*	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.	
21 ŠTEVILKA.	JOLIET, ILLINOIS, 28. APRILA 1911.	LETNIK XX
UNIJSKI TAJNIK POD TEŽKO OBTOŽBO.
McNamara in tovariši prijeti v Indiani in sedaj zaprti v mestu Los Angeles, Cal.
PRIPRAVE NA DOLGO PRAVDO.
Baje zakrivili lansko eksplozijo “Los Angeles Times”-pos!opja.
Los Angeles, Cal., 26. apr. — John
J.	McNamara, tajnik unije “International Bridge and Structural Iron Workers”; njegov brat, James W. McNamara, in Ortie E. McManigal, namišljeni zarotniki in dinamitardi, obtoženi, da so razstrelili "Times”-poslopje, se nahajajo nocoj v Los Angelesu v ječi, v ločenih celicah, posebno zastraženih. Vsi trije so ob-krivljeni premišljenega in skupnega umora.
Njihov današnji prihod v sponah iz Indianapolisa in Chicaga je pričetek dolgotrajnega- boja pred sodiščem. Doslej ni bilo glede zagovorništva ¿e ničesar odločeno. Kakor znano se je “Western Federation of Miners” izrekla pripravljeno, nabrati od vsakega svojih 50,000 članov po $5 posebnega davka v zagovorniški sklad za zaprtega J. J. McNamaro, tajnika omenjene unije. Tako je izjavil Charles
H.	Moyer, predsednik omenjene zapadne rudarske zveze. Potemtakem se utegne nabrati samo tem potom za pravdne stroške najmanj $250,000.
Unijski voditelji trde, da je bil McNamara ugrabljen in nezakonitim potom odveden iz države Indiane. Sodnik Collins iz Indianapolisa, ki je odredil izročitev , McNamare policistom iz Californije, je izjavil, da ni mogel drugače ravnati, ko je guverner dovolil njegovo izročitev. Delavski voditelji' v Indianapolisu javno obdolžuje-jo guvernerja Marshalla, da je ravnal po volji sovražnikov organiziranega delavstva.
John J. McNamara je bil prijet v soboto v Indianapolisu, Ind., pod obtožbo, da je zakrivil umor povodom
eksplozije, ki je 1. oktobra lanskega leta razdejala poslopje časnika “Los Angeles Times” in je bilo pri tem 21 ljudi usmrčenih. Zaporno povelje se je opiralo na obtožbo, ki jo je podala velika porota v Los Angelesu. Guverner Marshall je takoj dovolil izročitev McNamare.
Chicago, 111., 27. apr. — Odvetnik Clarence S. Darrow se je včeraj vrnil v Chicago iz Indianapolisa, kjer se je posvetoval z delavskimi voditelji glede zagovora McNamare in tovarišev, in je izjavil, da se še ni odločil, ali sprejme zagovorništvo v prihodnji obravnavi.
“Imel sem že preveč delavskih obravnav, da bi rad prevzel spet ta slučaj,” je rekel. “Bržkone bo to tako trd boj, kakor je bil za Moyerja, Hay-wooda in Pettibona. To je bilo strašno trpljenje zame, in ne želim si več druzega.
“Povedal sem linijskim voditeljem v Indianapolisu, da bi rajši imel, ako dobe druzega zagovornika, ker še jaz ne bi rad pečal s slučajem. Organizirano delavstvo mi je bilo vedno prijateljsko in bržkone rfii bo težko, odreči nujnim prošnjam mojih prijateljev.
“Doslej nisem imel ničesar opraviti s to nepriliko, razun da sem se posvetoval v Indianapolisu glede čina velike zarote v zvezi z ugrabljenjem McNamare. Nobeden njegovih prijateljev ni govoril z njim izza njegovega prijetja, ampak odvetniki zastopajoči “California Federation of Labor” mu bodo pri roki z vsakojako pomočjo po njegovem dohodu v Los Angeles.”
Slučaj McNamara v kongresu.
Washington, 25. apr. — Sociališki poslanec Victor Berger iz Wiscon-sina je podal v zbornici rezolucijo, ki zahteva takojšnjo preiskavo okoliščin, v katerih je bil prijet in izročen
J.	J. McNamara iz Indianapolisa. McNamara je tajnik in blagajnik mednarodne unije izdelovateljev mostov in železnih stavb ter je obdolžen, da je imel opraviti z razdejanjem ‘Times’ poslopja v Los Wngelesu.
Štrajk gumbarjev se razširja.
La Crosse, Wis., 22. apr. — Štrajk gumbarjev se je razširil tudi semkaj. Kačih 70 gumbarjev tvrdke “Wisconsin Pearl Button Co.” je namreč ostavilo delo kot protest proti novi plačilni lestvici, ki baje prikrajšuje njihov zaslužek.
Volilni uradniki obsojeni.
New Orleans, La., 22. apr. — Dvanajst volilnih uradnikov mesta New Orleansa, ki so predkratkim priznali, da so ob volitvah sleparili, je bilo obsojenih v zapor po 8 mesecev.
23 rudarjev usmrčenih.
Elk Garden, W. Va., 25. apr. — Petnajst trupel po žrtvah usodepolne eksplozije v Ottmine No. 20, ki jo !a-stuje Davis Coal Co., je doslej spravljenih na dan. Pravijo, da se nahaja še osem mrtvecev v jami, ki jih iščejo reševalci. Štirinajst trupel jex bilo najdenih kake pol milje od vhoda. Eno truplo so potem odkrili še ponoči. Mrtveci so sežgani in hudo spačeni, tako da jih je težko spoznati. Pričela se . je preiskava glede vzroka eksplozije, ki je doslej neznan.
Eksplozija se je pripetila včeraj. Preiskava preduhov je dognala, da bo trpelo več dni, preden se odstranijo razvaline in najdejo vsi mrtveci. Zato se je sklenilo, iz sosednega rudnika izvrtati rov do mesta, kjer se bržkone nahajajo še ostali ponesrečeni rudarji.
V nasprotju z večino rudniških nesreč so v tem slučaju vse žrtve, z eno izjemo, Američani. V rudniku je zaposlenih navadno kacih 200 mož podnevi in isto število ponoči. Zaradi poprav pa je bilo število manjše, drugače bi bilo mnogo več žrtev.
Uspešni štrajkarji.
Grand Rapids, Mich., 25. apr. — Še ena tovarna je z izdelovatelji pohištva sklenila pogodbo in bo spet zaposlovala. To je Veit Mfg. Co., ki daje delo kacim 30. do 40. ljudem pri izdelovanju pohištva za krčme in urade. Dovoljen je deveturni delavnik in tudi vprašanje o doplači še je zadovoljivo poravnalo. Plača v tej tovarni je bila višja, nego v največ drugih. Veit Mfg. Co. ni včlanjena pri “Furniture Manufacturers Association”, katera še trdno skupaj drži. Zaposlenci Marvel-kompanije, kacih 75 do 100 po številu, so šli spet na delo, ko jim je včeraj družba dovolila deveturen delavnik in doplačo 10 odstotkov.
Eksplozije.
St. Louis, Mo., 24. apr. — Vsled eksplozije takozvanega tank-voza z gazolinom so bile tri osebe usmrčene in devet je bilo ranjenih, med njimi štiri bržkone smrtno. Voz je stal na tiru Wabash-železnice pri shranišču Bell Oil Co. Tri mala poslopja je goreča tekočina užgala in razdejala.
Parkersburg, W. Va., 24. apr.—Ena oseba je bila usmrčena, ena smrtno poškodovana in tretja hudo vsled skrivnostne eksplozije med ognjem, ki je deloma razdejal hišo uglednega trgovca Caskey.
Denar se kopiči v bankah.
Washington, D. C., 25. apr. — Bančna poročila iz vseh delov dežele kažejo, da se v bankah nabirajo ogromne svote, ki se začasno ne uporabljajo za kupčijo. To se godi posebno v velikih mestih. Uradniki zakladnice mislijo, da je dvoje vzrokov odgovornih za to kopičenje denarja. Prvi je neugodni položaj kupčije, vsled česar se nerabni denar polaga v banke. Drugi je, če je res, da banke letos prej nego navadno zvišujejo svoje gotovine, da bodo pripravljene na zahteve farmarjev poleti in jeseni.
Za senatorsko volitev po ljudstvu.
Albany, N. Y., 25. apr. — S 105. proti 30. glasom je sprejel šepat rezolucijo senatorja Roosevelta, katera priporoča volitev zaveznih senatorjev naravnost po ljudstvu. 20 republiča-nov je glasovalo z demokrati za rezolucijo. En demokrat je glasoval proti.
Indijanec z dvema glavama.
Oklahoma, Okla., 26. apr. — Truplo mladega Indijanca z dvema glavama, štirimi rokami in štirimi nogami je našel v neki duplini blizu kraja Okmulgee, Okla., farmarski deček Emmons Lowe, kb je bil na lovu na zajce. Truplo je skoro pet čevljev visoko. Roke so vse enako dolge in segajo do kolen. Meso na kosteh je posušeno in bržkone m segniio. Stari ljudje iz onega okraja, kjer se nahaja duplina, ki je bil v nji najden človeški nestvor, se spominjajo tacega indijanskega dečka, ki je pred skoro desetimi leti izginil. Bržkone je utekel in umrl v duplini.
Čudna šega.
Atlanta, Ga., 25. apr. — Prihodnji petek se bo vršil letni pogreb rodbine O’Hara. Pokopanih bo šest članov te dalekorazširjene in mnogoštevilne rodbine, farmarjev in konjarjev, ki so umrli tekom zadnjega kta. Kadar član te rodbine umre, se odpošlje truplo v Atlanto, balzamira in shrani v hramu do aprila, ko se vrši skuppi pogreb med letom umrlih ob udeležbi članov rodbine, dostikrat dospelih od daleč.
Zarota na Kitajskem.
Peking, 21. apr. — V Pekingu m v Tie«tsinu so bili prijeti mnogoštevilni Kitajci, ki so osumljeni, da so člani neke*revolucionarne zarote. Med ujetniki se nahajajo mnoge odlične osebe.
RAZBOJNIŠKA DOGODBICAI, VRSTE.
J Chicagi so štirje predrzni lopovi oplenili nekega dragotinarja za $20,000.
DEVET OSEB LEPO ZVEZALI
Ob belem dnevu se pripeljali v avtomobilu in izvršili čin.
Chicago, 111., 27. apr. — Eden naj-predrznejših zločinov-v zgodovini chi-caške policije je bil izvršen včeraj ob belem dnevu v prodajalni dragotinarja Edvarda Alberti, št. 1246 Milwaukee avenue. Štirje razbojniki so se' pripeljali v avtomobilu, ki so ga ponoči na južni strani ukradli, in so stopili v prodajalnico, v kateri sta bila tačas samo 30 let stari sin lastnikov in poslovodja Samuel Schmidt. Z revolverji oboroženi roparji so ju prisilili, uleči -se na tla v popravljalnim za prodajalno. Potem so jima bile noge in roke zvezane s perilno vrvjo. Enaka usoda je doletela 7 nadaljnjih oseb, ki so medtem prišle v prodajalnico. S približno $500 v gotovini m z dragotinami v vrednosti skoro $20,000 se je lopovom posrečilo, neovirano uteči. To se je zgodilo dopoludne ob polenajsti uri.
Tekom popoldneva je bil avtomobil, ki so se ga roparji poslužili, najden zapuščen ob voglu Wellington ceste in N. Washtenaw ave. in postavljen v lopo okrajne straže ob Shakespeare ave. Najden je bil avtomobil po skrivnostnem, telefonskem obvestilu, čegar izvor se ne da dognati. Nekdo je poklical miznega seržanta in mu sporočil, da so trije mladi moški stopili iz avtomobila in se naglo- oddaljili. Nosili so male ročne kovčege, v katerih so se bržkone nahajale ukradene dragotine. Malo preje sta bili na južni strani prijeti dve dekleti, katerih imeni pa policija še prikriva. Prejkone sta,v zvezi z zločinom.
Zvezali so roparji med svojim “delom” poleg že imenovanih Edvarda Alberti, lastnika prodajalne dragotin, njegovo..' soprogo, gospo Marto Alberti, Normana Strauss, potovalca za newyorsko tvrdko Strauss & Strauss, 17 let starega klerka Franka Poleski in tri vajence. Priznati treba razbojnikom, da so se prav previdno pripravili na svoje “delo” in isto dovršili s čudovito hladnokrvnostjo. Samo enkrat so rabili nasilje. Ko je namreč mlajši Alberti poizkušal osvoboditi se iz vrvi, je eden izmed roparjev priskočil in ga udaril s kopitom revolverja po glavi, da je bil neprevidnež ranjen in je pozneje potreboval zdravniške pomoči.
Norman Strauss je pripovedoval, da je nameraval Albertija, odjemalca svo je tvrdke, obiskati, kakor po navadi vsako spomlad. Ko je vstopil in pra-šal po dragotinarju, ga je neznan mlad človek napotil v popravljalnico. Tam so mu bili odvzeti njegovi kovčegi z vzorci, vrednimi kacih $10.00*1, med tem ko se je -moral kakor ostali uleči na tla in dati zvezati. Starejši Alberti se je nahajal ob času, ko so se. pojavili lopovi, v svojem stanovanju, ležečem v gorenjem nadstropju hiše. Slišal je nenavaden šunder v prodajal-mci in šel dol v spremstvu svoje soproge. Tudi njegov prihod je našel roparje pripravljene.
Iskalci zlata okradeni.
San Antonio, Tex., 25. apr. — Triindvajset denarnih vrečic, ki so vsebovale skupaj $2100, je bilo ukradenih neki družbi zlatokopov, med tem ko so spali v nekem samotnem hotelu v soseščini. Tako je pripovedoval A. G. Zeegar, ki je prišel semkaj, da iz-poroči o tatvini. Člani družbe so prišli iz Illinoisa, Wisconsina m severo-zapada. Tat je preiskal vse sobe in si prisvojil denarne vrečice, ki so bile skrbno skrite pod zglavji, ne da bi se kateri speči mož prebudil, dokler ni prišel v sobo C. M. Metzerja iz Chi-cage. Ta se je vzbudil in je zasledoval tatu, ki je pa utekel.
Juul proti carju.
Springfield, 111., 25. apr. — Senator Juul iz Chicage je predlagal skupno rezolucijo, po kateri se imata zavezna senatorja Cullom in Lorimer nujno naprositi, naj prosita predsednika Tafta, da prekliče pogodbo Združenih iJržav z Rusijo zaradi preganjanja Judov na Ruskem. O predlogu, ki bo bržkone sprejet, se bo glasovalo naslednjega dne. •
Konec štrajka.
Buffalo, N. Y., 26. apr. — Štrajk na velikih jezerih, ki je trajal zadnja tri leta in ki je bilo vanj zapletenih 8,000 do 10,000 mož, se utegne dokončati v prihodnjih par tednih. Gre za štrajk parniških kurjačev, kuharjev in drugih zaposlencev.
Za vzajemno pogodbo s Kanado.
Washington, 24. apr. — Predloga glede reciprocitetne ali vzajemne pogodbe s Kanado, ki jo kongresu priporoča predsednik Taft in ki je bila v poslanski zbornici zadnji petek sprejeta z veliko večino, je dospela v senat, kjer je bila takoj izročena finančnemu odseku. Razprave o nji se šele prično, ko bo organizacija odseka dokončana.
Da se je predloga sprejela v poslanski zbornici, je predvsem zasluga demokratov, kajti dočim so vsi demokrati z malimi izjemami glasovali zanjo. je večina republičanov glasovala prot’, med njimi tudi g. Copley iz Illinois. Predloga je bila popravljena samo v eni točki, in ta dostavek “pooblašča in prosi” predsednika Tafta, naj deluje na to, da se dovolijo še nadaljnje kupčijske olajšave med Združenimi Državami in Kanado z dodatnimi vzajemnimi dopustitvami. Samo deset demokratov je glasovalo proti predlogi, dočim je 197 demokratov glasovalo zanjo; 67 republičanov je glasovalo za in 78 proti pogodbi. Socialist Berger je glasoval za in neodvisni Newyorcan Akin proti.
Ni nezaželen priseljenec.
New York, 24. apr. — Da je Friderik Schneider, ki je dospel iz Rusije semkaj z ženo in 14. krepkimi otroci, nezaželen priseljenec, ni trdil niti najbolj zagrizeni, tujce črteči priselitvem uradnik, ko je Schneider na vprašanje, ali ima tudi dovolj denarja pri sebi, odgovoril na svoj način. Schneider ne zna niti besedice angleški, toda končno mu je bilo raztolmačeno vprašanje, ob katerem se razbijajo upi to-likerih' priseljencev, na kar je mož izpraznil žep za žepom svoje obsežne suknje in spravil na dan zvitek za zvitkom bankovcev. Šele ko je položil na mizo $26,500, je pre'nehal naval denarja. Po nekem tolmaču je Schneider povedal, da je denar izkupiček njegove kmetije pri Odesi. Njegov najstarejši sin obdelava farmo pri Glen Ulinu, N. D., in tjakaj pojde z družino.
General Reyes in Díaz.
El Paso, Texas, 26. apr. — Dognane» je, lia se vrše mirovna pogajanja naravnost med taboriščem Maderovim in mestom Mexico brzojavnim potom. Mirovni komisarji, ki se imajo imenovati, bodo imeli samo tehnično izdelati mirovne pogoje. Obenem se naznanja, da so vslaši napolnjeni z bojaznijo vsled poročila, da je bil general Reyes poklican nazaj iz Francije. Boje se namreč, da utegne Keyes predsednika Diaza prepričati, da ga je minister Limantour napotil, privoliti vstašem preveč. Limantour in Reyes nista najboljša prijatelja, , in zadnji bo menda le prevoljan, zagnati prvemu poleno med noge.
Ko se je doznalo, da je bil Reyes poklican nazaj, je bil predsednik Diaz brzojavno obveščgn, da utegne Reyes-ova navzočnost spraviti mirovna pogajanja v nevarnost. Nato je bilo razglašeno, dá je Reyes svoj odhod iz Evrope, ki je bil določen na dan 21. aprila, preložil na dan 25. in potem
27.	aprila.
V revolucionarnih krogih mislijo, da bi Reyes, če dospe v Mehiko med pogajanjem, napotil vlado, njena privolila tako okrajšati, da ne bi Maderu preostalo nič druzega, nego boj nadaljevati.
Omejevanje salunov.
Ottumv.-a, la., 25. apr. — Devet krčem v Ottumivi se ima na povelje okrajnega pravdnika po Moonovem zakonu zapreti. Ta omejuje število salunov na enega za vsakih 1000 prebivalcev. Salunarji pa se niso brigali za povelje okrajnega pravdnika in pričakovati je homatij.
Vlada zmagala.
Portland, Oregon, 24. apr. — Za-vezni sodnik Wolverton je odločil v prid vladi povodom odgovor^ ki ga je dala vlada na ugovore Southern Pacific-železnice. Gre v tem slučaju za takozvana O. & C. zemljišča, katera' je železniška družba vzela v posest, a jih je zahtevala vlada. Če ta odlok potrdi zavezno višje sodišče, potem ta zemljišča v Oregonu v vrednosti $40,000,000 do $75,000,000 dobi nazaj vlada, katera jih potem otvori za naseljence.
90,000	podpisov.
Washington, D. C., 21. apr. — Kongresu je bila predložena z 90,000 podpisi pokrita peticija, v kateri se prosi za umaknitev ameriških čet od mehi-kanske meje. Trije možje so bili potrebni, da so nesli listino do mize govornikove. Victor Berger, sociališki poslanec-iz Wisconsina, je izjavil, da so zastopani med podpisanci pre-bivavci vseh držav Unije, izvzemši Delaware. V besedilu je rečeno, da čete zatirajo gibanje, ki je smatrajo prosilci za pravičen boj za svobodo.
CESAR FRANC JOŽEF HUDO PREHLAJEN.
Vsled katara v grlu ne more sprejeti srbskega kralja Petra v Budimpešti.
“SCHULVEREIN” KLIČE V BOJ.
Pol milijona kron za ponemčevanje Čehov in Slovencev.
Dunaj, 26. apr. — Vsi narodi in njihove stranke so že posegli v volivno borbo. Kakor je bilo izporočeno, je bil avstrijski državni zbor razpuščen s cesarskim patentom dne 30. marca in zaukazane so bije nove volitve. Ministrstvo je določilo' za volitve dan 13. junija, oziroma za ožje volitve dan 20. junija.
Dunaj, 26. apr. — Nameravani sestanek med cesarjem Franc Jožefom in srbskim kraljem Petrom v Budimpešti je preložen, baje zaradi slabega zdravja cesarjevega. Njegovi zdravniki so odločili, da je najbolje, če se poda na odpočinek v kraljevski grad Goedoelloe, ne pa v Budimpešto. Cesar je izporočil kralju Petru svoje obžalovanje, vendar prevladuje mnenje, da je sestanek preložen iz političnih razlogov.
Dunaj, 25. apr. — Cesar Franc Jožef boluje za prehladom, vendar. se ne da pregovoriti, da bi izpremenil navade svojega življenja. Vladar je izrekel namero, v soboto ogledati si vojaško spomladansko parado. Zdravniki vidijo v tem udejstvovanju trdne volje dobro znamenje, čeprav odločno priporočajo nekoliko več paznosti. Katar, ki nadleguje cesarja, ni iznova zadobljen, nego je že dlje časa stanovit. Prehladil se je cesarje pred Veliko nočjo.
Ogromno znižanje vrednosti delnic Skoda-tovarne, ki so v nekaj dneh padle za 200 pik, je že zahtevalo eno človeško žrtev. Zavarovalni ravnatelj Exner se je na pokopališču v Doeb-lingu ustrelil. Imel je ogromnih svot naloženih v spekulacijah s Skoda-del-nicami in njegove izgube so daleko presegale njegovo premoženje.
Predrzen rop je bil izvršen v tukajšnji cerkvi Vseh svetnikov. Vlomilci so se vtihotapili v hram božji ter so uropali monštrance in druge zlate in srebrne predmete in dragocenosti velike vrednosti. Doslej ni niti sledu za cerkvenimi skrunilci, vendar ¿-policija upa, da jih zasači pri njihovih poizkusih, razpečati svoj plen.
Nemški “Schulverein”.
Dunaj, 24. apr.—“Deutscher Schulverein”, čegar blagovito(!) delovanje se je že večkrat omenjalo, je odločil v zagotovitev jezikovnih mej svoto pol milijona kron. Znesek se ima uporabiti za vzdrževanje obstoječih šol, kakor tudi za napravo novih šol in o-troških vrtcev. Boj, ki ga morajo Nemci bojevati ob jezikovnih mejah, v čeških deželah, na Kranjskem, Spod njem Štajerskem in Južnem Tirolskem proti prodiranju Čehov in 'drugih narodnosti, zahteva Vedno novih žrtev, ki jih “Schulverein” radovoljno donaša v obrambo nemštva. —
(Op. ur. Tako brzojavka iz nemškega vira. V resnici pa ima "Schulverein” edinole namen, z denarjem, ki ga nabira pri všeh Nemcih, tudi na Pruskem, ustanavljati nemške šole med Čehi in Slovenci. V take šole lovi otroke zaslepljenih’ali od Nemcev odvisnih čeških in slovenskih staršev. Slovenski otroci se v takih šolah vzgajajo za zasramovalce in sovražnike lastne matere. Nemci nič ne prikrivajo, da so v dobrih 25 letih, odkai; deluje “Schulverein”, vzgojili v svojih šolah v obmejnih krajih nad 90,000. slovenskih in slovanskih otrok, ki so vsi izgubljeni za svojo narodnost. To je tisti, nedolžni “Schulverein”! Ustanovljen ni bil v “obrambo” nemštva, nego edinole v nemčevalne svrhe!)
Franc Ferdinand v Holandiji.
Dunaj, 22. apr. — Nadvojvoda-pre-stolonaslednik Franc Ferdinand je odpotoval pod tujim imenom v Holandijo, da si tamkaj ogleda nasade tulipanov. Nadvojvoda je velik cveto-ljub in bo imel najlepšo priložnost za proučavanje na Nizozemskem, kjer že stoletja cveto krasni tulipanski nasadi.
Kompromis.
