Poštnina platana t gotovini
leto XXII.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo: 210 din),za•/.leta 90 din, za '/« leta 45 din,
mesečno 15 din. Tedenska izdaja za celo leto 50 din. Plača in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI LIST
Časopis zm trgovino, Industrijo, obrt in denarništvo
Številka 41*
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. T&L 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61:. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953..
vsak ponedeljek, i£Sg&Sot sred0 |n ()etek
LiubišaiRd*' sretia 5* aprila 1929
posamezni 4<Cfl Gena številki din *
««•
Jugočelik" in „La Dalma-iienne"
Ali sme sklepati »Jugočelik« tako tvegano kupčijo?
Te dni so objavili naši listi kratko vest, da so se uspešno zaključila pogajanja o nakupu premičnin, nepremičnin in koncesij družbe »La Dalmatienne« po družbi >Jugočelik«. Nakupna vsota znaša Po nekih listih 30 milijonov zlatili frankov, po drugih pa 4,12 milijona dolarjev.
Družba »L. D.« obratuje v Dalmaciji, »J. C.« pa v Bosni, da direktno ne bi bili mi v Sloveniji tangirani, če se sklene ta kupčija. Zato pa se nas tembolj tiče vsa zadeva kot davkoplačevalcev, ki moramo navsezadnje plačati vse takšne in podobne eksperimente. In da se moramo najnovejšega nakupa zelo bati, dokazuje članek, ki je izšel o tej kupčiji v »Jugosl. Lloydu«.
V tem članku se zlasti naglasa, da absolutno ne gre, da kupuje nova podjetja »Jugočelik«, ki še niti sam ni urejen. Tako se more moderno urejena groba proga Jugočelika izkoriščati le tri do štiri mesece v letu. Vse druge mesece stoji! Kredit Jugočelika pri DHB je že skoraj izkoriščen, a njegovo poslovanje je šele v začetnem razvoju. In vendar velja državo Jugočelik že stomilijone denarja,
Sploh treba reči, da je bila vsa ustanovitev Jugočelika silno ponesrečena. Vsa stvar je bila predvsem mnogo premalo proučena in zdi se, da je bil glavni razlog v tein, da se je mogel nekdo postavljati in se pustiti po vseh listih na povelje častiti kot mož, ki kar kot gigant dviga jugoslovansko gospodarstvo. Sedaj tega giganta ni več in tako prihajajo na dan napake in pomanjkljivosti Jugočelika, jugoslovanski davkoplačevalec pa je v nevarnosti, da bo znova plačeval.
Neštetokrat se je pri nas že izkazalo, da vsako podjetje v trenutku slabše dela in manj rentabilno, kakor hitro pride iz zasebne toke v državno. Tako nam vsi velikanski državni gozdovi kljub davčni prostosti ne donašajo skoraj nič, rentabilnost drž. rudnikov je enako globoko pod rentabilnostjo zasebnih. Zato bi bilo edino pravilno, da bi država svoja podjetja prodajala zasebnikom, ne pa da bi še sama kupovala nova.
Družbi »Dalmatienne« smo dali svoje dni velikanske koncesije, ki j*h pa družba ni izkoristila, čeprav je bila v to po pogodbi zavezana. Potem smo imeli neprestano sitnosti z družbo, zgodile so se tudi razne spremembe in sedaj naj kupi to podjetje država. Kje je vendar prepričujoč razlog, da bi morala sedaj država reševati fuje kapitaliste iz zadrege, če so hamreč ti v resnici v stiski? Pa še eno vprašanje: Ali res še nimamo radosti slabih izkušenj s podjetji v državnih rokah? Ali ni bolj paketno, da Jugočelik najprej spravi sebe v red in šele nato rešuje druga podjetja?
Strokovnjaki so poleg tega dokazali, da ne drži niti oni razlog, s katerim se utemeljuje nakup .	D.«, da bi namreč dobil Jugo-
®lik električni tok iz Krke. Prvič 5 bila napeljava toka mnogo pre-rftga, drugič pa nima Krka niti edno zadostne količine vode in
si more dobiti Jugočelik vodno silo mnogo bliže v Drini ali Bosni? Zakaj torej ta nakup? Ali ima že zopet kdo svoje prste vmes?
Edino pravilno je, da pride družba »Dalmatienne« v roke domačih gospodarskih ljudi. Ti naj pravilno precenijo njeno vrednost
in Narodna banka pa naj da denar za nakup podjetja, če se drugače ne bi mogel dobiti potrebni kapital od domačih gospodarskih ljudi.
Če pa na noben način ne bi bilo mogoče, da se to zgodi — v kar pa ne verujemo, naj pa kupi vse podjetje tuji kapital, ki bo potem tudi
poskrbel, da se bo podjetje ren-tiralo.
Na noben način pa se ne sme dopustiti, da bi naši davkoplačevalci morali zopet plačati drag eksperiment na ljubo nekaterih ljudi! Na ta način se denar ne sme več zapravljati!
Na poti k s
Pogajanja med predsednikom vlade Dragišo Cvetkovičem in predsednikom HSS dr. Mačkom so se v torek nadaljevala in so trajala ves dopoldan. O pogajanjih je bilo izdano naslednje uradno sporočilo:
»Predsednik kr. vlade Dragiša Cvetkovič in predsednik HSS dr. Vladko Maček sta v večurnih razgovorih, ki sta jih imela 3. in 4. aprila v banski palači v Zagrebu, proučila vsa vprašanja, ki se nanašajo na položaj Hrvatov v državi in prizadevanja, da se ustreže vsem njihovim upravičenim težnjam, da se doseže polno zaupanje in čim bolj okrepi solidarnost interesov med Srbi, Hrvati in Slovenci v vseh manifestacijah njihovega skupnega življenja.
V teh razgovorih, ki so se začela na iniciativo predsednika kr. vlade in ki so se vodila v zelo prisrčnem razpoloženju, sta predsednik kr. vlade g. Cvetkovič in predsednik HSS g. dr. Maček kon-statirala,
da sta v glavnem soglasna o bistvu razpravljanih vprašanj in da imata isto osnovno nazi-ranjc o načinu, po katerem bi se morala ta vprašanja rešiti.
Smatrajoč, da ima predmet teh razgovorov najširši politični pomen, bosta predsednik kr. vlade g. Cvetkovič in predsednik HSS g. dr. Maček nadaljevala te pogovore, takoj po velikonočnih praznikih.«
Ko so novinarji hoteli slišati še nekaj več, je dejal g. Cvetkovič, da imajo zaenkrat dosti. Dr. Maček pa je dostavil: za enkrat!
»Ko gre za veliko stvar«, je dodal predsednik vlade, »tedaj se ne govori mnogo. Delamo, zalo pa manj govorimo. Na tem načelu smo.«
Na pripombo nekega novinarja, da bo to, kar bosta sklenila oba predsednika, dobro za Srbe, Hrvate in Slovence, je dejal g. Cvetkovič: Tudi mi to upamo. — Dr. Maček pa je dostavil: »Sedaj pa bo-
mo lepo preživeli velikonočne praznike.«
V nadaljnjih razgovorih se je še poudarilo, da je že samo to dober znak, ker so trajali pogovori dva dni in se bodo še nadaljevali. Ce bi slabo kazalo, bi se hitro nehali, kakor je tudi trajal svoječas-ni sestanek med dr. Stojadinovi-čem in dr. Mačkom le eno uro.
Ves jugoslovanski tisk z veseljem pozdravlja veselo vest, da je sporazum blizu in ves jugoslovanski narod za trdno pričakuje, da bo sporazum v kratkem tudi sklenjen in da se bo z njim začela nova doba Jugoslavije, doba složnega dela, s tem pa tudi doba napredka in blagostanja.
A tudi položaj Jugoslavije na zunaj bo sedaj vse trdnejši. Enotna Jugoslavija more ubraniti svojo neodvisnost in svobodo proti vsakomur in zato pozdravljajo vsi Srbi, Hrvati in Slovenci zagrebške pogovore, ki odpirajo vsem novo dobo in lepše življenje.
