Ocene, zapiski, poročila - Reviews, Notes, Reports
predvsem ob osebni erotiki. Izpovedujejo ljubezensko strast, hrepenenje in željo po ženski bližini ter njeni lepoti. A v lirskem subjektu se tudi tokrat prepletajo navzkrižna občutja. V pesnikovo duševnost so se naselili nepomir-ljivi demoni, ki sprevračajo ljubezen v sovraštvo, upanje v brezup in strast v bolečino. Tudi beseda počasi usiha in pesnik si slednjič zaželi le še miru in spanja. Uvodna pesem Prvega kroga, ki se imenuje Uspavanka, znova ne zaziblje v umirjeno, sladko spanje. Ko naznanja noč brez spanja, odpira grenke spomine, bolečino, ponižanje, razočaranje, neizpolnjeno upanje, tudi odtujenost. Toda pesnik vedno znova išče tudi lepoto in upanje. Med ljubim in sovražim pričakuje novo pomlad, novo energijo. S strastjo, ki jo simbolizira nenaden izbruh gejzirja, bi želel prebuditi lepoto in ljubezen ali spečo Trnuljčico. Slednjič ga preplavi hrepenenje po Lepi Vidi, a to se v naslednjem hipu prevesi v bridko spoznanje, ki ne dopušča več nobenih iluzij. Tam daleč za devetimi deželami ne domuje Lepa Vida, tam daleč za devetimi deželami kosi le smrt.
Posthumna publikacija Tihožitja in Besi (2019) predstavlja Ericha Prunča kot pretanjenega izpovedovalca in iz-brušenega stilista, ki je na samosvoj in izviren način dodal kamenček v mozaik slovenske intimistične in modernistične lirike ter jo obarval z lastno bolečino in bolečino koroških Slovencev.
Jožica Čeh Steger
Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru jozica.ceh@um. si
POGLED V JEZIK IN IZ JEZIKA: ADI VIDOVIČ MUHA OB JUBILEJU. Ur. Mira Krajnc Ivič, Andreja Žele. Maribor: Univerzitetna založba Univerze, 2020. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 133). 272 str.
Monografija zajema osemnajst prispevkov, povezanih s temami, ki so tudi sicer bile in so še sestavni del študij in obravnav zaslužne profesorice Ade Vidovič Muha. Predstavitev monografije je zato kratek pregled posameznih prispevkov.
Marko Snoj v prispevku O priimku Muha razmišlja o veljavnosti latinske krilatice nomen est omen.
Na slovensko jezikoslovje je imela odločilen teoretični in metodološki vpliv praška šola. O tem piše Marko Jesenšek v prispevku .4da Vidovič Muha o povezavah med slovenskim in češkim jezikoslovjem. Pomembno, če že ne osrednje področje preučevanja A. Vidovič Muhe je slovensko besedotvorje oz. slovensko skladenjsko besedotvorje, z upoštevanjem pretvorbeno-tvorbene-ga vidika. Eden manjših, a pomembnih segmentov tega obsežnega področja so manjšalnice. Te z vidika frazeološke rabe ovrednoti prispevek Erike Kržišnik in Nataše Jakop Samostalniške manj-šalnice kot sestavine frazeoloških enot. Kako so besedotvorne zmožnosti slovenščine uporabljene v aktualni pravni terminologiji v prispevku Istokorenska (ne)vzporednost izrazov za pomen vršilca dejanja in nosilca stanja v pravnem terminološkem slovarju predstavlja in komentira Irena Stramljič Breznik, medtem ko na izjemno tvorbeno vitalnost slovenščine, ki je še kako bistvena za nadaljnje razvijanje slovenskega izrazja, v prepletu pomena s tvorbo in tudi stilistiko rabe opozori Boris Kern v prispevku Obrazilna kombinatorika v besedotvornih sestavih glagolov čutnega
— 227 —
Ocene, zapiski, poročila - Reviews, Notes, Reports