Dunaj, 21. apr. — Pogajanja o vojnem zakonu, ki so se vršila od začetka tega mešeca med avstrijskim ministrskim predsednikom baronom Bie-nerthom in ogrskim ministrskim pred sednikom grofom Khuen-Hedervary-jem ter se tikala predvsem kočljivega jezikovnega vprašanja, so se dokončala s kompromisom. Grof Khuen je bil potem sprejet po cesarju, kateremu je nadrobno poročal o zaključku pogajanj, kakor tudi o političnem položaju na Ogrskem.
Dr. Hartmann v zaporu.
New York, 20. apr. — Glavni poštni nadzornik Warren W. Dickson je danes ob 10. uri dopoludne s svojimi detektivi presenetil tri takozvane doktorske zavode. Pet detektivov se je iznenada pojavilo v Hartmannovem zavodu na 231 E. 14 St. ter je na mestu prijelo dra. Ferdinanda Hartman-na in blagajnika Franka Donnely, ki sta bila odvedena pred sodnika, kateri ju je pridržal pod veliko jamčevino za nadaljnjo razpravo zaradi porabe pošte v sleparske namene. Prijeta sta bila tudi dr. L. Landes in dr. W. Taylor ter pridržana pod poroštvom od $2,000 in $5,000. Poleg njih so še pridržani kot priče mnogi njihovi u-službenci. Na ulicah, kjer se nahajajo dotične zgradbe (Dr. Hartmann Medicine Company, Vienna Medical Institute in Universal Medical Institute), se je zbrala množica ljudstva, ko so redarji dospeli z vozovi, da odvedejo aretirance. Letni dohodki teh zavodov so znašali okoli $200,000, torej je “business” procvital. Kakor je poštni nadzornik izjavil, so bili žrtve teh zavodov večinoma samo inozemci. (Tudi mnogi Slovenci vsled oglasov v nekaterih slovenskih časnikih. Op. ur.)
Anton Foerster.
G.	Gabriel Katzenberger, znani kritik chicaškega lista “Westen und Daheim”, je v zadnji nedeljski izdaji (z dne 23. t. m:) poročal o našem slavnem rojaku sledeče:
“Gospod Anton Foerster, profesor v fakulteti Chicago Musical College, je priredil zadnji torek v Ziegfeldovi dvorani briljanten piano-recital. Gospod Foerster je otvoril spored svojega igranja s svojo lastno transkripcijo J. S. Bachove Toccate, arije in fuge v C-duru, (za orgle), in je dokazal s tem svojo skladateljsko kakor pianiško zmožnost. Foerster kaže v transkripciji svojo sijajno kontra-punktiško spretnost in zna z enako blestečo virtuoznostjo učinkovati s to nadarjenostjo. "Njegovo igranje je bilo čudovito umerjeno in čuvstveno, pri tem pa. ostaja stoično miren in se kaže celo v najtežavnejših tehničnih točkah duhovitega interpreta. — Z istotako kontrastapolno barvitostjo in ritmično ostrostjo je odigral Beethovnovih dvaintrideset variacij v C-mollu. —Žal nam ni bilo mogoče slišati vsega sporeda, ker je bilo treba isti večer na še dva druga koncerta.”
Važna* konferenca.
Lizbona, Portugalsko, 24. apr. — Za dan 2. maja je sklicana konferenca portugalskih škofov v palačo patriarhovo v San Vinceiito, v kateri bo predsedoval patriarh lizbonski. Razgovor bo o zadržanju duhovščine nasproti nedavno izdanemu zakonu gle-de^ločitve cerkve in države.
Neka brzojavka iz Rima pravi, da hoče vatikan šele slišati sklep portugalskih škofov, preden se odloči, kako ima postopati.
Holandci zasedli otok Z. D.
Manila, Filipini, 26. apr. :— Čez Jolo zakasnelo semkaj dospela brzojavka pravi, da so Holandci vzeli v posest otok Palmas, 60 milj jugovzhodno od Mindanaa. Sneli so zvezdnati prapor in razvili na njegovo mestj holandsko zastavo. Sicer pa otok m dosti- vreden.®
10 obtožb proti železnicam.
Cleveland, O., 26. apr. — Deset obtožb, ki obsegajo skupaj 107 posebnih slučajev, je bilo podanih proti četverim železno rudo prevažajočim železnicam, ki se iztekajo v Cleveland, »po zavez,ni vladi zaradi dovolitve popusta; dve železnici sta poleg tega obtoženi zarote. Te železnice so: Pennsylvania, Lake Shore & Michigan Southern, Bessemer & Lake. Erie in New York, Chicago & St. Louis (Nickel' Plate).
Jolietske novice.
Čč. šolske sestre se v imenu Dekliške Marijine Družbe tem potom prav lepo zahvaljujejo slavnemu slovenskemu občinstvu za mnogoštevilno udeležbo na obeh nedeljskih predstavah “Svete Elizabete”, ki Sta donesli lep dar naši cerkvi sv. Jožefa.
—: Zabavni večer društva sv. Genovefe št. 108 K. S. K. J. predzadnji četrtek v Jednotini dvorani je prav dobro uspel, in članice so lahko ponosne na svojo prireditev.
—Dne 21. maja priredi naša šolska mladež v Eagles Hallu šolsko veselico z dvema igrama, petjem in drugim. Več o tem pozneje.
—	Na obisku svojih sorodnikov in znancev v Jolietu sta bila te dni g. John Plut z ženo in otroci ter g. Peter Stefanich iz .Calumeta, Mich. Ogledali so si tudi našo tiskarno.
—	G. Ivo Težak, naš marljivi dopisnik iz Minnesote, je dospel te dni iz Puebla, Colo., v Joliet za delom. ’
Joliet, 111., 26. apr. — “Sveta Elizabeta”, zgodovinska igra v petih dejanjih, iz angleščine poslovenjena po naročilu pokojnega ustanovitelja naše fare, se je prvikrat predstavljala zadnjo (belo) nedeljo na odru bivše Golobičeve dyorane in sicer z največjim uspehom, kakršnega še ni doživela nobena slovenska predstava v Jolietu. Najprej hočemo nakratko navesti vsebino igre.
Sv. Elizabeta je bila rojena v Požu-nu leta 1207. kot hči ogrskega kralja Andreja II. Zgodaj se je vnela za strogosti krščanskega življenja; zaničevala je častilakomnost, gizdavost in skopost, a tembolj gojila ponižnost in dobrodelnost, zatajujoč samo sebe. Komaj štirinajst let stara, je bila o-možena z deželnim grofom Turingij-skim (ali Turinškim), Ludovikom IV. Pa ta je moral kmalu potem v križarsko vojsko na jutrovo, in za predobro Elizabeto so napočili hudi časi. Njena tašča Zofija jo je začela trpinčiti in preganjati, dokler ni končno sklenila, da si s pomočjo krutega grajskega oskrbnika prisvoji krono in vlado. Skupaj z oskrbnikom sta ponaredila cesarsko pismo, s katerim se vladajoča grofinja Elizabeta odstavlja in krona izroča Zofiji, češ, da bi prišla sicer dežela na rob propada zaradi Elizabetine zapravljivosti. In ponaredila sta tudi pismo, s katerim Elizabeto njen soprog obsoja in zametuje; in ponaredila pozneje brzojavko, s katero se naznanja Elizabeti, da je njen soprog v sveti deželi storil smrt. To so bili strašni udarci za nedolžno preganjan-lco. Pa končno se je izkazala hudobnost oskrbnikova in še bolj Zofijina. Krutega oskrbnika je hudo zadela roka božja, in nič manj ne hudobno taščo. Ko si je že prilastila po krivici krono in vlado, je prišla cesarica in jo pravično kaznovala, na kar se je spokorila in spet podvrgla Elizabeti, tako da se igra srečno zaključi.
To je ob kratkem vsebina te prelepe igre, ki jo je uprizorila na našem odru Dekliška Marijina Družba s sodelovanjem šolske mladeži. Do trideset o-seb nastopa v igri, ki je polna dramatične napetosti, tako da vzbuja od začetka do konca gledalčevo pozornost. Učinkovala in ugajala bo igra povsod, kjer se bo predstavljala po tako izvrstnih močeh, kakor se je na našem odru. Nočemo zaiti v hvalisanje, ampak toliko lahko po pravici trdimo, da so se naši diletantje visoko povzpeli čez mero diletantizma, bodisi glede igranja, ali kretanja, ali izgovarjanja. Majhen, mnogo premajhen je naš o-der za večje prizore, toda storilo se ;e vse po najboljši moči, da so se obnesli tudi razni sceniški pripomočki, kakor grom, blisk in drugo. Težke uloge so bile srečno razdeljene in prav dobro naštudirane, nekatere celo izvrstno, da bi ne mogle biti bolje, in vendar so naši diletantje nastopili na •''odrli šele vprvič!
Kot prva zvezda med našimi mladimi diletanti se je izkazala gdčna. Ana Simonič kot Elizabeta, grofinja Tu-ringijska. Njeni nastopi so bili naravnost očarljivi in mojstrski tako glede kretanja, kakor govorjenja. Napol mrtva žalosti, je govorila tako neprisiljeno in brez teatralike, tako božajoče in gorko, da je občinstvo večkrat genila do solz. Take Elizabete menda ne premore izlepa niti vsako večje angleško gledališče v deželi. Gdčna. Simonič je glediški talent prve vrste, ki se je pokazal že ob prvem javnem nastopu v vsem svojem blesku, da je bilo občinstvo kar očarano,— Kot drugo zvezdo nam je zaznamovati gdčno.. Manjo Žlogar, ki je ulogo hudobne tašče Zofije igrala tako spretno, da zasluži vse priznanje, katero ji bodi izrečeno na tem mestu. Ocenili bi njeno karakteristično igranje podrobneje, pa primanjkuje nam prostora. Zato moramo le na kratko omeniti, da so bile tudi vse druge osebe na svojem mestu, vse hvale vredne. Krasno slovenščino je govorila gdčna. Neža Lavrič kot Rozamunda, prijateljica Elizabetina, in igrala zelo inteligentno. Dvorske dame — gdčne. Ana Stukel, Terezija Nemanich in Ana Brunskole — so igrale v popolno zadovoljnost. Gdčna. Elizabeta Sekola kot grajska služkinja Viborada je vzbujala mnogo smeha in pohvale, ko je osabljanega gradnika zafrkovala in u-žugala z metlo. Izborna je bila tudi zlasti glede čistega izgovarjanja gdčna. Frances Spelič kot uboga najemnica Kunigunda, s svojima hčerkama Jerico in Bogomilo (Pepica Še-tina in Angela Kastelic). Beračice — gdčne. Ana Zoran, Katarina Skrinar, Katarina Butala, Marija Šušteršič in Katarina Rogina — so vzbujale resnično sočutje. Imenitno se je postavila gdčna. Ana Lopartz kot cesarica, da se je vse divilo njenemu veličanstvu. Krutega gradnika je igral g. Frank Meteš tako dobro, da ga skoro ne bi mogel bolje; v svoji srednjeveški uniformi je bil videti kakor resničen vitez strašnega spomina. Puščavnika pa je v maski in igri priv dobro pogodil g. Josip Rogina. Tudi Johnny Žlogar kot Sel in George Lopartz kot Glasnik sta bila dobra, poleg še' drugih dečkov in deklic. Skratka, vse-m se je poznalo, da so se z ljubeznijo in pridnostjo poprijeli svojih ulog ter jih odigrali v splošno zadovoljnost.
Pred igro so članice Dekl. Mar. Družbe zapele slovensko in angleško
pesem, a gdčni. Marija Žlogar in Ana Brunskole sta imeli pozdravna govora v obeh jezikih. Med odmori je igrala na klavir gdčna. E. Grahek prav lepo in vztrajno.
Predstavljala se je igra dvakrat: po-poludne za šolsko mladež in njeno spremstvo, a zvečer za splošno ob-sinstvo. Obakrat je bila prostrana dvorana polna, in posebno večerno občinstvo se je zadržalo vzorno, tako da je tudi vredno javne pohvale. Režiserju so pomagali gg. Josip Grili, John Petrovčič in Steve Vertin ml., tako da je šlo vse v redu. Pomagale so nadalje ga. Marija Pazdertz in gdčna Rosie Brunskole, a najbolj pa naše čč. šolske sestre, ki so oskrbele tudi vse oprave in potrebščine, zlasti neumorna sestra Ferdinanda. Vsem čast! Večerno predstavo so počastili s svojo navzočnostjo preč. g. dekan Dunne, č. g. Kastigar iz La Salle ter domača dva gospoda, Rev. A. M. Kraschotvitz in Rev. Jos. F. Stukel; naš namestni župnik je koncem predstave zelo pohvalil igralno osobje in občinstvo. Igra je prinesla naši cerkvi čistega dobička baje $133.00.
— Rev. John Trobec iz Rice, Mmn, nam poroča, da so imeli tudi tam sv. mašo zadušnico za pokojnega Father Šušteršiča, kakor hitro so izvedeli o njegovi smrti.
‘— Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Cernašič Anton, Ger-zetič John, Jorsinovič Ivana, Korbar Mihael, Matič D., Stanič Matija, Staraj Anton, Tengeljac Anton, Zupančič Ivana.
Joliet, 111., 24. apr. — Am. Slov., prosim, dovoli mi nekoliko prostora v tvojih cenjenih predalih, da nekoliko bolje seznanim one rojake, kateri si morebiti žele kupiti farme. Jaz4n dobro znani naš rojak in mesarski trgovec gosp. John Ferko sva si šla ogledat dne 18. tega meseca ob 7. uri zvečer, v družbi štllih Jolietčanov in dveh iz Chicage druge narodnosti, okolico St. Helen, Michigan. Med potjo je bilo jako kratkočasno, kajti družba je bila prav živahna in vožnja je bila lepa, ker smo videli različno michigansko ozemlje. Druzega dne opoldne smo prišli v St. Helen. Tu nas je prav prijazno pozdravil gosp. John Carter, predsednik družbe St. Helen Development Co. In g. John Carter je preč zapovedal tri vozove zapreči in v družbi štirinajsterih, vsi želeči po farmah, nas je zapeljal na hotel, kateri stoji zraven prijaznega jezera St. Helen. Tu nas je naprvo okrepčal s prav okusnimi jedili. Po obedu je zopet gosp. Carter zapovedal napreči in z njim v družbi se nas je peljalo štirinajst si ogledat okolico in pa delo, katero izvršuje ta družba v St. Helen o-kolici. Pa preveč časa vzame, ako hočem vse natanko popisati; in ko bi tudi vse natanko opisal, mi bralec ne bi verjel. Toliko pa rečem, da gotovo ne bode nobenemu žal, če si o-gleda to okolico, kajti že lega te okolice in lega jezera je prijazna sama na sebi; in kadar pa vidiš sadno drevje, katero ta družba obdeluje, in čez tristo oralov farme, katera je posejana z ovsom, pšenico, ržjo, ječmenom in dvojo vrsto detelje in koruze: to je lepota! In vse to še ni nič, ko vidiš čez osemdeset ljudi delati različna dela: eni delajo na farmi, drugi krčijo panje in čistijo loze, drugi zopet napravljajo nova pota in drugi zopet za-sajajo mlada sadna drevesca i. t. d. In ko nam je g. Carter, kateri je jako priljubljen mož, vse razkazal, se je rojak g. John Ferko izrazil: “Nisem z namenom šel, da bi kaj kupil; pa vendar ne morem drugače, ko vidim to vse in vem, kakšne veljave bo v par letih ta zemlja, kakor da si kupim.” In res, izbral si je res dobro zemljo m v prijaznem kraju 20 oralov. In niti eden izmed štirinajsterih ni bil, da ne bi kupil: eni so vzeli po 20 oralov, drugi po 40 oralov in neki farmar iz Waterloo, Iowa, kateri je tam v Iowi prodal svojo farmo, je kupil dvesto oralov in je ostal gori, da prične preč delati; njegovo ime je W. Boyd. Bili smo en dan in pol gori in potem smo se zopet ob tretji uri popoldne odpeljali proti Jolietu. H koncu mojega dopisa pozdravljam rojake po širni Ameriki.	A. Zelnikar,
slov. zastopnik.
Barberton, O., 20. apr. — Dragi mi urednik! Čas je že, da se tudi jaz oglasim in nekoliko sporočim iz našega mesta Barbertona.
Kar se dela tiče, je jako povoljno, tako da ako kateri hoče delati, mu ni treba biti brez dela. In tudi zaslužek še ni tako slab; seveda, jeden zasluži več, drugi manj. (Dobro, da sem jaz med zadnjimi, da mi ne bode treba moj zaslužek deliti, ko pride čas, ko bodo socijalisti ali svobodomisleci na županskem stoku.) Tukaj v Barbertonu je dosti tovarn, katere vse skoraj s polno močjo delajo; da pa nisem štel dimnikov, koliko «jih ima katera tovarna in iz katerih se kadi, mi bojo pa rojaki gotovo oprostili. (Samo to vem, da se iz mojega hišnega dimnika kadi, kar pomeni, da dobro vleče.)
Tudi mesto samo dobro napreduje. Sedaj si je omislilo svojo električno razsvetljavo. Tudi novo višjo šolo zidajo, ker stara je že premalo pro-
kakor se čuje, bode nova šola kaki mastni črvi za njega in njegovo
storna;
vže gotova meseca junija. Kar se tiče mestnega zastopstva, je demokratsko. (Tudi Slovenci smo lahko po-
vedno lačno družino. Tudi druga živina je že komaj čakala, da se ji odpre na novo ozeleneli pašnik. A far-
nosni na nekega rojaka “lojerja” ali ■ mar je hodil med to druhaljo, veseleč zagovornika. Da pa imena ne nazna-j’se krasnega dne. Iz obraza sta mu si-nim, je pa vzrok, ker tudi jaz mislim (jala mir in zadovoljnost, dočim se mu ta posel začeti.)	I je vzdigala po lahkem iz prsi vesela
Sedaj pa nekoliko od tukajšnje na- velikonočna pesmica.
selbine in njenih društev. Kar se slovenske naselbine tiče, je jako velika,
Kmalu pa fo bile vse potrebnosti urejene in konji napreženi. Vse je
samo to je žalostno, ko smo tako raz- j čakalo na odhod, le gspodinje, ki ima tresem po celi okolici. Pa kaj se če: danes prvič pokriti novi klobuk, je še vsak si tam izbere, kjer se mu dopade. | manjkalo. Slednjič pa se vendar pri-(Naj se mi oprosti, g. urednik, da ne kaže in stopi na voz, ravno ko poči pri vem, koliko štreljajev smo si jeden farni cerkvi prvi top in se zasliši dalj-od drugega, zakaj jaz sem bil slab j ni glas zvona.
strelec pri vojakih.) Tudi društva do- I V mestiu je že polno ljudstva, ki ve-bro napredujejo, jedno bolj, drugo selo kramlja med seboj. Tukaj stoje manj, to je pa kakor veter potegne, fantje. Ravno se odbirajo strelavci, Čuje se tudi, da se je Pevsko društvo j pritrkovalci, pevci i. t. d. Tam sto-ustanovilo, in sicer na narodni pod-|jijo možakarji in spuščajo goste obla lagi.
Ko ravno pišem o društvih, naj o-
službo božjo ter se harmoniziralo v eno mogočno alelujo, ki se je vzdigala v hvaležno čast zmagoslavnega vstajenja Gospodovega in vzdigala ne le od površnega očitovanja, ampak iz dna src zbranih vernikov.
Tako smo torej praznovali tukaj Veliko noč. Bog dal, da bi nam ostala slovesnost, posebno pa lepe besede našega priljubljenega č. g. župnika v vednem spominu.
Na Veliko noč popoldan in v ponedeljek imeli smo v naši sredi preč g. škofa Trobca, kar nas je močno razveselilo. Upali bi radi na večkraten povratek te časti, da ne bi se nam ždelo predrzno se izraziti.
Kar se tiče farmarskega dela, je že skoraj vse belo žito v zemlji. Njive so bile v najboljšem položaju za sejanje In delo se je krasno izvršilo. .To pripomore zelo veliko k dobremu napredku prave 'rasti. Ena najpoglavit-
ke dima iz svojih pip. Oni govorijo
o setvi, o dežju, o lepem vremenu terjnejših reči pri obdelovanju polja za menim in odgovarjam še sledeče, uganjajo in prerokujejo prihodnjost.! belo žito je to, da je zemlja dobro Namreč: Kakor sem čital v glasilu S. j	Po mnenju prvega ima	biti	dobra le-	prevlečena in razkopana,	predno se
N. P. J. neki dopis, kateri je bil pri- ^	tina, kajti veliki petek	se	je narava	dene seme v njo. A če je	zemlja	pre-
občen iz Barbertona, je dotični pisec,!	jokala, naletoval je sneg in	bilo grdo	mokra, se to ne da storiti,	ker se	prst
namreč M. Z., jako kritikova! društvo	vreme. To pa je ravno	“dobr cahen”.	ne zdrobi zadosti.
sv. Martina št. 44 J. S. K. J. in njega Zopet tam so zbrane dekleta, ki imajo; Toda treba je pripravljati za krom-
predsednika. Si štejem v dolžnost, da mu nekoliko odgovarjam, ker sem bil tudi jaz pri društvu uradnik o tem času, ko pisec piše o neki društveni blagajni, da so jo miši snedle. Vprašam te, g. dopisnik, ali je mogoče se-dajni predsednik kriv, da so miši blagajno snedle? Saj se je to zgodilo pred štirimi leti, in o tistem času je bil sedajni predsednik samo kot društveni član, in on o tem še vedel ni.
danes mnogo govoriti in občudovati.! pir in koruzo. Jaz imam še dosti “Jerica ima novo obleko, ali ta se mi ; gnoja za trositi popred, in ker mi gre ne dopade. Moja je lepši, ker je bolj ’ to bolje izpod rok, kakor trositi be-po novem narejena.” “A ta Rezikin sede na popir in sem bolj navajen su-klobuk se mi pa tudi nič ne dopada, I kati vile kakor pero, bodem naredil to ti je streha.”... Radi pomanjkanja konec mojemu dopisu. Pozneje, ko časa ne morem opisati celega pogovo- bode več časa, vam pišem morebiti še ra teh rožic. Vsaki je svoje najbolj kaj več o farmarskih zadevah. Za se-povšeči, in to je tudi dobro, kajti to. daj pa — "So long.”	Farmar,
rodi zadovoljnost v življenju. Tudi	--------—
žene vidimo danes oblečene in pokri-
Zatorej zakaj potem tako podlo pisati, te v najboljše. A te se ne zmenijo
namreč, kakor bi bil on kriv. Saj je ravno sedajni predsednik hotel vedeti, kedo je kriv o pomanjkljaju v blagajni. Zakaj mu niste pomagali, da bi se bil storilec dobil? Zakaj ste odvrača-
več za take malenkosti. One se po menkujejo o važnejših rečeh, kakor na primer: koliko je piščet, koliko pujskov, kpliko ima katera solate vseja-ne, a pred vsem pa, kako katero “kure
li na jeden druzega? Zatorej vas jaz jezajo”
oprašujem kot tačasni tajnik: kje so tisti računi, katere sem jaz zgotovil in ki so bili v računskih knjigah? Ali jih je mogoče sedajni predsednik uničil? Ali so jih mogoče res miši pojedle? Seveda, krivda leži na dotičnih, kateri so imeli knjige in blagajno v rokah po mojem uradovanju. Čudno se mi zdi, da se niso Jednotini uradniki odzvali povabilu, saj so bili brzojavnim potom klicani. Kaj je bil vzrok, ne vem; jaz mislim, da ¿>i bili lahko prišli, zakaj stvar je bila jako kočljiva. Da pa ne bode kateri mislil, da je sedaj, vse v redu, tisto ne. Ravno tak primanjkljaj je še pri blagajni, kakor je bil. Pač bi jaz še mnogo o tem lahko pisal, ker meni je vse znano, a raji molčim. Če bi bilo pa treba kateremu kakega pojasnila o tem, sem pa radovoljno pripravljen.
Kakor sem že zgoraj omenil, namreč, da se je ustanovilo pevsko društvo na narodni podlagi, je jako lepo in priporočljivo. Samo to naj si dotični člani stavijo v pogoj, da se bode tudi uresničilo. Ali se še kaj spominjate, kako je bilo s sokolskim društvom? Saj je bilo tudi ono na “narodni” podlagi. Zatorej vprašam svo-bodomishce in njih sokole: kje je društvo in blagajna? Ja, ni ga več, odfrčalo je z blagajno vred; pa še nekoliko kokoši je tudi moralo iti v krtovo deželo. Zatorej pozor, pevsko društvo, ki si tudi na “narodni” podlagi, da se tudi vam in vaši blagajni kaj takega ne pripeti, kajti svobodna misel rada frči!
