na Ohridu, ličani si Še kako želijo do skupine Fibinega pokala. Rpan je zbral vse potrebne informacije o Makedoncih in svojo ekipo že nekaj časa pripravlja nanje, Na gostovanju v tej nekoč bratski republiki bo zanesljivo vroče, takšen je tam že tem-perament. Povratni obračun v Treh lilijah bo v torek, 14. oktobra. Okrepljeni za presenečenje Šentjurčani so dobili novega igralca, temnopolti Takais Brown je namreč že zaigral v torkovem pokalnem srečanju. Z njim bodo nedvomno močnejši kot v 1. krogu DR Ali bo to dovolj na gostovanju v Kopru, je težko reči. Na Obali so sestavili zelo močno ekipo» pravzaprav nekakšno »drugo ekipo Elektre«, saj je v Kopru zdaj kar pet igralcev, ki 50 že nosili dres Šoštanj ske ekipe, ob tem je trener Ivan Stanišak še v prejšnji sezoni sedel na šoštanj-ski klopi. Mnogi so pred sezono napovedovali, da bo Koper ob boku četverici Helios, Krka, Zlatorog, Slovan. In da bo mešal štrene v samem vrhu lestvice- Vse to pove, da neulgrana ekipa Boštjana Kočarja nima veliko realnih možnosti. A pustimo se presenetiti. Še ena zmaga v gesteh? Hops i gostujejo drugič zapored, a v Novo Gorico odhajajo bistveno razbremenjeni. saj je zmaga v Škofji Loki dodobra dvignila samozavest celotni ekipi. Pokazalo se je. da je bil nakup dveh odličnih centrov zadetek v polno. Prav dv^ica Shawn King - Marko Samanlć bo gonilna moč ludi pri novincu v ligi. Gorica je obdržala skupaj celotno ekipo in jo okrepila z dvema tujcema. Da je nevarna, je dokazala že v prvem krogu, ko je skoraj presenetila v Šoštanju. Vendar bo breme domačega terena zdaj na plečih Gorice, s katero so Hopsi predlani v B ligi bili velik boj, v katerem so bili uspešnejši, in za verjeti je, da bo tako tudi v 1. A ligi. Neobremenjeni po presenečenje Elektra se je pošteno namučila proti Gorici in veli- Crvena zvezda po Ježki Košarkarice Merkurja in Je-žice so se v Celju pomerile v uvodu državnega prvenstva. Mlada celjska ekipa je zmagala prepričljivo, s 86:47. Nova kapetanka ekipe je Eva Komplet. Predsednik kluba Urban Majcen načrtuje ubranltev obeh domačih naslovov: »V mednarodni regionalni ligi pa si želimo uvrstitve na zaključni turnir četverice.« Celjski klub je okrepila še tretja temnopolta Američanka. Kes ha Rochelle Tardy, ki 2e ima evropske izkušnje, saj je tri sezone igrala na Islandiji, eno pa v Nemčiji. Če bo proračun znašal zdaj 200 tisoč evrov, si ga želijo v naslednji sezoni podvojiti zaradi odmevne)-šega evropskega nastopa. Za uvod v Multipower ligo bo v nedeljo v Celju gostovala beo^jska Crvena zvezda. DEAN ŠUSTER Foto: MARKO MAZEJ Zleve:hč(treneTjBŽe1jlc8Ciglarja Iva. pa vselej spogledljivo nasmejana Nikya Hughes in Nika Barič. MALI NOGOMET NA UMETNI TRAVI Lestvica Uge NOVEGA TEDMIKA 1. GAMA UNITED 44 2.CÜMA(NGRADa 3S 3. PEUKANI ^ ^26 4. RELAX AVTOŠOLA 21 -8 6.KMNFRAN6RCS IB -11 6.KAUMEH0 17 -3 Lestvica üge za obstanek (7-12) 7.MV-M0BIL (-1T} 24 -18 ^.MAČEKTISK 21 -7 9.TR1STAR 21 10 10.MAR1NERO 18 -7 11. CONTAINER 16 -7 12.MIKCaJE {-zn <1 -56 Gama je šampion drugič zapored, najboljša je bila že v 1. ligi Radia Celje (stnska lige). Stojijo z leve: trenar Igor Angelovič, Aleksandar Pešovski, Bojan Čonkai, Stanko Jo-vanovii, Aljaž Piausteiner, tehnič« ni vodja Primož M iljevič, cepijo Andrej Kolar. Ismir Beriiič, Alel Kos in Nike Bračič. Manjka Miso Bodi-roža. ko breme je padlo s pleč trenerja Boruta Cerarja. Po tej zmagi» ki je bila zapisana v rubriki »moraš«, Čaka Šo-štanjčane gostovanje na Ko-deljevem pri Slovanu. Neobremenjeni in še bolj uigrani igralci Elektre nikakor niso brez možnosti. Tudi Slovan je po izpadu iz lige NLB dodobra spremenil ekipo, ki je daleč od tiste lanske. Zato morebiten uspeh Elektre niti ne bi bil veliko presenečenje, kot tudi ne bi morebiten poraz pomenil velikega razočaranja. V pokalu še vse odprto v torek so bila na spore-dti prva srečanja 4. kroga pokala Spar. V prvoligaškem dvoboju je Zagorje enako kol lani slavilo v Šentjurju proti Alposu (71:78), a z manjšo razliko, lani namreč kar za 22 točk, tako da je še vse odprto v povratnem srečanju v Zagorju, kajti do takrat bo že bolj z ekipo uigran tudi Brown. V RogaSki Slatini se je domača ekipa pošteno namučila z drugo-Ugašem iz Maribora, ki je dobil štiri prvoligaške igralce pred sezono. Gostje so pred koncem 3. četrtine vodili že za 20 točk, Rogaška pa je do zmage z 98:96 prišla s košem v zadnji sekundi. Še najbolj prepričljivi so bili Polzelani proti ambicioznemu B ligašu Braruku iz Maribora, ki so ga premagali s 86:69 in so od omenjenih ekip s Celjskega najbliže S. krogu. Elektra je namreč v Šoštanju v sredo ljubljanske Parklje ugnala s 87:75, kar ji še ne zagotavlja napredovanja. Povratna srečanja bodo v torek- JANEZ TERBOVC PANORANIA ROKOMET 1. SL, 5- krog: Prevent - Cdje Pivovarni Laško 29:20 (12:10); Šimič 8, Dujmovič, Dumančič 5; KokSanw 10, Špiler 4, Tosld-Ć 2, Gajič, Kozlina, GorenSek 1. Vrstni red: KoperS), Celje 8, Prevent 6, Slovan 5, Gorenje 4. Ormož, Merkur 3, Trimo, Ribnica, Rudar 2, Krka 0. PokaJ RZS (ž), čeirtfinale: Pfu; - Celeia Žalec 27:30 (15:18); I>raprotnik 9. Frešer 8; Krhlikar 12, Grčar 5, Po-točnjak. Strmšek '4. Petrinja 3. Debelak 2. KOŠARKA 1. SL (ž). 1. krog: Merkur Celje' Ježka 86:47; Ciglar 17. Verbole 15, Hughes, Barič 14. Jagodic 11, Brown 5, Klavžar, Komplet 4, Abramovič 2. Pirful KZS, 4. krog, prva tekma: Alpos Šenčur'Za^Jije 71:78; Dunovič 20, Avdibegovič 14, Brown 13, U^jomik 8, Sadiba-šič 7, Pele 5, Kadič 4; Prime 19, Goodrich 17, Rogaška -Maiibor 98:96; Ravnikar, I^ingartnik 18. Peaanovič 14, Joiič, MarkowH> Vič 10. Petrovič 9, Pale - Koso-vec, Ambrož. PešiČ 5, Smajlo-vič 4, Hopsi Polzela • Maribor Bmnik 86:69; Shawi 22, Lor-bek 20. Šamanič 15, Vujasino-vjč9.Podvršnik8,Godler2;Vranj-kovič 14, Di • • ^ ^ t..' 4 V-K.'-.- R ArenA/ zmoßotmlctv- ARENA PETROL > PORTRETTEDNASPASOJEBULAJIČ KARIERA Uietki Starti, kj &Q me M na|M| }podbu)ali, ml v«f2ono oi dve vrtifa) s vntfiliii Rnn«^ wm nfel trenirjii pn 13 v ki j« tHl 'tUA' a mUde na^r^me nogometa t? re^sfe. Od iakrj> je bti ^pcn hii«r: in pol leu iem nč?l iiasmpan slm^nsko repre/enianco ^MAII bar»« Slo^eni^ »kori vsD Itaiegonje: U H. (n na koncu k&l kapetan tud» u miido ttp'?mitanco U'2), b jIf? milo manjkalo Q uvrydev na ^mpi^ t^re. i >2 leti »m pivkd »»topt] ra dansko r^^nunco5lcw6il)e. Klubi do »daj Rud« Velenje, (»impi^, NK (eljC. HK Maribor. K Köln ^SV Mdifl^, Mura Uma^. AEP »nie tnüM NX CHje Majgol V dresu fC Kolna piMi Matnni ?3«ma90 2:1. Gol sein levico i 25 inetTov, Za ui gol ti ^ejem iiKß 9cL U »m dDtf^ei za ^e?enianco naiekiTi) pr«i (eUü, Naj veKij« Nogometno; na^t^ti m svetovnem v Koreji ieia 200?; privaiT»: lofnwobd) srnov Kajidlost Poškodba v 08/09 JAZ IN KLUB Uspehi Sod^lovdnfe na evropskem prv&rutvu leta 2000 tn na svetovnem dve leti kasneje; nastopanje v nemšiti Bund«sligl (199^2004), dvakrat uvntHev iz 2. v 1. nemško Bundesirgo; dvakrat driavr^e^a prvenstva z NK ^^aribor. osvojitev pokala Slovenije; leta 1993 izlrdn 2a najboljšega fgraica slovenske ^ige Kastopf 184 nastopov 1.$KLlei7Qofov Želje UvrsNtev i ^K Celje dim višje (v zgornjo ireijino). TrenotiKi pa si najbolj želim üspesnega okrTVrinja ter hitre vinitve na igrike. Publika Zavedam se, da je publika lahko r^as U. igraiec. zaio sent vesel vsakega gledalca, še posebej trsrfh najzvestejifh. ki nam stojijo vso sezono ob suani. Hvala vsem za V2poObudo. A DRUŽABNO Stanovanje Trenutrto v ki studij rra manbo^^i DOBI. Menim, da je pomembna tudi skrb za dober poäRk, prehrano m (egeneracijo ra doseganje dobfiti reiultatov. ll>^A TURI6T1rosta mesta« BUDIMPEŠTA 25.-26.10. • BEOGIUU>16.-19.1Q. • BRIONI 18.10. • DUNAJ 25.10. JESENSKE POČITNICE: UMAG 24. lO.-Z 11. tm. Sol Koralj. htJ. Sol Umag. hit, Garden Istra polp. h za 42.00 EllR/dan (min. 2 dni) • PAIMOŠTEN htl. Zora pGlp. paket 3 dni U od 97.50 EUR/os • MOŠČENISkADRAGA htl. Marina 2x polp. samo 50,40 EUR/os • OPATUA10. • 26.10. htl, Istra >MARUNADA 2008« vikend peket U od 65.00 EUR/os • PREDPRODAJA SMUČARSIUH VOZOVNIC ZA OOLTE. ROOLA ^ KRVAVEC INCEUSKAKOČA Itf» STn svet sgr» do^^PH [Tz^ JE KATALOG 1009/200^. MOU£ • CGIPT Gođte med pniirii 100 In it i^aužljig vrtno mofjd po n3jug&Cnsjšicgn]l HUR9ADA," CAI|l=?fAN #^flL£S^CČNA:529C■■||HM[|||[H Aumusivt SARMELiElK.heidACUAll Ji4*.CENA:4»94 Au INCLUSIVE. POSEBNI POPUSTI ZA REZERVACUC 90 U.10JM6I J^BS^TM^^B ,KU&A od1.849C CU8AUBRE, TERMIN: 24.10.200S rPHEGlfDNlCAtZLnOV WifHt vt^Muko tikUn u iptetH »nnl; Vejk« ^itvihi'. .vbftlmi^rtcflfepsfitBku crtetilp«"".*!" • .