zaznavanja. Del tvorbenih zmožnosti slovenščine je postavljen še v kontra-stivno obravnavo s češčino v prispevku Besedotvorna sredstva za izražanje povečane mere lastnosti in čustveno obarvanega pomena pri čeških pridevnikih in njihove slovenske ustreznice Petre Stankovske. Na razvojni vidik postopnega uzaveščanja tvorbenih zmožnosti (tudi) v slovenskem jeziku v povezavi in kontekstu preglednih obravnav A. Vidovič Muha o zgodovini nastanka in rabe različnih tipov tvorjenk opozori tudi Irena Orel, ko na primeru Vodnikovega kuharskega izrazja v prispevku Enobesedni in besednozvezni samostal-niški termini iz tujejezičnih zloženk v Vodnikovih Kuharskih bukvah (1799) potrdi variantno uporabo slovenskih tvorjenih ustreznic in s tem tudi začetke uzaveščenega ukvarjanja s slovenskim besedotvorjem v mejah slovensko-nem-ške normativne protistave. Univerzalna, ne samo slovenska, razvrstitev pridevnikov v samostalniški besedni zvezi se v prispevku Zakaj velika okrogla rdeča čestitka in ne rdeča velika okrogla čestitka? (Poskus razlage nezaznamovane stave pridevnikov) Franca Marušiča, Pe -tre Mišmaš in Roka Žaucerja potrjuje še z uporabo zunajjezikovnih pristopov, tj. z uporabo t. i. psihološkega zaznavnega eksperimenta. Da pa je stalno prehajanje med zunajjezikovnim in jezikovnim naša nujna resničnost in zato povsem samoumevna stalnica, bi bilo smiselno kdaj spomniti tudi ob problematiziranju izražanja spola v jeziku. Vsaj posredna potrditev, da je slovnični spol v jeziku osamosvojena sistemska opredelitev in kategorija, ki ne more biti prekrivna z zunajjezikovnim (naravnim in družbenim) spolom, je obravnava samostalnikov na -a, ki označujejo t. i. skupni spol v smislu, da glede na kontekst lahko enkrat označujejo osebo moškega spola in
drugič osebo ženskega spola. To v prispevku Skupni spol v ruščini prikazuje Aleksandra Derganc. Slovnični spol pač v prvi vrsti vzpostavlja slovnična razmerja. V slovnico in slovnična razmerja posežemo praktično z vsako obravnavo morfemskih, leksemskih ali stavčnih razmerij. In tako kot so za vzpostavitev in poznavanje celovitega jezikovnega sistema nujne temeljne obravnave posameznega jezika, so za vzajemni razvoj jezikov koristne in potrebne tudi primerjalne in kontrastivne študije. Ena takšnih je zagotovo tudi Ruske zgradbe z orodnikom v vlogi povedkovega prilastka Mladena Uhlika, ki predstavlja, kako lahko v povedku delujejo zanj skladenjskopomensko drugotne besedne vrste, kot npr. pridevnik oz. pridevniška beseda. Na osnovno vzajemno razmerje med osebkom in povedkom pa so v smislu »slovnice v slovarju« vezane tudi slovarske pomenske razlage, ki določeno vršilskost ali nosilskost razlagane samostalniške iztočnice, tj. vršilca ali nosilca dejanja ali stanja, opišejo tudi z ustreznim izborom glagola dejanja/delovanja ali stanja. In tu ima svojo odločilno, sicer implicitno in inherentno, vlogo tudi glagolski vid, ki je dokazano tako skladenjskopomenska kot tudi kulturološka specifika vsakega jezika. O tem z vidika aktualnega slo-varopisnega dela v prispevku Uporaba glagolskega vida v slovarskih razlagah za vršilca dejanja, nosilca stanja ali lastnosti (UPS »kdor«) razpravlja Domen Krvina. Spet prek povedka oz. glagola v povedku na možnosti izražanja različnih udeleženskih razmerij opozori Andreja Žele v prispevku Izražanje povratnosti v slovenščini. Pri opredeljevanju skladenjskih razmerij in posledično njihovem označevanju ne moremo mimo »eminentnega skladenjskega ločila« vejice, ki zaradi svoje