Objednem naznanjam, da društvo sv. Jožefa št. 110 K. S. K. J. jako dobro napreduje, naj si bode s člani ali blagajno. Zatorej pozor, rojaki, kateri še niste pri društvu, da pristopite k društvu sv. Jožefa št. 110, katerega vam jako priporočam!
Da ne bode kake zamere, g. urednik, naj pa končam ta dopis, ki se mi je jako razširil. Zatorej Vam želim mnogo novih naročnikov in predplačnikov. N. N. Barbertonskim rojakom bi pa želel, da bi se na list bolj naročevali nego dosedaj, zakaj ker od sedaj naprej se bode vedno kaj izvedelo iz naše okolice ali mesta Barbertona. Objednem naznanjam tukajšnim rojakom, da jaz nisem več zastopnik tega lista, zakaj ker mi delo ne pripušča, da bi hodil okrog rojakov: ali vsejed-no vam ga lahko naročim, ako kateri hoče, samo povedati ali naznaniti mi je treba. Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam po širni ljudovladi!
Joe Podpečnik, Box 225.
Brockway, Minn. — Zopet je minula Velika noč, ali bolje “Veliki dan”.
Bil je to dan, kakoršnega zamore prinesti le najugodnejša spomlad.
Komaj se je začelo vzdigati prijazno bliš£eče solnce iz svoje zlate postelje, že so zažvrgoleli po drevesih, njivah in travnikih, predkratkim došli kljunčkasti pevci svoje živahne pesmice, kakor da tudi oni poznajo izvanredni dan in praznik in se hočejo radovati z vernim ljudstvom ter peti alelujo v čast zmagi Odrešenika sveta.
Kmalo pa so se začeli vmešavati v to godbo še drugi glasovi. Začeli so vstajati ljudje. Iz dimnikov po lepi Brockwayski dolini raztresenih hiš začel je prihajati dim, kar je pričalo, da so vse dobre gospodinje že na nogah in že pripravljajo, kakor je to navada pri Slovencih tukaj, okusni velikonočni zajutrek. A tudi moški niso zaostali. Hodili so počasi tje in sem po dvorišču, opravljajoč mala dela, katera se, ne dajo opustiti. Treba je krmiti in čedifi konje, da se popeljejo v mesto in k službi božji. Treba tudi kokošim vreči česa pod kljun. Petelin, ki je danes vsaj pol ure pred časom vstal ter od samega petja postal že hripav, si ni mogel kaj, da ne bi šel pogledat in malo pobrskat na novo zasejano gredo, je-li niso tam
Zdajci pokne drugi top in, kakor prava godba, zadoni pritrkavanje. Ljudstvo se vsuje proti cerkvi. Naša vrla gostilničarja Vouk in Oman se takoj oglasita vsak pri svojih vratih ter dasta znamenje, da se sedaj prične maša in se bode gostilna zaprla. Njun prijazni, toda resni pogled in govor takoj prežene skušnjave vsakemu, ki je morebiti mislil počakati še malo in tako prikratiti mašo.
Med mašo in po maši pokalo je, da se je tresla zemlja. Pod vodstvom g. F. Vouka so “kanonirji” izvršili svojo nalogo prav izvrstno. Pritrkovalci pa so ob časih ubirali kar najlepše “viže” in tako pripomogli mnogo k večji slovesnosti dneva. Tudi pevci in pevke so se skazali zmožne. Njih petje je kazalo trud in zanimanje za čast božjo, zakar jim gre gotovo hvala. Kratko, vse, krasota dneva, pokanje topov, pritrkovanje, lepo petje, krasni obredi, sploh vse se je strinjalo z velikonočno
Ely, Minn., 17. apr. — Cenjeno u-redništvo' Am. Sl., Joliet, 111. Velikonočne praznike smo praznovali pri nas dokaj slovesno. Naš župnik preč. gospod Jos. F. Buh so imeli te dni veliko opraviti in dasi so že čez osemdeset let stari, so to delo. brez težkoč opravljali. Pri slovesni maši na Veliko noč so nam pokazali, da imajo še dokaj močan glas, kar se je marsikateri čudil. Želimo le, da bi Bog našega Monsignora ohranil še dolgo let med nami.
—	Z Veliko nočjo se je odprla tudi pot v zakonski jarem m, kakor se nam poroča, bodemo kmalu imeli svatbo. Zaradi obilnih porok pred pustom je že zdaj pomanjkanje služkinj.
—	Naši otroci imajo kaj radi navado, da se igrajo na cestah, ker pa so začeli zopet avtomobili voziti, naj naši starši pazijo, da se ne prigodi kaka nesreča.
—	Naš rojak g. Franc Erčul je pred kratkim časom prevzel zastopništvo od znane E. W. Manning Tea Co. iz Chicago, 111. Prodajal bode čaj in kavo i. t. d. Kakor se nam poroča, ima že nad sto odjemalcev, kar je lep začetek. Priporočamo ga rojakom, da podpirajo svojega rojaka. V kratkem
(Nadaljevanje na 7. strani.)
Geo. Lopartz
Grbcerijska prodajalna
N. W. telefon 8U8.
402 Ohio Street	JOLIET, ILL,
N. W. telefon 1257.
Jos. Zelnikar
gostilničar
200 Jackson St.,	Joliet, I1L
Prijateljem in znancem naznanjam, da sem kupil Mauserjev s-alun, kjer me lahko najdete vsak čas in se okrepčate. V zalogi imam najboljša vina in druge pijače.
VSI DOBRODOŠLI!
ANTON VOGRIN, ČREVLJAR
210 Ruby St.	Joliet, Illinois.
Popravljam in izdelujem moške, ženske in otroške čevlje po zmerni ceni.
Mi hočemo tvoi denar ti hočeš naš les.
če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, late, cederne stebre, desk in šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Pređno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mi te bomo zadovoljili in ti prihranili denar.
W. J. LYONS
-Vaš Office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS.
POZOR, ROJAKI! Moderno gostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domača vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERD1CH,
203 Ruby St
N. W. Pbope 825.	Joliet WL
Severova Zdravila *e varni branitelji zdravja v družinah.
Sedaj je čas uživati
Severov
Kričistilec.
izzrstno spomlanansko zdravilo in splošno sredstvo za čiščenje in poživljanje krAi ter krepčanje celega ustroja.
Priporočljiv za tale obolenja.
Bleda, pičla kri, medel obtok, ogrci, črnavke, lišaji, opahki, bule, žive rane, uljesa, tvori,
mehurčku, otekline, mozolji, srab, razširjene žleze, bezgavke, slani tok, kožne bolezni, splošna oslabelost
in čut utrujenosti, tako splošen v tej letni dobi.
Blood Purifier
ALCtWOt li VE* CfWT.
anexcolektano
RELIABLE REMEDY '
fa Earn». Veil*. W*a SEfa Viitsxs. 0**k RmiS Setts, EnLeptl 6U1A,
Read (be Pamphlet hsife
KK8CT«*S TW WTO*-
fbioe »1.00-
W. F. SEVERA CO. taSstá« Rn*
CSDAK EAPmS. • tOIVA.
EN DOLAR STEKLENICA.
Knjižico z navodom, tiskana v slovenskem jeziku, dobite z vsako steklenico.
Na prodaj v lekarnah.
Ne vzemite nobenega druzega leka, ki se vam popuja namesto Severovega.
PO BREZPLAČEN NASVET PIŠITE NA NAŠ ZDRAVNIŠKI ODDELEK.
W. F. Severa Cc.
CEDAR RAPIDS IOWA

KRANJSKO.
-—I WV>J
—	V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 3. aprila 27 Hrvatov in 105 Macedoncev;
6.	apr. 21 Macedoncev; 7., apr. 22 Slovencev in 37 Macedoncev.
—	Prebivalstvo Kranjske. Kranjska ima po zadnjem ljudskem štetju 525,-083 prebivalcev. Na posamezna okr. glavarstva se razdeli to število (brez aktivnega vojaštva) tako-le: Ljubljana (mesto) 41,711 (za 5164 več kot 1. 1900), Postojna 43,222 (več 1310), Kočevje 41,590 (manj 716), Krško 55,466 (več 2073), Kranj 52,785 (manj 288), Ljubljana (okolica) 67,440 (več 7413), Litija 36,579 (več 809), Logatec 40,940 (več 556), Radovljica 34,046 (več 4598), Novo mesto 47,162 (manj 1808) Kamnik 39,604 (manj 416), Črnomelj 24,-538 (manj 1762). Gorenjski in dolenjski okraji so torej močno nazadovali. Vzrok: izseljevanje.
—	Železnica Trebnje — Št. Janž. Šentjanška železnica se že v tretjič meri. Dosedaj so to delo hoteli izvršiti nestrokovnjaki, pa jim m šlo izpod rok. Začetkom aprila pa je vzel to delo v roke strokovnjak, g. c. kr. evidenčni nadgeometer Verbič v Trebnjem, ki bo premeril progo. Pravi, da bo izgotovil to delo v dveh mesecih. Potem je upati, da bodo posestniki vendar enkrat dobili plačano drugo polovico kupnine za svoja zemljišča. Saj so čakali dosti dolgo.
—Sankcioniran deželni zakon. Cesar je potrdil z dnem 26. m. m. od kranjskega deželnega zbora sklenjeno zakonsko predlogo glede vodovoda za Kranj.
—	Pomožna akcija. Vsled slabe lan ske letine je zlasti na Dolenjskem velika beda. Primanjkuje semen in veliko škodo so trpel» vinogradniki. Da se nekoliko opomore, je ministrstvo dovolilo podporo za nakup semenskega krompirja in modre galice po znižani ceni. Pomožna akcija se bode zvršila potom “Gospodarske zveze” na podlagi podatkov okrajnih glavarstev.
—	Kmečka zveza za ljubljansko o-kolico je imela dne 2. aprila svojo sejo in je soglasno izrekla dosedanjemu g. državnemu poslancu' dr. Šušteršiču zaupanje in sklenila ga prositi, da še nadalje kandidira v tem okraju za državni zbor. Odbor je nato korporativno šel k dr. Šušteršiču in ga naprosil, da zopet kandidira. Dr. Šušteršič je sprejel kandidaturo.
—	Novomesto. Kmečka zveza za novomeški okraj je izrekla zaupanje in zahvalo dosedanjemu državnemu poslancu Jarcu in sklenila soglasno, zopet ga priporočiti centralnemu volilnemu odboru kot kandidata za novomeški okraj.
—	Par volov za 2140 K je prodal Matija Pleunik, kmetovalec iz Šmart-na Podsmreko. Pleunik je vzoren živinorejec in ima v svojem hlevu 20 repov.
—	Gospodarska zveza. Dne 30. marca je imela Gospodarska zveza svoj. občni zbor v Ljubljani. V imenu načelstva je poročal predsednik dr. Lampe. Povdarjal je, da je bilo minulo leto za vse zadružništvo in sploh za gospodarsko življenje skrajno kritično in težavno. Slaba letina, kriza na denarnem trgu, razni polomi, v prvi vrsti Agro-Merkurjev, vse to je vplivalo ovirajoče na razvoj zveze. Vendar je pa vse te težave srečno prenesla in bilanca izkazuje 2250.49 čistega dobička. To je gotovo znamenje, da se kmečko zadružništvo, ki je še mlado in nenava-jeno težkih kriz, lepo utrjuje. V naprej se bo zveza zlasti bavila s posredovanjem za nabavo poljedelskih strojev in raznih semen. Nabava živine za vojno mornarico ostane še nadalje v rokah Gospodarske zveze. Mornarica noče argentinskega mesa, ampak domače. Tudi centralo za prodajo živine prevzame zveza. Poročilo o poslovanju je podal načelstveni ravnatelj gospod J. Jovan. Skupni promet blaga je znašal 4,023,123 K 86 v., skupni promet denarja 14,299,129 K 16 v. celotni promet tedaj 18,322,363 K 2 v. Včlanjenih je bilo koncem leta 83 zadrug z 559 zadružniki, ki imajo za 9202 K vplačanih deležev. Pri volitvah je bil mesto odstopivšega dr. Lampeta, ki ie prevzel zadružni referat v deželnem °dboru, izvoljen za predsednika profesor na trgovski šoli Karol Dermastija.
—	Odhod domobranskih alpincev. b*ne 5. aprila zjutraj so zapustili Ljubljano priljubljeni domobranci. Na čelu jim je igrala godba in jih je spremljal divizijonar, brigadir in častništvo tele garnizije. Pri frančiškanskem mostu so defilirali, potem se je pa polk |°«1. Bataljon, ki se več ne povrne, te odkorakal proti Gorici po Tržaški testi, drugi so odšli pa proti Šiški in korakali na Goriško skozi Škofjo Loko, Žire itd. Alpince je spremljalo mnogo civilnega občinstva, katero je bilo zelo ginjeno, ko so fantje začeli Popevati lepe slovenske pesmi.
Iz škofijske kronike. Imenovani So bili: preč. g. prelat Andrej Kalan,
. stolni kanonik, za člana mestnega šol. sveta v Ljubljani; č. g. Mihael Bulo-vec, uršulinski spiritual, za škofijskega "adzornika veronauka na ljudskih m
meščanskih šolah in na vadnicah v Ljubljani; č. g‘. dr. Alfonz Levičnik, c.
kr.	gimnazijski profesor, za člana iz-praševalne komisije za učiteljske spo-sobnostne izpite v veronauku. — Premeščena sta bila: č. g. Andrej Zupanc, kaplan, iz Radeč pri Zidanem mostu za stolnega kaplana v Ljubljani in č. g. A. Lovšin, kaplan v Šempetru pri Novem mestu, v Radeče. — Posvečen je bil v kn.-šk. kapeli 16. marca 1911 v v subdiakona in dne 17. marca v diakona Fr. Gerard Korpar, Ord. Cist. — Podeljena je župnija Kranjska gora č. g. Andreju Krajcu, župniku v Beli peči.
—	Iz sodne službe. Okrajni sodnik in predstojnik sodišča dr. Josip Dijak je prestavljen iz Trebnjega v Krško. Okrajna sodnika in predstojnika sodišč B. Bežek v Ilirski Bistrici in Fr. Regaly v Radovljici sta imenovana za deželna sodna svetnika in ostaneta na dosedanjih mestih. — Okrajni sodnik dr. Polenšek v Radečah je imenovan za predstojnika sodišča v Trebnjem. — Državni pravdnik v Ljubljani g. Trenz je imenovan za predsednika sodišča v Novem mestu, g. Luschan za I. državnega pravdnika v Ljubljani.
—	Za notarja v Ljubljani je justični minister imenoval bivšega notarja v Kostanjevici g. M. Hafnerja.
—	Osebne vesti. Vsled bolezni je na lastno prošnjo vpokojen primarij dr. E. Šlajmer. — Železniški zdravnik v pokoju, gospod Ivan Tomič v Ljubljani, je praznoval svojo osemdesetletnico.—V Ribnici na Dolenjskem se naseli kot odvetnik g. dr. Štefan Rajh.— G. Anton Aškerc, ljubljanski mestni arhivar, namerava, kakor se govori, stopiti v pokoj. Za njegovo mesto se namerava poganjati dr. Ivan Lah.
—	Iz Novega mesta. Za načelnika okrajnega cestnega odbora je izvoljen g. Jožef Zurc in za njegovega namestnika g. Jožef Dular, deželni poslanec Odborniki so: Franc Vintar, župan prečenski, Ivan Sitar, župan iz Toplic, Franc Majzelj, župan, Belacerkev, Anton Spendal, župan, Mirnapeč, Janez Beg, Gor. Sošice, Jožef Bergman, Novo mesto, Herman Gorjany, Ruperč-vrh, Josip Bojanec, Šempeter, Rudolf Smola, Graben. Kot virilist, zastopnik kneza Auersperga Paul pl. Chuber Okrog v Soteski.
—	Smrtna kosa. V Brezji pri Trebelnem je umrl Jožef Žagar, oče prej-šnega župnika, v starosti 78 let. — Na Viču pri Ljubljani je nagloma umrl znani prosjak Jakob Žakelj vsled za-strupljenja z alkoholom. — Kap je zadela v Ljubljani Jakoba Štruklja, bivšega lesnega potnika, rojenega leta 1851. v Rakeku in tja pristojnega. —
V	Zgornjem Tuhinju je umrl brat pokojnega P. Ladislava Hrovata, Janez Hrovat, 84 let star, spreten mizar. —
V	Ljubljani je dne 7. apr. nagloma umrl g. Franc Kovačič, tovarnar in knjigovodja “Ljudske posojilnice”; zadela ga je kap. — Umrl je 16 let stari Peter Gregorc, sin Valentina Gregorca iz Mengša. — V Tržiču je umrla gdčna. Edita Kaiser pl. Fraunstern.
—	Samoumor. Na Jesenicah se je ustrelil dne 7. apr. Konrad Klinar, poštni oficijant na Jesenicah, doma iz Krope, star 25 let. Vzrok neznan.
—	Gostilničarka se obesila. Na Čatežu, občina Velika Loka, se je dne
1.	apr. obesila 25 let stara gostilničarka Ana Ravnikar. Pravijo, da se ji je zmešalo.
—	Smrtnonevamo je obolel č. g. Franc Kralj, župnik v Doberniču.
—	Nesreča v kamenolomu. 321etnega oženjenega dninarja Tomaža Lavriča iz Gradišča v okraju Dvor je zasula plast gramoza, tako da je bil do prsi v kamenju, da je v par minutah preminil. Ob isti priliki je zlomilo kamenje posestnikovemu sinu Josipu Vavpotiču levo nogo.
—Kočevje. Demonstracije proti kaplanu Kopitarju. Glavni udeležniki teh demonstracij in izgredov so bili pri o-krajnem sodišču obsojeni na malenkostne globe. Za dejanja, za katera so dobili udeležniki septemberskih izgredov v Ljubljani po več mesecev težke ječe, so bili v Kočevju Arko, Herman, Verderber in Altenreiter obsojeni na par kronic. Na pritožbo državnega pravdništva je prišla stvar pred okrožno sodišče v Novem mestu. Okrožno sodišče je globe zvišalo na 100, 50 in 60 kron.
—	K oporoki gospe Hočevarjeve. V nadaljnjih točkah svoje oporoke določa gospa Hočevar 25,000 K kot kapital za svete maše v kapelici krške bolnice. Duhovnika, ki naj daruje vsak dan sv. mašo, naj določi do svoje smrti gospod Renier, lahko pa je to tudi sam. 62,000 kron je zapustila za dijaško ustanovo, ki naj ima ime “Martina in Josipine Hočevarjeve dijaška ustanova”., Dijaških ustanov bo pet po 450 K. Nadalje določa oporoka:
48,000	K za osem ustanov za osem gojencev, ki obiskujejo krško meščansko šolo, 24,000 K za dve ustanovi gojencem obrtne šole v Ljubljani, ki so ab-solviral» meščansko šolo v Krškem, društvu gospej krščanske ljubezni sv. Vincenca Pavlanskega kapital 16,000 K, da se iz te vsote daje v “Josefinu-mu” brano ubogim, delanezrrfožnim služkinjam, Lichtenthurnovemu zavo-
du 20,000 K, da se iz te vsote skrbi za primerno število ubogih deklic iz Krškega in Radovljice, 6000 K za dve ustanovi, ki naj omogočita vsako leto dvema ubogima otrokoma se zdraviti v kopališču Grado, Elizabetni otroški bolnici 6000 K, otroškemu zavetišču v Florijanski ulici. 6000 K, Ljudski kuhinji 3000 K, Filharmonični družbi 6,-000 K, sirotišču v Kočevju 6000 kron, bolnici usmiljenih bratov v Kandiji 10, 000 K, za podpore sitarjem v Stražišču pri Kranju kapital 2000 K, od katerih obresti naj občina vsako leto razdeli na obletnicp njene smrti, požarni brambi v Krškem 1000 K, meščanski gardi v Krškem, požarni brambi v Vidmu 800 kron, revežem v Krškem 2000 K, za župno cerkev v Krškem in za podružnico 10,000 K, župniku J. Renierju 10,000 K, da iz tega kapitala da, če uvidi potrebo novih orgelj v krški župni cerkvi v ta namen 6000 K, za poprave v podružnični cerkvi 4000 K, revežem v Vidmu 600 K, ža svete maše v krški župni cerkvi 1000 kron, trem graškim dobrodelnim društvom pa 6000 K, za svete maše v župni cerkvi v Šmartnem pri Kranju 1000 kron, hišnemu zdravniku dr. Gallaschu 4000 K, za kirurgične instrumente v krški bolnici 6000 K, za zgradbo kapelice na krškem pokopališču 15,000 kron, društvu za otroško varstyo v krškem o-kraju 15,000 K, ljubljanskemu nemškemu šolskemu kuratoriju za nemške šole na Kranjskem 50,000 K, društvu za bolne na pljučih na Kranjskem 20,000
K.	vseučiliščnikom J. Prazniku, Milanu Kalanu, Francu Lampetu po 1000 K, društvu za podporo nemških viso-košolcev na Kranjskem 12,000 K, za ustanovitev otroškega in dekliškega zavetišča v Radovljici 200,000 K. Izpeljava in varstvo zavoda je naročena dekanu radovljiškemu. Vpokojenemu polkovniku Bosehiju 5000 K, 8000 K za dva altarja v krški župni cerkvi, svoji prijateljici Mariji Zerjak 2000 K, župniku Renieru 30,000 K, preostanek, ki ostane po teh izplačilih še v graški eskomptni banki, dobi župnik Renier, da ga porabi v dobrodelne namene tekom svojega življenja, pa o tem kapitalu župnik Renier ni nobenemu dolžan dajati računa.
j	ŠTAJARSKO	j
—	Žetale. Kolikor je dosedaj uradno znano, bo šla nova državna železnica, ki bo vezala Dunaj in mesto Split v Dalmaciji, iz Ptuja v Rogatec skozi Žetale. V žetalski župniji boste mali postaji v Dobrini, na travniku gospe Horvatove, in na Prevalih, večja postaja pa bo v Žetalah. Kedaj se bo ta železnica že gradila, še ni natanko znano. Dolgo več ne bomo čakali. Načrte dela inženir Schenkl v Gradcu.
—	Zavetišče za slovenske služkinje v Gradcu. Podporno društvo za služkinje sv. Marte v Ljubljani je kupilo hišo in gostilno ‘Pri Andreju Hoferju’ v Gradcu, Prokopigasse 12, za 73 tisoč kron. V hiši se bo ustanovilo zavetišče za slovenske služkinje v Gradcu. Graški nemški listi seveda že oznanjajo bojkot gostilne.
—	Poljčane. Drznost nemških uradnikov. Nemcem še ni dosti tega, da hočejo skoraj vsa uradniška mesta na Slovenskem sami zasesti, Slovence pa odrivajo v nemške kraje in na slabša mesta, imajo še tudi to drznost, da s slovenskimi strankami, na primer na pošti in pri železnici, nočejo slovenski govoriti in jim niti na zahtevanje nočejo iz dobra dati dvojezičnih tiskovin, kakor se to dogaja tukaj v Poljčanah. Hočejo pač slovenskemu ljudstvu pokazati, da mora — po njihovi misli— pri uradih biti vse le nemški in da bi tu moral vsakdo le nemški govoriti. Da je to ravnanje protipostavno in za Slovence izzivajoče in razžaljivo, za to se ne brigajo.
—	Iz pošte. Poštna oddaja se u-stanovi v Gaberju pri Rogatcu.
—	Cirkovce. Konečno je zadeva glede železniške postaje vendar ugodno rešena. V dveh mesecih bo nova, tolipotrebna postaja že izročena prometu. To bo zelo velike važnosti za Cirkovce in okolico. Dosedaj smo bili primorani se posluževati zelo oddaljenih postaj Pragersko ali Sterntal.
—	Ogenj. V Žihlavi pri Sv. Juriju ob Ščavnici je dne 31. marca zvečer zgorelo gospodarsko poslopje vdove Ane Kaučič. — V Pesnici je dne 24. marca zopet pogorela novozgrajena parma pesniške graščine.