-iSmv UUI4]MA HIH«u 244 H»«. UnUUA TCl^- |T(: t\ R ti 7M. HliintOA • PUevt ni: 92 At ftS 1». tlUtiil 42 U H}, VM UD »ti 1* m, KOKR;» M » M«. «714 Ui Guzaj bo aretiran v nedeljo, 12. oktobra» bo v okviru Alminih dni na Svetinj nad Štorami kmečka tržnica ter prikaz pozabljenih rokodelskih veščin. Obiskovalci $i bodo med drugim lahko ogledali kulturne znamenitosti Svetine, pripravljajo tudi tekmovanje v pripravi jedi iz kotlička, z degustacljo ter izborom najboljše kuharske ekipe. V programu imajo še prikaz aretacije strašnega razbojnika Guzaja, mož-nost vožnje s kočijo ter sre-čeiov- Prireditev, ki jo pripravljajo Občina Štore, "Ri-ristično društvo Store in Ui-ristična zveza Slovenije, bo od 10- do 17- ure. V okviru Alminih dni bo danes, v petek, na Svetini likovna kolonija osnovnošolcev in srednješolcev iz celjske regije, na temo Sreče v otroških očeh. Izdelki, ki so nastali na lanski koloniji, so razstavljeni v Planetu Hiš. Almine dneve pripravljajo v spomin na svetovno popotnico AlmoKarlin, katere najljubši kraj je bila Svetina ter je pokopana na tamkajšnjem pokopališču. BJ Št. 80 - 10. oktober 2008 m - 22 Ćf kronika NOVI TEDNIK Neutemeljeni očitki ali neprijetna resnica? Slovenska policija ostro zavrača očitke glede svojega dela pod vodstvom Jožeta Romška, ki so ga pred dnevi razrešili Sem območju naj bi združenje že pred mesed dobilo kar nekaj informacij o domnevnih kršitvah delovnopravnih-predpisov, zaradi Česar ne iz-ključujejo prijave inšpekci-ji. »Nastalo situacijo bodo morali začeti sanirati, saj dolgoročno tako ne gre veČ,« dodaja Petrovič. Vodstvo slovenske policije §e trdi, da z organizacijskimi ukrepi poskušajo doseči večjo prisotnost policistov med ljudmi, a vendarle - kdaj ste nazadnje opazili policista na celjsMh ulicah? SIMONA ŠOUNIČ Slovenska policija je v sredo na svojih spletnih straneh objavila izjavo za javnost, v kateri zanDca vrsto očit* kov, ki letijo na njeno delo. Izjava je nekoliko nenavadna, saj vodstvo policije konkretno navaja primere, kjer naj bi se v javnosti pojačale napačne navedbe, gre pa predvsem za primere v Času, ko je policijo vodil Jože Romšek. Kot je znano, ga je vlada pred dnevi razrešila, a bo svojo dolžnost vseeno opravljal do januarja. Med očitki, ki jih zavračajo, so tudi tisti, ki se vlečejo že veČ kot leto dni in ki nakazujejo na to, da policistov primanjkuje, zaradi Česar naj bi bili predvsem policisti na terenu velikokrat preobremenjeni. In nemalo je takšnih izjav policistov, ki trdijo, da bi generalni direktor policije moral odstopiti 2e zdavnaj. V zadnjih štirih letih je policijo resda zapustilo 886 uniformiranih policistov, vendar so jih na novo zaposlili 1064, trdi vodstvo policije. »Tudi v zadnjem letu odhodov ni nič več, kot jih je sicer, ker je poklic policista stresen,« še dodajajo. Od dovoljenega kadrovskega načrta za letos glede zaposlitev v policiji so ob polletju minimalno odstopa- li, kary številkah pomeni 49 policistov. »O dejanski podhranjenosti je težko govoriti, saj je zasedenost enot zelo različna.« so zapisali. Ob tem naj bi izboljševali organizacijo dela, odpravljali kadrovska strukturna nesorazmerja, poenostavljali admi* nistrativna opravila. Sklicujejo se še na letna In polletna poročila, ca naj bi kazala, da z obstoječimi kadri opravljajo naloge učinkovito. Toda policisti s terena nam že več let govorijo, da statistika o delu policije nikakor ni merilo za njeno kvaliteto. Ni res, je res? Čeprav smo se na terenu in v pogovorih sami prepričali, da so policisti res preobremenjeni, je vodstvo slovenske policije to vedno zanikalo in trdilo, da je policistov dovolj. 2e pred časom smo se pogo-vajjali tudi z Zoranom Petrovičem, predsednikom združenja policistov, v katerega naj bi se iz policijskega sindikata prestavljalo vedno več policistov: »Problemi so tako na večjih policijskih postajah, kjer je vedno več dela, in manjših, kjer delavcev primanjkuje- Predvsem z manjših policijskih postaj na na- Zgoreli štirje avtomobili Včeraj nekaj minut pred četrto uro zjutraj so v Škapinovi ulici v Novi vasi v Celju zagorela štiri osebna vozila. Zaradi hitrega posredovanja celjskih gasilcev se požar ni razširil Še na ostale avtomobile, saj je gorelo na urejenem parkirišču. Gre za vozila srednjega cenovnega razreda, ki so popolnoma gorela, natančna škoda še ni znana, a predvidevajo, da bo visoka. V Škapinovi ulid so bili tudi celjski kriminalisti, Id bodo na podlagi sledi s prizorišča požara ugotovili, ali je šlo za nameren pož^ in na takšen način poskušali izsledili storilca oziroma storilce. SŠol, foto: SHERPA Sum infarkta pri dveh pripornikih v sredo dopoldne so v zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora v Celju morali posredovati reševalci nujne medicinske pomoči. Kaj natančno se je v celjskem zaporu dogajalo, smo poskušali izvedeti na upravi za izvrševanje kazenskih s^cij. Dopoldne naj bi namreč pazniki vodstvo celjskega zapora obvestili o sumu infarkta dveh pripornikov, ^e za moškega in žensko. Moškega so odpeljali na intenzivno nego v Splošno bolrušnico Celje, kjer je ostal na zdravljenju, pripomico so oskrbeli znotraj zapora. »Uprava za izvrševanje i^zenskih sankcij dogodka v nadaljevanju ne bo komentirala oziroma interpretirald,«^ so nam še jzaplsaii v i^avi za javnost. Ker dodajajo, da so oba pripomika oskjtieii. je mogoče sklepati, da moški ni v življenjski nevamosö. Laično lahko domnevamo, da je morda prišlo do poskusa samomora, a to so le ugibanja. SŠol Zaradi zamere nad policista? Ena od stvari, na katere policisti že dlje časa opozarjajo. je, da se znajdejo na sodiščih, ker marsikdo, ki je v postopkih, trdi. da ga policist ni pravilno obravnaval ali ga je celo udaril oziroma fizično obračunal z njim, čeprav to ne drži. Pisali smo že, da je med pritožniki kar nekaj takšnih, ki so tudi osumljenci težjih kaznivih dejanj ^i kršitev. Grožnjam so policisti podvrženi na terenu skoraj ves čas. Ravno tak primer, kjer je nek moški s policistom obračunal še fizično, seje zgodil na našem območju v noči na torek. Nekaj minut čez polnoč so policisti v Šempetru ustavili 30-letnega voznika osebnega vozila z območja Polzele. Ko sta mu policista, ki sta bila v patrulji, odredila preizkus alkoholizlranostl, je SO-letnik nenadoma napadel enega od policistov. Udaril naj bi ga v obraz oziroma glavo in ga pri tem tudi lažje poškodoval. 30-letnlka, ki se je umiril šele zatem, ko sta tudi policista uporabila silo, so pridržali. Z ovadbo zaradi napada na uradno osebo ga bodo privedli tudi k preiskovalnemu sodniku, ki verjetno zanj ne bo odredil pripora. Po neuradnih podatkih naj bi 30-!etnik do zdaj že grozil policistom, ki naj bi ga že imeli v postopku zaradi nasilja. Sicer pa Je bilo letos samo na Celjskem že 17 napadov na policiste. Gre za kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja uradni osebi. Predlani je bilo takšnih napadov na policiste in kriminaliste 20, lani 21. V tolikih primerih je Slo tudi za kazniva dejanje, čeprav )e bilo predlani poškodovanih 30 policistov, lani 28. Naj spomnimo na vidnejši primer, ko je v Tkalski ulici v Celju moški napadel kriminalista, ko je ta želel z njim zaradi suma kaznivega dejanja opravili postopek. Moški je vanj zapeljal z avtomobilom. Če se mlad kriminalist ne bi uspel umakniti v zadnjem hipu, bi ga lahko celo ubil. Storilca, ki je že stari znanec policije, so obsodili na leto in tri mesece zapora s preizkusno dobo petih let. Poleg tega so mu odpravili pripor. Ob izreku sodbe je le-to sodnica komentirala, češ da Je imel obsojeni v priporu Čas za razmislek o dejanju in da si zasluži še eno možnost ... HALO, 113 Vlomi v stanovanja zdaj še v Velenju Pred dnevi smo poročali, da se je v Celju povečalo število vlomov predvsem v stanovanja. Podobna situacija je te dni v Velenju. V torek je na primer neznanec poskušal vlomiti v kar štiri stanovanja. V dveh primerih je ostalo le pri poskusu, v dveh primerih je vlomilec iz stanovanj odnesel gotovino, nekaj kosov zlatnine in dve ročrd uri. Policija zato še vedno svari stanovalce, naj bodo še posebej previdni irl zavarujejo svoje premoženje. »Do vlomov je v Velenju v zadnjih dneh prihajalo v dopoldanskem času, ko je bila večina stanovalcev odsotna. Stanovalci so v blokih opazili Čokatega moškega sr«injih let, visokega okoli 175 cm, kratkih temnejših las,« pravijo na policiji. Vse informacije zbira policija na številki 113. Napadalci zbežali v torek pozno zvečer so na Cesti v Trnovlje trije mlajši neznanci napadli moškega. Pripeljali so se z modrim avtomobilom znamke Honda Civic, obstopili občana, ga prijeli in mu skušali vzeti denar. Moškemu je uspelo pobegniti, neznanci pa so se odpeljali proti Trnovljam. Policija jih še ni izsledila. Isti dan je nek moški na pešpoti med Lavo in Novo vasjo napadel občanko, ji ukradel torbico z dojjumenti in gotovino ter s kolesom pobegnil v smeri proti Novi vasi. Onesnažena Paka Včeraj dopoldne je prišlo do onesnaženja reke Pake v Velenju. Na terenu so že bile ustrezne službe, mdi gasilci in policisti- V reko naj bi iztekle odplake obarvane tehnološke vode iz podjetja Vegrad Ve-mont, in to na kar treh lokacijah. Do po^na rib ni prišlo. Nevarnost pred policijo Ali se bo kdo spomnil in odstranil nevarno usločeno drevo? Vsak trenutek se lahko podre na cesto in pri tem nekoga poškoduje sredi knežjega mesta v bližini policije na Ljubljanski cesti v Celju. Foto: KATJUŠA ® ro C O fe it. 80 -10« oktober 2008 NOVI TEDNIK pisiwüv bralcev 23 Uredništvo objavlja pisma bralcevpo svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljSe prispevke kraj^mo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom» naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter kra- jem, od koder je doma. ODMEV Promenada ostaja, tožbe koncesionarjev tudi v članku z zgornjim naslovom, je bila povzeta zgodba o pogrebni službi Vijana, ki je pred E^jem imela koncesijo za vojniško pokopališče. Povzetek je svetnikom posredovala občinska uprava, pri tem pa pozabila na nekaj nespornih dejstev. Vijana d-o.o. je dobila prvo tožbo, v kateri je tožila Občino Vojnik zaradi nepravilnosti pri podelitvi prve koncesije, leta 1996 in sicer pod št. U 462/97 na Upravnem sodišču leta 1999. Ma to sodbo se je Občina Vojnik pritožila, Vrhovno sodišče je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo Upravnega sodišča RS v letu 2003. V tej sodbi je bilo ugotovljeno, da je Občina Vojnik razpisani postopek oddaje koncesije za pokopali šče Voj nik izvedla ne- uredniStvo zakonito, predvsem v tistem delu, ko se ponudbe niso odpirale javno, kot določa Zakon o koncesijah. Takrat izbrani koncesionar, podjetje Raj, tudi ni izpolnjeno pogojev za dodelitev koncesije, ker je dobilo dovoljenje za opravljanje pokopaliSke dejavnosti šele 20.1.1997, ves postopek pa je bilo treba zaključiti že do 8. 