Nov zakon
Vsi ga odk
Poročali smo že, da je objavil »Slovenec« članek, ki se v celoti krije z našimi izvajanji o predlaganem novem zakonu o hmelju. Ker so mnogi naši čitatelji iz Savinjske doline izrekli željo, da ta članek ponatisnemo, ustrezamo e tem njih želji. Članek »Slovenca« se je glasil:
O novem zakonu o hmelju smo prejeli še naslednji sestavek. Sestanek producentov in trgovcev, ki je bil menda januarja, ni nič dokončnega sklenil o zakonskem predlogu." Gosp. poslanec Teuer-schuch je tudi zapustil ta sestanek, osnutek so odklonili hmeljarji in trgovina v Bački. Ce se še povrnemo samo k nekaterim določbam osnutka, naletimo najprej na omejitev nasadov, ki danes po čeških dogodkih prav gotovo ni na mestu, dokler še niti ne vemo, kako se bodo ondotne prilike dalje razvijale. Dalje se predvideva obvezna zadruga, ki pa da razumeti, da trgovci in obrtniki ne bi imeli mesta v zadrugi, torej bi tudi ne bili upravičeni gojiti hmelj. Ker so pa ti sloji tako rekoč pionirji hmeljarstva in kažipot k pravilni produkciji, bi bilo s tem po trgih in vaseh udarjena velika množina priznano najboljših hmeljarjev, kar bi prav gotovo tudi ostalim hmeljarjem ne bilo všeč, ne da bi se vprašalo kje ostane pri tem še enakopravnost po državnih zakonih? Vsak hmeljar (obvezni član zadruge) bi moral odvajati od vsakega hmeljskega izkupička po 1 do 2 odstotka obvezni zadrugi, kar bi dajalo zadrugi 500 tisoč din do enega milijona letnih dohodkov. To pomeni počasno oddajo premoženja zadrugi in ne ve se, v kake namene bi se tam moralo kupičiti takšno premoženje, namesto, da bi se pobirala od
članov zmerna redna letna članarina, ki bi pomenila že pri višini 10 din do 60 din, torej povprečno po 30 din od 6000 hmeljarjev
180.000 din letnega dohodka. Za prisilno zadrugo naj bi pobirali trgovci kot prevzemniki hmelja od producentov prednjih 1—2% odbitka od zneskov za hmelj, katere zneske bi morali trgovci oddajati tedensko zadrugi. Kdor bi pa ta posel neredno opravljal, pa se kaznuje z denarno kaznijo do
50.000 dinarjev ali z zaporom do enega leta. Tako bi bil kaznovan tudi hmeljar, ki bi moral za vsako nasaditev hmelja vložiti kolkova-no prošnjo, če bi brez dovoljenja višje oblasti sadil hmelj. Tudi vse te kazni, s katerimi se hoče poslavljati hmeljarje in trgovce na nekak sramotilni oder, bi se stekale v kopico nepotrebnega zadružnega premoženja. Omejitev svobode pa vidimo tudi v tem, da ne bi smel hmeljar prodati svojega lastnega hmelja po vzorcu in ga tudi trgovec ne kupiti na vzorec drugače, kakor samo pri zadrugi, kamor bi ga moral oddati hmeljar kot prisilni zadružnik. Zadruga sama bi pa seveda smela po takih skupaj znesenih neštevilnih vzorcih, ki bi znašali še posebej kaj kmalu kakih 1000 kg, sklepati vse kupčije. Tudi bi preskrbovala zadruga vsem hmeljarjem — prisilnim zadružnikom — vse splošne potrebščine in vnovčevala vse odvišne pridelke. To bi bila nekaka prisilna zadružna veleblagovnica, ki bi značila že sama po sebi velik rizik za zadružnike po nevednih strokovnjakih in neodgovornih faktorjih, in zgodovina o številnih propadih takih podjetij ve že
marsikako nevšečno zgodbo, ko se je zadružnikom za posledice prodajalo imetje. Oznamkovanje hmelja, ki ga predvideva zakonski osnutek, je pa še posebej važna zadeva, ki jo je treba sporazumno s trgovino in izvozniki, posebno pa še po krajevnih prilikah, bolj praktično predelati. Končno še določuje osnutek v § 34, kdo more biti kmetijski nadzornik, katera točka je pa velikega premisleka vredna.
V celem osnutku je pa edino merodajna oblastvena ustanova, ki je predvsem poklicana in najbolj upravičena urejevati vse prilike, tako v produkciji kot v prometu s hmeljem, t. j. B. H. K. najmanj uvažuje, če ne že skoraj briskira. V tej ustanovi je zastopana sedaj produkcija in trgovina 3:1. Vsak hmeljar dobro ve, da zamore v pogledu vnovčevanja in uspešnem izvozu hmelja, kar je pač velevažnega pomena, ravno izvozna trgovina največ doprina-šati. Zato je naperjeni osnutek tudi v tem oziru, ko se zametujejo dobri praktični nasveti za dvig narodnega gospodarstva, neka po-tvara resnice za sebe.
Ze samo iz kratko povedanih razlogov je nujno potrebno, da se tako velevažne določbe, ki se hočejo s takim zakonom kratkim potom in enostransko zametavati ves dosedanji red, da širši javnosti in merodajnim krogom dovolj prilike za pomislek in se uvažujejo res dobri nasveti, da zamore postati res zakon vreden svojega imena in da bo vsaj pri-lščno ustrezal, ne pa naravnost škodoval. Zahteva velike večine hmeljarjev pa je in ostane, da tak zakon vsaj zaenkrat hmeljarstvu ni potreben.
Nemška trgovina z Ame
Zvišanje uvozne carine za 25%, katero je odredil ameriški finančni minister z veljavnostjo od dne
23.	marca za vse nemško blago, se ocenja doslej v Ameriki int drugod zelo različno. Zadelo bo tudi vse blago iz bivše Češkoslovaške, kar utegne imeti za te dežele še hujše posledice kot za Nemčijo.
V nemški zunanji trgovini je znašal uvoz iz USA 7-4% vsega uvoza, izvoz v USA pa le nekaj nad 2% vsega nemškega izvoza. Dosti hujši dogodek za Nemčijo pa utegne biti sedanje zvišanje carine zaradi tega, ker se plača carina po fakturnih cenah in v gotovini. Vendar pa je treba upoštevati, da ti dve državi nimata klirinškega prometa in je morala Nemčija že doslej plačevati z devizami oz. s kompenzacijami, kar je bilo urejeno pred tremi leti, ko je Nemčiji primanjkalo devizu Kompenzacijsko je dobivala zlasti bombaž in baker. Pri tem je plačevala nemške cene, ki so bile dosti višje kot na zunanjem trgu. Ameriški izvozniki so mogli tako ugodno nakupovati nemške izdelke. Ti »bombaževi« in »bakreni« obračuni po znani razsodbi proti nemškemu dumpingu ne bodo več mogoči. Z nemške strani se čudijo, kako je moglo ameriško pravosodno ministrstvo vprav zdaj razsoditi proti temu načinu trgovanja, oz. ga proglasiti kot nezakonitega. Odlok ameriškega finančnega ministra o novih carinah pa se tolmači kot akt Rooseveltovega političnega maščevanja.
Nemčija bo kljub temu »ekspor-tirala ali pa umrla«, to je: rešila bo tudi ta novi problem. Ne ve se pa, kakšne koristi bo od tega imela Amerika. Značilen nemški odgovor in uspeh v tej smeri so dosedanji protesti ameriških industrialcev, ki se oglašajo proti Rooseveltu. Tako je Nemška trg. zbornica v New Yorku sklicala protestno zborovanje, ki se ga je udeležilo več sto ameriških uvoznikov, bankirjev ter izvoznikov bombaža, bakra itd. V svojem protestu imenujejo ti zborovalci ukaz o zvišanju carine kot nepotreben in škodljiv ukrep s poraznimi posledicami za mnoge ameriške uvozniške in izvozniške tvrdke, pa tudi za delavstvo. Poudarjajo, da ne bo zadeta samo trgovina z Nemčijo, marveč tudi s Češkoslovaško, da bo končno trpel od tega tudi ameriški farmar itd. Glede razsodbe o nemškem dumpingu, na katero se opira ukaz o zvišanju carine, izjavljajo ti interesenti, da bi se moralo upoštevati tudi izredno razvrednotenje dolarja, ki pomeni proti državam s stalno veljavo* prvorazreden ameriški dumping, od katerega imajo vse te države občutno škodo. Vprav ta dumping da je tudi Nemčijo — proti njeni volji — prisilil, da se je zatekla k svojim dosedanjim trgovinskim in menjalnim metodam. Poslanica poziva finančno ministrstvo, naj takoj ponovno prouči izdani ukaz o zvišbi carine na nemško blago. Dotlej naj se vsaj za 30 dni odloži uveljavitev ukaza o carini, načelno pa naj se oprosti nove carine vse tisto blago, ki se že ves čas plačuje v dolarski gotovini oz. v nemških markah.
Naročajte »Trgovski list«/
Politične vesti
Romunija je pristala na to, da
pristopi k paktu miroljubnih držav.
V angleški spodnji zbornici je bila v ponedeljek velika debata o angleški zunanji politiki. Ministrski predsednik Chamberlain je povzel kot prvi besedo in dejal, da je že lani v septembru opozoril, da se more angleška politika popolnoma izpremeniti, in sicer, če bi si skušala kaka država izvojevati nadoblast nad drugimi. Takrat še nihče ni mogel pričakovati, da bi se zgodilo nekaj takega, kar bi dokazalo, da hoče ena država ukazovati drugim. Zgodili pa so se dogodki, ki so zahtevali, da se iz temelja spremeni angleška politika. Se pred kratkim se je govorilo, da se Anglija v nobenem primeru ne bo vezala na kontinentalne interese. Zgodilo pa se je drugače in dali smo jamstvo za Poljsko. To jamstvo pa nima namena, da bi se kaj storilo proti Nemčiji, temveč ima samo ta namen, da se prepreči poskus izvojevanja oblasti nad svetom. Ni Poljska edina, ki bi mogla biti v nevarnosti. Chamberlain je nato govoril o odnosa j ih Anglije do Rusije in dejal, da gre pri pogajanjih z Rusijo edino za to, da se ohrani neodvisnost obeh držav, a tudi drugih držav, ki so morebiti ogrožene. Angleška akcija je sedaj šele na začetku in nas vodi k preobratu, ki je v korist miru, nikakor pa ne pomeni vojne.