—	Smrtna kosa. Na Kresnici v Slovenskih goricah je umrla dne 3. apr. posestnica Julijana Sorko, medtem ko je njen mož čakal na težko operacijo v graški bolnišnici, kjer so mu potem nogo dvakrat odrezali, prvikrat stopalo in drugokrat pa pri gležnju; Sor-kova rodbina je stare slovenske korenine. — V Cezanjevcih pri Ljutomeru je umrla Marija Vogrinec, rojena Markovič, hčerka uglednega Jožefa Markoviča istotam. — V Ljutomeru je u-mrla Marica Seršen. — V Rajhenbur-gu je 15 letnega vajenca Jankoviča ubil konj s kopitom. — V Gradcu je umrl Alojzij Hudovernik, depotni o-skrbnik v Mariboru, star 44 let; truplo so prepeljali v Trbiž.
—	Samoumor. V Celju se je dne 1. aprila obesil Pavel Vik, trgovski potnik. Bil je hipohonder in se je že večkrat izrazil, da se namerava usmrtiti. Zapustil je .tri nedoletne otroke. Žena mu je pred leti ušla z drugim v Ameriko. — Poskušen samoumor. V Novi vasi pri Mariboru se je hotela dne 3. aprila 221etna služkinja Antonija Čretnik vsled prepira z mlajšo sestro za-
strupiti. Izpila je namreč' 1 kozarec mleka, v katerem je namočila vžigalice.
Nesreče. Povozil je stroj tovar-nega vlaka, s katerim se je premikalo, železniškega čuvaja Gerleca v Ernov-žu. Mož je obležal na mestu mrtev.— V Petrovčah se je ponesrečil hlapec Žuraj. Spal je v hlevu, in zjutraj, ker ga ni bilo k zajutrku, so ga šli klicat in so ga našli z veliko rano na glavi mrtvega zraven konja. Žuraja je konj udaril s kopitom. Bil je takoj mrtev.
—	Koroški deželni predsednik je vložil prošnjo za upokojitev. Ime Hein bo, kakor kranjskim, tako tudi koroškim'Slovencem ostalo v najslabšem spominu. Slovenci so bili pod vlado tega moža popolnoma brezpravni. No, Hein gre, koroški Slovenci pa ostanejo.
Slovenska zmaga. Pri občinskih volitvah za občino Rikarjavas pri Št. Vidu pod Juno dne 28. marca so bili izvoljeni v vseh treh razredih soglasno vsi slovenski odborniki. Nasprotniki se volitve niso udeležili; prej so'imeli šest odbornikov, in sicer je bil njihov prvi razred.
—	Glinje. Ljudsko štetje. V občini Glin je v boroveljskem okraju so našteli pri letošnjem ljudskem štetju 807 Slovencev in 306 posilinemcev. Leta 1900 je bilo 741 posilinemcev in 352 Slovencev. V tej občini smo tedaj mi Slovenci izvanredno krasno napredovali.
—	Zveza trinajstih. Neka bogata gospa v Št. Rupertu pri Celovcu je prejela od 12. sušca datirano pismo, v katerem se zahteva od nje 5000 K v pismu pod naslovom “Sichere Hand” post restante Celovec. Podpisan je “Bund der 13.” (Zveza trinajstih.)
okoli polnoči blizu Gradišča napadli poštni voz, postiljona ustrahovali in ga vrgli v jarek in oropali zavoj s 70,-000 gld., ki je bil adresiran na mornariško poveljstvo v Pulju. Ranjen ali celo ubit ni bil nihče. Roparji so si plen razdelili v neki bližnji jami. Oblast je našla blizu jame ovoj in ne-, k° pipo. Ker je napadeni postiljon J Miha Jeriševič prisegel, da je eden od ! roparjev prav to pipo imel v u'stih, so | aretirali posestnika te pipe, Jakoba Dekleva iz Jeršovice, koder se je nahajala jama, v kateri so si neznanci plen razdelili, in ga je tržaško sodišče obsodilo na osem let ječe, .čeprav je do konca trdil, da je nedolžen. Mož je v ječi v Gradiški tudi umrl. —- Če sta Babič m Jožef Marc res storilca, se še ne ve. Izpovednik rajnega Petra Marca, kaplan Guerra, je izjavil, da ne more ničesar izpovedati, ker ga veže absolutna izpovedna tajnost, tako tudi neka druga zaslišana oseba ni mogla nič važnega izpovedati, tako da še zdaj pokriva tajnost ves ta dogodek.
— Smrtna kosa. V Pragi je umrl vsled operacije cand. iuris g. Fran Pavšič iz Gorice, sin kavarnarja na trgu sv. Antona v Gorici. — V Raštelu je umrla v Gorici gostom “grote” dobro znana Pepa Kozmanova, stara 50 let, doma iz Ajdovščine. — V Dol. Vrtojbi je umrl črkostavec Zorko Gorkič, star 23 let. — V Gorici je umrl Štefan Du-gar, trgovec s sadjem, star 72 let, doma iz Ajbe. — V Šmarjah pri Ajdovščini je umrla gdčna. Felica Gruntar-jeva.
Kadar hočete barvati hišo ali pre>
meniti papir, se oglasite pri meni. Moje delo je jamčeno, ceno in hitro.
JOS. J. BENEDIK
slovenski barvar in dekorater
Chicago tel. 3891.
1820 N. Broadway, Joliet, Illinois,
in več stalnega
O
dnevnega dobička jamči-V mo našim agentom z im-W portifanimi avstrijskimi sfi-kami. Brez opozicije ali nevarnosti. Vprašaj za podrobnosti.. .A. S. Silberman, 352 Pleasant Ave., St. Paul, Minnesota.
—	Saški kralj v Opatiji. V Opatijo je došel začetkom aprila saški kralj Albert s svojimi hčerami in sinovi.
—	501etnica goriškega deželnega zbora. Dne 6. apr. je preteklo 50 let, odkar se je goriški deželni zbor sešel prvič. Od vseh poslancev, ki so bili v prvem deželnem zboru, živita le še baron Winkler, bivši kranjski predsednik, in dr. Pajer, sedaj deželni glavar goriški.
—	Tajnostni poštni rop v Istri. Iz Trsta z dne 5. aprila: Glede poštnega ropa, zaradi katerega je na podlagi ljudskega glasu o izpovedbi rajnega Jožefa Babiča blizu Milj, oblast zaprla Jožefa Marca in Petra Babiča, pa jih že izpustila, se je izvedelo, da se je ta rop zgodil leta 1877, in sicer junija meseca. Trije maskirani zločinci so
j	HRVATSKO.
L
—	Letalni' stroj z avtomatično bataneo. V hrvatski aviatiki sta se pojavila zopet dva nova iznajditelja. Zasebna uradnika Drudarski in njegov sin Božidar sta rešila nov problem v aviatiki: iznašla sta nov sistem avtomatičnega krmarenja. Njujin aparat je namreč tako konstruiran, da more sam ob vsakem sunku vetra, ki bi ga spravil iz ravnotežja, avtomatično se zba-lansirati, kar je bila doslej naloga pilota. Model letalnega stroja Drudar-skija ima ime “Slavija” ter so ga te dni v Šalati vpričo večih strokovnjakov prvič preizkusili.
—	Velika tatvina pisem iz Amerike v Zadru. Kakor poročajo iz Zadra, so došli tamkaj na sled veliki tatvini pisem, ki so došla iz Amerike. Cel snop teh pisem so našli zmečkanih na neki cesti. Nekdo jih je ukradel v nadi, da bo našel v njih vrednostne popirje. Pisma so bila naslovljena na prebivalce zadrske okolice. Uvedena je sodna preiskava.
—Bosanski kmet — prost. V bosanskem saboru se je ondan sprejel zakon, ki ureja prostovoljni odkup bosanskega kmeta od turških ag s posredovanjem vlade. Postava določa, da se odkup izvrši v sporazumu lastnika zemlje in kmeta.
SLOVENSKI PRAVNIK.
R. F. Kompare
ADVOKAT
Telefon S. Chi. 439.
SOBA 19, 9206 COMMERCIAL AVE. SO. CHICAGO, ILL.
Ana Vogrin
Izkušena babica
210 Ruby St., N. W. 1727, Joliet, 111.
Ustanovljena 1I71,
The llCoityltn) Bant
Of Joliet. Illinois.
Prejema raznovrstne denarne ak>|a ter poiilja denar na vse dele sveta.
Kapital in preostanek $300,ooe.ee.
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. M. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kasir.
Kam pa greš ote?
Drugam ne kot k Mat. štefaniču čea treko. Tam dobim dobro pivo, žganje, smodke in izvrstno domače vino* ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo.
Pridite tudi drugi vsi, in prepričajte se sami. — Na svidenje pri
Wat. Stefanič-u,
Joliet„ lila
400 Ohio Street
SVOJI K SVOJIM!
Važno za vsacega rojaka! ™
Kadar pošiljate
denarje v staro domovino
ali kadar nameravate potovati v staro domovino, ali vzeti sorodnike, ali prijatelje iz stare domovine v to deželo, obrnite se za	,
parobrodni in železniški listek
s popolnim zaupanjem na
FRANK SAKSER CO.,
82 Cortlandt Street, New York City,
ali na podružnico
6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O.
Tisoče in tisoče rojakov in rojakinj se je že cbmilo v teh zadevah na to tvrdko, a nikdo ni zgubil centa, in vsakdo je bil uljudno in pošteno postrežen.
1ST Kdor Vam drugače svetuje ni Vaš prijatelj in neče Vam dobro. ^3
SVOJI K SVujiM!
IÜEIÜ! H
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
STRITARJEVE ULICE 2
sprejema vloge na knjižice in na tekoči	1 (yi
račun ter je obrestuje po čistili	^	/O
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu.
Delniška glavnica K 5,000.000.	Rezervni sklad K 500.000.
PODRUŽNICE: SPLJET, CELOVEC, TRST, SARAJEVO, GORICA.
AMERIKANSKI SiiOVENEC
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovens! l-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Izdtja ga vsaki petek
SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA,
Inkorp. 1. 1899.
v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Telefoni:
Chicago in N. V/. 509.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brez-. plačno; na poročila brez podpisa- se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and the only Slovenian Cathohc Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the fLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Building Joliet, Illinois.
Advertising rates sent on application.
Prva in edina slovenska umjska tiskarna.
j TRADES j^COUNcil j»
	CERKVENI		KOLEDAR.
30.	apr.	Nedelja	Katarina Sienska.
1.	maj	Pondeljek Filip in Jakob.	
2.	i(	Torek	Atanazij škof.
3.	d	Sreda	Najdba sv. križa.
4.	“ ‘	Četrtek	Florijan, muč.
5.	«	Petek	Pij V. papež.
6.	(<	Sobota •	Janez Ev.
VERA JE PRIVATNA STVAR.
Kakor vpliva vsaka protiverska beseda na priprostega človeka, tako tudi ta izrek cerkvenih nasprotnikov. Priprosti človek dostikrat ne ve, kaj odgovoriti na to smelo trditev; kajti v gotovih ozirih je ta izrek pravilen. Ne more pa tudi ne soglašati, kajti v -mnogih ozirih je napačen. Resnica je, da je vera privatna stvar v tem oziru,'da mora vsak zase verovati in izvrševati verske dolžnosti in je samo Bogu odgovoren za izvrševanje svojih verskih dolžnosti. S tem se seveda ne trdi, -da je vera, ampak izvrševanje verskih dolžnosti privatna stvar. Izvrševanje verskih dolžnosti je deloma notranje, deloma zunanje. Notranje izvrševanje verskih dolžnosti je čisto gotovo privatna stvar, ker ne spada pod nobeno postavo. Zunanje izvrševanje verskih dplžnosti pa se ni smatralo nikoli kot privatna stvar. Poganska oblastva so kaznovala vsakega, kdor se je obotavljal častiti njih bogove. Zastonj so se mučeniki sklicevali na izrek, da je vera privatna stvar, bili so kot brezbož-niki obsojeni na smrt. Pri Judih je bil vsak izobčen, kdor se je hotel sklicevati na ta izrek. Ravno isto velja ,tudi v krščanstvu. Nobena svetovna vlada, bodisiže ljudovlada ali monarhija, ni podpirala tega izreka. Vsaka je smatrala vero za javno zadevo. Protestantski knezi so takoj, ko so odpadli od prave cerkve, razglasili, da vera pripada tistemu, komur dežela, in šo silili, da so sprejeli nekateri lutersko vero, drugi kalvinsko. Kako srečni bi bili dandanes narodi, če bi se njihova vlada ne bila vmešavala v verske zadeve in bi te prepuščala vsakemu kot privatno zadevo! Iz tega pač ne sledi, da naj slede vlade vzgledu francoskih prostozidarjev in naj oropajo cerkveno in samostansko premoženje; kajti če je Bog ustanovil cerkev, ji je dal tudi pravico,, imeti cerkvena poslopja in premoženje. Če je vera privatna stvar, potem državo nič ne briga; nima pravice, duhovnike in cerkvene redovnike zasledovati.
Izrek: “vera je privatna stvar,’’ taji indirektno vsako organizovano vero; torej je napačen. Bog ni nikoli prepustil vere razsodku ljudi. Dal jim je vero po razodetju že pred Noetom, kakor pozneje po Abrahamu, ko ga je postavil za praočeta izvoljenega ljudstva, in po Mojzesu, katerega je poklical za postavodajalca.
Tudi v novi zavezi ni postavil Kristus vere kot privatno stvar, ampak je ustanovil cerkev in dal apostolom nalogo, njegove nauke in zapovedi o-znanjevati vsem narodom; zapovedal je vsem pod kaznijo večnega pogubljenja, vstopiti v to cerkev in pokoriti se cerkveni gosposki.
Niti Judi, niti kristjani ne morejo pripoznati vere kot privatno stvar. Tudi socijalisti, ki imajo kaj radi te
besede na jeziku, je ne pripoznavajo. Rabijo ta izrek le kot političen ščit proti katoličanom, ko zahtevajo, da bi vlada ne podpirala nobene, cerkvene organizacije. V socijalistovski državi (če bi seveda kedaj obstojala) ni prostora. za vero, ne kot privatno, ne kot javno stvar.
Ta izrek je že toliko star, kakor človeštvo. Imajo ga pa na jeziku le oni, ki so vsaki orgamzovani veri hrbet obrnili. Njim je vsaka vera postranska stvar. Vzemimo, da bi bil kandidat za predsednika katerekoli vere, to bi bila postranska stvar: če bi bil pa katoličan ali imel katoliške sorodnike, potem pa ni vera več postranska stvar. Ta razloček naj bi si vsak katoličan zapomnil. — (Bogoslovec v seminarju sv. Frančiška.)
SVOJEVOLJNOST NA ELLIS ISLANDU.
Kakšen mora biti zaželen priseljenec?
Ko je bil ondan na Elljs Islandu Vlaho Radičevič, ki je dospel iz Dalmacije na parniku “Carp.athia”, izključen, ker bi utegnil delati tej deželi nadlego, se mora v resnici dvomiti o tem, da li morejo komisar Williams, generalni komisar Keefe ali tajnik Nagel v Washingtonu sami odgovoriti na gorenje vprašanje. Vsekakor dokazuje proti omenjenemu novodo-šlecu izdano progonsko povelje, da potrebujejo priselitveni zakoni hitre in temeljite poprave, da se odpravi sedanja svojevoljnost, in sicer nele v prid priseljencem samim, marveč v prid deželi. Na stotisoče farmarjev je v Združenih Državah, ki bi si šteli v srečo, ako bi mogli dobiti delavno moč kakor je Vlaho Radičevič.
Vlaho Radičevič je 30 let star, po poklicu poljedelec, velik je 6 čevljev 2 palca, tehta kacih 210 funtov, ima $55 v gotovini in bi si rad poiskal dela na kaki farmi.
Vsi zastopniki raznih sprejemnih družb na Ellis Islandu so se začudili, ko so doznali o izključitvenem povelju inkvizije, po katerem junaški Vlaho ne sme na suho. Vprašanje je, kakšen bodi pravzaprav novodošlec, da ga bo inkvizicijsko oblastvo, ki je tu izreklo sodbo, smatralo za zaželenega.
Slučaj je Avstrijska pomožna družba tudi takoj prijavila v Washington, in po pravici smemo z napetostjo pričakovati, kaj ukrene tajnik Nagel na ta priziv.
Pa zadržani so bili še drugi. Dospel je tudi Duka Jankovič, star 50 let; prebrodil je tudi on ocean, da še vidi svojo oženjeno hči v Bellmoru, Pa. Imel je v žepu železnični vozni listek in še 26 dolarjev, pa so ga' vendar zadržali, češ, da je prestar. Tega ne vejo, da je bil Duka že večkrat v Ameriki in da se je tu postaral. Tudi zanj je poslan priziv v Washington.
Zadržali so tudi Josipa Krausa, tudi izseljenca iz Avstro-Ogrskega, ker mu manjka en prst na roki. Kraus ima ženo v Ameriki. Priziv je poslan v Washington.
NESTALNI IN BEŽNI.
Preseljevanje ameriškega farmskega prebivavstva je čuden pojav v narod-nogospodarstvenem življenju in deloma morda sodelujoč vzrok ne tako dragih cen kakor nezadostne množine farmskih pridelkov, ki daleč zaostajajo za potrebo. Trkoleč kamen ne poganja mahu, in kjer lastnik farme odhaja od žetve do žetve, ne preostaja mnogo časa za trajne zboljšave, ki množe dohodek. Zadošča mu, da se tudi brez tega zemlja draži. Tako lahko proda in kupi drugje več akrov, katerih spet ne odlaša prodati, bržko se mu ponudi hasnovitejša cena. Kot primer se navaja neki farmar v Kansasu, ki je pred trinajstimi leti lastoval neko farmo štiridesetih akrov v Ohiu, potem prišel na zapad, od tedaj dvanajstkrat kupil in spet prodal ter ceni sedaj svoje zem ljiško posestvo na $35,000. Pripravljen je spet prodati, da si v prihodnjem letu z novim nakupom pridobi še nekaj tisoč dolarjev. Rastoča vrednost zemlje izpodbuja k temu; koliko sodeluje pri tem spekulativni ali preračunljivi vpliv od zunaj, ni lahko povedati. Ker je pridelek videti stalen, tako da se ne množi skoro nič, je pač rastoči pohlep po zemlji poglavitni vzrok. V dobro naseljenih okrajih na vzhodu Kansasa in Nebraske je cena zemlji poskočila od $9000 na $16,000 za četrt “sectiona”. Sto dolarjev na aker Je čisto navadna cena.
V koliki meri prihaja pri tem v poštev spekulacija, je razvidno iz velikega števila hipotek ali nepremičnih zastav, ki jih postavljajo večinoma zavarovalne družbe. Obrestna mera istih ki je bila pred tremi leti še 5 do Sl/2 odstotka, je sedaj 6 in 6J/2 odstotka. Kajti potrebna je razpoložna glavniča za kupne dogovore. Znamenito je, da vidi udomovljeni ali stalno naseljeni farmar mnogo manj gotovega dobička, nego nestalni in bežni farmar, ki gleda samo na “bargain” (kupčijo), ki obeta dobiček. Farmar, ki rajši ostaja na svoji grudi, kaže tudi manj zanimanja za povišanje vrednosti, za katero mora končno samo davkarju plačevati davek. Ves zapad, nele Kansas in Nebraska, je vštet v to gibanje, kakor Je razvidno iz svot, katere izposojajo zavarovalne družbe kot hipoteke, po katerih najbolj povprašujejo farmarji, ki so šteti med premično prebivavstvo. Dve veliki družbi sta izposodili na farmsko lastnino naslednje svote:
Missouri $21,000,000, Iowa $20,000,-000, Kansas $10,200,000, Nebraska $9,-400,000, Minnesota $16,000,000, Okla-
homa $2,100,000, Texas $4,700,000, North Dakota $6,000,000, South Dakota $4,6CO,COO, Colorado $4,000,000.
Da si pomagajo iz stiske, kakor se je to še godilo pred desetimi ali dvajsetimi leti, v to farmarji ne potrebujejo denarja. Takrat so se posojajoče družbe slabo okoriščale, kajti če . je nastopila suša in ni njiva ničesar do-nesla, je farmar odšel in zapustil po-sojevavcu pusto zemljo in davčni list; sedaj ;so družbe rade' pripravljene na predplačila, kajti farmarji imajo denar, celo toliko denarja, da ni avtomobil, kakor pravi neko poročilo, zanje več nobena potrata. Farmarji v Kansasu so leta 1909. izdali za avtomobile okoli $3,200,000. Kacih 76,000 farmarjev v okolišu Združenih Držav je baje v posesti avtomobilov.
Preseljevanje se je po nekem poročilu pričelo letos pravtako živahno, kakor je bilo lani. Severozapadna Kanada je imela doslej največji blagoslov v tem, vnovič stopa na dan jugozapad, posebno Texas, kjer zemljiške družbe zelo razpečavajo zemljo na farmarje iz severnih okolišev, ki svojo zemljo, kupljeno poprej za kaka $2 aker, sedaj lahko prodajajo po $20 in $40. Prebitek se nalaga v več novi zemlji. Napeljava vode daje novih prilik za pridobitev zemlje. Vse kaze, da se bodo farmarji preseljevali še marsi-kako leto.
Vzrok izseljevanja.
Končni podatki ljudskega štetja kažejo, da šteje tostranska avstrijska polovica 28,567,898 prebivalcev. Prebivalstvo je torej naraslo v desetih letih .za 2,417,190 ljudi. V mestu Trstu in okolici je naraslo prebivalstvo za 28.5 odst. v Istri za 16.9 odst., na Goriškem za 12.4 odst., na Salcburškem za 11.5 odst., na Tirolskem za 11 odstotkov, na Štajerskem za 6.3 odstotka, na Koroškem za 6.3 odstotka in na Kranjskem za 3.3 odstotka. Iz teh številk je razvidno, da je Kranjska v tem oziru zadnja v Avstriji. Vzrok tega pojava je seveda izseljevanje v Ameriko, ki ves prirastek kranjskega prebivalstva izravna.
Ladje brez morske bolezni.
Morska bolezen je sedaj zelo redek pojav na sedanjih pomorskih ladjah, veliko redkejši kot v prejšnjih časih. Biti mora že precej neugodno vreme in zelo viharno morje, da more zgibati sedanje kolosalne parnike, ki imajo na desettisoče ton. To dejstvo se bo še bolj potrdilo, ko bodo pluli po Oceanu parniki po 50,000 ton, ki jih n. pr. sedaj gradi “Hamburg-Amerika Linie”. Kljub temu pa so istočasno uspešno skušali v zadnjem času tudi pri izredno viharnem morju omejiti guganje velikih ladij, ki ga povzročajo valovi od strani. “Hamburg-Amerika Linie” je na svojih parnikih “Ypiran-ga” in “Corcovado” že več kot eno leto vršila uspešno svoje poskuse. Ti dve ladji imata namreč ob strani posebne priprave, ki onemogočujejo ob viharnem vremenu guganje ladij. Enake priprave namerava uvesti tudi pri novih 50,000tonskih ladjah. Torej, ako ne bo več na morju guganja, tudi ne bo več morske boezni.
Sufragetke v Minn.
V minnesotskem državnem zako-nodajstvu so razpravljali ondan o ženski volivm pravici. Suffragetke, zbrane na galeriji, so že računale na to, da se sklene ženska volivna pravica. Ko je pa govoril neki senator proti ženski volivni pravici, je zaklicala neka poslušalka na galeriji: “Če bi bila v dvorani, bi Vas stresla za nos”. Nato je opomnil senator: “Naj li taki o-sebi damo volivno pravico?” Ta dokaz je držal in z malo večino je bil odklonjen predlog.
Kruh na Angleškem.
Angleži se zanimajo za vsako stvar, pa so se tudi za preosnovo kruha. Nov kruh se imenuje standard. Do zdaj je veljal bel kruh za najboljšega, kot velja še danes povsod. Toda zavzela se je posebna družba za to,,da se peče kruh iz črno mlene pšenice, kteri je veliko redilnejši, kakor pa bel. Gibanje se je tako razširilo, da bel kruh odpuščajo povsod in jemljejo samo črnega, oziroma rumenkastega. Moka za ta kruh ohranja v sebi osemdeset odstotkov snovi, katere ima zrno. Najboljša bela moka pa samo sedemdeset. Novi standard kruh se je priljubil pri vseh slojih. Je namreč veliko bolj slasten, kakor drugi in pa redilen.
Na barve metuljev vpliva toplina zraka, v katerem žive.
Mnogo tisoč električnih konjskih sil se zdaj rabi za rudarjenje v Klondiku.
Uruguay namerava potrošiti $6,386,-346 za razširjenje in zboljšanje pristanišča v Montevideu.