12. 1996. Na osnovi te tožbe Vijana d.o.o. toži Občino Vojnik za izgubljen dohodek v višini 18.300,00 EUR, Za ponovni razpis koncesije na pokopališču Vojnik je Občina Vojnik potrebovala kar pet let (2003-08). Tožt«, ki je navedena v Članicu, se nanaša na neplačane račune Vijani d.o.o., z zakonskimi zamudnimi obrestmi po sodbi I Pg 300/2000 iz leta 2006, in pravnomočnem sklepu o izvršbi. Končana pa je še ena sodba v letu 2008, v kateri je u-eba plačati še 2.168,02 EUR pravdnih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne izdaje sklepa 12.9. 2006 do plačila. Iz navedene- Pctek, 10. oktober: Mars v Škorpijonu bo prebudil v vas romantična čustva. Ne glede na to, koliko dela imate in kako ste obremenjeni, pokažite s kakšno konkremo gesto naklonjenost ljubljeni osebi te daj, ko to sploh ne bo pričakovala. Več stresa in nemira se kaže okoli 16. ure, pazite na čustvenem in finančnem področju. Mimogrede si lahko naredite minus v denarnici ali pri ljubljeni osebi. Previdno! Večer bo harmonične in miren. Sobota, 11. oklober: Luna ponoči preide v Ribi. Za delo in opravke izkoristite čas do večera, ko še ni negativnega aspekta med Venero in Neptunom, kasneje se lahko pojavi prenapeta energija. Popoldne bo kot naročeno za klepet, ki vas bo odlično sprostil. Zaradi neharmoničnega odnosa Neptuna in Venere zvečer bi vam lahko kdo pokvaril sicer prijeten dan. Tbdi sami pazite na besede. Nedelja, 12. oktober: Bivanje Lune v Ribah bo poudarilo čustveno, sentimentalno plat. Družina bo v ospredju, čutili boste potrebo po osre-čujočih ljubezenskih odnosih. Dopoldne se bo pojavil napet aspekt Lune in Saturna, zato previdno vkomunikadji. Lahko se pojavi napetost. Še posebno z avtoritativnimi, oblastnimi ljudmi. Večer pod prijetnim trigonom Venere in Lune bo prinašal prijetne vibracije. Ponedeljek, 13. oklober: Luna vstopa v Ovna zgodaj traj. Pozornost bo usmerjena v urejanje zasebnih zadev, premoženj skih, pravnih in ostalih poslov vezanih tudi na ne premičnine. Če razmišljale o kakšni tožbi, vezani na to področje. lahko to storite danes, ko je primemo tudi za posie v zvezi z zavarovanj i. Merkurje Še vedno retrograden»zato urejajte stare zadeve, Pozornost namenite starejšim družinskim članom. Torek. 14. oklober: Dopoldne bo Luna v napetem aspektu z Jupitrom, kar zahteva prilagajanje okoliščinam. Potrpežljivost morate gojiti zelo zavestno, pazite, da ne boste preveč ukazovalni in vam nebo ponos prinesel kakšne neprijetne lekcije. Doiž- ASTROLOGINJA CORDANA gsm 041 404 935 090142443 napovedi, bioteraplje, regresije astrologinja.gordana^sfoi .r^t wvi^v.gordana.si ASTROLOGINJA DOLORES 0904361 090 14 26 27 gsm; 041519 26S napovedi prlmecjairia analiza astroioginja@dolores.si www.dolor&s.sl ga sledi, da je tožeča stranka na osnovi sodb in pravnomočnih izvr^ v skladu s sodno prakso v RS od sodišča prejela plačila. Iz časopisa sem izvedela tudi, da me je Občina Vojnik ovadila tožilstvu, vsebine ovadbe Se ne poznam, zato na to ne morem dati odgovora. Sliši se kot žaljiva obtožba? Kaj je lahko tukaj spornega, če je direktorica. ki je hkrati lastnica firme, sprejela zarubljen denar, saj sem utrpela vso škodo in finančno izgubo ob nepravočasno poravnanih računih opravljenih storitev po veljavni pogodbi. Morda pa bodo nekateri svetniki Občine Vojnik spoznali, da je ovadba dana za napačno osebo in naslov. Morda bodo spoznali, zakaj so odgovorni in kdo in kako od strokovnih služb občinske uprave skupaj z direktorico z njimi spretno manipulira s pomočjo politične moči, ob tem pa se pozablja na zakone in določbe Statuta Občine Vojnik, ter morda še kaj...! NADA MOČENIK, direktorica Vijane vsem v moji družbi za vso pozornost in skrb, prisrčna hvala pa tudi šoferju Franciju za varno in previdno vožnjo. CILKA KLADNIK, Slivnica ZAHVALA Hvala za toplice Prisrčno se zahvaljujem vsem, ki so mi omogočili, da sem lahko Sla na zdravljenje v toplice. Sem starejša kra-janka in muči me revmati-zem. Prisrčna hvala torej nost bo vladala nad čustvi, zaio so lahko odnosi bolj hladni. Ne iščite sočutja in pomoči, zanesite se le nase. "fežje boste usklajevali poslovni in zasebni del življenja. Ob 22.04 nastopi polna Luna v Ovnu. Pazite na vseh področjih, Ne rinite z glavo skozi zid. Previdno predvsem v prometu in ravnanju z ostrimi predmeti. Nevarnost opeklin in požarov. Sreda. 15. oktober: še vedno je dejaven vpliv polne Lune. Potrudite se, da sprostite energijo, lahko pokažete navdušenje, vendar naj bo vse v zmernih mejah. Ne pretiravajte s čustvi, z izjavami, tudi ne pri denarju. Potrudite se, da vas pri vsem vodi zmernost. Pametno je poiskati kompromise. Velika pozornost v prometu, možnost nesreč in nezgod je zelo povečana, Luna ob 11. uri preide v Bika. Večer bo obremenjen z opozicijo Lune in Marsa, previdno pri vsem, kar počnete. Merkur se zvečer postavi v direktno gibanje. Četrtek, 16. oktober Luna bo v trigonu z Jupitrom, zato si lahko z odlično organizacijo vzpostavite red na ve-liko področjih. Načrtovanje bo vW]uČevalo tudi preživljanje vikenda in praznikov, ki prihajajo. Ta aspekt prinaša kar nekaj sreče in uspeha v odnosih, poslovnem smislu ter pri financah, zato je čas dober tudi za nakupe ali prodajo. Uspešno bo tudi dogovarjanje. Zvečer bo napet aspekt z Neputnom prinašal neosnovan optimizem. Pazljivo, da vas domišljija ne zanese predaleč. Astrologinji CORDANA in DOLORES PREJELI SMO Nerazumljivi voliini listi Sem starejša upokojenka in imam zelo majhno pokojnino. OdloČila sem se, da bom volila za Janšo, ker je edini, odkar obstaja samostojna Slovenija, ki je tudi nam z majhnimi pokojninami nekaj podaril. Volilni Ust sem prebrala, a ga nisem razumela. Šla sem do volilne komisije in rekla: »Volila bom JanJo, kje naj obkrožim, Če ni napisan!« Članica komisije mi je s prstom pokazala in to sem tudi storila. Kasneje smo se pogovarjale s prijateljicami, ki volilnih litov prav tako niso razumele. Na volilnih listah smo videle samo eno vrsto kratic, ki nam niso bile razumljive. Objavili so. da je zmagala levica. Na kandidatni listi ni bilo napisano, kateri kandidati so levica, kateri desnica. Vse kratice so bile v eni vrsti. Če bi bilo po glasovih volivcev, bi morali biti v vladi tisti dve stranki, ki sta dobili od volivcev največ glasov. Ker levica noče biti v vladi skupaj z desnico, to ni mogoče. Mislim, da bi na volilnih listah moralo biti označeno, kdo je kdo, da bi vsi volivci lahko vedeli in bi to razumeli. Starejši smo veliko delali in pretrpeli, da je danes Slovenija to. kar je, in nam je vsem veliko bolje, kot je bilo v preteklosti, v naši mladosti. Nismo imeli možnosti šolanja in izobraževanja kot sedaj . zato so nam nekatere stvari manj jasne in razumljive. Prosimo vas vodilne, da nam daste razumljive volilne lisie. AMALUA ŠTANTE, Fran kol ovo Izziv volilnim zmagovalcem Volitve so za nami in čas je, da močno zavihamo ro-kavel Volitve so za nami in čas »predvolilnih golažev in zdravih jabolk in predvolilnih osvežilnih vod« tudi. Pred bodočo vlado, v kakršnikoli postavi že bo, so postavljene konkretne zahteve, ki izvirajo-iz negotove gospodarske klime in iz njihovih predvolilnih obljub. Kriza ameriškega finančnega sektorja se še poglablja. Ali bo 700 milijard dolarjev velik reševalni paket FED-a ameriškemu gospodarstvu ustavil spiralo dolžniške krize, je »vprašanje za milijon dolarjev«. Globalnih posledic kolapsa ameriškega gospodarstva si ni mogoče predstavljati. Si ga pa nekateri želijo, celo pričakujejo, in to v kratkem. Ta pričakovanja, medtem ko podpisuje mili-jardne pogodbe za domačo nafto s Kitajsko, glasno na-javija venezuelski predsednik Hugo Chavez. Razmišljanje o morebitnem zlomu zahodnega gospodarskega modela nas vodi v zgodovino ali natančneje v stanje francoske družbe pred francosko revolucijo (1789-99), Francoska monarhija je biJa zaradi številnih vojn na robu bankrota. Obubožano prebivalstvo je stradalo zaradi visokih davkov in zaradi neugodnih klimatskih razmer. Cene kruha in drugih dobrin so letele v nebo. Finančni sistem je bil neučinkovit in ni poznal mehanizmov za ogromne državne dolgove. Nezadovoljstvo je izviralo tudi iz potratnega načina življenja aristokracije in Idera. Skratka država in njene inštitucije niso imele odgovorov na realne Izzive. In zgodila se je krvava revolucija ... do nove družbene ureditve. Je potrebna primerjava z današnjim stanjem? Simptomi so sumljivo podobni: klimatske spremembe. cene hrane letijo v nebo, težave finančnih sistemov, lakota, brezizhodnost situacije v tretjem svetu... Če odločevale! ne izdelajo pravih odgovorov, je skrb za naslednji mandat lahko njihova zadnja skrb. Pa če govorimo o Ameriki, EU ali Sloveniji. Žal smo Slovenci med tistimi, ki ne vidimo v prihodnost, se pa lahko veliko naučimo iz preteklosti. Buržoazija Čaka... in seveda slovenski pohlevni narod tudi! ANTON-ZVONE ClZEl Celje ^PRITOŽNA ^ KNJIGA Policijska aroganca Zadnje Čase veliko Časa preživim v družbi ljudi, ki imajo takšne in drugačne težave s policijo, Kakorkoli, policija je organ varnosti in