Vsa opozicija je sprejela Cham-berlainova izvajanja z velikim odobravanjem. Vodja laburistične stranke Greenwood se je solidariziral z izvajanji Chamberlaina, prav tako pa je izrekel svoje odobravanje za novo angleško politiko vodja neodvisnih liberalcev sir Sinclair.
Enako sliko popolne solidarnosti angleškega naroda v sedanjem političnem položaju je nudila tudi lordska zbornica, kjer je poročal o politiki vlade zun. minister lord Halifax. Dejal je, da pomeni garancijska izjava Anglije v korist Poljske čisto novo smer v angleški politiki. Ta je postala nujna z vojaško zasedbo češke in Moravske. Priključitev osem; milijonov Čehov v nemško državo pomeni zatajitev načel, ki jih je doslej izpovedovala Nemčija. Zato se ni čuditi, če mislijo tudi nekatere druge države, da je njih svoboda ogrožena. Angleška vlada je smatrala za potrebno, da da tem državam zaslombo in samo zato, ne pa iz kakšnega sovražnega čustva do kake druge države, se je odločila angleška vlada, da jamči za neke države na evropskem kontinentu. Izvajanjem lorda Halifaxa se je pridružila vsa opozicija brez vsake rezerve.
Predsednik brit. vlade Chamberlain je ponudil laburistom troje mest v svoji vladi, a so laburisti to odklonili.
Francoski listi poročajo, da se sedaj trudi angleška vlada, da doseže zbližanje med Poljsko in Rusijo, Ida bi se mogia sedanja obrambna zveza postaviti še na širšo bazo. Iz istega vzroka se dela tudi na to, da pride do zbliža-nja med Rusijo in Romunijo.
Pogajanja zun. ministra Becka z angleškimi vodilnimi državniki so bila uspešna. O pogajanjih sicer ni bil izdan nikak kominike, vendar pa je gotovo, da je bila vojaška zveza med Poljsko in Vel. Britanijo podpis|ana. Zatrjuje ise tudi, da se bo pridružila Poljska obrambnemu bloku, ki ga snuje Velika Britanija. Francoski listi poročajo, da bo v kratkem odpotovala posebna poljska vojaška misija v London, da se pogovori o sodelovanju obeh vojsk.
Predsednik Roosevelt spremlja z očitnim zadovoljstvom akcijo britanske vlade, da se ustanovi obrambna zveza narodov, ki bodo branili svojo neodvisnost.
Nemški in italijanski tisk zelo ostro komentira londonske pogovore ter se ne ustraši niti pred grožnjami. Tako piše »Volkischer Beobachter«, da se more zgoditi, da bo postala Poljska druga češkoslovaška, Beck pa drugi dr. Beneš.
Podobno pišejo tudi nekateri italijanski listi. Tako pravi diplo-matični urednik agencije Stefani, da bosta prešle Italija in Nemčija v protinapad na vseh točkah zemeljske oble, če bi se ustanovila proti totalitarnim državam zveza držav.
Predsednik poljske kmečke stranke Witos se je javil pri drž. tožilstvu v Krakovu. Witos je bil, kot znano, zaradi političnih prestopkov obsojen. Pričakujejo, da bo sedaj pomlloščen.
Vrhovno poveljstvo španskih nacionalističnih čet je izdalo naslednje poročilo: »Ker so danes nacionalistične čete zajele in razorožile zadnjo republikansko armado, so s tem dosegle svoj cilj in je državljanska vojna končana.«
Mach, eden voditeljev sedanje Slovaške, je dejal po najnovejšem odstopu 40 slovaških vasi Madžarski: Zadnji dogodki so dragoceni, ker so nam pokazali, da je bila napaka^ zanašati se na besede in pomoč drugih. Sedaj vemo, kakšen je naš položaj.« Vprašanje je, če g. Mach to res že ve in če mu ne bodo potrebna še nova razočaranja.
V ponedeljek zvečer je bil v dvorani Trg. doma v Ljubljani občni zbor največjega in najstarejšega trgovskega združenja v Sloveniji. Žal pa ni bila tudi udeležba na občnem zboru temu primerna. Na bbčni zbor so sicer prišli najuglednejši ljubljanski trgovci, toda manjkalo je malih in srednjih trgovcev, katerim je stanovska organizacija še zlasti potrebna. Pripomniti pa je tudi treba, da je bilo zelo mnogo trgovcev poslovno zadržanih, ker imajo pač sedaj tik pred prazniki in ob prvem posebno mnogo dela. Vendar pa bi bila večja udeležba vendarle mogoča, ker bi pač vsak občni zbor združenja moral biti tudi močna manifestacija stanovske zavesti in discipliniranosti, da bi se s tem vse zahteve trgovstva posebno krepko poudarile.
Občni zbor je otvoril predsednik združenja Viktor Meden, kon-statiral sklepčnost, imenoval zapisnikarja in overovatelja zapis-
Ce se ozremo na kratko dobo minulega poslovnega leta, potem moramo pač ugotoviti, da smo živeli v času velikih zunanje političnih dogodkov. Pri tej priliki se toplo spominjamo naših bratov Cehov. Njih usoda nas je bridko zadela, a tudi opomnila, da moremo s složnim delom delati za napredek naše Jugoslavije.
Vsi ti dogodki pa so imeli tudi globok vpliv na naše gospodarsko ter poslovno življenje.
Bodite vsi prepričani, da je uprava storila povsod in vedno svojo dolžnost ter ščitila interese članov, kadar so bili ti ogroženi.
Zaradi pomanjkljivosti obrtnega zakona ne moremo razviti svoje delo tako, kakor bi želeli. Ker je sedaj dobil minister za trgovino od narodne skupščine pooblastilo, da sme izvesti novelizacijo obrtnega zakona, upamo, da se bo to tudi zgodilo in da bodo pri tem tudi upoštevani predlogi gospodarskih zbornic.
Vlada je tudi dobila pooblastilo, da izdela novo uredbo o zatiranju šušmarstva. To sta dva uspeha v sedanjem finančnem zakopp. Zahvaljujem se vsem onim narodnim poslancem, ki so te uspehe omogočili.
Kar se tiče omiljenja trdot mestnih trošarin in uvoznin, smo prišli po neprestanih in številnih intervencijah le do delnih uspehov. Znižale so se le nekatere postavke ter poenostavile uvoznin-ske postavke.
Ce ne moremo pokazati še večjih uspehov, ne moremo tega očitati nikomur. V upravi sami smo na številnih sejah in anketah po več ur razpravljali o problemu mestne trošarine in uvoznine. Zbornica za TOI nam je priskrbela sistem mestnih trošarin iz drugih mest. Nato smo končno povabili na sejo uprave predstavnika mestnega trošarinskega odbora predsednika prof. Dermastjo, komisarja Holca, dr. Grošlja ter mestnega svetnika Josipa Bahovca.
Po 4 urni stvarni debati smo prišli do zaključka, da se ne da
Nemško poslaništvo v Buenos Airesu demantira vest, da bi Nemčija hotela sebi prilastiti Patagonijo.
Volitve v belgijski parlament so bile v nedeljo in so potekle v naj-lepšem redu in miru. Rezultat volitev je bil naslednji: V poslansko zbornico je bilo izvoljenih (številke v oklepajih prejšnje število man-
nika, nato pa pozdravil vse na-vzočne, zlasti pa:
zastopnika kr. banske uprave Josipa Bahovca in zastopnika mestnega poglavarstva dr. Freliha, zastopnika Zbornice za TOI predsednika Ivana Jelačina, zastopnika Zveze trgovskih združenj dr. Iva Pustiška, ravnatelja Zveze za tujski promet dr. Žižka, zastopnika Društva industrijcev in veletrgovcev Albina Smrkolja, predsednika trgovskega društva »Merkur« dr. Windischcrja, predsednika Društva trgovskih potnikov in zastopnikov Janka Kreka, predsednika Trgovskega dobrodelnega društva »Pomoč« Karla Kregarja, ravnatelja trgovske nadaljevalne šole Rado Gruma, zastopnika Pomočniškega zbora Sitarja, predsednika Društva hišnih posestnikov Freliha in zastopnike tiska.
Nato je skupščina na poziv predsednika pietetno počastila spomin umrlih članov.
Predsednik Meden je nato podal naslednje poročilo:
mnogo storiti, dokler mora mestna občina poslovati po sedanjih zakonih o mestnih občinah. Počakati bo treba torej spremembo tega zakona. Da se mestne občine trudijo doseči ugodnejše pogoje finansiranja samouprav, nam je dokaz uradna izjava Zveze mest kraljevine Jugoslavije.
Dosegli smo tudi, da se v bodoče ne bodo izvršile pri naših članih nobene nenadne hišne preiskave zaradi trošarinskih prestopkov, dokler o tem ne bo odločal ter sklepal trošarinski odbor.
Za te delne uspehe se moram zahvaliti članu uprave Zvonimiru Lukiču ter mestnemu svetniku Josipu Bahovcu.
Naša naloga je, da si bomo tudi v bodoče prizadevali omiliti trdote mestnih trošarin, uvoznin in doklad, ki jemljejo ljubljanski trgovini konkurenčno sposobnost.
Več smisla za potrebe industrije
Žalostno dejstvo je, da se seli industrija zaradi previsokih davkov in doklad iz Slovenije na jug naše države. Na vsak način je treba to seljenje ustaviti, ker nam sicer grozi brezposelnost. A tudi na mestno občino apeliramo, da privabi v Ljubljano industrijo.