Volna se uvaža v Združene Države večinoma iz Argentine, Avstralazije in Kitaj a.
Velika Britanija prideluje 1,900,000 tonov soli na leto, vsa Evropa manj nego 5,000,000.
Proti republikanski portugalski vladi se neprenehoma snujejo zarote, toda dosedaj brez vsakega uspeha.
Republikansko gibanje v Španiji. Po vsej državi je opažati nevarno repu-
jlikansko gibanje. Republikanska propaganda se širi prav opasno zlasti med vojaštvom.
Novi zvonik sv. Marka v Benetkah bodo blagoslovili dne 14. julija 1911, ravno na deveto obletnico, kar se je prejšnji stari zvonik zrušil. Gradnja novega zvonika je dovršena.
Prvi električni vlak je pričel te dni voziti na - nižjeavstrijski-štajerski planinski železnici, ki vodi v Marijino Celje. Vožnja je jako prijetna, ker ni nikalnega dima več.
Gosudarstvena duma je sprejela zakon, ki izključuje Žide od sodelovanja pri občinski upravi.
Nemci bodo izdali letos naslovnik vseh nemških trgovskih in obrtnih podjetij v Avstriji. Notri bodo tudi posojilnice in banke. Izda se zato, da bodo lažje bojkotirali Slovence in Čehe.
Zapuščina v uri. Zasebnica Elizabeta Glassner v Eggendorfu na Nižjem Avstrijskem je kupila pred leti od nekega starinarja staro stensko uro. Pred dnevi, ko je uro snažila, je našla v uri skriven predal in v njem več zavojčkov starih bankovcev. Poleg bankovcev je bil papir z napisom: “To je moja zapuščina onemu, ki bo to uro imel v časteh.”
Svoboda v Ameriki. Richard Croker, bivši poglavar Tammany Hall v New Yorku, se je te dni odpeljal v Evropo. Pred odhodom je sprejel več časnikarjev, katerim je dejal, da amerikanska svoboda ni mnogo vredna. Amerika ima preveč zakonov, ki omejujejo o-sebno svobodo. In to je vzrok, da se vsako leto več Amerikancev preseli v Evropo.
Epohalna iznajdba Čeha. Iz Darmstadta poročajo, da so se na tamošnji radiotelefonični poskuševalni postaji na darmstadtski tehniški visoki šoli vršili poskusi z aparatom, ki ga je iznašel Čeh-Pražan. Ta aparat namer-ja zvezo vlovitve brezžičnih brzojavk potom tretjih postaj. Po izjavi merodajnih strokovnjakov pomenja ta naprava izredni napredek na polju brezžičnega brzojava.
Darilo za mirne zakonce. Na Angleškem obstoja 4001etna navada, da dobita zakonska, ki se leto po poroki nista nikoli sprla ali da bi se bila razšla, od grofa Essex za darilo debelega prašiča in sodček piva. V štirih stoletjih se je mogla ta dobrota podeliti le štirim družinam, in sicer leta 1510., 1777., 1826. in leta 1907., dasi bi moral biti debel prašič že sam na sebi jako vzpodbudilno sredstvo. Zakon torej ni nobena lahka stvar, kakor si nekateri mislijo.
Za taščo štirideset kron. Zlatar Druck v Lvovu je prejel vest, da je umrla njegova mati starka 70 let. Odredil je pogreb in ga plačal. Ko se je vrnil, je dobil od uprave bolnišnice poročilo, da mu je mati živa, a on da je pokopal taščo nekega znanega mu mesarja. Druck je odšel k mesarju in zahteyal od njega, da mu plača stroške pogreba v znesku 160 K. Mesar je izjavil, da mu da 40 K, češ, da njegova tašča itak ni bila več vredna. Stvar bo rešilo sodišče, ker je Druck tožil mesarja, je-li tašča vredna toliko, kakor hoče mesar.
Mednarodni evharistični kongres v Madridu. V drugi polovici meseca junija se vrši v Madridu 27. evharistični kongres. Zadnji evharistični kongres je bil lansko leto v Montrealu v Kanadi. Izvršil se je nad vse sijajno. Tudi letošnji v Madridu obeta biti veličasten. Zanimanje zanj je splošno in bo zlasti iz Avstrije udeležba gotovo velika, posebno ker se vrši prihodnji na Dunaju. Udeležili se ga bodo tudi Slovenci, med njimi pisatelj župnik Ksaver Meško. Protektor kongresa je kralj Alfonz.
Niz dolu.
Krepak, zdrav človek gre v svoji želji, do konca uživati življenje, dostikrat predaleč, dokler ni prisiljen se ustaviti. Pazil ni na svarila, ki mu jih je dajala narava od časa do časa, nerazpoloženi e po večerni zabavi, izguba slasti, ki jo je izkušal ovladati z močno pijačo in začinjeno hrano, glavobol in druge nerednosti. Opazil ni, da gre “nizdolu”. Ako ima dovolj krepko voljo ustaviti se, utegne spet dobiti svojo moč in se rešiti. Priporočamo vsakomur, naj dobro pazi nase, bržko se pojavi najmanjša izguba slasti ali opeša njegova navadna moč in trdna volja. Takoj naj bi pričel uživati Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, katero uravna prebavo, očisti kri, okrepi živčevje in ozdravi zapeko. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 So. Ashland ave., Chicago, 111.
KATOLIŠKIH DRUŠTEV
ZNAKI, ZASTAVE, PRAPORI,
UNIFORME VSAKE VRSTE.
PARADNE OBLEKE.
Pišite po cenik v lastnem jeziku.
The Charles Swenson Go.
Manufacturers and Importers 20 E. Court St., Cincinnati, Ohio.
DRUŠTVO PODPORNA ZVEZA SLOVENSKIH FANTOV, štev. 23, S. H. Z. na Calumet, Mich.
Uradniki za leto 1911:
Predsednik:	John Kambich, Box
572. Podpredsednik:	Mike Pavlich.
Prvi tajnik in zastopnik: Jos. B. Me-tesh, Box 625. Drugi tajnik: John Šu-tej. Blagajnik: Math Sotlich.
Odborniki za dve leti so: John Z. Kure, Joseph Staudohar, George Mi-helich, Jos. Schueler.
Odborniki za eno leto so: Marko Mourin, John Sajnich, John Weiss m John Bolite.
Maršal: Andrew Ženko.
Poslanec: Steve Verderber.
Bolniški obiskovalec: Anton Male-rich za Mohak in Ahmeek.
Zdravnik: Dr. Raunavaara.
Društvo ima svoje redno sejo vsako tretjo nedeljo' v mesecu v italijanski dvorani na 7 cesti vselej točno ob 2. uri popoldan.
Slovensko-Hrvačka Zveza izplačuje svojim članom v slučaju smrti $300.00. Za izgubo ene noge $300.00. Za izgubo ene roke $300.00. Za izgubo enega očesa $150.00.
Imenovano društvo spada k S. H. Z. in plačuje svojim članom v slučaju bolezni eden dolar na dan. To je edino društvo, ki plačuje tako podporo.
John Kambich.
Da bo barva v licu čista.
Ali vas nadlegujejo kožni opahki? Vsakdanje umivanje s Severovim Zdravilnim milom je najboljše odvra-čalno sredstvo proti kožnim boleznim in uravna mnoge neprilike, dočim se morajo trdovratni slučaji zdraviti s Severovim Kričistilcem. Ni ga boljšega mila za obraz, lobanjo ali otroško kopel. V lekarnah in prodajalnah; cena 25c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
- MALI
wsmsziism-
/GLASI

y.m
Plačajo se vnaprej.
Kdor išče dela, za enkrat.......$0.10
Kdor išče delavcev, za enkrat... 1.00 Kdor išče znanca itd., za enkrat. .25
Zahvale ........................ 1.00
Naznanila, od vrste, za enkrat... .10 Oglas—ime, stan in naslov, na leto $5. Oglasi v “A. S.” so najuspešnejši.
DELO. DELO, DELO! RABIM 100 dobrih gojzdarjev za trd les sekati, zasluži se po $2.25 do $3.00 na dan, šuma je poravni, delo stalno za več let. Hubert Mihig, Ralph, Mich.
RABIMO ISKUŠENIH DRVARJEV “Wood Choppers” v Greenview, Ul. Pišite na Covey-Durham Coal Co., 203 S. Dearborn St., Chicago, 111.
NAPRODAJ HIŠA IN LOTA, VO-da in vse drugo urejeno. Prodam, ker se mislim preseliti. 608 N. Summit St., Joliet. Mat. Brotgezel.
SLOVENEC STAR 45 LET ŽELI • se seznaniti s Slovenko v starosti od 30 do 45 let. Posetujem farmo vredno $2400. Katero veseli, naj se pismeno obrne na naslov: Ponudba, Amerikanski Slovenec, Joliet, 111,
KJE JE CHARLES A. SEVER? Pred nekaj časom je stanoval na Hibbing, Minn., 112 Second Ave., ter je bil tam za tolmača pri družbah itd. Kdor ve z&nj naj nam naznani njegov naslov, ali se pa naj sam javi, ker je jako važna zadeva. Amerikanski Slovenec, Joliet, 111.
Naznanilo.
G. John Rogina je sedaj uposlen pri Werdenu Buck, ki prodaje apno, cement in drugo gradivo. Vesel bo, če ga obiščete na 511-513 Webster St., Joliet, 111.
Ugodtia prilika za varčevanje
Vzajemno Podporno Društvo
19 Kongresni trg. v Ljubjaui reg. zadruga z omej. jamstvom. Ustanovljeno 1.1893. Sprejema in obrestu je hranilne vloge
p° 41 %
Denar se zamore pošiljati naravnost, lahko ga se vloži tudi pri vsaki večji amerikanski banki PROTI draftu na “Kreditni zavod za trgovino in in obrt” v Ljubljani. Darft naj se potem pošlje NAM, mi pa Vam nato pošljemo hranilno knjižico.
Lastno Umstveno nremoženie Koncem L19101.401.520,
Slanje Oranilnili vlog koncem 1 1910 okoli K 3 156,206.83.
Compagnije ^ Generale ^ Transalanitque
FRANCOSKA PROGA <r«tka cveza * Avstrijo, Ogrsko 1*
Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P
LA TOURAINE 15,000 H. P.
CHICAGO (New) 95U0 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo rctpla-ino hrano na parnikih družb*, tanine postelje, vino, dobro hrano is azna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Pier 57 North River foot 15th St.,
New York City.
jlavni zastop na 19 State St., N. Y.
Maurice Kozminski, gl. zastopnik za zapad, 139 N. Dearborn St., Chicago Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. a. C. Jankovič*, -gent; 2127 Archer Ave.. Chicago. 111. Paul Starič, »pent. 110 South 17*1» *t. St Louis. Mo., L. Stem & Son, agents, Joliet, 111.


KJE JE NAJBOLJ
Hranilnih ulog je:
38 milijonov kron.
VARNO NALOŽEN DENAR ?
Rezervenega zaklada nad Nad milijon kron.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4J4 odstotka. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovi ulici.
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
FRANK SAKSER
•2 Courtland Street, New York, in njegova bančna
podružnica 6104 St Clair Ave., N. E., Cleveland, O.
******
K. S. K.
******
******
JEDNOTA
******
Organ izovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovan.i v državi Illinois 12. januarja 1898.
Glavni urad na: 1004 N. Chicago St., Joliet, Illinois.
GLAVNI ODBOR.
predsednik:.......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111.
I.	podpredsednik:............Marko Ostronich, 49 Villa St., Allegheny, Pa.
II.	podpredsednik:.......Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:...................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Poipožni tajnik:............Josip Rems, 319 E. 90th St, New York City.
Blagajnik:.........John Grahek, cor. Broadway & Gran te Sts., Joliet, 111.
Duhovni vodja:.. .Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111.
Pooblaščenec: .................. Josip Dunda. 704 Raynor Ave., Joliet, 111.
Vrhovni zdravnik.......Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111.
Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, Ili.
Frank Opeka, Box 527. N. Chicago, III. i	PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Blaž J. Chulik, Gage Block, Lyons, la.
Joseph Kompare, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, 111.
Leo. Kukar, Box 426, Gilbert, Minn.
NOVI DRUŠTVI SPREJETI.	■ ___
Novoustanovljeno žensko društvo sv. Rozalije 140, Springfield, 111., sprejeto v Jednoto dne 15. aprila 1911. Imena članic so: 4912 Marija Kužnik, roj 1895, zav. za $500, 1. razred; 4913 Marija Grabner, roj 1891, zav. za $500,
1.	razred; 4914 Marija Snoveršnik, roj 1888, zav. za $500, 2. razred; 4915 Angela Moder, roj 1886, zav. za $500. 2. razred; 4916 Josipina Grobelnik, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred; 4917 Frančiška Potnik, roj 1882, zav. za
,	$1000, 3. razred; 4918 Helena Ušmah, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred;
4919 Marija Klopčič, roj 1883, zav. za $500, 3. razred; 4920 Katarina Jeras, roj 1876, zav. za $1000, 4. razred; 4921 Ivana Zabret, roj 1877, zav. za $500, 4. razred; 4922 Frančiška Perko, roj 1873, zav. za $500, 5. razred; 4923 Marija Mlakar, roj 1871, zav. za $1000, 5. razred; 4924 Rozalija Zupančič, roj 1871, zav. za $500, 5. razred; 4925 Marija Peršina, roj 1869, zav. za $1004, 6. razred. — Prestopile članice od dr. sv. Barbare 74, Springfield, 111.: 2814 Johana Bučar, zav. za $1000, 1. razred; 4387 Rozalija Kulavic, zav. :a $1000, 1. razred; 2815 Marija Barborič, zav. za $500, 2. razred; 1862 Mari.a Peternel, zav. za $500, 2. razred; 4284 Marija Mlaka^, zav. za $1000,
2.	raa-ed; 2617 Ana Potrebuješ, zav. za $1000, 3. razred; prestopi 15. apr.
1911.	-	Dr. št. 20 članic.
Novoustaiovljeno moško društvo sv. Jan. Nepomuk 141, Linton, Ind., sprejeto vjednoto 24. aprila 1911. Imena članov so: 17376 Peter Keržan, roj 1894, av. za $500, 1. razred; 17377 Ivan Keržan, roj 1893, zav. za $1000,
1.	raznd; 17378 Anton Keržan, roj 1887, zav. za $500, 2. razred; 17379 Anton Gartner, roj 1883, zav. za $500, 3. razred; 17380 Anton Cerar, roj 1882, ztv. za $500, 3. razred; 17381 Jakob Cerar, roj 1879, zav. za $500, 4.
; razred; 17382 Jakob Fojkar, roj 1878, zav. za $1000, 4. razred; 17383 Ivan Špeh, rd 1878, zav. za $1000, 4. razred; 17384 Ivan Cerar, roj 1876, zav. za $500, 4. -azred; 17385 Ivan Potočnik, roj 1872, zav. za $1000, 5. razred; 17386 Ivat Keržan, roj 1870, zav. za $1000, 6. razred; 17387 Matevž Božič, roj 1868, zav. za $1000, 6. razred.	Dr. št. 12 članov.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. 3irila in Metoda 8, Joliet, 111., 17388 Matija Vranešič, roj 1891, zav. za $100, 2. razred, spr. 23. apr. 1911.	Dr. št. 92 članov.
K društvu sv. loka 15, Allegheny, Pa., 17389 Peter Rahne, roj 1887, zav. za $500, 2. razed, spr. 16. apr. 1911.	Dr. št. 118 članov.
K društvu sv. pžefa 16, Virginia, Mirin., 17390 Ivan Bolf, roj 1867, zay. za $1000, 6. rared, spr. 15. apr. 1911.	Dr. št. 193 članov.
K društvu sv. Ptra m Pavla 38, Kansas City, Kans., 17391 Peter Paver, roj 1894, zav. zaSlOOO, 1. razred, spr. 2. apr. 1911.	Dr. št. 64 članov.
K društvu MarijeSed. Žalosti 50, Allegheny, Pa., 17392 Ivan Rožan, roj 1892, zav. za $1000.1. razred; 17393 Franc Kuzma, roj 1892, zav. za $1000, 1. razred; 17394:van Mitar, roj 1888, zav. za $1000, 2. razred; 17395 Matija Princ, roj 1882 zav. za $1000, 3. razred; 17396 Ivan Malič, roj 1877, zav. za $1000, 4. razrel, spr. 9. aprila 1911.	Dr. št. 199 članov.
K društvu sv. Jože^ 56, Leadville, Colo., 17397 Anton Jakoš, roj 1889, zav. za $1000, 2. razrec spr. 24. apr. 1911.	Dr. št. 132 članov.
K društvu sv. Jože! 57, Brooklyn, N. Y., 17398 Jurij Rački, roj 1867, zav. za $500, 6. razred;$pr. 15. apr. 1911.	Dr. št. 146 članov.
K društvu sv. Petrain Pavla 62, Bradley, 111., 17399 Martin Žugel, roj 1889, zav. za $1000, 2.-azred; 17400 Anton Šuštarič, roj 1886, zav. za $1000, 3. razred; 17401 Anon Ožbolt, roj 1883, zav. za $500, 3. razred; spr. 24. apr. 1911.	Dr. št. 28 članov.
K društvu sv. Lovrena 63, Cleveland, Ohio, 17402 Jožef Trček, roj 1875, zav.
za $1000, 5. razred spr. 9. apr. 1911.	Dr. št. 172 članov.
K društvu sv. Jurija 64Etna. Pa., 17403 Štefan Lisjak, roj 1891, zav. za $1000,
2.	razred, spr. 13. s>r. 1911.	Dr. št. 71 članov.
K društvu Marije Vnepvzete 77, Forest City, Pa., 17404 Anton Jakelj, roj
1875, zav. za $1000,5. razred, spr. 9. apr. 1911. Dr. št. 135 članov. K društvu sv. Alojzija 8^ Fleming, Kans., 17405 Josip Kastigar, roj 1893, zav. za $1000, 1. razred; 7406 Anton Krhlikar, roj 1873, zav. za $1000, 5. razred; spr. 8. apr. 1911	Dr. št. 98 članov.
K društvu Frid. Baraga *3, Chisholm, Minn., 17407 Jakob Kočevar roj 1892, / zav. za $1000, 1. razril; 17408 Anton Srpan, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred; 17409 Josip Meveš, roj 1881, zav. za $1000, 3. razred; 17410 Ant. Gregorič, roj 1873, zv. za $1000, 5. razred, spr. 14. apr. 1911.
Dr. št. 101 člana.
K društvu sv. Barbare 9, Kaylor, Pa., 17411 Ivan Šantič, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred, spr. 7. apr. 1911.	Dr.	št. 30 članov.
K društvu sv. Jožefa llO.Barberton, Ohio, 17412 Josip Zdelik, roj 1893, zav. za $1000, 1. razred, 1413 Mihael Kromis, roj 1891, zav. za $1000, 1. razred, spr. 20. apr. 1911	Dr.	št. 27 članov.
K društvu sv. Jožefa 112 Ely, Minn., 17414 Ivan Stonich, roj 1893, zav. za $1000, 1. razred, spr. | apr. 1911.	Dr.	št. 98 članov.
K društvu sv. Jožefa 122,Rocksprings, Wyo., 17415 Anton Jelenko, roj 1894, zav. za $1000, 1. razril; spr. 2. apr. 1911.	Dr. št. 66 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Cirila in letoda 4, Tower, Minn., k društvu sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 364 Matij;Vivoda, 9. apr. 1911.	I. dr. št. 79 članov.
II. dr. št. 98 članov.
Od društva sv. Jožefa 56,;Leadville, Colo., k društvu sv. Roka 113, Denver, Colo., 15447 Franc Teavc, 13. apr. 1911.	I. dr. št. 132 članov.
II. dr. št. 51 članov.
Od društva sv. Frančiška 6, Cleveland, Ohio, k društvu sv. Vida 25, Cleveland, 16492 Ivan Terčt, 15. aprila 1911.	Dr. št. 45 članov.
II. dr. št. 341 članov.
SUSPENDO'ANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu Vit. sv. Jurija 3joliet, 111., 13468 Anton Bole, 18. apr. 1911.
Dr. št. 114 članov.
K društvu sv. Družine 5, ta Salle, Ili., 520 Anton Kastelic, 2. apr. 1911.
Dr. št. 111 članov.
K društvu Vit. sv. Mihaela,!, Youngstown, Ohio, 8676 Matija Božičevič, 16.
apr. 1911.	Dr. št. 54 članov.
K društvu sv. Barbare 68,Irwin, Pa., 10389 Matija Klarič, 6. apr. 1911.
Dr. št. 87 članov.
K društvu Marije Vnebovz«e 77, Forest City, Pa., 7384 Josip Štepic, 854 Florijan Ravnikar, 9. aprilsi911.	Dr. št. 138 članov.
K društvu Marije Pomaga, 79, Waukegan, 111., 12080 Franc Adler, 17. apr. 1911	Dr. št. 77 članov.
SUpENDOVANI člani.
Od društva sv. Jožefa 12, brest City, Pa., 14052 Fr. Pograjc, 13. apr. 1911.
Dr. št. 230 članov.
Od društva Matere Božje 4, Pittsburg, Pa., 11211 Ignac Pohanič, 9529 Mihael Adam, 19. apr. 191.	Dr. št. 143 članov.
Od društva sv. Petra in Pav, 38, Kansas City, Kans., 8992 Ivan Bižal, 18. apr.
1911	Dr. št. 63 članov.
Od društva sv. Alojzija 47,Chicago, 111., 6141 Fr. Pekol, 10. apr. 1911.
Dr. št. 72 članov.
Od društva sv. Jožefa 56, Ladville, Colo., 9871 Jožef Zaverl, 14. apr. 1911.
•»	Dr. št. 131 članov.
Od društva sv. Lovrenca 6, Cleveland, Ohio, 13567 Fr. Šali, 19. apr. 1911.
Dr. št. 171 članov.
Od društva sv. Jan. Evang-65, Milwaukee, Wis., 7318 Anton Bevšek, 12838 Jožef Dolejo, 20. apr. 19).	Dr. št. 100 članov.
Od diuštva sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio, 5223 Josip Popič, 17. apr. 1911.
Dr. št. 44 članov.
Od društva Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 17159 Ivan Kerhlikar, 13864 Ivan Košir, 8905 Josip Nograšek, 13865 Matija Hudovirnik, 10. apr. 19D.	Dr. gt. i34 ¿lanov.
Od društva sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 12337 Mate Nikič, 20. ap'r. 1911.
Dr. št. 74 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa.. 13504 Martin Stuplanac, 9745 Ivan Kolenac, 10. apr. 1911.	Dr. št. 102 člana.
Od društva Marije Zdravje Bolnikov 94, Cumberland, Wyo., 7154 Josip Sever, ■	10. apr. 1911.	Dr. št. 42 članov.
Od društva sv. Barbare 96, Kaylor, Pa., 9884 Franc Hren, 15. apr. 1911.
.	Dr. št. 29 članov.
Od društva sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 1709 Nikolaj Černič, 10. apr. 1911.
Dr. št. 97 članov.
Od društva sv. Joždfa 122, Rocksprings, Wyo., 15530 Filip Slamnik, 11. apr. 1911-	Dr. št. 67 članov.
Od društva Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., 15173 Ivan Kaštele, 14096 Nikolaj Smoleč, 15369 Franc Martinjak, 17. apr. 1911. Dr. št. 59 čl.
Od društva sv. Roka 113, Denver, Colo., 12905 Ciril Anzeljc, 15233 Andrej Mihelčič, 20. apr. 1911,	Dr. št. 49 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 2096 Josip Kučič, 9. apr. 1911.
Dr. št. 71 članov.
C d društva sv. Jožefa, 16351 Josip Baucar, 10. apr. 1911.
Dr. št. 145 članov.
©d društva Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., 15225 Anton Keržišnik, 10. apr. 1911.	Dr. št. 97 članov.
Od društva sv. Pavla 118, Little' Falls, N. Y., 12348 Franc Prevec, 16. apr. 1911.	Dr. št. 38 članov.
Od društva sv. Jožefa 122, Rocksprings,•Wyo., 6626 Franc Golob, 13283 Ivan Stalič. 19. apr. 1911.	Dr. št. 65 članov.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 1130 Anton Omerzu, 2979 Franc Petrič, 10703 Matevž Terdan, 3950 Janez Hluper, 20. apr. 1911.
Dr. št. 192 članov.