bi se od nje pričakovala urgentnost, uradnost, kultura izražanja, vljudnost in kanček prijaznosti. V veliki večini primerov, ki so mi znani, so policisti pokazali le prvo vrlino, urgentnost na vse ostalo pa so nespodobno pozabili. Namesto da bi se laiku predstavili, izpostavili prijavo ali pa vsaj navedli vzrok prihoda, so ti naši »možje postave«, kot smo jih nekoč upravičeno imenovali, pozabili na vse in preskočili kar na nekakšno zasliševanje. Nekateri policisti so v zadnjem času postali na nek način samo\^ečni in si v želji po večji pozornost svoj položaj napak predstavljajo. V tem trenutku, ko najnižji rang policijskih enot stremi za večjimi plačami, bi jih najprej, vsaj nekatere, napotil nazaj na usposabljanje v smeri sociologije in retorike in jim ponovno ponovil vrstni red postopkovnih manir in načel. Res je, da je veČina ljudi ogorčenih ali presenečenih nad njihovim prihodom in zato reagirajo različno, vendar je poklic kot vsak drug poklic in prinaša svoje tegobe in predpise. To sporočilo ali bolje rečeno problem ne opisuje veČine cestnih in obcestnih težav, ampak le težave v zvezi z raznimi poizvedovanji in preiskavami. V to tudi ne želim vključiti vse policije, pač pa samo osebe, ki si svojo dolžnost in zakone jemljejo vsTOje roke v okviru šentjurske policijske postaje. V upanju v prijaznost in vestno opravljanje policijske dolžnosti s strani mož v modrem vas prav lepo pozdravljam. KC (naslov v uredništvu) AVI® i m ciESi KER IMATE RADI SEBE IN ZEtITE VEC Pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 20 86 VproMfle %a vsa ugodnpsli, vse ostale bomo urodili ml. Ob vpisu v tocttj CPP, podarimo 1 uro praktično vožnio» Tečaj CPP A, B, C, D, E in H kategorije v ponedeljek, 13. 10. 2008, ob 16. uri. Št. 80 »10. oktobar 2008 m - 24 HBimO, Kl GA BERETE NOVI TEDNIK tedenski spored ^^^ radia celje SOBOTA, 11. oktober 5.00 Začetek Jutranjega programa, 5.30 NZ melodija (edna> 6.00 Poročijo OKC, 6.05 Avsenikova melodija ledna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforlzem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, S.OOPoroäJa, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik. 1M5 Maraton glasbenih žel|a (do 13. uib), 32.00 Novice, 13.00 Ritmi, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16,20 Pot v odkrivanje- ponovitev, 17.00 Kronika, 17.30 Jack pol, 17.45 liga prvakov-Celje Pivovarna LaSko-Hammaiby-javljanja Deana Sustra, 18.00 Lestvica-20 Vročih Radia Celje. 19.00 Novice, 19.15 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Kum Trbovlje) NEDELJA, 12. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poroälo OKC» 6.05 Avsenikova melodija ledna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem. 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot. 9.IS Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Magdica Ko-vačič • Verdelj o življenju pred 2. »vetovno vojno, 11.00 Kul-nimi mozaik» 11-OS Domače4,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi. Po Čestitkah « Nedeljski glasbeni veter z Magdo Ocvirk, 20.00 Katrca s Klavdijo Winder, 24.00 SNOP (Radio Kum Trbovlje) PONEDELJEK. 13. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna. Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija ledna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.002. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack-{Ustavitev skladb. 10.00Novia,i0.15Poneddjkc7vo^»rtnodopob^ U.lSBio^ jack*izbiramo skladbi tedna, 13.00 Knlturai mozaik, 13.15 Znand pred mikrofonom • ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSio, 16.20 Ni vsak 23 vse in ni vsak pokliczavsakogarf.l7.00KTonika»17.45Jackpot.l8.00Mala dežela ■ velik korak. 18.30 Poglejte v zvezde z Gordano In Dolores 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov • Veseli Begunjčani in Modrijani« 24.00 SNOP (Murski val) TOREK, 14. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6,00 PoroäJo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna. 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem. 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje. 8.45 Jack pol, 9.15 Postanekvčasu, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15Male živali, velike ljubezni, 23.00 Kulturni mozaik, 13.15 Mala dežela • velik korak (ponovitev), 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 14.30 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika. 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje • kviz, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom. 21.00 Saute sur-madi, 24.00 SNOP (Murski val) SREDA, 15. oktober S.OOZačetek j utranjega programa-jutranja nosta^a. 5.01 Žin-ganje (narodnozabavnanoslal^ja), 5.30 NZmekxÜja ledna, 5.45 Nostal^ja, vaša razvada, kaj pa Šega in navada?» 6.00 PonDčiio OKC, 6.05 Avsenikova melodija (edna, 6.15 Časoplov, 6.10Na-gradna igra, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kroni-ka RaSlo, 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pol, 10,00Novice.iM5Zeleaival,12,00Novice,1320MaliO-pošta, 13.00 Kulturni mozaik. 13.30MaliO-klid, 14.00 Rajske novice. 15.00^n danes, 1530 Dc^odkiinodmevi RaSlo, 16.20 Filmsko plamo. 1700 Kronika, 17.45 Jack pot. 18.00 Pop čvek • Feedback, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val - ponovitev, 20.00 Zabavni večerni program. 24.00 SNOP (Radio Kranj) ■iiiiii^i'ti^TgSSgSMBHWWl 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja loxmika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pol, 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice, 10.15 Najbolj nore podjetniške ideje, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Re^jskeno\nce. 14.15 KaJejdoskop, 15.00 Šport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 16.15 kviz Glasbeni trojček. 17.00 Kronika, 17.45 Jack pol, 18.00 Odmev-ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Kranj) PETEK, 17. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC. 6.05 Avsenikova melodija tedna. 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSio,8.00Poročila, 8.25 Poročilo FU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Pot v odkrivanje. 11.15 Sedem dni nazaj-sveže z domače estrade, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijsice novice, 14.10 Hitli5taRadiaCelje-shjtiprežetopopokine(dol9.iS).14.30 Poudarjeno, 14.45 Petkova skrivanka, 15.00 Šport danes, 1530 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Na plesnem parketu. 19.00 Novice, 19.l5Dobra godba. 20.00 Vroče z Anžejem Dcžanom. 24.00 SNOP (Radio Ptuj) S smehom na pot v odkrivanje Pot v odkrivanje je nova akcija Novega tednika in Radia Celje. Na prvo pot smo se podali v Steklarno Rogaška, o čemer že lahko berete v današnji Številki. Če vas zanimajo podrobnosti, kot je la, zakaj se tokratna udeleženka akdje Silva Juh, graverska mojstrica Anica Trunk in novinar Andrej Krajne ob gravaranj u na sleklo tako sme-jejo, boste morali prisluhniti radijski oddaji, ki bo na sporedu danes ob 10.20. Ce jo boste slučajno preslišali, pa lahko ponovitvi prisluhnete jutri ob 16.20. in Še radijski elektronski naslov, na katerega prav tako sprejemamo vaše predloge, nastanek Česa naj predstavimo: radio-^radiocel le.com in seveda na predstavitev popeljemo tudi vas. Foto: SHERPA Jubilejni koncert ob 15-ietnici Ob 15-ietnici Vrtiljaka polk in valčkov pripravljamo jubilejni koncert, ki bo v nedeljo, 26. oktobra, ob 17. uri v Kulturnem domu v Štorah. Voditelj Vrtiljaka polk in valčkov Tone Vrabl je v goste povabil Okrogle muzikante in Milja kvintet, k sodelovanju pa smo povabili tudi nekaj drugih radijskih postaj, ki bodo v Slorepravtako pripeljale zanimive ansamble. Radio Triglav se bo predstavil z voditeljem Francijem Černeiom in ansamblom Veseli Begunj čaru. Radio Sora z voditeljico Sašo Pivk Av-sec in triom Šubic, Radio Ptuj z voditeljem Jožetom Ekar-tom in ansamblom Ekart, Radio Štajerski val z voditeljem Darkom Bezenškom in ansamblom Franca Lesjaka ter Radio Rogla z voditelji Blažem Svabom, Valerijo Mo-lalninTinetom Lesjakom ter ansambloma Modrijani in Vrt. Predprodaja vstopnic na Občini Štore, v Bife kegljišču na Upi, Bislroju Opoka v Prožinski vasi, goslišču Mlakar v Celju ter dve uri pred koncertom. Organizatorji koncerta so Občina Štore, Kulturno-športno društvo Rudar Pečovje in Novi ted-nifc & Radio Celje. Foto: CK Srečanje treh radij cev Na premieri Čarovnic v SLG Celje so se srečali Maja Šumej, Miha Alujevič in Natalija SinkoviČ. Vsi trije so svojo pot začeli kol voditelji na Radiu Celje. Foto: NM PROMETNI TELEFON RADIA CELJE 20 VROČIH RADIA CELJE nUAlISTVICA i SAVETHEUES-GASRIELLACUMI {Z) Z SO WHAT-PINK (8) 3. (XrTOFOUfl^€ADS-SH^CRCW (1) 4. MAK£rrMINE-JA$0NMRA2 (2) 5. iUBELOVIN'ULONGTIME-MARIAHOUIEY (6) 6. IFTHISISLOVE-THESATUftOAYS (5) 7. YOU CANT STOP ME-SQJtiA\mEPSQ (3| a NEXTPLANEKOME* DANe.P0W7HR (1) 9. STOPI DONTUMVOU ANY?W3W- SHARUHNSPTTERI {2) la MYM£DiaNESNQ0PD06G |4) DOMAČA LfSTVICA t VŠEĆMIslE-S0ULG8EG (5) 1 POD ENIM DE^IKDM-NaSKA (4} 3. TENN MARKOVD2Ü 3) 4. NOCOJ BOMO Ml PfllŽGAUOAN-NOROXFEATVIAOOKRESUN |4) 5. PAST-ŽANA (1) 6. ASSC&KDAJVPfV^ŠU-FUMlE (1) (3} i2) m <5) 7. Š0P8-molor in bencinski ali dizelski agregat), pri čemer naj bi bil doseg z enim polnjenjem baterij in pri hitrosti nekako 100 km/h približno 100 kilometrov. Pri OpItJ so dolgo čakali z zamenjavo vectre. Insi^iia, kot se ta zamenjava imenuje, se bo v limuzinski varianti pojavila že pred koncem leta, v Parizu pa je bila prvič na ogled