Druga vprašanja
Uprava združenja je nadalje vodila širokopotezno akcijo proti inozemskim trgovskim zastopnikom, inozemskemu kapitalu, veleblagovnicam itd.
Podali smo nove predloge za spremembo carinskih tarif ter novega carinskega zakona. Zahtevali smo zboljšanje poslovanja Narodne banke in enakopravnost pri podeljevanju njenih kreditov. Posebno smo zahtevali zboljšanje v njenem klirinškem in deviznem poslovanju.
Reorganizacija zavoda za pospeševanje zunanje trgovine nam tudi ni prinesla pričakovanih uspehov.
Borimo se proti birokratizmu ter pri vsaki priliki poudarjamo potrebo, da mora prodreti racio-
datov): poslancev katoliške stranke 73 (63), soc. demokratov 64 (70), liberalcev 33 (23), flamskih nacionalistov 17 (16), komunistov 9 (9) in reksistov 4 (20). V senat pa je bilo izvoljenih senatorjev:	kat.
stranke 38 (34), soc. demokratov 35 (39), liberalcev 16 (11), komunistov 3 (4) in reksistov 1 (8).
Bivši španski kralj Alfonz XIII. je bil sprejet v zasebni avdienci od
nalno gospodarstvo v vse panoge javne uprave. Z vso odločnostjo smo nastopili tudi proti centralizmu, ki se širi z raznimi novimi fondi.
Zahtevali smo povsod izboljšanje gmotnega položaja državnega uradništva in to zahtevo ponavljamo tudi danes.
Proti privilegijem
Ce govorimo o konsumih, moram ostro obsoditi napade nekih delavskih voditeljev in zadružnih ustanov na trgovski stan. Bodi izrečeno priznanje »Trg. listu«, da je vedno ostro in odločno nastopil proti tem napadom.
Predsednik Meden je nato govoril o pomenu lanskega trgovskega kongresa v Ljubljani in navedel naslednje tri uspehe trgovstva v lanskem letu: Podaljšana je bila uredba o veleblagovnicah, spremenil se bo zakon o obrtih in izdala se bo uredba o zatiranju šušmarstva.
Za vsako stvar se moramo boriti, kakor vidite, po več let. Zato je delo uprave Združenja težavno in nam ni prav prijetno vedno ponavljati naše upravičene zahteve ter pritožbe.
Kar se tiče preganjanja kroš-njarstva, moram ugotoviti, da je kr. banska uprava v tem pogledu šla našim zahtevam zelo na roko, ter izdala več strogih navodil za zatiranje krošnjarstva.
Omeniti moram tudi še vprašanje o podeljevanju domovinskih pravic tujim državljanom. Odločno zahtevamo, da se te pravice ne podeljujejo.
Opozoriti moram še na naše
stanovsko glasilo »Trgovski list«.
Prosim Vas, podpirajte naše glasilo. Odločujoči ga upoštevajo, le' trgovci še nimamo pravega razumevanja zanj. Prosim Vas, da po-
Za lanski občni zbor je izdala uprava tiskano poslovno poročilo, iz katerega je bilo razvidno, da so voditelji Združenja vedno odločno branili interese trgovstva. Kjer je bilo mogoče, smo skušali na miren način doseči svoje pravice, če so pa bile krivice le prehude, se nismo ustrašili tudi javnih protestov.
Od leta 1934. naprej so večkrat v tej dvorani in na Krekovem trgu odmevali naši protesti in ob vseh teh prilikah se je izkazalo, da so tvorili naši gospodarski krogi vedno močno in strnjeno organizacijo gospodarskih krogov, s katero morajo računati vsi javni faktorji.
In tako gremo iz leta v leto v pozitivnem delu v obrambi trgovskih interesov.
Uprava in nadzorni odbor sta imela stalne seje, na katerih se je razpravljalo o vsem, kar bi moglo koristiti trgovskemu stanu. Podrobno delo pa je prepuščala uprava 20 strokovnim sekcijam, da v lastnem delokrogu zavzemajo stališče k določnim strokovnim vprašanjem. Številne deputacije sekcij, kakor tudi uprave so tudi ustno predložile svoje prošnje oz. zahteve pri banu, predsedniku
papeža. Sprejet je bil z vsemi častmi, ki se izkazujejo vladarju.
Rusko-japonski sporazum o ribolovu je bil sklenjen. Japonci bodo lahko vzeli dve tretjini vseh lovišč ob Sahalinu v zakup.
V Palestini je bilo pri neredih ubitih v prvih treh mesecih 1939. 349 oseb, od katerih je bilo 126 upornih Arabcev, 153 drugih Arabcev, 53 Židov in 16 Angležev.
stanete naročniki še vsi oni, ki še niste in da vsestransko podpirate naš list.
Predsednik Meden je nato na kratko omenil vse večje dogodke zadnjega leta in poudaril, da si trgovstvo želi miru na zunaj in reda na znotraj.
Omenil je sporazum, ki se pripravlja in ki nam bo zlasti dal večje samoupravne pravice. S tem se bo gospodarsko življenje znatno zboljšalo. Potem tudi smemo upati, da bodo prejemki in dajatve pravilno razdeljene in da se kapital ne bo koncentriral samo v centrali.
Posebno v sedanjih napetih časih morajo biti naše vrste strnjene in pripravljene v obrambi naših in državnih interesov. To je tem prej naša dolžnost, ker se pri nas kljub mnogim nerednostim živi še vedno bolje ko v drugih državah. Še bolje pa se bo živelo, ko bo sklenjen sporazum.
Predsednik Meden je nato apeliral na vse, da nastopijo proti vsem alarmantnim vestem, ki jih širijo neki temni elementi.
Naše gospodarstvo zahteva mir in delo. Rešitev državnih vprašanj prepustimo državnikom, mi pa glejmo, kako bomo pomagali utrjevati moč in napredek našega gospodarstva.
Ce kdo želi srečno rešitev vseh notranjih političnih, gospodarskih in socialnih ter kulturnih vprašanj, smo gospodarski krogi prvi. Bog daj, da bi vsa ta vprašanja našla pri onih, ki vodijo našo državo in usodo naroda, pravilno razumevanje ter utrdila našo močno državo in domovino Jugoslavijo, za katero smo, če se bo pokazala potreba, vedno pripravljeni žrtvovati vse svoje sile.
Zato upam in kličem iz srca vas vseh:
Živela naša velika, edina, složna in močna Jugoslavija! (Živahno odobravanje.)
Sledilo je
mestne občine, mestnemu troša-rinskemu uradu, železniški direkciji, poštni upravi itd. Tajnik podrobno našteva vse intervencije uprave ter zlasti omenja prizadevanje Združenja, da se privabi v Ljubljano čimveč tujcev.
V zadnjem času se mnogo razpravlja o samoupravah. V zvezi s tem omenja izjavo banovinskega svetnika g. Avsenika, ki da je s številkami porušil iluzije, ki so jih nekateri naredili v zvezi s samoupravami glede na njih finančni in gospodarski efekt. Dokazal je, da bi bila Slovenija gospodarsko ogrožena, če bi razumeli samoupravo tako, da bi nastale v državi tri gospodarske enote. Ce bi nas meje med temi gospodarskimi enotami ovirale, bi nujno nazadovali. V malem doživljamo to v Ljubljani, ki zaradi preob-čutnih uvoznin, trošarin ter doklad poslovno nazaduje, zato pa delajo kupčije na račun ljubljanskih trgovcev zunanji konkurenti.
Za decentralizacijo in enakopravnost
Da pa smo si vsi edini o nujni potrebi decentralizacije državne uprave, o tem ni dvoma. Cimprej
m
Občni zbor združenia trgovcev
v Liubliani
Poročilo predsednika
Viktorja
poročilo tajnika Smuča
g. Antona Verbiča
o delu odbora za zavetišče
samostoini
V gostilni in restavraciji
zahtevajte vedno izrecno
Rogaško mineralno vodo!
Ona Vam na prav prijeten način pospešuje prebavo in Vaš organizem Vam bo za to hvaležen.
trgovce, da se udeleže v čim večjem številu občnega zbora Zveze v dneh 17. in 18. junija v Murski Soboti, ko bo tam otvorjen Trgovski dom.
Nato je podal blagajnik Ivan Železnikar lepo in pregledno sestavljeno poročilo o računskem zaključku, ki je bilo z odobravanjem sprejeto.
V imenu nadzorstva je poročal g. Čepon in predlagal razrešnico odboru.
Soglasno je bil nato sprejet proračun, ki ga je podal blagajnik Železnikar.
Soglasno je bil sprejet tudi predlog g. Cebina, da se pooblasti uprava, da izdela predlog spremembe pravil, ko se izda novi obrtni zakon. Na predlog g. Ivana Bahovca se bo pred tem sklical še širši sestanek članstva.
Sledilo je poročilo
Sedaj se misli na to, da se kupi stavbišče in upanje je, da bo mogoče najkasneje v 3 letih že postaviti skromno zavetišče, ki bo v začetku moglo sprejeti le 10—15 onemoglih trgovcev, kasneje pa tudi mnogo več. (Z odobravanjem so sprejeli zborovalci to poročilo.) Naslednja točka dnevnega reda so bili:
bo izvedena ta decentralizacija, tem bolje in koristneje bo za nas vse.