Od društva sv. Cirila-in Metoda 45, E. Helena, Mont., 7043 Matija Ambro, 15. apr. 1911.	,	Dr. št. 39 članov.
Od društva sv. Ant. Pad. 72, Ely, Minn, 11328 Franc Žnidaršič, 11448 Matevž Vrtnik, 14. apr. 1911.	Dr. št. 74 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Petra in Pavla 51, Iron Mt., Mich., 4926 Julija Lagina, roj 1886, zav. za $1000, 2. razred, spr. 15. apr. 1911.	Dr.	št.	12 članic.
K društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 4927 Terezija Bizjak, roj 1887. zav. za $500, 2. razred, spr. 15. apr. 1911.	Dr. št. 17 članic.
K društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 4928 Ana Skubic, roj 1886, zav. za $1000, 3. razred, spr. 9. apr. 1911.	Dr. št. 42 članov.
K društvu Marije Čist. Spoč. 85, Lorain, Ohio, 4929 Ana Tomšič, roj 1876, zav. za $1000, 4. razred, spr. 15. apr. 1911.	Dr. št. 29 članic.
K društvu sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 4930 Marija Bajuk, roj 1887, zav. za $500, 2. razred, spr. 9. apr. 1911.	Dr.	št.	19 članic.
K društvu sv. Genovefe 108, Joliet, 111., 4931 Antonija Benčina, roj 1886, zav. za $1000, 3. razred, spr. 3. apr. 1911.	Dr.	št.	51 članic.
K društvu sv. Veronike 115, Kansas City, Kans., 4932 Marija Poje, roj 1890, zav. za $1000, 2. razred! 4933 Jožefa Miketič, roj 1881, zav. za $1000, 4. razred, spr. 9. apr. 1911.	Dr. št. 65 članic.
K društvu Marije Pomagaj 121, Little Falls, N. Y., 4934 Ivana Celarc, roj 1893, zav. za $500, 1. razred; 4935 Frančiška Škof, roj 1893, zav. za $500, 1. razred, spr. 13. apr. 1911,	Dr. št. 56 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Cirila in Metoda 45, East Helena, Mont., 2213 Elizabeta Ambro, 21. apr. 1911.	Dr. št. 16 članic.
Od društva sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 3377 Marija Šali, 19. apr. 1911.
Dr. št. 51 članic.
Od društva Marije Zdrav. Bolnikov 94, Cumberland, Wyo., 3533 Terezija Sever, 10. apr. 1911.	Dr. št. 12 članic.
Od društva sv. Barbare 96, Kaylor, Pa., 3972 Josipina Hren, 15. apr. 1911.
Dr. št. 9 članic.
Od društva sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 1204 Marija Černič, 10. apr. 1911.
Dr. št. 31 članic.
Od društva sv. Veronike 115, Kansas City, Kans., 4354 Jožefa Markovčič, 12. apr. 1911.	Dr. št. 62 članic.
ODSTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Srca Marije 86, Rocksprings, Wyo., 4181 Apolonija Šarič, 9. apr. 1911.	Dr. št. 35 članic.
Od društva Marije Pomagaj 129, So. Omaha, Nebr., 4025 Ana Žitnik, 19. apr. 1911.	Dr. št. 14 članic.
Od društva sv. Ane 134, Indianapolis, Ind., 4405 Marija Blažič, 19. aprila 1911.
Dr. št. 25 članic.
IZLOČENE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 805 Ana Omerzu, 20. aprila 1911.
Dr. št. 81 članic.
Od društva Novi Dom 102, Newark, N. J., 3248 Julija Škerbe, 11. apr. 1911.
Dr. št. 16 članic.
ZVIŠALI ZAVAROVALNINO S $500 NA $1000.
Pri društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 13291 Franc Cerjak, zvišal 24. apr. 1911, razred 4.
Pri društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 12936 Franc Foršek, zvišal 20. aprila 1911.. razred 2.
ZNIŽALI POSMRTNINO S $1000 NA $500.
Pri društvu sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 8272 Blaž Žagar, žni-žal 20. apr. 1911.
Pri društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 4874 Luffija Šemrov, znižala 10. apr. 1911.
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
:*o*oo*o*o*o*o*v
o*c*o*c
§ Društvene vesti.
**o*o*o*o
}*0*C*0*0*0*<
Springfield, 111., 25. apr. — Naznanja se vsem društvenikom sv. Barbare štev. 74 K. S. K. J., da se udeležijo skupne spovedi v soboto 29. apr. v domači cerkvi. Spovedovati se bode začelo ob sedmi uri zvečer, in da se v nedeljo jutro 30. aprila udeležijo vsi skupaj sv. obhajila, naj se društveniki gotovo ob četrt do osmih zberejo pred cerkvijo,' da gremo v cerkev skupno kolikor je mogoče. Maša bode točno ob osmi uri, katera se bode darovala za ranjkim g. Šušteršičem. Udeležilo se bode tudi pevsko društvo “Triglav”, katero bode zapelo žalostno pesem “Na grobu”.
Društveni odbor.
Zahvala.
Spodaj podpisana , se najiskrenejše zahvaljujem vsem prijateljem in znancem, kateri so mi izrekli svoje sožalje in mi pomagali pri mojem umrlem soprogu in se udeležili pogreba mojega prerano umrlega ljubega soproga Mihaela Zobec,
ki je mirno v Gospodu zaspal, večkrat previden s svetim zakramentom, dne 9. aprila 1911 ob 8. uri 3 min. zvečer. Zahvaljujem se vsem onim, ki so se tako lepo izkazali s svojimi prekrasnimi venci, katere so mu poklonili za vedni spomin. Najiskrenejše se zahvaljujem dr. sv. Frančiška Ser. št. 46 K. S. K. J. v New Yorku in dr. Orel št. 90 J. S. K. J., katerima je pripadal, ki so ga spremili na pokopališče sv. Trojice v Brooklyn. Zahvaljujem se tudi dr. sv. Jožefa št. 57 K. S. K. J. v Brooklynu, katero mu je poklonilo tako prekrasen venec.
New York, 18. aprila 1911.
Žalujoča soproga Matilda Zobec.
Ana Zobec, hči.
Zahvala.
Povodom prerane smrti mojega preljubega očeta
Jurija Hrebec
posest, v Malem Nerajcu na Kranjskem, ki je v Gospodu zaspal v 54. letu svoje starosti, začasno bivajoč v Jolietu, 111., dne 20. aprila 1911, se vsem znancem, prijateljem in sorodnikom v imenu naše rodovine najiskrenejše zahvaljujem za vso prijaznost, sočutje in naklonjenost.
Posebno se zahvaljujem tudi onim, ki so se v tako lepem številu udeležili pogreb.
Vsem še enkrat najiskrenejša hvala in Bog plačaj!
Peoria, 111., 24. apr. 1911.
Mihael Hrebec, žalujoči sin.
Zahvala.
Dekleta Marijine Družbe in sv. Neže, se najiskrenejše zahvaljujejo tem potom vsem prijateljem in znancem, ter vsem onim, ki so karkoli pripomogli, posebno pa se zahvaljujejo svojemu vrlemu učitelju gospodu Gorupu, da se je njihova gledališka igra Sv. Elizabete, tako izvrstno obnesla. Le skozi njihov trud so prišle do tega, da je bila ta igra res pravi ponos naše fare, ki bo gotovo ostala vsem, ki so se je udeležili, v trajen spomin
Dobro pravilo.
Dobro zdravstveno pravilo je: Ohranite svoje noge tople, svojo glavo hladno in svoj drob delaven s Severo-vimi Jetrnimi kroglicami. Na ta način odvrnete mnoga obolenja, kajti te kroglice poživljajo jetra, kar je bistveno k dobremu zdravju. Pomorejo vam, postati zdravim in ostati zdravi. Kupite jih pri svojem lekarnitcu. Cena 25c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la.	1-3
PRIPOROČAMO VAM
DOKTOR IVEC
(Water Doctor)
kot najboljšega in najizkušenejga zdravnika. On pozna bolezen na vaši vodi (scalini)! To» raj, kadar pridete k njemu prinesite jedno majhno flaško vaše vode, katero bode on pregledat kemično in mikroskopično za natančno diagmo-so Vaše bolezni, v njegovem kemičnem laboratoriju. Njegovi bolniki, katerih je že mnog« ozdravil, ga imenujejo kot “water doktor”.
On je specialist za moške, ženske in otroika bolezni in operacije, ter hitro in zanesljivo o-zdravi vsako bolezen mož in žena, ako je ta sploh mogoče.
Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol, teško dihanje,, prehlajenje, katar, nervoznoet, kilo ali bruh, srbečino (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (gallstones), pijanost, lišaje, oglušenje, bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, mr» žlico, vročinsko bolezen,- bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih^ mehurju, grlu, nosu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, pri-šče, krof, trakulje, madron in vse druge bolezni Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno.
Opišite vašo bolezen v svojem materinem jeziku ali pridite k njemu, im o* Vam bo dal najboljša zdravila. Adresirajte pisma tako:
DR. MARTIN J. IVEC,
900 N. CHICAGO STREET
JOLIET, ILLINOIS.
EDINA SLOVENSKA TVRDKA
Zastave, regalije, znake, kape, pečatč in vse potrebščine z društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.	CENE NIZKE.
KERŽE CO.
2616 S. Lawndale Ave.	CHICAGO, ILL.
SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ
JOLirv ¡o..
FINO PIVO V STEKLENICAH
Bottling Dept. Cor. Scott and Clay St.
Both Telephones 24.
Z aš porte si 5 centov denne.
Ked’ chcete zaplatif denne 5 centov, my Van pošleme na dlh dobru pozlatenu hodinku (plne-nu zlatom) 14 karatovč zlato stromi vićkami, 20 rokov garantovano a ku tomu krasnu reti-azku a privesok. Cenna tejto hodinky, re-tiazk v a privesku je $26. Nemusite teraz poslat ani len jeden cent, ale pošllte 2 centovy štemplik nacennik. My sme jedina firma, ktora predavd tieto hodinky ^za tuto cenu, ini rataju viac. Piste: National Gold Watch Co.,
225 West 42nd Street New York.
Albert Weiss Land Go.
Red River Valley Farme.
v slavnoznanih Richland Co., North Dakota in Wilkin Co., Minn.
IjlepšG farme i svetu.
In se prideluje vsevrste žito, pšenica, oves, koruza, ječmen, lan, itd., tei imamo farme v Woodsdae, Colo.; Rock Creek, Wyoming in San Antonio, Texas in nekatere teh farm so jako pod ugodnimi pogoji. Torej rojaki pridite in vprašajte. Tudi lote in hiše imamo na prodaj v Jolietu.
L EBERHART, glav. zastopnik
za sev. države Illinois.
Sobi 1 in 2, Fargo Bldg., Joliet, 111.
Slovenski zastopnik, Anton Zelnikar.
Tel. So. Chicago 3162
Geo. Laich
SALONER IN
AGENT PAROBRODNIH DRUŽB.
se priporoča rojakom v naklonjenost.
Pošilja denar v staro domovino, hitro točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke.
ROJAKI DOBRODOŠLI!
3501 E. 95th St. So. Chicago, 111.
Pooblaščeni Agent od vsili
Parobrodskih Družb.
za So. Chicago in okolico je
Frank Medosh
9483-85 Ewing Ave., So. Chicago, Ili le en blok od naše cerkve.
Frank Opeka
gostilničar
Corner State and llth Street, i NORTH CHICAGO, ILL. 1 Telephone 213.	^
Prodaja na drobno in debelo najbolji« califomijska vina.

ZAPELJALI SO GA
Češki spisal Vaclav Beneš-Trebizsky. Prevedel Rev. J. C. Smoley.
-n
$
(Dalje.)
A vojaki so vsi trije molčali kakor grob in vsi trije bi bili šli rajši v o-genj, kakor da so morali peljati starega Dragona, katerega je poznal celi polk in po katerem je vedno povpraševal celo polkovnik. Starec je to na njih opazil in rekel: “Nič si ne delajte iz tega, vojaki, nič si ne delajte, da mene peljete. Večje gospode so gnali, Napoleona so ravno tako peljali; a bodete še enkrat ponosni na to, ko bo iz mene že davno prah in pepel, a vaš gospod poročnik------------general.
Starec je utihnil, celo pot ni spregovoril več besede, a ko so prišli do Tejnice, pritekla je vsa eškadrona vkup. A nikdo' ni vprašal, čemu so privedli Dragona na glavno stražo. Še le ko so ulanci odhajali, začeli so jih izpraševati; a ti so skomizgali ramami; odgovora pa ni bilo nikakega.
* * *
Pri gospodu ritmojstru se je danes popoludne sešla prav vesela družba. Gospod major je tudi prikljusal na svojem belcu iz Tejnice. Že nekaj časa sem imeli so pri ritmojstru dan za dnevom gostije. Od celega polka shajali so se pri njem častniki in pustili tam, ako bilo treba, celo mesečno plačo, v enem dnevu. A za to jim ni bilo nič žal, ker ritmojster je imel pri sebi sestro Marcelino, a njene črne oči, črne kakor noč in žgoče ko solnce, pričarale so vsakega k njej, ki se je vnjo zagledal. A častniki so se na deželi dolgočasili. Bili so to galantni gospodje, rekel sem že, sami grofje in knezi. Baronov je bilo malo med njimi; a brez “višnjeve” krvi ni bil nobeden, prav nobeden. Pri ritmojstru u-tekali so dnevi kakor ure, a ure kakor minute.
A Marcelina sedela je danes sama v sobi, ki je bila ljubko upravljena.
Pričakovala je nekoga a nepokojno vsaki trenutek pogledovala na državno cesto. Oko marsikaterega gosta pa je tožilo po žgočem blesku njenih črnih očij in po nasmevu rdečih usten.
Na enkrat zadonela je podkev pred vratmi. Nagloma skočila je raz divan, na kojerh je počivala, stopila k oknu; v njenih očeh se je nekako čudno zasvetilo, ustnice preletel je smeh, nenavaden smeh, takov kakor je, ako se smejemo kaki gluposti.
Zbežala je v predvežo, a komaj je zapazila novega gosta, zasmejala se je kakor bi se hotela vtopiti v sladkem, opojujočem smehu.
“Tako pozno, gospod grof? Čakamo na vas že celi dve uri. Bala sem se za vas,” je dejala in podala častniku roko, katero je zagrabil, kakor zagrabi gladen človek kos kruha, jo poljubil, kakor poljublja pobožen kristjan svete ostanke.
A Marcelina mu roke ni odtegnila, pustila jo je v njegovej desnici, zrla na njega svojimi zapeljivimi očmi, a ko je s svojim pogledom koga privabila k sebi, prodirala je z njimi globlje in globlje, bolj nego pika ulanska. Mladi grof, gospod poročnik, si je mislil, da je nekje si v kakem razkošnem gaji s kraljico vil sam i sam, da jej zre v nje žgoče oči, da čuti omamljajoči njen duh a tresel se je, kakor se trese mladi hrast, ko lahki veterci nagibajo njegov verli in šepetajo listom, kako se imajo po svetu ljudje radi in kako o ljubezni skladajo celo pesni.
Nerad šel je grof za zapeljivo žensko in nerad se je vsedel poleg nje.
“Do smrti bi tako le mogla biti, Marcelina. Bi-li vi hotela”, zašepetal je poročnik in si dejal njeno roko na sice.
Sramežljivo sklonila je Marcelina glavo, zarudela je v obraz, a njeni dve kiti črnih las ste se nehote razpleli. In grofu je bilo zopet kakor mlademu hrastu, ko veter pihlja po njegovih vejah in šepeta zelenim listom, kako ljubko je med ljudmi na svetu, ko se med njimi razvija ljubezen.
“Gospod grof, jaz ne morem sama odločevati. Vezana sem k bratu, a potem bi rada živela v svoji domovini. Privadila sem se že teh ravnin m po Donayi, ki se vali med njimi kakor kaka kraljica, mi je dolgčas tu na Češkem, po njenih valovih, pri katerih sem preživela toliko krasnih, nepozabnih dnij, a kjer bi si tudi rada odpočila. Verujte mi, tuji kraj me čisto nič ne vleče k sebi.”
“Pojdem z vami, Marcelina; skupno bodeva čolnarila ob večerih po njenih valovih... in krasni, nepozabni dnevi se bodo zopet vrnili.”
Baronici vzklil je iz dvigajočih se prs globok vzdih, a grof je čutil, da je žila ji začela hitreje biti.
“Moja rodna zemlja bi vam ne do-padla...”
“Z vami bi šel, Marcelka, v afriške puščave in sredi med rjovečimi levi pripravil bi vam a sebi ubogo kočico.”
“Bi nikdar svoje očetnjave Marcelini ne očitali?” vprašala je po trenotku mladega grofa, dvignila glavo, popravila si na čelu lase in pogledala na mladiča s očmi, ki bi mogle raztajati led; a na licih, katere je južno solnce pobarvalo svojim zapeljivim duhom, bil je videti izraz tesnobe in strahu; v očeh temnih, črnih kakor polnoč zasvetil je žar, bolj žareč, kakor ogenj, ki se v noči pokaže nad hišnim krovom, ki pol neba krvavo ožari svojim plamenom.
Takovim čarom se mladi grof še ni
naučil 'ustavljati. Bilo mu je ravno tako, kakor mladeniču v pravljici, ki je zašel v vrt, v katerem je cvetelo polno neznanih cvetk, omamujočih raz košnim vonjem. Usedel se je v mehi ko, zeleno travo, glavo si .uprl v palmo, a cvetlice vse so se mu klanjale, širje in širje odpirale svoje kelihe, po-zdravljale ga svojim dihom a ga zazibale svojim dihom. A ko so ga zazibale, vstopila je nagloma v vrt krasna deklica; cvetlice so še nižje nagnile svoje glavice, še širje odpirale svoje kelihe in izvonjevale dvojni vonj. Deklica, šetajoča se med cvetkami, zletela je, zapazivša mladeniča v spanju, k njemu...
“Pojdeš, dragi moj? Valovi Donave te pozdravijo; a privadiš se jim, da se boš težko odvadil njenemu šumenju. Ko zapoje slavček v logu, nedaleč od naših oken, zdi se mi, kakor bi slišala cigansko godbo, melodije ganljive, tihe, a zopet divje kakor grom, ko se na nebi bliska, v oblakih buči, a zemlja se trese, kakor bi zahtevala svojo žrtev. Tako mi je pri srcu, ljubček, a tebi bo ravno tako,” je zašepetala, sklonila se k njemu, a mlademu grofu je vrelo po glavi, kakor bi mu bil nekdo vžgal nevidljiv ogenj.
“Sestra; sestra! Ne čudil bi se, ko bi se ne bila rodila v Sekvanu. Pozdravljam vas, gospod poročnik. Seveda niste mogli k svojim prijateljem. Vidite, da tudi Marcelina ume zabavati,” rekel je ritmojster, stopivši v sobo, grozil poredno prstom levice sestri, a desno podajal grofu v pozdrav.
Gospod poročnik je vstal, prijel Marcelino za belo roko, skoro jo prisilil, da je vstala in stopil z njo proti ritmojstru.
“Gospod ritmojster, boljše je, da se vaša gospica sestra ni rodila v kakem mestu, kjer že otrokom zaveje v srce duh svojevoljnosti in lahkomišeljnosti. Toliko zvestejša in ljubša družica more biti in bode možu v življenju. — Gospod ritmojster, ali dovolite, da bi smel vašim rodbinskim znakom pomnožiti grb Kolovratov?”
Zdelo se je, da je ponudba gospoda poročnika iznenadila ritmojstra.
“Dovolite, gospod ritmojster, da bi mi bila gospica Marcelina verna družica za moje življenje? Na vas me je odkazala, češ, da je vezana na vas, in na vas, gospod ritmojster, se jaz tudi obračam,” ponovil je mladi grof Kolovrat.
“Na mene, gospod poročnik? Kaj imam jaz pri tem? Naj li jaz delim srečo ali nesrečo vajinih dnij? — Na to bi vas, gospod grof, še opomnil, da •se ne bi prehiteli s svojo namero, i tebe Marcelina, opominjam: Sedaj si še prosta in svobodna kakor orlica, ko poleti iz sedmograških gor do naših ra'vnin, svobodna kakor valovi Donave, ko se dvigajo drug nad drugim. A v ničem te nočem ovirati. Sama odloči glede svoje svobode.”
"V okove gospoda grofa se dam rada ukovati, dragi mi brat, in bi hotela biti na veke vkovana!”
“Bodi si toraj, moja sestra. Naj ti bodo te vezi sladke. A vam, gospod grof, želim edino le, da bi v mojej sestri našli zvesto družico za življenje. — Ali nekaj bi vas prosil, gospod poročnik.”
Mladi grof se je prijazno priklonil.
“Zaroko ohranimo danes še za se. Toliko bolj bomo pozneje naše prijatelje potem iznenadili.”
Poročnik se je zopet uljudno priklonil. Ko bi mu bil rekel baron-ritmoj-ster, da naj z današnjim menja svoje staro rodbinsko ime a da naj se odpove znaku svojih prednikov, kdo ve, bi se li ne bil uklonil. Kolikorkrat je pogledal v oči svoje neveste, ni vedel, se li imenuje grof Kolovrat in da njegov rod spada v deželi k prvemu plemstvu, da je njegov rod izmed najstargih; a ko so se njegove ustne dotaknile njenih, bilo mu je vse uganjka, omamu-joča uganjka.
Tako veselo kakor danes še ni bilo pri ritmojstru. Če se je kdo na cesti ustavil in poslušal, a če je do njegovih ušes prišel nebrzdani smeh, zdihnil je, potegnil z roko čez nagrbano čelo in pogledal proti nebu; a rekel ni besede, molčal je kakor molče te stare stene, ki stoje že nad štiri sto let. Štiri sto let že bije na nje grom, štiri sto let jih opira dež, štiri sto let pobeli jih vsako zimo sneg, štiri sto let že kljubujejo in se ne drobe in ne razdrobe. —Molče, seveda molče. A.vendar povedo s tem svojim molčanjem, da je težko vse preslišati, a še težje se ne— raztogotiti.
Takrat je bila še robota, a vojaki so bili pri teh v stanovanji, ki so imeli o-pravl.jati roboto.
Pod začernelimi sienami sedel je u-lanec, star mož, siv, ravno tak, kakor Dragon, katerega so danes sem prignali. V roki je držal neko godalo z dvema strunama, a na to je igral in pri i°ri speval, kakor popevajo doma v Poljskej, pri izviru Dnjepra.
. Bil je to dolgočasen, jednozvok spev, za jok, prav k pogrebu. A staremu ulanu so se v resnici solzile oči, ker so si Poljsko razdelili kakor jastrebi, raztrgali jo' na tri kose, a jej srce ugrabili, kakor v posmeh. O tem je popeval stari ulanec, a radi razkopane Poljske so mu lile solze. Tu pri ritmojstru bili so vsi, izvzemši dva, Poljaki, sinovi poljskih vel-mož, a no-
beden teh ni pomislil, da so jim rodne zemljo raztrgali, a kakor volkovi vsak svoj kos pograbili v svoje dupline... Bog že ve, zakaj ravno priprosto ljudstvo tako globoko občuti v svojem trpljenji in uboštvu osodo rodne svoje zemlje; Bog ve, čemu ima ravno gospoda trdo srce kakor kamen; Bog ve, čemu jih je tako malo, ki bi rodnej zemlji, ko prosi pomoči, podali svojo roko, ki bi mogli z njo čutiti.. .
* * * ■
Še le pred poldnem odjezdili so častniki iz Tejnice. Komaj so se držali na konjih, in niti vedeli niso, s čim so jim zagrozili upniki, ko so pred nje polagali pole belega papirja, na katere so jim potem svojim podpisom zastavljali svojo častniško čast. Major je nekaj godrnjal v brado, kakor bi proklinjal pot v Tejnico a s potom i ritmojstra in sestro njegovo — čarodejko.
Le grofu Kolovratu se ni ljubilo o-poldne iz Tejnice. Sedel je z ritmoj-strom pri okrogli mizici sam. Mizica je bila takorekoč pokrita z vrečicarrfi, ; ki so bile polne Srebrnjakov; a oko baronovo gledalo je večjim veseljem na te kupčke kakor na fazana, ki je bila najbolj slastna njegova jed.
.“Daj nam, baron, denar v poravnavo svatebnih stroškov in na potovanje. Prodal sem grad, a ostalo je polovica mojih letnih dohodkov iz posestev,” začel je poročnik.