karavanska izvedenka z oznako sports tourer. Ta je razmeroma dolg (491 cm), kar pomeni, da je za 8 cm daljši od limuzine, poleg tega gre v prtljažnik 540 litrov prdjage z možnostjopovečanja na 1.510 litrov. Seat exeo je klasična limuzina, ki je ta hip Se v nekakšni študijski varianti, v dolžino jo je za 466 cm, v raz- stavno varianto pa je bil vgrajen 2,0-litrski bencinski motor, ki bo zmogel 147 kW/200 KM. Južnokorejski Hyundai je na salon pripeljal i20, zamenjavo za getza. Od tega je i20 nekaj daljši, vendar šiiSi in tudi nižji, na voljo bo kar s sedmimi motorji, med temi pa je povsem nov 1,2-litrski, ki bo zmogel 84 kW/US KM. Volkswagen je pred nedavnim pokazal novega golfa (šesta generacija), v Parizu pa izvedenko GTI, ki se od osnovne razlikuje tudi po tem, da je 22 mm nižji, kolesa so večja, gume širše. Pc^anjalga bo 2,0-litrski bencinski štiriva}jnik, ki bo imel 155 kW/210 KM, kar iiaj bi zadoščalo za največ 240 km/h. Golf GTI se bo na ti^ pojavil prihodnje leto. Japonska Tbyota, nedvomno prva avtomobilska hiša na obli, je na salon pripeljala novega avensisa v limuzinski in karavanski izvedbi. Avto so si zamislili, razvili in tudi izdelovali ga bodo v Evropi. Vozilu bodo namenili obnovljene motorje, poleg teh tudi novi samodejni menjalnik. Ob tem je Toyota pokazala še dokončno izvedenko malčka IQ, avtomobila, ki bo na voljo že v začetku prihodnjega leta. Prav tako japonska Honda se je dičila z novo izvedenko hibrid- nega insighta. To bo povsem resen družinski avtomobil, ki bo meril 473 cm, po zatrjevanju Hönde pa se bo ins^t na ceste pripeljal v začetku leta 2009. Pogon bo torej hibridni, pri čemer bo električnemu motorju v pomoč Se i,3-ütr-ski bendnski agregat. Kia, ki je sestavni del veliko večjega Hyundaija, Je pokazala končno verzijo soula. To je nuj-hen enoprostorski avtomobil z razmeroma nenavadno obliko. Dolg je 411 cm, na začetku pa ga bosta poganjala 1,6-litrski bendnski motor in prav tako 1,6-litrski dizel. Ni še znano, kdaj se avto pojavi na evropskih tr^ in po čem bo. Čeprav Porsche v francosko prestolnico ni pripeljal panamere, novega največjega porscheja, je bilo na ogled veliko tistega, kar ne bo za ve liko žepov. Pozornosti je nedvomno vzbujal ferrari California, kupe-kabrioletska varianta s kovinsko zložljivo streho. Motor je znan (osemvalj-nik. ki bo razvil 338 kW/460 KM), zraven bo sedemsto-penjski menjalnik z dvojno sklopko. Po tovarniških podatkih bo najvišja hitrost 310 km/h. pospešek do 400 km/ h pa4 sekunde. In ne sprašujte za ceno, kajti avto je menda že razprodan... Fordka Pri nas doma uživamo drugače* izbrali smo Peugeot. AKCUA - TESTMA VOZILA PEUGtOT utiTBt v DOva^Morr« 5T 1 TIP PRVA REO. km BARVA 1 407 PREMIUM 2,0 HDI - 4V ! !OOkw/136KIVI 18.9.20D7 1091Ö KOVINSKA ČRNA 2 i 308 PREMIUM 1,6 16v - 5V ! 88kw/I20KIVI 26.9.2007 6993 BEU 3 , i 4007 PREMIUM 2.2 HDI mzzw 14493 KOVINSKA SIVOZE- IBA ■ 407SW PREMIUM 2,0 HDI - 4V 100kw/t36KM 23.1 2008 12370 KOVINSKO ZELENA 5 807 SR 2,0 HDI 8ai(w/t20 30.3.2007 33550 KOVINSKA SREBRNA 5 207 TRENDY 1.4 16V - SV 66 i(w/9QKM 29.2.2008 9400 KOVINSKA SIVA 7 BOXER L3H2 2.2 HDf 8Hkw/l2DKIS1 20.112007 17124 BELA 3 BIPPER Furgon 1.4 HDI S.4.2008 6500 BEU DODAT. OPREMA Kovinska barva. 17 col lite piailšča, Tsmpomdt, park. j^gti?ofii SI»kw/6a KM AKCIJA - NOVA VOZILA Pf UGEOT 207 Trendy 1,4 16v 70kw/95 KM 308 Confort paek 1.6 16v-SV 8S kw/l20 KM Oodaina ugodnost pri menjavi stam za novo Dodaina ugodnost pri menjavi stan? 24 flOVfl Dodaina ugodnost pri menjavi tiaro za novo 308 5W Premium 1,6 16v 86 kW/120 KM 407 Premium 2,0 HDI - 4V 100kw/136KM Partner Premium Tepee 1,S HDI 66KW/S0 KM Količina vozil je omejena. Za vsa vozUa nudimo ugodno financiranje. Kovinska barvs. park. senzorji zadaj, 17 col lite Mča Kovinska barva, strasne leive, dodal «4iemn stekla Kovinska barva Klima. deana drsna vrafs Kovinska barva, Kovinska barva. avlomaiska kffma. radio CD Kovinska barva 'OCeLJE / . O'/' M M'lte IMM mCc^ Bftu PSCPEUGEOTC€U£.-lpeve»V821,C«|e- M:0342« 1242 PE PELK^ECrr FMVNE • Dot^ v» 128. Ravne ne Kondim • M: 02 S70 M immrr VOZILA PRODAM RENAULT 191,4 odogio, letnik )99d, prevoženih 112.7DQ km, r«g. do 16.2.2009, lepo ohrai\jen, prodom zo 760 EU ft. TMon031 378403. 506i i^KAULT U ni, klimo, lelnik 1995, prevo-žemh12B.260b,reg. (lo5.5.2009,5 vral, vsa možno opremo, prodom zo 750 EUR oil po dogovoru. Telefon 051 361-260. »61 KUPIM OSEBNO vDZilo, od letniko 2000, kokrsno koMupim. Telefon 041 361-3M. 4356 STROJI PRODAM IKAKTOR Šlore 404, super lepo ohronjen, kipervenlrt kompresor, prodom. Tele-Fon041 35S443. soo6 MIKSER zo miksonje krmne pese prodom. Telefon 041 999.906, 040 455-99D. VlUzo prenos okroglih bol pfodomo. Telefon (03)5796^53. S532 PRSSO, novo, focno, hidrovliko, premični k» in trlfozni šrolor u žito, prodom. Telefon 5461-605,03) 783-954. &ii8 POSEST PRODAM MARIBORSKA teshi. Prodom grodbsno porceto, 472 m^, primemo zo poslovno-stonovonjsko ^javnosl. Ceno po dogovoru. Tdefon 041 672-374. 4627 CEDE, ^rjdlo, iskono bkodja. Prodamo slovbno zemljišče, 1.244 m^, sslovbo. Moina grai//ijo već objelcJov. Tefefon 031 32V946. 4827 Na oudovrO mirni lokaciji Male 6r»-slovča - PreMria ob gudiSku polag ribnika ob Savinji« prodamo 9 komunalno opramlfonih parcal volikih 700-1300 m* a plaeanf m komunalnim priapavkom sa gradnjo mansardnlh Mi v velikosti pribl. 13x15 m. Možna je gradnja montažne a)! klesično grajena niäioenergijsk^ hiie do 3. PG faze. Cena |e I10eur/m2brez DDV. Kontakt: VENĐEJld4i.o.. vtfww info.sr info^vetidersi gsm; 031/540 002.041/643435 ZEMUlSÖ, 2.500 m^20 grodnio tnonj» hiie (gospodor^ bivolni obleki), s pn-dobl|enim gradbenim dovoljenjem, med Novo Cerkvijo in Dobrno, elektriko, vodo no porsokanico. AaroCnKko poloinleo oziroma z OMbnlm dokumentom naročnika Novega tednttca, MetekorlMene Uflodnesti se ne piwieselo v nnledhnje leto! STAREJSOhiŠD prodam. Telefon 04) $50- 543. 5129 ftOGAK, Donoda Goni. Zddjiša pod slov-bo, 48 m^ povrano stovbe 39J2 m' (stor^ ftonovonj^ko vinograd 150 tn^ njiva 1.000 m^ef pflsrik 498 iR^, prodcmo zo 30.000,00 EUR. Zsm-IjisĆe pod stovk, 124 m\ sTonovanjske povriine 346,05 m' (slonovonjsko hin ioprdma),le^'{z9rodnj6l974,v$eliefto 1990, pn^moa 66.000 EUR. Telefon 041 708-196. Svetovanje, Nan Ardrei KrbavK, s. p.. Gorko pri Stnorlnem 57 <, (elj6;h1tp://ivelovonje.9Q|bo.noi. n ^ ■»tt www^tftM^ HKi ttnmtk pvctli Info: CW1 653 378 Zdenka J^gođ^C NOVA CiHnv, Umbar;. Prodamo flotto-vonjsko htfozgarožo, 150 m^ bivalne povräM, o6tH)vf|«r>o 1980, (fvori^re pribliiflo 300 m', oslolo zemljiM približno 1.600 m^ zo 90.000 EUR.Tdefon 04) 708-198. Svetovonje, fvan Andrsj Ki^ovk, s. p.. Gorku pri Smortn^ 57 c, Celje; http://$vetovanj6.gajbo. net. n ■ Irulovi^'iMvttvi, fnimo Iwf M« povfSina enoJe 175 m' p(?vfXi-no 2eml|>i^o/efioto do 540 m', vsi ptiklju^U, gotožo, končano okl. 08. Cena za 3. PGP 129,000 EUR jz DDV}. Več no www.grodimt>hrse.cQfn. BIGIBd.o.o.,M.04186M75 KUPIM MAtüSO hi» oti parc^, vC^u oli blsnji okoTn, kupim, ftialolokoj. Telefon 031 321-946. 4827V HI^O, v Celju z Golico QÜ kfnehlo, kupim. Nudim p^eno ploolo, tokoj. brez posrednika. Telefon041601-555. n ODDAM KASA2. Gostinski lobi z adkupom tnven-torjadomovrKiiem. Telefon 031B93-727. 5019 Starejie meicansko staiiovaRje v Celju«center» v^ikost 120 m', prik^uclii plin. caTV. potrebno obnove, cena 1.20D EUR/m'. prodam. fiAdksimiiijan» d.o.o. Info051/30S432 Oddam v tuiem poslovni proftofv kompleksu iMviegBEllllA na naslovu Seligrajske asts 2 C« Celje, v vefrfcosti 72 m^ trgovah in 35 m^ pisamilkfb prostorov. Kontakt: 03/42-7MOO aH GSM: 041 033-581. UndJ KstvA I.». Sin«. PrnvtAo «8, FRANKOLj]VO, Cresipce. Prodamo posiovno-slonovonjski objekt, 330 m', dvorik'e 388 zgrot»! 1902, prizid^ 1968, u 65.000 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andr^ Krbovoc, s. p., Gonca pri Šmorinem 57 c, Celje; hnp:// svetovan [s.9ajba.nel. n STARD^I gostinski lokal prodom. Teiefon 041 666^8. 5129 POSLOVNI proslor, primewi kot ardinaD]o olten^dlivne medkir\d, predovalnico oli pisome, tmini kuhinjo in sonrlonlom), vetđ(05t 70 m^ tergomzo, 36 m', oddom no bkooli Teharje. Telefon 041 617-500. S098 V Laškem oddajamo v najem •obe sa delavce 041 634 940 mute camuwtimvj»! i ZiUK, otipov tni-Već^m, 11. rtodstropje, oddam.Telefon031 343-913. 2195 AftCUN - VOiNiK. V modernem stanovanjskem nn selju se prodaja 14 stanovanjskih enot • novogradenj, hil v podaljšani lii. gradbeni fazi. Objekti so velikosti 115.145 in 165 m- neco Wvalnih povrtin s pripadajočimi zemljHčf velikosti 400 - 730 m'. (Dokončanje gradnje je predvideno do sredine novembra 2008. tnfomiocJJo: Li prolekt, d.o.o., 031 393-458 in 041 797-206 ter na spletu http://wvifw.ls-prQiekt.sl/. iKem STANOVALCE v v okolid Loškegooii RimslđiTopIk, iSem. Semsamdu, n^ dilec. Telefon 041 526473. $&3e EBHm PBODAM DVOSOBNO stonovonte, Bt n\ v knitmi-(evi ulid, v blizini 4. osnovne prodom. Telefon 041 781-^66, po 16. m 4751 OBNDVUENOeoosobno stanovanj». Ha olo* ku, 36 vpritliqu, prodom zo 66.000 EUR. Telefon 040 992-178. 4770 IZOLI Erwsobno stmvovonie, le 150 m do Korijivego (TwfQ, sobo 12 m^, kuf^ 6 m^ kopalnico 6 m^ skiipno 24,47 m', zelo svetlo ir^ leto 2006 popolnomo prena^eno, p/odam zo samo 125.000 EUR.Talefon031 37(M86. p ŽALEC, lOđfićBvo utko. hodom popdmmo obnovljeno stanovanje, 39 z bolko-nom. no 49.000 EU«t.T^on 041970-698. p DVOSOBNO stanovor^e, Dolgo polje, S5 m^ l/S nadstropje, vseljivo Iflkot obnovTje» flo, prodom. Telefon 0413SM00. 