Temelj te decentralizacije državne uprave pa mora biti enakopravnost vseh pokrajin. Te danes ni in v dokaz te trditve naj navedem podatke, ki so jih baš te dni objavili nekateri hrvaški listi o gradbi železnic. Od leta 1920. do leta 1935. je bilo v vsej državi zgrajenih železnic za 3.777 milijonov dinarjev. Od tega denarja je šlo za zgradbo železnic v Srbiji 2.852, Hrvaški in Dalmaciji 229, Bosni 142. Sloveniji 69 in Vojvodini 85 milijonov din.
V delu se nahajajo gradnje železniških prog za skupno vsoto 997 milijonov din, od česar odpade na Srbijo 220, Hrvaško 102, Bosno 537, Slovenijo 48 in Crno goro 90 milijonov din.
Enaka neenakopravnost se vidi tudi pri cestah.
Podatki o zgradnji cest in mostov, ki so jih prenesli nekateri hrvaški listi, v času od 1920 do 1935 kažejo, da je dobila Srbija v ta namen din 1.753 milijonov, Hrvaška 250, Slovenija 108, Dalmacija 102, Bosna in Hercegovina 278, Vojvodina 111 in Orna gora 176 milijonov.
Zato pa je bilo v Srbiji napravljenih cest 499 km, Hrvaški in Slavoniji 13 km, Sloveniji 25 km, Dalmaciji 178, Bosni in Hercegovini 117, Vojvodini 67, Crni gori 105 kilometrov.
Tako nepravilno razmerje spoštovana gospoda o enakopravnosti vidimo tudi pri namestitvah inteligenčnega kadra v državnih denarnih in gospodarskih ustanovah in zavodih.
Koliko je država naložila javnih bremen naši banovini in občinam, tudi to vemo. Ce bi država pravično dotirala naše samouprave, bi prav gotovo ne dihali tako težko glede trošarin in uvoznin.
In tako ostajajo nerešena vprašanja, o katerih razpravljamo, že leta in leta in bodo ostala nerešena, dokler ne bo izvedena decentralizacija naše javne uprave.
Zašel bi predaleč, če bi hotel navesti še druge podobne dokaze naše neenakopravnosti.
Notranje delo Združenja
Zato preidem na interno poročilo ter mi je čast slavni skupščini sporočiti, da je Združenje
Zahvaljuje se za pozdrave ter pozdravlja v imenu Zbornice za TOI občni zbor, kateremu želi popoln uspeh.
Iz poročila uprave je razvidno obsežno delo, ki ga je izvrševalo združenje. Poročilo pa tudi naglasa, kako velik vpliv so imeli znani veliki zunanji dogodki, iki so se razvijali kar že z bliskovito naglico, na naše gospodarsko življenje. Spremenil se je zemljevid Evrope. Še vedno smo pod vtisom teh dogodkov. Nismo politiki in zato teh dogodkov tudi ne presojamo kot politiki. Pač pa kot ljudje, ki ljubimo svojo državo in svojo neodvisnost. In zato smo v teh časih spoznali, da je za nas najvažnejše, da svojo državo ohranimo še nadalje, da nam ona še nadalje ščiti našo neodvisnost. (Tako je!) Vsi se moramo zavedati v teh časih še prav posebno, kako dragocena je za nas svoboda. Čeprav se centralni uradi dostikrat niso zavedali, kako važno je, da so vsi državljani 1° vse pokrajine zadovoljne, če-Prav niso izpolnili svoje državniške dolžnosti in čeprav smo mo-rali tolikokrat konstatirati, da se naše zahteve niso upoštevale, vendar se zavedamo, da moramo vsi delati za napredek in tudi obrambo naše države, češka je za vse ttas silen memento, da združimo s^oje sile in da branimo do zadnjega svojo neodvisnost. Naj bo davčni vijak tudi včasih hud, ven-
štelo dne 31. decembra 1938 članov 1890, trgovskih sotrudnikov 416, sotrudnic 481.
V Združenju deluje 20 strokovnih sekcij. V preteklem letu smo ustanovili sekcijo trgovcev z avtomobili, katere načelnik je g. Ivan Lovše, ter sekcijo trgovcev s surovimi kožami, katero vodi načelnik g. Savel Kalin.
Vsi gg. načelniki sekcij so bili s 36 obširnimi okrožnicami obveščeni o vseh važnih gospodarskih, davčnih in drugih vprašanjih ter o delu Združenja. Vseh sestankov uprave in sekcij je bilo v preteklem letu 72.
Rešenih je bilo 1858 spisov raznih uradov. Pri tem pa niso upoštevani številni interni dopisi. Poslovnih knjižic po novih določilih smo izdali dosedaj že 670.
Vsi člani so bili poleg tega s posebnimi okrožnicami obveščeni, kako naj postopajo pri letošnji napovedi čistega dobička. Sestavili in poslali smo vsem tudi davčno lestvico, da more vsak davkoplačevalec izračunati, koliko davkov bo plačeval po svoji napovedi.
Vse okrožnice z raznimi pojasnili, ki jih je Združenje razposlalo po nalogu uprave in številnih sekcij članstvu posameznih strok, so dale skupno 18.120 izvodov.
Člani, ki so se obračali na pisarno Združenja za številna pojasnila o vseh mogočih vprašanjih, so dobili zadovoljive odgovore. Če smo bili kdaj v zadregi, smo se obrniti za nasvet na našo Zbornico, zlasti referenta dr. Plessa in stvar je bila ugodno rešena.
Spoštovana gospoda! Združenje je vaša organizacija, ki vam je vsekdar na razpolago. Z zadovoljstvom morem tudi ugotoviti, da se večina članov tudi vedno obrača bodisi osebno ali pa telefonič-no na Združenje. To nam je v zadoščenje. Pisarna Združenja se veseli vsakega, ki pride po informacijo, a še bolj smo veseli, če vidimo, da lahko komu koristimo, mu olajšamo skrbi oz. da moremo izvršiti zanj koristno in uspešno intervencijo.
Tako bomo delali tudi v bodoče. Prosim, da vzamete moje poročilo na znanje. (Živahno odobravanje.)
Besedo je nato povzel glasno pozdravljen
dar pa pravimo, da je bolje naš lastni davčni vijak kakor pa tuji. Še bolj ko prej se moramo sedaj okleniti svoje Jugoslavije. (Glasno odobravanje.)
In na tem nič ne spremeni, če vidimo tudi mnoge nerodnosti in mnoge napake v naši javni upravi. Tudi to nas ne odvrne od tega našega stališča, če čujemo na eni strani zagotavljanje, da je demokracija na pohodu, na drugi strani pa nas praksa pouči o ravno nasprotnem.
Kljub vsemu bomo delali še naprej za napredek Jugoslavije. To pa v tem smislu, da se dvigne blagostanje v vseh pokrajinah, ne pa da pade naprednejša pokrajina na nivo bolj zaostale. V vseh po-krajinah naj nosijo čevlje, povsod naj zginejo analfabeti, povsod naj
„	barva,	plesira	in
7p II 91 lirah kemično snažl LG f 44 Ul lili obieke, klobuke
itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 3 __________Teleton	št.	22-72.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani otvarja trgovcem, gostilničarjem, obrtnikom tekoče račune in daje kredite pod ugodnimi pogoji.
se pokaže napredek. Tako si zamišljamo našo Jugoslavijo!
In če bi bila povsod prava volja, bi se to tudi moglo izvesti. A te dobre volje ne vidimo, kadar se govori o samoupravah, istočasno pa se uvajajo centralistični fondi. Tudi cesta na Sušak bi bila že gotova, če bi bila tu dobra volja, kajti tudi teh 150 milijonov din, kolikor bi veljala cesta, je tu.
Potrebna je temeljita izpremem-ba naše uprave, ker bomo sicer še
Najprej je sporočil pozdrave nujno zadržanega predsednika Zveze Staneta Vidmarja, nato pa poročal o delu Zveze.
Najvažnejši dogodek preteklega leta je bil trgovski kongres v Ljubljani, ki je bil posebno važen, ker so na njem vsi trgovci Jugoslavije formulirali svoje zahteve. Ge se niso dosegli večji uspehi, je vzrok v tem, da hodijo naše deputacije samo informirat ministre o svojih potrebah. Zato ne bo bolje, dokler se ne bodo razmere stabilizirale.
Upoštevati je treba tudi to, da so v drugih pokrajinah trgovske organizacije šele v razvoju. Ko bodo te popolnoma zgrajene, šele potem bodo tudi mogoči večji uspehi.
Nato je govoril dr. Pustišek o raznih akcijah Zveze. Tako zlasti proti krošnjarstvu. Na osebno intervencijo predsednika Vidmarja pri orožniškem polkovniku je bilo doseženo, da orožniki ustavljajo krošnjarje, ker pa jih upravne oblasti premilo kaznujejo, je efekt izostal. Zboljšanje moremo pričakovati šele potem, ko bo izdana uredba o krošnjarstvu.
Glede veleblagovnic smo z največjo težavo dosegli, da je ustanavljanje veleblagovnic prepovedano še do konca tega leta. Ne moremo razumeti, kje je vzrok, da se tako zelo potegujejo nekateri za veleblagovnice, ko pa gre tu izključno le za tuji velekapital.