Ritmojster se je smehljal in časoma pogledal na uro, ki je visela ravno nasproti njemu. Bilo je pol dvanajstih.
“Dosti časa imate, ritmojster. Ne glede na to. Do Žatca danes tako ne pridemo. Čez noč ostanemo v samostanu. Menihi bodo že sprejeli tam grofa Kolovrata, nevesto in svaka. Jaz pojdem naprej. Pa ne zablodite, v Ro-čovji ste že bili nekolikokrat.”
Nekako čudno pogledal je pri predlogu mladega grofa ritmojster. Videlo se je, da kaj takega zopet ni pričako- j val. Nekako zaničljiv smeh šinil mu ! je čez obraz; a kakor hitro vetriček potegne, nanagloma je zopet vse tiho in mirno. In meni nič tebi nič, kakor bi ničesar ne bilo, pogledal je zopet na uro.
“Dobro, grof. — Marcelka se v tem pripravi. A da se nas meniške kute ne bodo prestrašile. Poskrbite, da nam ne bodo vrat pred nosom zaprli.”
“Bodete videli, kako bodo častili mojo nevesto. Zvoniti bi dali v pozdrav, ko bi si tako želel.
“Marcelina,” zaklical je ritmojster. “V Ročovji bodemo danes prenočevali. Gospod grof bode jezdil pred nami, da se v samostanu vse pripravi. Zjutraj presenetili bodemo potem v Žatcu polkovnika.”
“V samostanu bomo danes čez noč, ljubček moj?”
“No, seveda, Marcelka. A ne ustraši se. Ti puščavniki so prijazni in u-ljudni ljudje; videla boš, kako bodo spoštovali mojo nevesto.”
“Li moremo imeti tam svatbo?”
“Moremo in jo bomo tudi imeli. — A črno obleko si, Marcelka, danes o-bleci; stoji ti najlepše; a klobuk s tem orlovim perom, kakor jih nosijo pri vas. Tako te vidim najraje,” zasmejal se je grof na nevesto, objel jo in pritisnil k sebi, in zopet mu je bilo, kakor bi pil iz čaše omamljajoče vino.
“Predno stopi solnce za gozd, bom zopet pri tebi, ljubček, v Ročovji, v samostanu,” zašepetala je Marcelina in se mu lahno izvila iz objema. V nasprotni sobi igrala je ura arijo iz neke opere. Ritmojster hodil je nepokojno po sobi gori in doli, znano melodijo spremljal je žvižgom.
Pod oknom zarezgetal je belec, iz okna v prvem nadstropji pa je pogledala ženska, naslonila se ven, svetli črni lasje padli so ji po licih, a rudeče ustnice nasmehljale so se zapeljivo na mladega častnika, ki je švignil na žrebca, se poklonil a v diru odjahal proti tejniškemu pokopališču.
* * *
V Ročovji odzvonilo je ravno jutra-njico. Prostrana cerkev bila je še prazna. Pri grobu Kolovratov, ki je bil obgrajen z železno mrežo, stala sta dva redovnika. Imela sta dolge, črne redovne obleke, okoli boka prepasan pas iste barve.
Jeden izmed njiju bil je še v mož-kih letih, visoke postave, a glavo imel je sklonjeno na prsi. Na njegovem obličji videl si nek nebrižni izraz, katerega si je prisvojil tekom svojega dolgoletnega bivanja v samostanu; ni spremenil svojih potez v obrazu, ko je pred altarjem združil ženina in nevesto in jih opominjal k trajni medsebojni zvestobi in ljubezni; ni spremenil teh potez, ko je bilo slišati iz njegovih ust: Requiescat in pace in ko je desnico poškropil novo bivališče pokojnikovo. A njegovo, sicer zamrlo oko, se je tu in tam zasvetilo, in njegov navadno bledi obraz si videl vča.sih zarudeti, ako si ga natanko o-pazoval.
Drugi pa je bil starček, roki je držal sklenjeni in ob železni mreži stopical je k grobu.
“Glejte venerabilis! I na tem velikem kamenu videti so kaplje, kakor bi bilo pršelo na njega”, dejal je starček in tako pretrgal častitljivo tihoto v cerkvi.
Dve starki, ki ste v zadnjej klopi molile pobožno svoj rožni venec, ste, slišavši govorico, vzdignile glavo in se ozrli okoli sebe. Prej menihov niste opazile. — Nagnili ste zopet glavi in dalje molili, ne brigajoče se za to, da jima je med odrevenelimi prsti nekoliko lssenih jagodic med tem časom zdrknilo.
Mlajši menih, katerega je starček nagovoril: venerabilis, stopil je nekoliko stopnic bližje groba.
(Konec prih.)
Narional Studio;
(R. PAV/LOVSKI.)
515-517 N. Chicago Street, Joliet, 111.
Edina slovauske fotografija v Jolietu.
Zmerne cene.	Najboljše delo.
Ko se mudite v So. Chicagi, ne pozabite se oglasiti pri meni.
JOS. ANSIK
slovenska gostilna mesarija in grocerija.
8911 Greenbay Ave., So. Chicago, 111,
Pri meni dobite vse kar želite. Postrežba točna, blago najbolje, a cene najnižje
R. Pilcher, predsednik.
Fred Bennitt, podpredsednik. George Erb, kasir.
F. W. Woodruff, ass’t kasir.
Kapital $100,000.00. Barber Building Joliet, I1L
TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor banke e stari domovini.
3%
OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Jolieta.
J. C.Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnica
Tel. 101	Joliet, 111.
ČITAJTE!
Ukažem Vam cestu k štastiu. Dokazal som to tisicel’uđom a dokažem to aj Vdm, ako nado-budnut štastia. Odpište mi svoju adressu a pošlite 2c štemp-lik a ja Vdm pošlem uplny nd-vod a tajnosti, z čoho sa budete radovat.
ELSDON NOVELTY CO.
3515 W. 51st ST., CHICAGO, ILL.
---JE PRI---
Hranilnici in posojilnici za Kandijo in okolico,
REG. ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAZVEZO.
Za varnost denarja jamči poleg rezervnega zaklada čez 2200 zadružnikov z vsem svojim premoženjem.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsacega če je njen ud ali ne, ter se obre. stujejo po 4J4 odstotke na leto brez odbitka rentnega davka, katerega plačuj« sama iz svojega ne da bi istega odtegovala vlagateljem.
Hranilnica in posojilnica ima svoj lastni “Dom” v Kandiji pri Novem mestu. — Naslov:
HRANILNICA IN POSOJILNICA V KANDIJP, KRANJSKO, AVSTRIJA
SLAVNOZNANI
SLOVENSKI POP
proti žeji - najbolje sredstvi.
Ciin več ga piješ tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
CBSPT”'
To so naši domači čisti pridelki koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
913 N. Scott St.	ioliet, 111.
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljaliN. W. 344
^ hit*
«
*
*
«
«
*
«
*
€
%
%
*
*
%
«
* » » 4 * *
» * * 4 * 14 % *
ma <*> mp <*> <*» (*> <*»<*» <*. 4
Zgodnji znak sušice.
Ta grozna bolezen, ki pomori tisoče naših ljudi, je skoraj ni mogoče spoznal, dokler že ni prepozno. Vsi zdravniki zatrjujejo pa, da je ozdravljiva, ako se jo pravilno zdraviin sicer v pravem času. Prvo znamenje jetike je
Medja barva
Ljudje pripisujejo bledost različnim vzrokom, toda nihče ne misli, da je to rvi znak sušice. Bledi ljudje vedo, in bi morali vedeti, da njih kri ni v redu, nima dovolj rudeče tvrine, da je preslaba, da bi zamogla prav rediti truplo. Koža izgubi svojo naravno rudečkasto trvo ter postane bleda, rumenkasta ali sivkasta. Živčevje in mišičevje oslabi, želodec noče več prvilno delovati in celo telo polagoma oslabi. Radi tega je potrebno ustvariti novo, čisto in bogatocri, vendar tega ni mogoče doseči, dokler želodec ne sprejema dovolj dobre in redilne hrane in deler narava.sama ne postane tako krepka, da zamore sama iz trupla pregnati vse ono, kar je škodljiega, ker le če se zgodi, st zamore napravljati zopet čista in zdrava kri. Poznamo samo eno sredstv, s katerim se to doseže, in to je:
TrinerjevoZdravilnoGrenloVino
To zdravilo, ki je napravljeno iz dobrega rudečega vina in zdravilnih želiš koja so skrbno izbrana, okrepi želodec, tako da je zopet sposoben za pravilno delovanje. Po ternodete zopet lahko jedli in prebavah vašo hrano. Vaša kri bode postala zopet čista in močna, \ša polt bo zadobila zopet pravo barvo in gladkost. Naj že bode vaši bledosti karkoli vzrok, riite TRINERJE-VO ZDRAVILNO GRENKO VINO.
Izguba teka
Nepravilno prebavljanje
Slabost po jedi Običajna zabasanost Glavobol Nahod
Kolika itkrč
Izguba niči
Rumenia
Onemoglst
Nekatenženske bolezni
Izbruhi
so nekatere bolezni, ki se odpravijo z rabljenjem Trinerjevega Zdravilnega Grerega Vina.
To sredstvo je bilo na razstavi, v Seattle leta 1909, odlikovano s zlato kaj no in veliko nagrado (najvišjo nagrado) na razstavah v Londonu in Bruselju 1911.	,
TRINEK,
kemični laboratorij,
1333-1339 S. Ashland Ave.	CHICAGO, ILL.
JOSIP KLEPEC
.JAVNI NOTAR
Izdeluje vse v notarsko delo spadajoče listine 100(1 N. CHICAGO ST, JOLIET
Straka
vam očisti in pogladi obleko.
Čistimo razno bragp iz kože in dlakasto, rokovice, ženska krila, suknjiče, moške obleke vseh vrst.
Mi delamo dobro in prav.
Ne čakajte zadnjega dne. Pokličite nas danes.
Oba telefona 488.
Professional Cleaners and Dyers STRAKA & CO.
Office and Works, 642-644 Cass Street
Branch Office Cor. Ottawa and Van Buren Streets.
Bray-eva Lekarna
Sepriporoča slovensktmv občinstvi v Jolietu. Velika zaloga.
Nizke cene.
104 Jefferson St., blizu mosta, Joliet
ohn Stefanie
M voglu Scott in Ohio ceit, Joliet, Ib
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, b vrstna vina in žganja ter prodajo pri jetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 34*. JOLIET
Pozor Rojakil
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
IM. IB. Schuster
Young Building.
Frank Žagar
KROJAČ,
205 Indiana St.	Joliet, 111.
N. W. telephone 962.
Šivam, popravljani in čistim obleke.
C. W. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT.
4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet.
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
ROJAKOM
priporočam svojo
Gostilno,
/f
Phoenii Buffet
kjer se toči vedno sveže pivo, žgani ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. Sifcoff
N. W. Phone 609.
»St N. Hickorj St.	]oM»
Frank Terlep
NOVA GOSTILNA
»34 N. Hickory St.,	Joliet, 111.
Chicago tel. 1387 R Svojim mnogim znancem in prijavljeni naznanjam, da sem otvoril lep ®oderen salun na vogalu N. Hickory 'n Ross ulic, kjer me lahko posetite. postrežem vam z najboljšimi pijačami 'D smodkami. Vsi dobrodošli)
Tlie Joliet National Bail
Na voglu Chicago in Clinton ulic RAZPOŠILJA DENAR NA VM KRAJE SVETA.
Spital in prebitni sklad ‘$100,000.00.
R°BT. T. KELLY, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. C. G. PEARCE, kasir.
SCHONET
popravljam in gladim obleke 918 N. Chicago St, Joliet lil.
Emil Bachman
1719 South Center Avenue.
CHICAGO, ILL.
Slovanski tvorničar društvenih makov (badges). regalij, kap bande, in zastav. Velika zaloga vseh p* trebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebuje* kaj za društvo. Pišite slovensko. Ka talog na zahtevanje zastonj.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše me •o po najnižji ceni? GotovoI V mesnic
J. & A. Pasdertz
'e dobijo najboljše sveže in preka ene klobase in najokusnejše meto
Vse po najnižji ceni. Pridite toraj i» roskusite nate meso.
Nizke cene in dobra postrežba )• vaše geslo
Ne pozabite toraj obiskati nas v n«,šej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets.
5><ic. Phone 4531. N. W. Phone m
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljr in fimežev. Izvršujejo se vsa bat varska dela ter obešanje stenskegi papirja po nizkih cenah.
A lexander [i
t\chî. Phone 376. 1J
ara
N. W. 927.
KirinčičBros
Cor. Columbia in Chicago Sts.
Točimo izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewery. Rojakom se toplo priporočamo.
PREMOG.
PRODAJA PREMOGA. Najboljši Lump, Egg in Nut premog po $4.00 tona.
NAJBOLJŠI PREMOG ZA GRETJE
M. PHILBIN
515 Cass St., Joliet, 111.
Oba telef. 5. Chi. tel. stanov. 2191 M4.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
(Nadaljevanje z 2. strani.)
bode obiskal Slovence tudi v Soudan, Minn. Mi želimo .našemu rojaku g. Fr. Erčplu največjega uspeha, da ga bodejo slovenske gospodinje podpirale po svojej moči.	Z.
.Kansas City, Kans., 18. apr. — Cenjeno uredništvo Am. Slov.! Upam, da mi dovolite malo prostora v ljubljenem listu, da naznanim rojakom, kako se nam kaj godi tukaj v Kansas City.
Kar se tiče dela, gre zmerom po navadi. Malokrat se sliši glas o tukajšnji nam gorki naselbini. Prošli šo žalostni dani in 40danski post. Prišla je Velika noč, približali so se veseli dnevi. Nadalje naznanjam, kako se še tukaj počutimo. Pred par leti nas je bilo malo, tako da nismo mogli eden drugega najti,»a zdaj nas je lepo število. Imamo svojo župnijo, svojega župnika, častitega g. Egberta Polak, kteremu se zahvaljujemo, ki nas podučuje v materinem jeziku in nam deli svete zakramente. Mnogega pretrese, ko čuje vesele besede od svojega dušnega pastirja, kteremu želimo vsi mnogo let med nami ostati!
Tukaj imamo tudi svoja 4 podporna društva, 3 moška in eno žensko. Naj-stareje društvo sv. Petra in Pavla K.
S.	K. J. obstoji dobro. Dosti je tukaj Slovencev, ki niso pri nobenem društvu, zato si naj vsaki pred oči dene, da dostikrat se čuje, da se kteri poškoduje ali pa celo umre, pa ne spada v nobeno društvo, potem morajo sku-kaj zloževati, da njegovo telo spravijo k večnemu počitku. Kdo je tega kriv? Nihče drugi ko sam nemarni človek. Že enkrat sem naznanil, da tukajšnje dr. sv. Petra in Pavla ima majhno pristopnino in spada pod milo nam K. S. K. J., ktera je že mnogo solz obrisala in pomagala sirotam preživeti. Opozarjam tudi kot tajnik ude dr., da naj ne poslušajo strupenih jezikov, ki govore nasproti uradnikom in si naj vsaki premisli, na koliko bolji podlagi je zdaj društvo kot je bilo takrat, ko smo mi prejeli, to je zato, ker urad je. zvest dr. in K. S. K. J. Zato želim sloge in napredka društvu, da bojo tudi drugi enkrat rekli, kako Slovenci napredujejo v Kansas City. K sklepu pozdravljam vse Slovence. Tebi, Amer. Slovenec, želim, da se bi vsaki Slovenec zmislil in si naročil naš mili slovenski list. Peter Bižal.
Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v pravi prostor in to je
Tie Lff, Fleier Dni Ge.
LEKARNARJI.
Cor. Bluff and Exchange Street» JOLIET. ILL.
Mi izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način.
Metropolitan Drug Store
N. Chicago & Jackson Sts. Joliet, Illinois.
Slovanska lekarna
Kadar labite kaj zdravil ali pojasnila v bolezni oglasite se pri nas, kjer se domenite v domačem jeziku.
Kellogg, Ida., 16. aprila. — Cenjeno uredništvo A. S., prosim, da natisnete sledečih par vrstic. Veselega nimam kaj poročati, dasiravno danes po ce lem svetu pojejo veselo alelujo, in ako se rojaki sestajajo danes v druž bah, se veselijo na en ali drug način in si voščijo veselo alelujo. Žalibog, da ravno danes se tukaj ne moremo veseliti, ker danes sv. maše ni tukaj. In druga večja žalost je, ker ravno da nes je preminula po dolgi in mučni bolezni rojakinja ga. Ana Špehar, na Ely, Minn., rojakom dobro'znana. Pokopala jo je tista nesrečna sušica (je tika), zraven pa še porod pred 10. dnevi; otrok je drugi dan umrl, mati je šla pa sedaj za njim. Zapušča soproga in tri nedorasle otroke, najstarji 11, najmlajši pa 5 let. Pokojnica je bila zavarovana pri slovaškem N. Spolku za $500.00. Tukaj nas je mala peščica rojakov, in tem potom izrekamo naše največje sožalje. Pokojnici naj bode tuja zemljica lahka in naj ji sveti večna luč! “Saj križ nam sveti govori, da vidimo se nad — zvezda mi....” Naj še omenim, da pokojnica zapušča še dve sestri, eno na Ely, Minn, in eno nekje v Wisconsinu. Dostavljam še, da je pokojna Ana Špehar prejela na cvetno nedeljo sv. popotnico in poslednje olje. Pogreb bo jutri, na velikonočni pondeljek.
Druzega novega nimam kaj poročati, kakor da nam ta nesrečni april hudo nagaja z vremenom: zimo smo imeli lepšo kakor pa spomlad; pa vsega je enkrat konec, pa bode tudi aprila in tega mojega žalostnega dopisa.
Pozdrav čitateljem A. S. po širni ljudovladi!	?
lepo ubrani glasi kot zvonovi. Bog vam ohrani zdrava grla, da bi še dolgo bili med nami vsi, jaz pa z vami.
H koncu mojega pisanja pozdravljam vse rojake in rojakinje po Združenih Državah ameriških. Tebi, Am
Sl.,	pa želim veliko uspeha in dosti novih naročnikov in predplačnikov.
Opazovalec.
McKinley, Minn., 20. apr.'— Še nikdar nisem tako radostno prijel za pe ro kakor danes, ko tole razjasnilo pi šem vsem svojim rojakom v Ameriki. Tukaj smo imeli dne 9. aprila 1911 mestni dvorani shod za zgradbo male cerkve. Zatorej vam, dragi rojaki, na znanjam, da smo sklenili, da bomo začeli prositi rojake po državi, če- nam hočete vsak malo pomoči, zakaj nas je malo, sami si ne moremo cerkve napraviti. Vas prosim, ko pridejo naši možje okoli, ki so izbrani za nabi ranje denarja, da jim pokažete odprto srce in odprte roke. Imena izbranih mož so: Josip Ohlin, John Starch, Marko Bajuk, George Levstik, Frank Kočevar in John Vičinovič.
Prosim vas, rojaki, dajte pomagajte nam kolikor kateri premore, ker vedite, da nam je jako potrebna cerkev tukaj. Dozdaj smo imeli sveto mašo v državni šoli in krščanski nauk za otroke. In sedaj nam je škof prepovedal sveto mašo imeti v šoli, češ, da se ne spodobi imeti sveto mašo v državni šoli, in to moramo vsi znati, da to je res. In nam je rekel, da posku simo narediti poslopje, katero bo spo dobno za cerkev. Dragi rojaki, kate ri ste v ugodnem položaju, pomagajte nam po bratovsko, in ljubi Bog .vam bo povrnil. V nadi, da nam pomore-te, pošiljam lep pozdrav vsem rojakom v Združenih državah.
Frank Kučevar.
La Salle, 111., 23. apr. — Dragi mi Amer. Slovenec! Prosim te, da sprejmeš par vrstic v predale nam priljubljenega lista, ker hočem nekoliko omeniti, kako se nam tukaj godi.
Glede delavskih razmer smo kaj pri slabem. Kar je tu v naši okolici pre-mogokopov, vsi bolj pomalem delajo, in fabrike pa nič kaj boljše. Res slabi časi so sedaj, pa znabiti da bo še slabše, vsako leto je slabše.
Ko pa nadaljujem ta dopis, pa naznanjam vsem rojakom m rojakinjam, da pri nas v Lasallski naselbini tudi nismo še zadnji zaostali. Tudi pri nas smo velikonočne praznike najsloves-nejše obhajali. Naša cerkev sv. Roka bi bila kmalo premajhna; vse do zadnjega kota je bila polna vernih kristjanov. Ob 6. uri zjutraj je bila procesija z vstalim Zveličarjem po cerkvi. Deklice belo oblečene so bile pri procesiji s šopki v rokah, in tudi društva so korakala vsako pod svojo zastavo, s svečami v rokah; in potem so sledili cerkveni odborniki, tudi s svečami v rokah; naš odbornik Josip Debevc je nesel'vstalega Zveličarja; potem naš č. g. Alojzij Kastigar z Najsvetejšim v rokah. Res krasno je bilo videti! Posebno pa moram pohvaliti pevce in pevke pod vodstvom naše gospodične Fani Est, ki so nam prav krasno peli velikonočne pesmi; posebno pa mi je ugajala pesem “Žveličar naš je vstal iz groba, vesel prepevaj, o kristjan” i. t. d. Le tako naprej, pevci in pevke! Jaz mislim, da vse prekosite: tako
New York, 18. apr. — Ljubljeni mi list Am. Slovenec, katerega rad čitam, zatorej prosim za malo prostora, da bi naznanil žalostno novico vsem znancem in prijateljem po širni Ameriki, da nas je zapustil naš preljubljeni sobrat Mihael Zobec. Po dolgomučni bolezni, trajajoči 16 mesecev, je dne
9.	aprila 1911 ob 8. uri 3 min. zvečer večkrat previden s svetimi zakramen ti, mirno v Gospodu zaspal. Bil je član društva sv. Frančiška Ser. št. 46 Zatorej žalujemo za njim vsi člani in članice omenjenega društva. Razvidno je, da je bil umrli član jako priljub ljen med tukajšnjimi rojaki in znanci in prijatelji, ker so mu izkazali svojo zadnjo čast in poklonili prekrasne vence, da je bilo nekako skrivnostno veselje videti, akoravno je bil sprevod k zadnjemu počitku. Sprevod se je vršil v najlepšem redu, da ga še dose-daj ni bilo videti lepšega. Naprej je korakalo dr. sv. Frančiška št. 46 K. S. K. J. iz New Yorka s svojo prekrasno dr. zastavo; n^to je sledilo dr. Orel št. 90 J. S. K. J. in zastopano je bilo tudi dr. sv. Jožefa št. 57 v Brook-lymt in klub Ilirija: tudi se je udeležilo dr. sv. Ane št. 105 K. S. K. J-. iz New Yorka v obilnem številu. Žalujemo po-njem, ker nas je zapustil tako rano v najlepši dobi, v 44. letu. Bival je tukaj v Ameriki čez 14 let, priljub ljen med tukajšnjimi rojaki ter nam bo vedno v spominu ostal. Bil je član in ustanovitelj tudi dr. Orel št. 90 J.
K.	S. J. in predsednik; predsedništvo je vodil, dokler ni prišla tista bela že na s svojo koso, ki žanje in kosi, ne gleda in ne zbira ne mladih ne starih, vsak mora iti z njo. Prišel je on na tisto pot, po kateri vsi moramo. Po kopan je na pokopališču sv. Trojice v Brooklynu.
Zatorej rojaki, ker vas je še veliko takih, da še niste pri nobenem dru štvu, vidite, kako lepo je, če je človek pri društvu, kako lepo ga spremijo k zadnjemu počitku. Ljubi rojaki, prosim vas, pristopite k društvu, saj tukaj imate na razpolago društva, ker je 6 društev tukaj, greste lahko h kateremu kterega veseli. Glejte in trudite se, ker ne vemo ne ure ne dneva, kedaj da pride tista bela žena s koso, ki ne zbira in ne vpraša, kdo si ti, ka-daj pride čas ločenja, konec popotnega življenja. -— Blagor, kdor se izpo-čije — mirno v Gospodu zaspi — luč nebeška naj mu sije — tam kjer trpljenja nič več ni —Zemlja naj mu bode mila — tuja, ki ga bo tukaj krila— Duša pa nad zvezdami — naj se večno veseli.	A. Pavli, tajnik.