4©77 STANOViUUE vtentrv Vojnika, ^ m', ioshto ogrevonje ne ptin oli no trdo garrvo, cotv, odsl, prodam. Cena po dogovoru. Telefon031 526-621. 4995 OBNOVUEMO slonovonje v Nazorjoh, velikost 73 m^, prodorno, lelef» 051 640-OSB. 6032 ENOSOBKO stonovonje, 34 m^ no Zelenki, prodam. Inforrrtadie po telefonu 040 473-704. 6^07 ENOSOBNO sSanavmi|e, 32,SD m', v onlrv Celjo, nodstropie 3/3, staro 22 lel, pro-dam.Telefon041 9254)25. sioe MAMuz^k«fn (rgu v Cefju prodorno pritlično sronovanjd, velikosl 1)6,43 m^, nui-nost preureditve v dve stanovanji, ceno 150.000 EUR. Nepremičnino je v losti - it. 80*10. nepremioiinske dnižbe. Telefon 051 305-432; wvnv.moiKimilijon.si. Mak^ million, d. 0. o.. Ljubljansko cesla 5, Ce(e. n NA Savinjskem nobreiju v Celju prodamo slo novo nje v 2. nods1ra(^u, velikost 121,95 m', z balkonom in kletjo, mož-rwsl preureditve v dve stonovanji, po-^ no Loškega, možnost souporabe vrta, certnilno grelje no plin, oddom nojroje upokojencem oli dmžini z otroki. Pisne ponudbe pošlple no Novi tednik pod šifro LASXO. NAJAMEM CEUE oti Šentjur. Nojamemo enosobno oli dvosobno stanovanje. Telefon 031419-403. S113 ODDAM GAJIAZO v goražni hlŠi, v Vojkovi ufid, oddom. Telefon 031621-977. 4999 GARAŽO v Celju oddom v nojem. Telefon 051 348-302. d ZAMXZOVAlNOomvo,skrinjo,sMlfait televizor, kuppersbusch, tiosed, dvo fotelja, fmncosko posSeljo, hbdilnik, otroško s<^, posfeljo, susÜni s^j in profni stroj |Kodom.Telefw)040 B69-48i. 5092 ^DILNIK Gorenje, kombiniran, 2*2, rabljen, pocsn) prodomo. Telefon (03) 54BS444. 5102 DVE kotni seddni gan^, s fuflkcjo ča, prodom. Telefon 04175^15. 5085 IMATl teiovt z odvwn toUjsno beSo Mv tiiko in stoftovonjsko «premo? Telefon 0414IS412. siot MATERIAL PRODAM LADUSn pod, bnino, opaž in komen §kn'S prodom.Telefon041 637-202. 4746 DRVA, bvkovo, krotko žogat» ter dolgo v hkidih, I dostovo, prodam. Telefon 040 211446. p KSIS in |]lohe, aš^, j^ javorjo, srnreke, hrosto, bresta, lipe, prodam, telefon 040211-346. p BOROVA vliodno vrah}, kompletna velikost 0,90"200 m, prodom po simbolični ceoi.Telebn 571M43. DRVA, bukova, suho, prodorno. Telefon (03)5796-353. ŠS33 BUKOVA ceporKi metrsko diva prodom. Telefon 03U96-951. S540 ORVA, bukova, rozžogono in nncepono, 60EOR/m^jrodom.T^041 637-524. S106 PRODAM DIATOHIČNO harmoniko B, Es. As, z Amono glasilkami, rdeče (me borve, stoco 3 mesece, prodom zorodi bolezni. T^on 040836-257. sois NOVO otroška £otonim banwniko, veh-kost 34 m, i^lofllev C, F, B, trticrut ugloseno, prodam. Telefon 031 485-488. Š531 PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 kg naprej, doma^ vzr^o, možno dostava, prodomo. Tele-fon031 509-061. 4675 PRODAJATE NEPREMIČNINO? POSPEŠrTE PRODAJO! BREZ PROVIZIJE! Ponedniitvofnfo 30 in pnvDznrlivo. $.p. UlieaU. drvsija 12. Ce^je Telefon: 041 80 7060 BURSKf kozte, store 4 do 5 tnesec», zo nfldoljnjo rejo oli zokol, prodom. TeW-rDn041 85&4)08. 4Q22 NESMKE, nove, giohoA, pred nasnosl-jo, prodamo. 8rezpl«t» doslovo no dom.Vzrejo nesnkTiboot, telefon (02) 5821401. p OVKA, plemenskego, rodovni^ego, store-go 3 leta, prodom, Telefon 041 371-404. S040 NESNICi, grohdste, rjave in frrw, pflžks9o 140 kg in t^&o, posme ls,le^ 120 kg, pcodom. InfornioojTpo telefonu 041 980-981. 5065 PH^, od 30 do 210 kg, domoćo kuhooD hrano, ugodno prodom. Možen zakol pri prodololcu in doslovo no dom. Telefon 031311476. $S34 nUCO simentolko, brejo 8 mesecev, pro-dom.T^fDn572^93. »e» BIKCA simentaka prodom. Telefon 5413-019.041 357-024. 6077 OVUE mbifice in ovce prodom. Teleton 03) 801-960. L397 TEUOA In biko, težo 150 kg, prodom. Telefon (03) 5739-391. 507e UBODJE go», vokolid LoäeQO, prodom. Telefon04QB42-567,Joze. 5082 TEIHA, bi, prodom. Kupim žrebeto. Telefon 031321^72. L399 TEKOsonentaBo, bnjo B mesecev in bikca simenlolco, težkega 140 kg, prodom. Telefon 041 209-372. 5093 ODOJKI, od 25 do 30 kg, vzcejene no domoa kmefiji, prodam. Mormoqe po telefonuOSl 806-148. $539 PRAŠI0, mesnoto pcsme, od 25 do 60 kg, prodomo. TeMon 031 544453.&ss& 8IKCA simentdco, ležkego 1B0 kg, cena 600 EUfl, prodom. Telef«) 031 464-629. 5Cfi6 KUPIM TEUCO ati kravo za zakol kupkno. Telefon [03)582^404.040 647-223. Š4d6 PRODAM KVPPERSBUSQ1 in opremo zo tršoboo diK novonje prodom po ugodni ceni. T^ fon 041 399-347. 49e& JEDILNICO (omara, mizo in 6 ^olov) ugod* no prodam. Telefon 041 782-021. 5060 Tilnik, 4 2, liosed, fotelje, omoro, pralni str^ zamrzovcinik, tilnik, 2 2, posteljo Hd., prodom. Telefon 051 424-303. 5101 . CENE NU i hanm 13-15 k üredcve 15-25 TRŽNICI V oraziiebelo lS-26 omaSenleće 1.5-2,5 . CELJU orenvke 2.5 Ivuifcs 1.5-25 7FIFM fAVA iabdka 1-2 bAn 1-15 kdo 4 kivi 3-3.5 bučno ofie 3-13 dne 2-2.5 bitva ^ imone 2.5 3 mafderine 2-3 12-2 oreNcđ 34 Česan 6-10 fOirivzrnu orehi iedrce U fižol stroä oomsfSAb 1.S9 2-28 nu» 4 rw fioe nekiame 18-25 kofBflie 1-1.5 kfoirair G 6-1 GOZDNI SAOE^J ktimeß M 8 oobesuhß TO den 15-20 ottfovl 2 iiiräü 2W0 oanie 1.3-2.5 lisičke 15-20 usaüSni; 15-25 kostanj 4 Deteräli 6-7 martn 6^ nm 15-2 med 5-7 imr 2 MUČNI IN JAJCA redlmssooek 2 5 redhevi^ 2 skuia 4 nKfč 2.W sladks skuta 5 sobs (Ravnata 25-3 iiiirs 0.1S4)25 endrrä CENENA EKOLOŠKI TnŽMia äwa&a 2 □en 2 ma knrww 1.5 zelie presno 0.6-1 kromnr 1 1.3 nslowifl 1 adma 2-2.8 niEe 15 oarafSn^ SAD.S iabolcB • 1-1.5 oktober 2008 m - 28 mali oglasi - informacije NOVI TEDNIK Vrtnarska prodajalna TISA Škof ja vas 40 Tel.: 03/491-68-70 VAiA PRODAJALNA RASTLINI TIUĆKO, težko 150 kg, brezstevilke, kupim. Telefon 5739-4}4. so8i ■M SI .K i PRODAM CIfRESi za m mejo ugodno prodoni. Telefon 03) 291-B6M03) 5718^39. Ž192 DOMAČA miknpljwo jabolko zo ozimnko prodomo po O JO EUR/kg. Telefon 04) 995-3)8. 4991 BIO jabolčni sok in bio jabolka za ozimnico pro^tno. Telefon 03) 786-975. 50u CIPRESE, smorogd In navadne, ugodno prodoin.Telefofi04l57S^63. S028 P^Hia in tntiknla, v vmah po 600 kg, prodom. Možno do^ovo. Telefon 04) 742-334. 5030 POTREBUJETE DENAR IZPLAČILO TAKIMI 03/490 03 36 Žnider's De lie. Gosposka ul. 7 I žatf»'» a o 0. Ul Vhi KiwghwH 5, Mafta | NUMERO VNO HIOinUKELmSIE, niDIUDOLOCnÜSbUNKOiDKE DO 50 % obremenitve, store obveznosti niso oviro. Krediti no osnovi vozilo in leasingi. Možno^ odplocila no pofoinice. Fn'rfemo t^di no dom. NUMSRO U^'0 Rob«rtKukosTM »p. Mitnako 'J. 2Q, tel.: 02/252*48<26, 041/7S0-560 NAJUGODNEJŠA GOTOVINSKA . POSOJILA!!! rrAKOJŠNJE CZPLAĆILOr Zneski od 500-1.500 EUR r\a 11 mesecev. IPREVERITE! PE MARIBOR. Partizanska 5 tal: 08 2001630.040633 332 PE CELJE. Ulica XIV divizije 14 (e(: 08 20D 16 30. D40 633 334 [Skupina 6, Fhianöna štorih« d.o.o.l VCELIU, na povnniSO o, prodom konizoa zrnje. TelefooOS? 8)0-220. so62 MESKüOPUENA jabolka zo oiimnko^ sorfe jortoton in kr^opecelj ter jabolko zo p/evnje, prodom, telefon 03) 768-)75. Š53Q KORUZO v zfnju, Ionsko, prodom. Telefon 03) 768-334. ao9i S(H^0vin0,po0,90EUR in mos», prodom. Telefon 05) 022-360. d537 400 kod slame, lena ) EUR, prodom. lelefon03) 806-)48. S039 MEŠANO befo in nteče grozdje, m^ in vino, prodom. Ceno po dogovoru. Telefon 03) 534-970. so84 KRMNI krompir v vrenl^ pndom. Telefon 04U63-137,(03)5n8-102. so9o HIEVSKJ gnoj prodamo. Telefon (03) 5777-357. 3t06 GfiOZDJE, ('mo, izobelo in ö, 20S/S5/R16 Kleber crislot Štiri jekleno plotišro in verige, ugodno prodom. Telefon 5731-500, 041 549-578. soeo ORVA, suha, mešano in kotel, 100 I, zo žgonjekuho, prodom. Telefon Q41 646-7R ž 194 CISIl{(NE zo vodo ali olje, plo^tične, od IDOO litrov,prodon^.Telefon 041 663-137. 5090 ŠTIRI letne gume Sovo mtemo, 115/65/11 14,14 EUR/kos, prodom. Telefon 031 274-784. 5tcw SEAT cordobo, letnik 2002, prvi lastnik in burske koze,predem.Telefon 051610-39B. $110 V ROGAČI Siotini prodom steklen« iirizme, 20-20>10 cm, 68 kosov, temno rdeče kiinker robnike, 24"1]5''5cm,zo stopnice oli bolkonske obrobe, pomično hro-stovo drsno vroto, 2*1,05 m, zosteklje-na no dva delo, t okovjem, vhodno hrostovo vroto s podbojem, 2,05" 1,05 m, zostekljen zgomji del in tri mo^e obleke, nove, številko 48/50. Telefon 5816-312. Š&4T SAMOSTCUEQ kovinski rezervoar zo kurilno olje, o-testirono, 3.087 I, velikost 2,5'U''0,65 m in plinski gorflec zo nomestitev no p«, znomke Lomborgi-ni, ugodno prodam. Telefon 547M48. 512? KUPIM TRAKTOR, prikolico ter drug sfroj, tudi v okvori,motokul^votor in kwomo vozilo, kuplm.Telefon041 407-130. 468i ZENHNA posredovalnico Zaupanje, ki je tiponje v ljubezen v preteklem letu povrnila več kot 35.000 osebam, posreduje zo vso storo^no obdobjo, bre^ p1(tćno2a zen$ke do 46 lel. Telefon (03) 5726-319,031 50S495. Leopold Grešnik 5. p., Dolenjo vos 85, Preb^. n 30.000 pOdrMovan), 11.000 novih poznanstev Je Mio v preteklem letu aklenjenlh 2 naio pomočjo, Uetoe kaže, da flh bo ee več. Ženibia posredovalnice za vse generacije Zaupanje, Dolenja vas 85. Prebold. 03/57 26 319, 031 S05 495, 031 936 378 CQJAM, posten, 49 let, z dobro službo, žef r žensko do svojih let zo resno zvezo. Lahko se tudi presedim. Telefon 041 248-647,ogencijoAlon. sose iskreni fan^e ližejo preprosta, zvesta dekleta. Mnogo jih je. zalo purv-08, pozsUte na lazočaranja tar jth brez sirošKov spoznajte. 03/57 28 319, gsm: 031/836 378. lMpei4 (Hi'Vi s.p. Ootoi^t V«B &5. PebaU LEPA Celjonko, 32 lel, blond dolgi lasje, S svojo hfso, želi prijote^odo 46 let Resno. Telefon 041 248-647, ogencijo Alan. sose PODJETNICA, 36 let, djsko obmoqe, zelo privloćno, želi prijatelja do 56 let. Resno. Telefon 041 248-647, ogencija Aion. E056 UPOKOJENEC, zdomec, želi ^»znoK vozni» monj» poslove, mm, zo jesen živlie-njo.Telefon 041 602*395. 