Posebno je nastopila Zveza, ker so nabavljalne zadruge drž. nameščencev spremenile svoja pravila, da more biti njih član vsakdo, čeprav so privilegiji teh zadrug namenjeni le za drž. nameščence, da se zboljša njih gmotni položaj. Nismo mogli doseči, da bi se že v tem finančnem zakonu vnesla določba, da se zadružni zakon spremeni v tem smislu, da smejo biti člani nabavljalnih zadrug drž. nameščencev le drž. nameščenci. Tudi amandman, da se nabavljalne zadruge obdačijo, se nam ni posrečilo vnesti v finančni zakon. Boj proti zadružnim privilegijem je posebno težaven, ker se v Beogradu ne dopušča nobena kritika zadrug. To je spoznal naš voditelj Savič, ko je govoril v proračunski debati proti privilegijem zadrug. Poslanci in tudi minister Gjorgje-vič so mu vedno vpadali v besedo. Vendar pa nam je finančni minister obljubil, da bo skušal doseči, da bodo tudi nabavljalne zadruge plačevale davke.
V lokalnih zadevah smo imeli več uspehov, ker so nam šle lokalne oblasti na roko.
Zveza ima štiri osrednje odseke: lesni, odsek trgovcev s tekočim gorivom, drogeristov in knjigarnarjev. Posebno delavna sta bila prva dva odseka.
Nato je podal dr. Pustišek kratek
pregled položaja na lesnem trgu.
Lesni odsek vodi g. Škrbec. Naloge lesnega odseka so vedno večje. V Italiji se uvede s 1. junijem monopol uvoza lesa. Centrala za vse nakupe lesa iz Jugoslavije bo v Trstu in ta bo nabavljala les globalno. Ne bomo mogli konkurirati, če se slovenski lesni izvozniki ne organizirajo tako trdno, da bo dejansko obstojal tudi nekak monopol lesnega izvoza iz Slovenije.
Tudi na Madžarskem se hoče uvesti lesni uvozni monopol.
20 let tako mečkali vse stvari, kakor smo jih teh 20 let.
Zaključujem. Mi trgovci smo vedno skozi vseh teh 20 let na-glašali, da nam je naša država sveta in da hočemo, da napreduje. Tudi naše združenje je vedno delalo v tem smislu in želim, da dela tako tudi v bodoče in da dosega na tej podlagi čim večje uspehe. (Dolgotrajno odobravanje.)
V imenu Zveze trgovskih združenj je nato govoril
letos ga bomo še manj. Narodna banka hoče, da izvažamo več v ne-klirinške države, da bi dobili več deviz. V neklirinške države pa ne moremo izvažati, ker so cene prenizke. Mogli bi izvažati le, če bi bile dovoljene izvozne premije in če bi dobili izvozniki polno vrednost za svoje devize.
Edina svetla točka je Francija, ki nam je z novo pogodbo zelo zvišala kontingente in tudi dovolila znatne preferenciale (60 frankov na tono lesa) in nam zajamčila, da bo naš izvoz za 40% večji ko naš uvoz.
Dvigniti pa bi se moral tudi naš izvoz v Španijo.
Ob koncu svojega z velikim odobravanjem sprejetega poročila je povabil tajnik dr. Pustišek vse
Uvodoma je poročal o pravilniku odbora, ki ga je banska uprava že potrdila. Prečital je tudi pravilnik (ki ga bomo pri priliki kasneje objavili).
Nato je poročal o finančnem stanju fonda za zavetišče, ki je zelo ugodno in je že sedaj zbranih nad
120.000 din. Združenje je iz svojega čistega dobička dalo za fond
50.000 din.
Pomočniški zbor predlaga, da bi šefi pobirali pri svojih pomočnikih članarino za pomočniški zbor. Priporoča se vsem šefom, da tej želji ustrežejo.
G. Ivan Železnikar je stavil predlog, ki ima pa le bolj protestni značaj, da trgovci sami nastavijo ljudi, ki bi krošnjarili z njih blagom po Sloveniji.
To bodo morali skoraj trgovci storiti zaradi samoohranitve, ker se krošnjarstvo tako širi, da se bodo ljudje kmalu Čisto odvadili kupovati manufakturno blago pri trgovcih. Dobivamo sicer vedno nove obljube, da se bo nekaj storilo proti krošnjarjem, v resnici pa je vedno slabše. V obmejnih krajih nihče ne ustavi krošnjarjev, pa če prepeljujejo manufakturno blago tudi v avtomobilih. Navaja nekaj drastičnih primerov, kako postaja tudi predrznost krošnjarjev vedno večja. Ko je vprašal predsednik ljutomerskega združenja nekega krošnjarja, kje ima legitimacijo, je ta potegnil revolver in dejal: to je moja legitimacija. Podoben primer se je zgodil v pisarni združenja v Kranju.
V zadnjem času pa se je razpaslo tudi krošnjarstvo z drugim blagom, tako zlasti s trikotažo, perilom itd. Moramo zahtevati, da se naše pravice že enkrat spoštujejo. Krošnjarske legitimacije se izdajajo kar na debelo. Samo v varaždinskem okraju jih je bilo izdanih 400. Zato predlaga, da se z vso energijo nastopi proti krošnjarstvu. (Odobravanje.)
Dr. Frelih poroča, da mestno poglavarstvo strogo preganja krošnjarje. Uvedla se je na magistratu praksa, da se krošnjar prvič kaznuje z globo 500 din, drugič pa z globo 1000 din. Policija ima strog nalog, da prime vsakega krošnjarja. Policija to tudi dela in je krošnjarstvo v Ljubljani zelo padlo.
Opozarja pa, da nekateri trgov-
ci zalagajo krošnjarje z blagom, kar je kaznivo. Obrtni oddelek bo tudi v bodoče vse take trgovce kaznoval. (Glasno odobravanje.)
Omeniti je tudi, da je banska uprava naročila, da se nove krošnjarske knjige za manufakturno blago ne izdajajo, stare pa podaljšajo le krošnjarjem iz pasivnih krajev. Zagotavlja še enkrat, da bo obrtni referat ljubljanskega magistrata tudi v bodoče ostro nastopal proti krošnjarjem. (Odobravanje.)
G. Roman Golob je predlagal, naj se sklene, da se mora 80°/o več vplačane članarine dati skladu za zavetišče. Predsednik odbora za zavetišče g. Verbič je pojasnil, zakaj uprava ni mogla priporočati tega predloga. Nato se je razvila daljša debata, ki je pokazala, da so vsi člani združenja odločno za to, da se zavetišče za onemogle trgovce čim prej postavi in da so sredstva socialnega fonda čim večja. Toda upoštevati se morajo tudi druge dolžnosti združenja. Pri glasovanju je večina pritrdila stališču uprave združenja, kakor ga je pojasnil predsednik odbora Verbič.
Ker se k slučajnostim ni nihče oglasil za besedo, je zaključil predsednik Viktor Meden občni zbor.
Občni zbori
Zadružna gospodarska banka
ima 19. redni občni zbor 18. aprila ob 11. uri dop. v posvetovalnici banke v Ljubljani, Miklošičeva cesta. Delnice je treba položiti vsaj osem dni pred občnim zborom.
Obrtna banka v Ljubljani ima 18. redni občni zbor v ponedeljek dne 24. aprila ob 11. uri v prostorih ravnateljstva v Gradišču št. 2. Najmanj deset delnic je treba položiti vsaj osem dni pred občnim zborom.
predsednik
Ivan Je
tainik dr. Ivo Pustišek
V Nemčijo smo izvozili 1.1937. zelo mnogo lesa, 1.1938. manj in
Oenarstvo
Stanje Narodne banke
Izkaz Narodne banke z dne 31. marca navaja naslednje izpre-membe (vse številke v milijonih dinarjev):
Kovinska podloga se je povečala za 0,6 na 1.915,6.
Devize izven podloge so se zmanjšale za 28,06 na 438,3.
Vsota kovanega denarja se je zmanjšala za 22,1 na 323,3.
Vrednosti rezervnega fonda so se zvišale za 2 na 237,5.
Razna aktiva so se povečala za 0,9 na 2.043,19.
Obtok bankovcev se je povečal za 275,3, kar je v zvezi z ultimom, da je narasel na 6.805,8.
Še v večji meri pa so nazadovale obveze na pokaz, ki so padle za 295,1 na 1.808,3.
Razna pasiva so se zmanjšala za 7,3 na 251,2.
Skupno kritje se je zvišalo na 28'75°/o, samo zlato pa na 28'41°/o.
Obrestna mera je ostala še nadalje neizpremenjena.
Povečanje obtoka bankovcev na Bolgarskem
Zaradi velikih finančnih potreb bo bolgarska vlada prisiljena, da izda zakon o povečanju obtoka bankovcev. V zvezi s tem sklepom je izjavil finančni minister Boži-lov v parlamentu, da vlada odklanja vsak poskus inflacije, da pa je treba obtok bankovcev povečati. Zaradi večjega števila bankovcev pa se zakonito kritje bankovcev ne bo poslabšalo, ker je znatno narastla zlata in devizna podloga banke. Z izdajo novih bankovcev hoče vlada poživiti narodno gospodarstvo in zmanjšati nezaposlenost. Obtok bankovcev bo v prvi vrsti odvisen od žetve. Ce bo ta dobra, bo treba tudi več bankovcev in denarnih sredstev za finansiranje izvoza deželnih pridelkov. Vlada se je odločila za povečanje obtoka bankovcev v soglasju z Narodno banko in Kmetijsko banko.