Omaha, Nebr., 19. apr. — Dragi mi Am. Slovenec! Prosim, da mi natisnete teh par vrstic v tem priljubljenem listu, da sporočim tu iz Omahe, čeprav nimam kaj tako važnega sporočiti. Tukaj imamo prav lepo vreme in zdravi smo, hvala Bogu. Velikonočne (Nadaljevanje na 8. strani.)
Edini slovenski samostojni kamnosek v Jolietu.
Priporočam cenj. rojakom širom Amerike svojo veliko zalogo krasno izdelanih nagrobnih spomenikov iz graneta in marmorja, kakor tudi najnovejše vrste s trpežnimi zlatobliščečimi porcelanskimi slikami. Izdelujem kamenitne podobe in nimam agentov, zatorej so cene pri meni najnižje.
Spomenike pošiljam tudi v druge dele Zjedinjenih držav kakor tudi obrise na. izbero.
Izdelujem ograjo (fene) za lote, kakor tudi vse druge v mojo stroko spadajoča dela.
Kadar nameravate kupiti za vašega nepozabnega pokojnika ali pokojnico trajni spomenik, naročite ga pri rojaku ne pa pri tujcih, ki vas v sili ne poznajo.
SVOJI K SVOJIM!
Za obila naročila se priporočam,
SIMON ŠETINA
SLOVENSKI
KAMNOSEK
1011 N. CHICAGO ST. JOLIET, ILL.
Pomagaj si sam!
Ali ste že pomislili, kako nekateri hitro bogatijo z vašem denarjem?
Ob prvi plači začnite vlaganje.
Začnite—to je pol nepredka.
Plačamo 4% na vlogah.
JOS. W. CAMPBELL & CO.
Glavnica $50,000.	Plačajte elektriko pri nas
Odprto od 8. zj. do 8 zvečer.
120 N. Ottawa St.
Joliet, 111,
BRANCH 924 N. COLLINS ST., CORNER OF COLUMBIA ST.
Premestili smo se.
Naistarejša tvrdka, ki prodaje društvene potrebščine, na zapadu.
GEO. LAUTERER
sedaj na 222-223 West Madison St.
(Dvajset let smo kili na 164-166 W. Madison St.) CHICAGO, ILL.
Mi izdelujemo vse potrebščine za društva.
J. J. KUKAR
Cor. Lade & Utica Sts. Phone 182. WAUKEGAN, ILL.
ZASTOPNIK
vseh parobrodnih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najuižjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom.
Zastopnik za Besley Brewing Co. Razvažam pivo na dom. Postrežba točna.
Prodajam tudi trd in mehak premog
ter ga razvažam. Blago najbolje — po zmerni ceni.
0404 ♦040404040404040404C4040404040K404040404040404CC
Joliet Citizens Brewing Co.
North Collins St., Joliet, 111.
V.ina naprodaj
Rojakom priporočam moja izvrstna vina, novo vino muškotel ali črno vino po 30c gal., resling 35c gal., rudeči zin-fandel 35c gal., vino od leta 1^09 muš-katel ali črno vino 40c gal., resling 45c gal., staro belo vino 50c gal., drožnik ali tropinovec $2.50 gal. Vino pošiljam po 28 in 50 gal.
Vinograd in klet St. Helena, naslov za naročila:
“Hill Grit Vineyard”
Stefan Jakše, lastnik.
Box 657,
Crockett, Cat
Upijte ‘Elk: Bretnd” ;pi^ro j
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. J •«•«04040404040404040404040404040404404C404040404040Í
Kadar imate s sodiščem opraviti obrnite se na slovanskega odvetnika
JOHN J. WELLNITZ,
Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, III.
Z njim se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan.
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k
ANTONU SCHAGER
North Chicago Street v novi hiši Joliet National Banke.

AVSTRO - AMERIKANSKA ČRTA Najpripravnejša in naj cenejša paro brodna črta za Slovence in Hrvate. Regularna vožnja med New Yorkom Trstom in Reko.
Brzi poštni in novi parobrodi na dv» vijaka:
MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALICE, ARGENTINA, IN OCEANIA.
Druge nove parobrode kateri čejo vo zit 19 mil na uro se gradijo.
Parniki odplujejo iz New Yorka ol sredah ob 1. popoldan in Trsta ob so botah ob 2. popoldan proti New Yorku Vsi parniki imajo brezžični brzojav električno razsvetljavo in so moderne urejeni. Hrana je domača. Mornar ji in lečnik govore Slovensko in Hr vaško.
Za nadaljne informacije, cene in vozne listke obrnite se na naše zastopnike ali pa na:
PHELPS BROS. & CO. General Agents
2 Washington St.,	New York
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
(Nadaljevanje • s 7. strani.-)
Popravljamo
Delo jamčimo
KLOBUKE
kupljene pri nas urejujemo brezplačno NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI
V MESTU.
Brennan & Olander
305 Jefferson St.,
Joliet, Illinoi»
VWWWkVAYWWAVWWíW
Oscar J. Stephen
Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAA>I
NOTAR

Kupuje in prodaja zemljišča ¡1
v mestu in na deželi.	'
Zavaruje hiše in pohi&tva proti ognju, nevihti ali drug. poškodbi.
Zavaruje tud. življenje proti neegodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko si.oko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško. mWAWAWWAmWiA
TROST & KRETZ
— izdelovalci
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK
Posebnost so naše
“The U. S.” 10c. in “Meerschaum” St
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
10S Jefferson Street Jaliet, IB
Vabim rojake
da me obiščete kadar se mudite v našem mestu v moji lepi gostilni, ker imam na razpolago vsakovrstnih dobrih pijač ter najboljše žganje, domača kalifornijska vina in lepo dišeče smotke, ter imam prenočišče. Postrežba dobra, cena zmerna. Se Vam priporočam
«Josip Bozioh.
101 Indiana St. N. W. Phone 384 Joliet, 111
praznike smo dobro m lepo sprovodili in se dobro imeli, če nas je prav malo; ni nas dosti, pa to kar nas je, tisti smo složni. Smo si tudi zapeli dne
16.	aprila v So. Omahi pri rojaku Josipu Jermanu. Ovde delamo in popijemo tudi večkrat kak "glažek” ječ-menovca, čeprav ne dosti, toliko da ne pozabimo na pijačo, na to ne smemo pozabiti; če ne bomo pili, onda ne bomo mogli delati, saj ga še tako težko.
Zdaj sem se že predaleč zavlekel, morebiti se vam zamerim; če se vam zamerim, pa mi odpustite. Zdaj je zima prošla, zdaj bo prišla vročina, bomo se morali privaditi. Z delom gre še precej dobro. Zdaj ne bom vas več nadlegoval, bom zazdaj zaprl, in zdaj vas lepo pozdravljam vse rojake in rojakinje po širni Ameriki. Tebi, vrli Am. Sl., želim obilo naročnikov in predplačnikov.
Slovenski fant.
Reading, Pa., 19. apr. — Dragi urednik A. Slovenca! Prosim, malo prostora v našem cenjenem listu, da tudi jaz
malo priobčim, kako se mi imamo.
Tukaj pri nas je dela dosti, in delo se tudi dobi, kateri hoče delati. Kar nas je Slovencev, smo večinoma zaposleni pri Keyton plavžu, nekaj tudi pri takoimenovani "Ali Street mili”, bolje znano “pri novi mili”, če je prav bogve koliko let stara. Pri nas štrajka ni m tudi ga ne maramo.
O društvenih razmerah ne vem kaj pisati, ker jaz spadam k društvu sv. Alojzija v Steelton, Pa. in na tem mestu pozdravljam vse svoje sobrate, posebno pa g. tajnika Anton Hrena, ki mi vse pravočasno odpiše in dobro svoj posel vodi, zato je vreden pohvale. Kar mi je znano, tudi dr. sv. Jurija spadajoče k J. S. K. J. dobro napreduje, seveda to je pohvale vredno, ker ima dobre uradnike.
Seveda, bolje bi bilo, če bi mogli tudi mi dobiti črnega mačka; jaz mu dam preč dva bela za njega, da bi prišli na bolj lahek način do denarja. Tako piše rojak v Glas Naroda št. 90 iz Large, Pa. Mi ga bi tudi kaj urno obračali, samo če bi kedo eno vrečo denarja prinesel (Helio, boy!), potem bi ga pa že bolj pili. Če bo takšna, kaj pa bo? Ne bomo hoteli več težko delati, bomo kar vzeli skrivno kost, pa ajd tja, kjer je kup denarja. Jaz jo odrinem na Farmer's Bank, tam ga bo že dosti za mene. Prosim rojake, da mi ne bojo zamerili, ker iz Cer-kvišč smo vsi taki: “špase” poznamo, prepira ne ljubimo. A Vas, g. urednik, prosim, da tisti koš vržete ven, ko boste to čitali. Kedor hoče kaj več podrobnosti vedeti o delu, naj piše na mene. K sklepu tega dopisa srčno pozdravljam vse rojake, posebno naročnike Am. Slovenca, da bi vselej doprinašali dosti dopisov in zabave. Tebi, Am. SL, pa dosti predplačnikov.	Peter Lukanich.
ali ima že čez 60 članov. In omenjenega (¿ne je 6 let, odkar je bilo ustanovljeno tukajšnje edino žensko društvo, morda da bodo tudi one nas presenetile s kakšnim programom; ako ne drugega, morda se bodo udeležile korporativno sv. maše.
In sedaj naj še omenim o slovenski fari sv. Cirila in Metoda. Kakor slišimo, se bode enkrat vendar uresničila želja tukaj bivajočih Slovanov katoličanov. Svet je menda že kupljen. Upajmo, da če ne prej vsaj ob Božiču bomo pod svojo streho. V to naj pomore Bog in slovanska apostola sv. Ciril in Metod. Vsa čast našemu gospodu župniku Schiffrerju! Le tako naprej, in zmaga bode naša prej ali slej.
Zdaj pa naj za danes zadostuje, pa ob priliki še kaj. In končno pa se Vam zahvaljujem za odmerjeni prostor, ako bode ta moj dopis zagledal dan; ako ga pa požre žrelo uredniškega koša, pa srečno "rajžo”. Pozdrav vsem bralcem našega edinega katoliškega lista v Združenih državah ameriških.	Član več društev.
Sheboygan, Wis., 18. apr. — Zares veselo alelujo smo praznovali v tej naselbini, kakor še nikdar popreje. Lepi cerkveni obredi povzdignejo srce vsakega katoličana v velikonočnem času, in to še posebno velja o nas, ki smo letos prvič obhajali vstanjenje Gospodovo in službo božjo v. novej cerkvi. Vsa čast cerkvenim pevcem in pevkam, ki so to slovesnost povzdignili z lepo ubrariim petjem. Marsikatero oko je rosilo solze veselja pri teh slovesnostih. Petje petih litanij je marsikoga v duhu preneslo v svojo rojstno faro na Slovenskem. Cerkvena kolekta za novi altar je znašala 464.00 dolarjev.	J- C.
je nas otroke tolikokrat tako ljubeznivo pogledovalo! Utihnila so usta, ki so nas toliko let učila in svarila pred vsem hudim! Kako ste bili skrbni za nas otroke iti posle! Kako je morala cela družina po lepi krščanski navadi moliti skupno vsaki večer sv. rožni venec! Kako ste skrbeli, da se je vsaka nedelja in praznik posvečevala s službo božjo! Kako ste bili skrben gospodar, bodi si na polju ali pri živini, kar Vas je posebno veselilo. Gostilna pa Vas ni videla, razun v potrebi. Ko^ liko dobrega ste storili tudi revežem! Izgubila je tudi cerkvica sv. Ane na Kožljeku svojega dolgoletnega ključarja.
Ob Vašem grobu žaluje sedaj Vaš sin, bivajoč na Vašem posestvu. Hči toči grenke solze za Vami tam v Primorju. Druga hčerka v beli Ljubljani v tihem samostanskem zidovju solž-nih oči. vzdiguje roke k molitvi in moli za Vas. In jaz, dragi oče! v tej tuji domovini: kako rii trga žalost srce, ker nisem mogel ob Vaši smrtni postelji stati in slišati Vaših zadnjih iz-dihljejev! Kaj hočem druzega zdaj kot moliti za Vas? Pisal sem Vam in voščil veselo alelujo, ali Vi ste jo obhajali gori nad zvezdami. Spavajte sladko, dragi oče, v tihem grobu! Tolažimo se le s tem, da —
Vse boljše vidite zdaj, oče, ki našim ste očem odvzeti. Zamaknjeni v rajske sreče, kjer našlo mir Vam je srce. Ozrite na otroke svoje se trpeče, ki vsi za Vami se solze.
James City, Pa., 18. apr. 1911.
Hvaležni sin Franc.
N. W. telefon 577.
Bodite pozorni in ne opuščajte prilike, ki se vam ponuja, da boste lahko postali sami svoji s tem, da boste z delom svojim rok postali samostojni in ne sužnji kapitala, tako tudi vaši otroci. Pripravite si lastno ognjišče in dom za svojo deco, da bo neodvisna. Tam boste živeli v miru in zadovoljstvu vi m vaši otroci ter otrok deca — na svoji zemlji. Nova občina in fara se orga-nizira še tekom tega leta. Tud» Slovenci lahko dobelepe zemlje za svojo kolonijo v severnem Wisconsin-u, na lahke obroke in po nizki ceni. Za po-drobnosti in pojasnila pošite na:
F. M. ČltELJA
1827 Blue Island Ave.,
CHICAGO, ILLS,
Springfield, 111., 25. apr. — Prosim Vas, g. urednik, da bi natisnili teh par vrstic, ker hočem sporočiti o blago-slovljenju slovenske cerkve v našem mestu, ki se je prav veličastno vršilo. Udeležila so se vsa domača slovenska društva ter vsi Litvini in Nemci in Irci, tako da je bilo nas več tisoč. Kakor nekateri poročajo, da je bila parada čez eno miljo dolga. Imeli smo tudi dve godbi. Cerkev je blagoslovil Father Timothy Hickey, s pomočjo osem drugih duhovnikov. Veliko mašo je daroval domači g. župnik Albin F. Moder ter je tudi imel prvo lepo pridigo. Duhovnikov je bilo vseh skupaj navzočih deset. Dobili smo tudi pohvalo, da smo prav lepo vso stvar uredili, ter upamo, da bodemo prav lepo in složno delovali zana-prej. Pozdravljam vse Slovence in Slovenke ter hvala vsem, kateri so pripomogli k tej imenitni slavnosti.
Poročevalec.
Libersher & Kirincich
gostilničarja
1014 N. Chicago St., Joliet, IH.
Naznanjava rojakom, da svo otvorila moderno gostilno ali salun, kjer točiva najboljše pijače.
Veseli nas, če nas ob priliki posetite.
Jos. Steblaj
PRODAJALNA
smodk, duhana, slaščic
Rock Springs, Wyo., 21. apr. — Cenjeni g. urednik! Obljuba dolg dela, pravi star pregovor; in ker sem že lansko jesen obljubil, da se bodem še večkrat oglasil, pa sem se bil nekoliko zakasnil, ker ravno v istem času se je oglašalo mnogo drugih dopisovalcev iz naše slovenske naselbine m zato sem si mislil: bom pa jaz malo po-
Willard, Wis., 19. apr. — Dragi mi Amer. Slovenec! Prosim, priobčite teh par vrstic, ker so jako zanimive.
Bral sem dopis v zadnji številki A. S. iz Phihpsa, Wis. Ta dopisnik spet Willard “doli deva”, ali se spet moti. Jaz ti prav nakratko odgovarjam. Dobro blago se samo hvali, ga ni treba družim. Da mi Slovenci drva ponujamo, tisto je gola resnica, in da, ponujamo vse en čez. druzega, kteri ceneje da, to “žiher” na steno pribijem, m treba tukaj nam drva ponujati, za
čakal in ko se bodo drugim roke utru- I kaj kupci sami semkaj pridejo pra\ dile, bom se pa jaz potem oglasil. Se- na dorn- Jaz ?em lrrK Par ar n
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino k»! fornijsko vino, dobro žganje i«s tr3N ■ajboljše srnodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premo®
daj pa čakam in čakam, pa se noče nobeden oglasiti; pa pravim, imejte z menoj nekoliko potrpljenja, g. urednik, in natisnite ta moj dopis. Sedaj pa ne vem, kje bi začel, ker imamo o-| bilo novic. No, naj pa začnem z de-| lom, kot vsak delavec.
Tukajšnje delavske razmere so sedaj sicer slabe: delajo rovi po 3 dni v tednu, kvečjemu 4, in delo se prav težko dobi. Ali zadnje čase je tukajšnje mesto prav oživelo z delavci od zunaj po cestah in pri stavbah; kamor pogledaš, vidiš, da ima mesto Rock Springs še lepo prihodnjost. Ravno sedaj pokladajo takozvani cement na
TELEFON 7612.
mi* N. Broadway...JOLIET, K
ZA NAJBOLJŠI -
PREMOG
po primerni ceni telefonajte do nas;
M, Trbuy & Son.
Chicago tel. 241.	N. W. tel. 61.
Wilmington Lump, tona po $4.00
Pena, tona po.............$3.50
Wash Nut, tona po.........(4.0$
KADAR POTREBUJETE kaj lesa za stavbo ali drugo, vprašajte
Lyons Bros.
LES ZA STAVBE — IN PREMOG —
Oba telefona 17.
Washington St., JOLIET, ILL.
Če imate opraviti a sodnjo pojdite do
Garnsey, Wood & Lennon
Oba tel. 891.
Advokati.
Joliet National Bank Bldg.
JOLIET, ILL.
za prodati, pa sem jih prav lahko pro dal in nič cenejše kakor kdo drugi, za tri dolarje in petinsedemdeset centov klaffra. In vsi tukajšnji Slovenci ravno po taki ceni prodajajo kakor jaz. Vidiš, ta spet ni čez okno skočil! In mi tukajšnji Slovenci hodimo en druzemu delat: tisto je pa res,- in to je pa v ponos, če ima kateri tako ‘delo, da ga sam ne more zdelati, pa pokliče en par sosedov, pa takoj je narejeno. Tako sem videl prav'povsod pri vseh farmarjih, koderkoli sem že hodil, pa sem jih že nekaj obhodil; pa ko so bogati, pa vseeno hodijo en druzemu delat. Pa če meni te-
postranskih tlakih po vseh glavnih uli- Ka ne vrjam^š, poprasaj tamošnje tarčah, kjer ta še ni narejen, in smeloj marje, pa ti bodo že povedali, kaj se rečem, da tako malemu mestecu kot je Prav' ljubiti svojega bližnjega. Ti ( a
naše je težko dobiti para.
In to moram omeniti, da ako nas prav ni veliko državljanov tukaj, da bi imeli pravico voliti, pa imamo vendar moža Slovenca v mestnem zboru; in tudi pri šolskem uradu imamo moža Slovenca, da gleda na povzdig svojega naroda. In drugače smo. tudi tukaj mi Slovenči prav dobro preskrbljeni. V tukajšnjem mestu lahko vsak Slovan najde svojega rojaka vposlenega bodisi v tebi ali onem obrtu.
In na društvenem polju imamo sami Slovenci 6 moških in 1 žensko podporno društvo, zraven pa še izobraževalno društvo. Ko ravno o društvih pišem, naj še omenim, da dne 29. akrila priredi društvo Vodnik zabavni večer, ko bodo naši vrli igralci pokazali zopet svojo umetnost pri igri “Čevljar”, in kakor se čuje, bode veliko zabave in je upati, da se tukajšnje občinstvo udeleži v obilnem številu. In dne 30. aprila pa gredo tukajšnja društva s svojimi zastavami v Superior, kjer bodo omenjeni dan blagoslovili zastavo društva sv. Martina J. S. K. J., in so bila vabljena tukajšnja slovenska kakor tudi • hrvaška društva, m kakor se čuje, se bodo vsa odzvala povabilu, tako da se bode zopet pokazalo, da sloga jači, nesloga tlači. In potem bodemo pa zopet dne 7. maja imeli tukaj bivajoči Slovenci lepo slav nost, bode pa društvo sv. Jožefa št. 122 K. S. K. Jednote blagoslovilo društveno zastavo, katero je izdelal g. Emil Bachman. In ob priliki priredi omenjeno društvo veselico v prid društveni blagajni. To društvo je mlado,
bi imel še kaj tacega pisati, je boljše, da vzameš sekiro na ramo, pa pojdi cidr sekat za kompanije! In pišeš, da pri nas nikjer ne moremo do denarja priti: pa to bi tudi žiher izpustil. Tukajšnji neki Slovenec je dobil lansko leto tristoštiriindevetdeset dolarjev za drva in za kumare 196 dolarjev. Jaz mislim, da ta denar je ‘ravno toliko vreden, kakor tjsti, ki si ga ti dobil, ko si cider sekal za kompanije. Čez solnce pa ne bom nič pisal; kadar bova midva gospodarja čez solnce, takrat se bova pa vdarila zanj ga, bova videla, kateri bo potlej lepši sejah Pa naj bo tega konec, saj veš, kaj pravi pregovor, da žaba je hotela biti večja kakor konj. Na zdravje!' Še nekaj sem dolžan ostal, pa bo že enkrat prišlo na dan, dolžan nečem biti.
Zdaj pa prosim vas, gospod urednik, da se naj pokaže ta moj dopis na’beli dan, pa naj zameži pred košem, ker tista stvar ni nič kaj ta prava. In tebi, vrli katoliški list, pa obilo uspeha. In pozdravljam vse čitatelje tega lista!	Tone Trunkel.
in mešanega blaga
ZAVARUJEM PROTI OGNJU.
Tajnik Slovenskega Stavbinskega društva.
1840 W. 22 St., CHICAGO. ILL
INFLUENCA
Pravi “Pain-Expeller” se je iz-borno izkazal pri nastopu zavratne influence.
Glavni pogoj je seveda, da se ga rabi pravočasno, predno nastopijo komplikacije z pojavi vročinske mrzlice.
Prva znamenja so navadno bolečine v glavi, v udih, mrzlica, šumenje v ušesih, splošna oslabelost vsega tele-sa, utrujenost v nogah in stegnih.
Ne odlašajte, ampak rabite pri takih pojavih takoj pristni “Pain-Expeller”, ker zabranite s tem večtedensko bolehanje.
Navodilo za rabljenje je priložene vsakemu zavitku.
Varujte se ponaredb.
25 in 50 centov steklenica.
F. AD. RICHTER & CO.
215 Pearl St.,	New York, N. Y.
N. B. — Richterjeve Congo pilule proti zaprtju.
Denarni promet do 31. decembra 1910: čez 85 mil. kron.
Stanje vlog dne 31. decembra 1910 čez 21 mil. kron.
Lastna glavnica 608596.84.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje!
LJUDSKA POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Mikloštčeva cesta štev. 6, pritličje, v la stni hiši nasproti hotela "Union” za frančiškansko cerkvijo
=ja -S it ih m.:
8 jf J
^ Luska pcsq¡’(rt!Cfi	| ; ¿¿jbi L
\Wi/i lAJEÄMHf I e B S S3 s
I § w jULgs_
¿44 . ••'WlillEMÄl
sprejema hranilne vloge
vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po
«.*	rr j.-	j,?
if! »r p"	¡1”	r
41%
A;AR!jin trg-
m -
brez kakega odbitka, tako da prejme .vložnik od vsakih vloženih 100 kron čisti 4:50 kron na leto.
Dr. Ivan Šušteršič, predsed. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsed. Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik m trgovec v Št. Vidu n. L. Fran Povše, vodja, graščak, državni in deželni poslanec. Anton Kobi, posestnik in trgovec, Breg p. B. Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt. zbornice in hišni posest, v Ljubljani. Fran Leskovic, hišni posest, in blagajnik “Ljudske posojilnice’. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posest, v Ljubljani. Gregor Šlibar, župnik na Rudniku.
Blagemu očetu v spomin.
(Andreju Debevc, umrlemu na Kožljeku dne 24. marca 1911.)
Česar sem se že dolgo bal, se je zgodilo. O, neusmiljena smrt, ker pobrala si mi ljubljenega očeta! Tako sem zaplakal, ko sem prejel iz domovine od brata in ljubljene mamice črno obrobljeni listek z nepričakovano vestjo, da so moj ljubljeni oče zatisnili za vedno oči.
Oh, ugasnilo je oko, dragi oče, ki
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje
ter je najboljša pijača.
E. Porter Brewing Company
Ota telefona 405.	S. Bluff St., Joliet, 111.