5t09 AGM NEMEC d.0.0w SU:RAŽa.3270U&(0 TEL:03S646Ht 8SM:041625 913 ZAPOSLIMO; gradbenega teh nikar inieitiija gradbeništva ali dipiomi ranega Inieniija gradbeništva Kontakt: 041-625-013 ali 03-5M8-841 RAD bi spoznol žensko. 5em involidski upokojenec, stor 50 let. Telefon (03) 5441-174. siti ŽIUM spozmifi stor«j^ro gospodo (ki živi som), s kolenm bi bilo v skupnem gospodi njstvu. Cenjene ponudbe pošljite no Novi tednik pod šifro SEPTEMBER. &112 MCO Polo, Notoifto Uril, s. p., LjuUjcnsko 14, Celje; v Celju zopostimo notokorjiHco ter deklefo in fonte zo pomoč pri delu zo sankom. Nedelje proste. Telefon 041 729454. 4971 SUKOPliSKARJA zc po^m.Mohor, d. 0.0., ^rcnoviievo 11 Celje, telefon 041648-121. n PIZZERIA Verdi-Vedi v Gnzoh 125 zoposü fontovstr^žbi in osebo zodelovkuhinfi Pol^Kite 041602-493, Tomož. n NK detovco zaposlim zo nedt^oćen m. Možno trojno zo poslitev, delovni cos od 7. do 15. ure, solate, nedelje pfoslo, 00 8QD EUR neto. Storost do 40 T^fon 0407544)25. Robertoiket. s. p.. Vrhe 33, Teharje. 6069 IŠČEM frizeriioz nojrnonjtremi leti i^nilenj zo som«tojno delo v »Ionu. Delo pote-ko v Celju. Informacije po telefonu 041 753-588.Avrel]ioKompon,s.p., Dobrno 3 b. 5114 RAZWO IZDELUJEMO projetle stonovonjskih \nl. gospodor^ih in poslovnih objektov in podobno. !elefon{03) 6104-182,031 393-560. A^tS^rojeklironje, Anton Strni», s. p., Gobrovecl 0,3241 Podplot. n SAM svoj masters profesionalnimi in spe-ciolniml stroji iz izposojevolnice SAM v Celju (Kudinjo), Ul. brolov DobrotinŠkov 13,telefon (041)629-644,(03)5414-311. n MASAZAl Ali si želile sprostitve po napornem delcvniku? Vobfmovos no sprostitev z mosožami v Teropevt^o refleksni mosožni studio, Pohorsko ulico 13 a v Novi vcrsi. Stem ki;ponckom dodaten 10 % popust, ffororila po telefonu 031 664427. Nataša Polonca Vrečko, s. p., Pohor5koulica13o,C^[e. n PREMOČ, zelo ugodno, z dostovo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vlodimir Per-nekAp.,Sedlo$ek91,Podl^nik. n NUDIMO izvedbo dvoriš^ tlakovanje, osfol-tifonje, prevezave fekolij itd. Moks Grod, d. 0.0.. Zg. Kudinjo 34, Celje, telefon 041 637-273. sots ĆEslesomi in nihče rwsMszD vos, potdicte. Pošleno zokonco bi v zomeno za hišo lepo skrbela zc vos, Telefon 041 248-647. 5056 CRADITELII, pozor! Fo konkurenčnih cenoh izdelujem peći in bojlerje zo (enirolno ogrevonje. Gorondjo peo je 5 let. Anton Aplenr, s. p,, Prekorie 29 o, Skofjo vos, le}efonS4I5-01]ol>041531-976. 5087 8ANĆNI kredHni posrednik zo BKS Bonk, fizk'ne osebe, d. 0.0., s. p. Euro-Mild, Drogon MilenkoviĆ, s. p., P. E. Moribor-^ 86, Celje, telefon 04141M12,059 223-652. 5toc Podjetje »redi liritve poslovanja sprejme 4 osebe te delo v komerciali. Začetek takoj, možrost redne zeposlrtva. Informacija od pwiedeJjka do petka, tefe- fdn03/425-61-s0. Jakoini d.0.0. MenlxnKa e. U, 3QOO Celje. Gbjavlj&rm] prosto defovno maslo • VODJA PROIZVODNJE Od kandidatov pričeku>8mo srednjo ali viijo uotirutn strojne stroke. po^Mvar^e kovinarske industriie. raiunainiiko ?a»fi|e (ACADj. delovne ia ponidiljek. Wik. Čstrttk. petric. sttMi in n«tf9rF9ob2a2ö V Bangkoks» krind akeaji 1^50 17,Da. t9J0,2130,2140 TrofHki Wiar, ake^ komed^a laso. 1B30.7m 2330 poneda^*^ torek, (atrtsk. patak, sabata in rt»deljaob ?8.S0 Drifca tmfti, akdja 13.nQ ?6m ia.3Q.2D5B 2?«? Voju zvozil: Vojna klooov, anirrurana akd* ia jm.22.S0 ponedayak. torafc. Satrtek. pstdk. soboia In nadaljaob 15.40.18.00 BanM r^, akdjaki tiđar 12.3a. lam }92Q.2W.23ĐO Hüna kometjija Jiöa 18.20, }9.AQ. 2m, 23.20 Sodm dn. akcijska drama 1120.15.50.18.25. pmsdaljak. tonk. ttwek. patek. stents » t)9Mlac62US Prwniafa: Ma siaiu. ^aja V sredo Ob LffiENOA: pradstave so vsak dan prtdrtB^ so ¥ petek i/t soöoto omteavaMvžobatoinnodflfio METROPOL pmK 28.00 Dnhw S^ A^takia pnjakcija SOBOTA 18.00 WaK 20.60 TajaApglqa] NEDEUA 18.00 To ja AnsHjal 20.CQ Walte SLOVENSKE KONJICE PETEK 19.0Ö Pptavania v amRiea ZamlSa SOBOTA 18.00 Potoni^ v artdSia ZMil}a 20.00 Povnma alalilatHca umjA 20.00 Povrvtta RaUamca PRIREDITVE pmitio.10. 11.00-13.00 Kozjanski park_ Kozjansko jabolko za ljubitelje foto^afije in narave fotografski ex-tempore 16.00 Osnovna Soja Pod goro__ Zinajčkove gozdne učne poti odprtje prireditve 17.00 MNZ Celje - Hermanov brlog Nekoga moraš imeti rad družinska ustvarjalnka 18.00 itozjanski park Stare sorte iabolki sadne drevesne vrsle odprtje razstave 18.00 Mala dvorana Kulturnega doma na Polzeli 16. likovna razstava odprtje razstave 19^0 Galerija Velenje L|iibi Slovenci... odprtje razstave 19.00 Dom sv. Jožefa Cd|e_ Zborovski koncert me^ega župnijskega zbora iz Trbovelj 19.00 Kulturni dom Šmarie pri JeUah (spodnja dvorana) Ihibar pred slovensko proceäjo dramski večer 19.30 Kulturni dom Zarja Tmovlje- Cdje_ XVT. NovaČanova gledališka srečanja odprtje srečanja in predstava Čaj za dve 20.00 Galerija Raeka Cdje Kako ona uživa odprtje razstave 21.00 Mladinski center Dravinjske _doline_ Štajerski žur Patriotov okioberfest SOBOTA« 11.10. 9.00 Osnovna šola Pranja Malgaja jgntjuf_ Grafična likovna delavnica: Glasba 9.00-12.00 Dom sv. Jožefa_ Izdelovanje aranžmajev in ike-ban delavnica 10.00 MNZ Celje - Hermanov brlog _ \fe8ela krava: projektna skupi-na Čveke predstava 10.50 n. osnovna Sola Rogaška Stadna_ Zvezdica Zaspan ka gledališka pr&istava 11.00 Romanski park Razstava gob odpr^ razstave 17.00 SLGCeJje S. Bent:Elling 19.30 Kulturni dom Zai^Trnovlje Celje_ XVI. KovaČanova gledališka srečanja E Dünenmart: Fiziki 19.30 Kulcumi čemer laiko_ Ttij e praSički en volk. com muzikal 21.00 Mladinski center Dravinjske doline_ Koncert Krema Potriotovoktoberfest ncuutizio. 8.00 Športno ignSče Andraž Polzela 21. pobod po poteh Andraža 10.30 Cerkev sv. Marjete na Pobeli Srečanja bolnih in ostarelih 15.00 Župnjiska cerkev Zreče_ Srečanje starejäh. bolnih in invalidnih občanov 16.00 MNZ Celje - Muzejska lCLJĐC13.10« 9.30 Dvorana Razvojne agencije Ko:qansko Šentjur_ Simpozij ob 100. obletnid smrti Gustava in Benjamina Ipavca 18.00 Univerza za ni. življenjsko obdobje» Levstikova soba Gräki otoki: Franci Horvat predavanje 19.00 Kulmmi dom Šentjur_ Klavirska romantika in samospevi Benjamina Ipavca koncert 20.00 Domll.slovenskega taboražalec Čaj za dve vlfcvs * iv l u v ('j 1) ä V petek, 10. oklobra, ob 18.00 in v soboto, 11. oktobra, ob 10.30 uporabni tečaj digitalne fotografije. V soboto, 11. oktobra, ob 19,00 uvodni sestanek kandidatov za mešani mld-dinski pevski zbor. Iščemo aktiviste za izvedbo različnih projektov» informacije na 031404146 (Gregor), 051 680 799 (Aljaž) ali in-fo@skms.net. Pilates: Zgornji trg - Razvojna agencija Kozjansko, četrtki ob 19. uri, informacije na 031 812-533 (Maša). Svetovanje otrokom, mladostnikom in odraslim v stiski Vsak l.in3. četrtek vmesecu od 17.00 do 19.00, pisama Rdečega križa, Mesmi trg5.Senijur. kotiček Planinsko društvo Celje Matica vabi: v nedeljo, 12. oktobra, se bomo odpravili na Pusü gozd (Rezija). Odhod ob k uri s postajališča pred parkirno stavbo ob Ljubljanski cesti. Prijave v društveni pisarni v Stanetovi ulici 20. vplačilo za avtobusni prevoz 20 evrov. RAZSTAVE stari grad Celje: G. F. H Cupolone iz Firenc, razstava najboljšega evropskega fotografskega društva za leto 2007, do 28,10. Mestni kino Metropol: Za Kitajsko» dobrodelna razstava foto^afij Petra Zu-panca, do 14.10. Likovni salon Celja; Navzdol po zajč-jj luknji, slikarska razstava, do 2.11. Muzej novejšez^ovineCelje: Boris GaberšČik. fotografska razstava, do 2. 11. Fotografsko društvo Svit, fotografska razstava, do 19.10. Kozjanski park: Kozjansko jabolko, fotografski ex-tempore, do 12.10. II. osnovna šola Celje: Bistvo očem skrito, srcu odkrito, do 30.11. snio[i Uradne ure: od torka do petka med 12. in20. uro, v soboto med 9, in 12. uro ter med 15. in 20. uro. V ponedeljek zaprto. Aktualno: • možnost najema dasbene sobe (v prosiorihOruštva^OCL) • brezplačen tečaj računalništva za za* četJiike (ŠMOCL, mobilna učihiica) • ŠMOCL prodajno mesto najraz!i6 nejših vstopnic preko sistema Even-lim - ŠMOCL-ove urice, vsak dan od 12. do 15. ure • brezplačne inštnikci je matematike za osnovno-in srednješolce - igranje namiznega tenisa od ponedeljka do petka -brezplačeninteraktivni tečaj franco* skega jezika za začetnike, od 15 do 30 let Mešani pevski zbor ^fko; Zbor vabi k sodelovanju, vaje so vsako soboto ob 18. uri v prostorih Knjižnice Laško. mji ce|sKj mladinski V peiek ob 10. uri: Dance for video, predstavitev plesnega projekta med 27 in 31.10. Vprojektu sodelujejo: Alen Pavšar, Mojca Majcen, Bojana MIŠič in Brigita Saj o vic. V oktobru, novembru in decembru; Pripovedovalci zgodb, skupine NU' de, Mi2 In Orleki bodo razkrile skrivnosti svojega dolgoletnega ustvaijanja. Redno dogajanje v dvorani: tae do - Športna rekreacija: ponedeljek in sreda ob 19.00. Vodi Grega Teriek: KÜD Superstar ^ ples: torek med 16. in 18. uro. Vodi Cvetana; breakdance - ponedeljek, sreda in petekmed 15. in 18. uro. Vodi Dejan Gre^: Društvo za planetarno sintezo: četrtek ob 19. uri. KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 DRUŠTVO R£GIONALNA VARNA mšA Telefon 492-63-56 ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890, 428-8892 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE ZAVOD VIR. DNEVM CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827492 57 SO. CENTER ZA POMOĆ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO SOS TCLBFON ZA ŽENSKE IN OTROKE • 2RTVE NASUJA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00» ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Paks za gluhoneme 01-524'19-93. e-mail: dmšt vo-sos@dni st vf>-SQS s I SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CEUE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Malgajeva 4. Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasüja ali Žrtve psihičnega nasilja DRU^O OZARA CEUE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju Krekov trg 3,3000 Celje Pisarna za svetovanje, ponedeljek-petekodS. dol6. ure (tel. 03 492-57-50) Uradne ure: ponedeljek, sreda od 9. do 13, ure. HITRO NAROČITE imim Ihfaki^ aa ted«fi« ob torfcii in petidhf ummm in Mu na obmo^ 33 obcia na Mjsimn» Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa€ 1,25. Naročniki plažajo za obe izdaji mesečno € 7,90 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo ie vse posebne ladaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov« do ene čestitke na Radiu Celjeter do kartice ugodnih nakupov. LI'WiIl^ tudi letnik 2008 4 JiWOll MA I'i iiTgprilogoTV-OKNOl ^^ ^^ NOVI TEDNIK Prešernova t9 aOOOCetje MAROCILNICA IninjriMc m. Noarojstn: Ulca: NeinUicnon^rräm Novi tadnft zsMjmia|5tusttiv >n'ARC do.o. bo pcdvke i^Mnbljai ano a potrd« auoüiiäe diühe Novep Mwj^« Podjetje hrr&RC, d.o.D. Direktor. SrfČkoSrot Podjetje opravlja časopisno-založniško. radijsko in agen* cijSKO'tržho dejavnost Naslov: PreSemova 19,3000 Celje, telefon (03) 4225190, fax: (03) 5441032. Novi tednik izhaja vsak lorek in petek, cena torkovega izvoda je 0,81 EUK petkovega pa 125 EUR. I^jnica: Tea PođpeČan Veler. Naročnine; Majda Klan^k. Mesečna naročnina je ?.90 EÜR. Za tujino je letna naročnina IS9»($0 EUR. Številka transakdjskega ra-čuna: 06000 00267S132D. Nenan>^eQih rokopisov in fc^o- gratij ne vračamo. Tisk: Delo. d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5. direktor Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode» za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TIDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: Ivana StamejČiČ Računalniški prebm: IgorŠarlah, Andreja Izlakar Oblikovanje: www.miniadesign.com E-mail lu'edoiätva: tednikt^nt-rc.s) E>mai] tehničnega uredništva: iehnika.tednik€^m-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja In tiha r E-mail: radio^nt-rc.si. E-mall v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Mileoa Brečko-Poklič, Brane Jeranko. Spela Kuralt, Rozmarl Petek. UrSka Selišnik. Branko SumejČiC. Simona šolinič. Dean šuster. Saška Teržan Ocvirk - m št. 80 -1 o. oktober 2000 AOBNCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Kovem tedni* ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. PornoČnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le\\t Propaganda: Crabar, Zlatko Bobinac. Viktor Klenovšek, Alenka ZapuSek. Rok Založnik Tddbn: (03)42 25 190 Fäx: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po dekt po$d: agenclja^nt-rc.si NOVI TEDNIK za razvedrilo 31 Nagradna križanka horoskop POMOČ: DIVAU-hmduistienI praznik svetlobe, ELEKTROKORD-elektrieni Mavlr, STAPELIJA-kaktejam podobna zelika, TRAPANI-mesto na Siciliji Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon za refleksno masažo stopal v La-vanya medico centru in vstopnica za kopanje v Rogaški Rivieri 2. nagrada: darilni bon v vrednosti 16 evrov podjetja Br-glez 2 Vranskega 3.-S. nagrada: vstopnica v Titanium ütnes center Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne relitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19> 3000 Celje do četrtka, 16. oktobra. Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izšla 3. oktobra. Rešitev nagradne križanke iz št. 78 Vodoravno: SKr.ON, TRTKO, Rf^^T, fMOT.A, Čllsl, RNA, ROKA, TAK, OBLOK, LAURA BUSH, KROGEC. GRAFIKON. LIBERÜA, ALAN, ESER, KURARE, ZAR, PA, FE, ŠAPEU, TI, ALBERT, GA, NARIS. JORDANKA. NAKANA, LED. ARPAD, DAR, GRANT. IVANA. KU2E, AERO, LORIS, OBIRAČ, UNO, ČiNK, SEN, LISTINA. SKA, AGA, INTERES. TIT. Geslo: Trenutno najboljSa tenisaCa sveta. Izid žrebanja 1. nagrado, darilni bon za indijsko masažo glave v Lavan-ya medico centru, prejme Ivica Drev, SUova 2. 3320 Velenje 2. nagrado, darilni bon v vrednosti 16 evrov podjetja Br-glez z Vranskega, prejme: Miha Prosen. Trubarjeva ulica 23. 3270 Uško 3.-5. nagrado: vstopnica v Deželo savn Term Dobrna, prejmejo: Peter Čvan» Polzela 107b, 3313 PoJzela; Franc Sumer, Ul. bratov Vošnjakov 5,3000 Celje in Marija Rojnik. Poizela 89a. 3313 Polzeia Vsi izžrebani nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošli. l 2 - 4 5 6 7 8 9 10 11 12 U 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Ime In priimek: Naslov: _ Onn: Ta teden boste izredno privlačni za nasprotni spol kar boste do konca izkorisiili. Sprva bo vse skupaj še najbolj podobno vrođ avantnri, vendnr se vam lahko hitro zgodi, da se boste pošteno zaljubili. Orv Uspelo se vam bo izmakniti nevarnosti, da podležete zapeljevanju neznanke, čeprav bo to na nek način zelo težko, še dobro, da za to ne bo izvedela partnerica, saj se bo tako končalo brez posledic. Ona: Zapeljiv nasmeh prijatelja vam bo povedal več kot tisoč besed, hkrali pa vam bo dal tisti odločilni pogum, ki ga potrebujete. Sprva boste nekoliko nerodni, fcorpa se bo na koncu izkazalo ceh kot prednost. On: Ne izgubljajte časapo nepotrebnem, ampak se lotite zadeve tam, kjer lahko pričakujete največje koristi. Zvezde so vsekakor na vaši strani, zato se vam splača tokrat tvegaä tudi malce več. kot ste navajeni. Ona: Z olajšanjem boste pri-čakaU korenite spremembe v ljubezni. ki vant bodo omogoÄZe malo več manevrskega prostora v odnosu s partnerjem. Tokrat boste vzeli zadevo nn precej resnejši naän. On: Kljub vztrajnim poskusom^ da bi vam uspelo omrežiti staro simpatijo, se vam ne obeta prav nič dobrega. Ali bi ne bilo bolje, Če bi se posvetili tudi koma dnigema, pri katerem imate več možnosti? Ona: Na številna vprašanja boste prejeli le nepopolne odgovore, kar vas bo jezilo, vendar se zavedajte, da ni vedno dobro vsegavedetL Določene stvari vam lahko le škodijo, tako poslovno kot tudi v ljubezni. On: Globoko ste zabredli v neko dogodivščino, vendar Če bi vam bilo res do tega. bi se z lahkoto izvlekli in se rešili sitnosti. Toda očitno vam to ni ravno najbolj všeč, zato bo fa teden riadvse zanimiv ... DVOJČKA ^ ■ STRELEC ^ Onn: Kar se vam morda zdi trezno in pametno, se bo hitro izkazalo kot izredno nepremišljena poteza. Pazite, kajti takrat bo prepozno. Nikar si ne delajte nepotrebnih skrbi, saj jih imate že tako ali tako dovolj. On: V odnos s partnerko boste spet vnesli tisto potrebno svežino in zabaven odnos, kar ste zadnje čase že kar precej pogrešali. Življenje si bostž prikrojili po lastnem okusu, kar vam bo prineslo kar precej veselja. Ona: Zapletli se boste v precej tvegane poslovne kombinacije. zato je Še Tiajbolje. da prosite za pomoč prijtuelja, ki se na tem področja znajde bolje kot vL Vsekakor vam bo rade volje priskoäl na ponu)č. On: Dolgo ste bili prepričani. da ste neobčutljivi za ljubezenske poglede neznanke, ki vas bo tokrat povsem začarala. V trenutku, ko bo vaše hrepenenje največje, bo naredila usoden korak. Ona: Srečali boste popolnega nezrumca, ki bo kaj fcmo/u našel mesto v vašem zasebnem Življenju, saj vas bo povsem očaral. Končno ste si to srečo tudi zaslužili, saj ste bili zadnje čase kar nekoliko prikrajšani. Otv Nikar se ne sprenevedajte, da niste vedeli, kaj vas lahko doleä. Sedaj je tu in s tem bo treba živeti tudi v naprej. Vendar pa le ni vse tako črno, kot si predstavljate. KOZOROG Sk Orm: Obeta se vam zelo dober posloven teden, ki vam bo še dolgo ostal v ^p^mmu. Kdo ve. morda se vam obeta tudi precejšnje finančno presenečenje. ki vam bo dodobra popravilo luknjo v vašem proračunu. On: Nikar se ne jezite na rt-scegti. ki vam bo povedal resnico v obraz, saj bi) $ tem mislil le rmjboljše. Pazite se predvsem tistih prijateljev, ki vam bodo le prikimavali, za hrbtom pa bodo govorili povsem drugače. LEV Ona: Partner bo predlagal obisk prijateljev, ki so vaju ne dolgo tega povabiä v svoj nov dom. w pa se boste kar nekako obirali, saj boste imeli za ta vikend povsem druge načrte. Poskusita s kompromisom. On: Prizadevali se boste pobotati se s partnerko, saj je bila zamera povsem brez potrebe. Sprva vas bo sicer pustila malo v negotovosti, vendar se bo na koncu vse skupaj dobro končalo. DEVICA ^ Onn: Uspeli se boste skon-centrirati na poslovne probleme in jih Tifl ta način tudi uspešno rešUl Prisluhnite partnerju, saj vam ta že nekaj časa skuša povedati pomembno novico. On: Včasih je tudi samota dobrodošla. Za vas je še posebej pomembrw, da se vsaj za nekaj časa umaknete v svoj rw-iranji mir Spočijte se in se opravite na dolg sprehod v naravo. Koristilo vam bo! VODNAR 07? seveda vsak s svojo desetino. Rečiškega župana Vinka (na desni}, sicer desetarja članov 6 PCD Rečica, ni treba posebej predstavljati, povejmo le. da se »njegovi« gasilci pogosto okitljo s 1. mestom. 86-letni Alojz s Pobrežij pa je zagotovo med najstarejšimi gasilci, saj ima skupno 69 let gasilskega staža. V desetini pobreških veteranov oziroma starejših gasilcev sicer že dve leti ne tekmuje, bolj se posveča st^ejSiin brizgainam, toda zaradi bolezni »mlajših« gasilcev se je za nedeljsko tekmo ponovno aktiviral. In sku- paj z drugimi Pobrežani posegel po 2. mestu. US r W lM3GRAD.oa Cosposvecsk9 3 3000Ce[je GSM 041 7711 04 m št. 80 -10. olctober 2008