*
Dosedanji guverner Narodne banke dr. Radosavljevič je bil z
ukazom kr. namestništva razrešen svoje dolžnosti in imenovan za guvernerja Dragutin Protič, bivši podguverner Narodne banke. Nadalje je bil razrešen drugi podguverner Narodne banke Milorad Zebič in imenovan za drugega podguverner j a dr. Ljubiša Mikoč, bivši pomočnik finančnega ministra.
Letno poročilo Italijanske narodne banke (Banca dTtalia) navaja, da je znašal obtok bankovcev koncem decembra 1938. 19.956 milijonov lir, za 1488 milijonov lir več ko koncem decembra 1937. Kovinsko kritje se navaja s 3674 milijoni lir, terjetve v tujini s 152 milijoni lir.
Ameriški fiskus je zaplenil del denarja nemške rajhsbanke zaradi neplačanja pridobnine. Ameriška vlada izjavlja, da je storila ta korak samo zato, da dobi jasen pregled o dobičkih nemške Drž. banke na evropskem kontinentu.
Zunanja trgovina
Odložitev zasedanja Gospodarskega sveta Balkanske zveze od 17. aprila na 25. maj je predlagala Turčija, ker hoče predložiti na zasedanju obširen načrt o večjem gospodarskem sodelovanju balkanskih držav.
Izvozni urad naših cementnih tovarn je dobil iz Španije že več vprašanj o dobavi jugoslovanskega cementa v Španijo. Pred izbruhom državljanske vojne je šlo mnogo jugoslovanskega cementa v Španijo, na Kanarske otoke in v španski Maroko.
Uvoz bele pločevine, ki se v naši državi še ne izdeluje, stalno raste. Tako smo uvozili 1. 1934 bele pločevine za 12,1, 1. 1935. za 15,6, 1.1936. za 20,5, 1. 1937. za 26,6, lani pa že za 30 milijonov din. 86% te pločevine je prišlo iz Nemčije, na drugem mestu je bila Madžarska, na tretjem pa Anglija.
Izvozniki vina v Češko in Morav sko se obveščajo, da je Zavod za pospeševanje zun. trgovine dose-
gel, da se podaljšajo sedanji ugod-nostnl kontingenti za protektorat češko-Moravske do novih pogajanj.
Nemške pristojne oblasti so dovolile za II. tromesečje 1939. uvoz jugoslovanske paprike v vrednosti
10.000	RM.
Bolgarska je sklenila, da se bo smeta v bodoče bolgarska pšenica izvažati le še v države s svobodnimi devizami. Izvozni viški bolgarske pšenice se cenijo na 250.0001.
Mestna občina v Bukarešti je naročila v Franciji 20 velikih avtobusov. Francoske firme so dovolile občini dolgoletni kredit.
Bivše svobodno pristanišče češkoslovaške v Hamburgu bo Hamburg odstopil neki veliki nemški paro-plovni družbi.
Proizvodnja nafte je znašala v Romuniji v februarju 500.000 ton proti 512.000 tonam v februarju 1938.
Posebna italijanska trgovinska delegacija odide na Balkan ter bo nakupila v Romuniji, Jugoslaviji in Madžarski po 30.000 ton pšenice.
Proizvodnja žveplene kisline se je lani v Italiji povečala za 80.000 ton na 1,72 milijona ton.
Nov zakon o neomejeni kontroli uvoza in izvoza je bil izdan v Nemčiji. Po tem zakonu ima gospodarski minister neomejeno pooblastilo, da more po lastni uvidevnosti izdajati odredbe o prepovedi uvoza ali izvoza za vse predmete. Novi zakon je bil izdan, da se more Nemčija uspešneje boriti proti bojkotu v tujini.
Tudi Slovenske gorice se moderniziralo
Vprašanie elektrifikacije Slov. goric pred rešitvijo
že enkrat smo na tem mestu zabeležili vest, da stremi mariborska okolica za tem, da se čim-prej elektrificira. Glavni dobaviteljici toka sta elektrarna Fala in pa Mestna podjetja mariborska oz. Elektriško podjetje, ki pa dobiva tok iz Fale. V zadnjih letih je bila že cela vrsta okoliških občin priključena na mestno omrežje. Pred dobrim letom je bil podaljšan daljnovod celo do Svečine ob državni meji. V tej vasi in v nekaterih sosednjih naseljih so že zdavnaj zažarele električne žarnice.
Našim čitateljem smo že pred par meseci sporočili, da se v nekaterih krajih širše okolice Maribora dela na tem, da se po možnosti v vsakem večjem kraju ali središču okoliša ustanovi električna zadruga, ki naj prejema energijo od ene prej navedenih dobaviteljic in ga potem oddaja naročnikom. Proti občanom so take zadruge dobaviteljice toka, same so pa v razmerju do Fale ve-lekonsumentinje. Na Dravskem polju je že več takih električnih zadrug, ki so se prav dobro obnesle in opravljajo svojo nalogo v popolno zadovoljstvo podeželskega prebivalstva. Tudi v Dravski dolini in v nekaterih drugih krajih že obstojajo, ali pa se snujejo take zadruge.
Slovenske gorice so zelo rodovitne in imajo mnogo prebivalstva. Glavni vir dohodkov ljudi izvira iz prodaje vina in sadja. Promet z Mariborom in drugimi redišči severne Slovenije je zelo velik. Prebivalstvo stremi po napredku in je dovzetno za vsako novost, ki se je drugod obnesla. Največja želja prebivalstva je, da dobi elektriko in za uresničenje te želje je pripravljeno tudi na velike žrtve. Pri Sv. Lenartu je že privatna elektrarna, njena kapaciteta pa je majhna. Ze več let se skuša najti možnost, da Slo-
venske gorice čimprej pridejo do elektrike. Pogajanja so že v toliko dozorela, da lahko računamo s skorajšnjim uspešnim zaključkom razmotrivanj.
Te dni je bila v središču Slovenskih goric, pri Sv. Lenartu, širša konferenca zastopnikov odločilnih činiteljev, ki je dovedla že do precej konkretnih rezultatov. Skoraj vse občine Slovenskih goric so izjavile, da bodo podprlo akcijo s precejšnjimi zneski. Prijavilo se je že na tisoče kmetov, ki so voljni priključiti svoje domove na elektrovod. Mestna podjetja mariborska bodo po tem načrtu zgradila daljnovod od Pesnice preko Sv. Lenarta do Sv. Trojice. To bi bila prva etapa. V drugi etapi bi se od Sv. Trojice daljnovod podaljšal proti vzhodu in proti severu do Mure in do Murskega polja. Od glavne proge bi se na več krajih odcepili stranski vodi, od teh pa do poedinih vasi. Predvidenih je več velikih transformatorjev. Stroški so pro-računani na več milijonov, bodo se pa v par letih amortizirali z oddajo toka. Precejšnjo podporo je zagotovila tudi mestna občina mariborska oz. njena Mestna podjetja, ki bodo izvedla vsa dela. Tudi banska uprava je že obljubila svojo pomoč, ki so je bili doslej deležni že razni kraji na Kranjskem, zlasti na Dolenjskem. Ni dvoma, da bo banska uprava dano obljubo tudi izpolnila.
.V zvezi s tem načrtom dobi podaljšek daljnovoda tudi obmejna vas Št. Ilj z okoljem. Ti kraji imajo sicer elektriko, dobivajo jo pa preko Mure iz sosednje Nemčije. Dobava toka iz inozemstva je spojena z raznimi nevšečnostmi in je tudi precej draga. Čim se izvedejo vsi ti načrti, bo na mestno omrežje mariborsko priključeno v okolici ozemlje z nad 50.000 prebivalci.	A. B.
Doma In po svetu
Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič je prišel ob 8'30 v ponedeljek v bansko palačo v Zagrebu, pet minut pred 9. uro pa je prišel predsednik dr. Maček. Pogovarjala sta se do pol 12. Takrat so bili poklicani novinarji in predsednik vlade Cvetkovič jim je v imenu obeh strank narekoval naslednjo izjavo: »Razgovori med menoj in predsednikom HSS dr. Vladkom Mačkom so potekali v prijateljskem ozračju in se bodo jutri nadaljevali.« Tako predsednik vlade ko tudi dr. Maček sta bila zelo dobre volje. Dr. Maček je kasneje izjavil novinarjem: »Dobro smo začeli. Plug smo dobro »narihtali«. Mislim in upam, da bo dobro.«
V Zagrebu in v vsej Jugoslaviji vlada seveda za razgovore predsednika vlade Dragiše Cvetkoviča s predsednikom HSS dr. Mačkom največje zanimanje. Iz časopisnih vesti se vidi, da vsa jugoslovanska javnost pričakuje, da bodo pogajanja uspešna in sporazum dosežen.
Predsednik vlade Cvetkovič je nakazal za zagrebške reveže 200.000
din in odredil, da se takoj ta denar med nje razdeli.
Glasilo zemljoradničke stranke v Bosni »Težačko pravo« je začelo zopet izhajati. Njegovi lastniki^ so dr. čubrilovič, Kokanovič in Dušan Brankovič.
Poslanec Dragoslav Pantič je naslovil na predsednika skupščine vprašanje, če mu je znano, da vodi beograjsko dopisništvo agencije »Fournier«, ki zlasti širi neresnične vesti o naši državi, g. Dragomir Stojadinovlč, direktor »Vremena« in brat bivšega predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča.
Dr. Korošec je odpotoval v južno Italijo, kjer bo prebil velikonočne praznike.
Bivši češkoslovaški konzul v Ljubljani inž. Minovski se je v ponedeljek poslovil od Ljubljane, kjer si je pridobil veliko število iskrenih prijateljev. Odpotoval je v Rumo, kjer je doma njegova soproga. Ljubljana ga bo ohranila v najboljšem spominu!
Za načelnika delovnega odbora Jugoslovansko-britanske zbornice v Zagrebu je bil izvoljen gen. tajnik ljubljanske zbornice Ivan Mohorič, za njegovega namestnika pa docent dr. Mogan iz Zagreba.
Proračuni vseh banovin znašajo 1050 milijonov din in so za 68.5 milijona din večji kakor so bili
lansko leto. Uradno poročilo pravi, da je to zvišanje normalno, kar dokazuje tudi to, da niso bile uvedene nobene nove banovinske davščine.
Finančno ministrstvo je odobrilo novi proračun zehske banovine v višini 59,2 milijona din.
Imenovani so bili novi člani Delavske zbornice. I
Iz Dubrovnika poročajo o živahnem tujskem prometu. Tako je prišlo samo 30. marca na treh parnikih v Dubrovnik 1.292 turistov, in sicer Amerikancev, Švicarjev in Nemcev, katerih je bilo največ.
»Ugar«, eno največjih lesnih podjetij Bosne, ki je bilo ustanovljeno pred 50 leti, bo ustavilo koncem aprila obratovanje. Delavcem in uradnikom so bile službe že odpovedane.
Transferni fond za izseljevanje Židov se je ustanovil pri naši Narodni banki. Fond naj omogoči izselitev Židom, katerih dovoljenje za bivanje v državi je poteklo.
Del. družba S. II. Gutmann bo izplačala letos pri čistem dobičku 1,292.694 din dividendo po 5 din od delnice.
Carinarnica na Rakeku ni več
pristojna za carinjenje avtomobilov.
V tvornici vagonov v Sl. Brodu so začeli delavci stavkati, ker so se razbila pogajanja za sklenitev kolektivne pogodbe.
Uredbo o ustanovitvi »Priv. delniške družbe državnih tovarn za svilo« bo izdalo te dni kmetijsko ministrstvo. Družba bo direktno nakupovala od proizvajalcev bube po cenah na svetovnem trgu, in sicer na podlagi tečajev newyor-ške in lyonske borze.
Tvornica vžigalic v Vrbovškem je imela lani pri glavnici 3 milijonov din pol milijona din čistega dobička.
Iraški kralj Gazi se je z avtomobilom smrtno ponesrečil. Avto je zavozil v drog z električno napeljavo. Za novega kralja je proglašen njegov 41etni sin Fejsal. Kraljevske posle bo do njegove polnoletnosti vodil emir Abdulah.
Polkovnik SIawek, eden najožjih sodelavcev pokojnega maršala Pil-sudskega in bivši predsednik poljske vlade, je izvršil samomor. Vzrok samomora je neznan, naj-brže pa je bila vzrok neozdravljiva bolezen.
Združene države Sev. Amerike so priznale vlado gen. Franca.
Istočasno je predsednik Roosevelt razveljavil prepoved Izvoza orožja
v Španijo.
Madrid nikakor ni tako zelo razdejan, kakor so poročali nekateri listi še pred kratkim. Posebni dopisnik »N. Ziircher Z.« poroča, da so hiše razen v krajih, ki so bili čisto v fronti, le malo razdejane. Mestni telefon funkcionira in tudi nekatere cestne železnice so v obratu. — Magorza, vodja vseh španskih umetniških zbirk, je izjavil, da je 95% vseh slik ohranjenih.
Ameriški Poljaki so izdali poziv na svoje rojake, da podpišejo poljsko notranje posojilo za povečanje poljske obrambne sile. V svojem pozivu naglašajo svojo popolno solidarnost s Poljaki stare domovine.
Hitler je imenoval admirala dr. Erika Raederja, sedanjega poveljnika nemške vojne mornarice za prvega admirala tretjega rajha v priznanje za njegove zasluge za izpopolnitev nemške vojne mornarice.
Dunajska radijska postaja je začela oddajati redno vesti v ukra-jinščini.
JL Šarabon
LJUBLJANA
Uvoz kolenljalne robe
Veletrgovina s Špecerijo
Velepražarna za kavo
Hlini za diSave
Glavna zaloga rudninskih voda
w Brzojavni naslov: ŠARABON LJUBLJANA
TelefoD SL 26-66
Ustanovljeno leta 1886
Berlinski dnevnik »Germania«,
ki je bil zadnji katoliški dnevnik v Nemčiji, je zaradi premajhne naklade prenehal izhajati.
Kongres svetovne poštne zveze
je bil svečano otvorjen v Buenos Airesu. Na kongresu je zastopanih 65 držav.
Dobave - licitacije
Štab mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 7. aprila ponudbe za dobavo raznega elektrotehničnega materiala; do dne 13. aprila raznega fotomateriala.
Uprava vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu sprejema do 13. aprila ponudbe za dobavo vazeline in konzistentne masti; 14. aprila desk ter ščetk za barve; 17. aprila svinjske dlake in morske trave ter raznih olj in mazil; 18. aprila stroja za vlivanje in stroja za rezanje bakrenih in medeninastih plošč, raznih cevi in pribora; 19. aprila orodnega jekla in raznega špeci-alnega orodja, jesenovih hlodov in smrekovih desk; 21. aprila naprave za kontroliranje električne instalacije avtomobilov in Specialnega orodja za avtomobilsko delavnico; 22. aprila samotne moke in malterja ter krompirjeve moke.
Pomorska obalska komanda v Splitu sprejema do 14. aprila ponudbe za dobavo 5100 m3 drv.
Štab mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 14. aprila ponudbe za dobavo kristalne sode, raznih barv, čopičev, amonij aka, svinčnikov za retuširanje i. dr.; 29. aprila bo licitacija za dobavo raznih vrst mornarskega sukna in kocev.
LICITACIJE:
Dne 8. aprila bo v intendanturi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo krompirja, čebule, zelja in repe;
24.	aprila fižola, riža, ječmenčka, svinjske masti, olja, testenin, kovinskih konserv.
Dne 11. aprila bo v pisarni »štaba za utrjevanje«, II. odd., v Ljubljani licitacija za dobavo šeping-strojev, frezalnega stroja; 12. aprila za napravo zgradbe v Ljubljani, napravo električne instalacije v kovaški in mehaniški delavnici, bencinske mešanice, motornega olja, konzistentne masti, decimalnih tehtnic in uteži; 13. aprila za napravo zgradbe v Ljubljani.
Dne 13. aprila bo pri Zavodu »Obiličevo«, Kruševac-Obiličevo licitacija za popravilo zgradbe kemijskega laboratorija; 17. aprila
520.000	oleuma 114%; 21. aprila 3000 kg centralita, 250 železnih sodov; 22. aprila inštalacije za di-fenilamin; 24. aprila 150.000 kg bombaža in 20.000 kg pločevinastih škatel.
Dne 10. aprila bo pri odseku za utrjevanje št. 1 na Vrhniki pismena licitacija za dobavo strojne opeke.
Dne 11. aprila bo v pisarni »štaba za utrjevanje« II. odd. v Ljubljani licitacija za dobavo frezalne-ga stroja; 12. aprila raznih aparatov za delavnice; 20. aprila 25 kocev.
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 1. aprila objavlja: Pravilnik o banovinskem proračunu dravske banovine s proračunom izdatkov in dohodkov za 1. 1939/40 — Pravilnik »Bednostnega sklada« dravske banovine s proračunom za leto 1939./40. — Razne objave iz »Službenih novin«.
Radio Ljubljana
Četrtek dne 6. aprila: 12.00: Kozaki pojo (plošče) — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Koncert radijskega orkestra — 14.00: Napovedi — 18.00: Pevski koncert (plošče) — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič) — 19.00: Napovedi, poročila
— 19.30: Romarske cerkve v Sloveniji (msgr. Viktor Steska) — 19.50: Ljubljanski godalni kvartet
— 20.40: Koncert na violoncellu s spremijevanjem orkestra. Solist prof. čenda Šedlbauer in radijski orkester — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Bach in Handel (plošče).
Petek dne 7. aprila. 12.00: Salonski trio (K. Nova, violina, L. Co-melli, čelo, B. Borštnik, klavir) — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi
— 13.20: Plošče — 14.00: Napovedi
— 19.00: Napovedi, poročila —, 19.30: Henri Rabaud: Nočna procesija, sinf. pesnitev (plošče) — 20.00: Prenos iz stolnice (žalostinke) — 20.30: Haydn: Sedem besed Kristusovih (Godalni kvartet) —21.15: Orlando Lasso — spokorni psalm št. 9 (radijski komorni zbor) — 22.00: Napovedi, poročila.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.