- 228 --Slavia Centralis 2/2020
Ocene, zapiski, poročila - Reviews, Notes, Reports
tudi izrazijsko odločujoče vloge ostaja aktualna konstanta jeziko(slo)vnih obravnav, in tako ostaja aktualen tudi zgolj ponatis članka K pravilom za skladenjsko vejico v Slovenskem pravopisu 2001 Toma Korošca. Izrazijska zmožnost jezika pa doseže svojo ciljno celovitost šele na ravni besedila. Šele na besedilni ravni se namreč lahko uresniči večina možnih povedkovih sopo-javnosti in udeleženskih soodvisnosti. Poleg naštetih slovničnih lastnosti pa seveda tudi zelo pomembne pragma-tično-stilistične lastnosti, ki dokončno sooblikujejo žanrsko namembnost določenega besedila. O vlogi določenih znotrajjezikovnih in zunajjezikovnih dejavnikov pri oblikovanju določene besedilne vrste tudi v prispevku Zavarovalna polica s splošnimi zavarovalnimi pogoji kot značilni besedilni vrsti zavarovalništva Mire Krajnc Ivič in Nejca Fekonja. Dobro in ažurno opredeljena zvrstnost in stilskost v jeziku in posledično v besedilih je zagotovo ena izmed odločilnih meril in lastnosti sodobnega jezika, zato je prispevek Současna če-ština a stylove hodnoceni jejich grama-tickych prostredku Oldricha Uličneho še kako aktualen in tudi primerjalno dragocen za slovenske jezikoslovce. Na področje jezikovne politike in urejanja jezikovne kulture nasploh pa s primerjalnim komentiranjem vključevanja t. i. internacionalne leksike v slovanske jezike, vključena je tudi slovenščina, se -ga prispevek Nine Mečkovske nypu3M vs nu6epanu3M e numeucmunecKou u^eono^uu u x3biKoeou npaKmuKe. V jezikovnopolitičnem kontekstu je v prispevku Hrvaški pravopis med normo in rabo Vesne Požgaj Hadži in Tatjane Balažic Bulc predstavljeno, kako lahko jezikovna norma postane sredstvo ideo-logizacije in s tem politično sredstvo, ki prevlada ali celo izniči obstanek kakršne
koli jezikovne politike. V tem kontekstu pa je v prispevku CoepeMenama MaKedoHCKa ja3unna cumya^uja od cnoeenenKu acneKm Lidije Arizanko-vske in Gjoka Nikolovskega povedna tudi primerjava jezikovnih zakonodaj dveh državnih jezikov, slovenščine in makedonščine, ki sta samostojno jezikovno politiko začeli urejati po razpadu skupne federalne države.
Ta predstavitveni prelet vključenih prispevkov, v katerih se avtorji pomenljivo sklicujejo tudi na dela zaslužne profesorice Ade Vidovič Muha, vsaj v grobem zarisuje širino njenega jezikoslovnega udejstvovanja in hkrati tudi aktualnost oz. trajnost nekaterih njenih tez oz. ugotovitev.
Andreja Žele
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, andreja.zele@ff.uni-lj. si
Mira Krajnc Ivič
Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, mira.krajnc@um. si
ANDREJA ŽELE, MIRA KRAJNC IVIČ, 2020: SODOBNA SLOVENSKA SKLADNJA: DISKURZNI IN SLOVNIČNI VIDIK. Maribor: Univerzitetna založba Univerze. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 134). 460 str.
V izhodišču in središču te jezikoslovne raziskave je besedilo kot sporočanjska in slovnična enota in hkrati tudi celota. Pri koherentnosti sporočanega ima poleg čiste vsebine pomembno oz. odločilno vlogo tudi sporočanjska situacija oz. komunikacijski položaj, tako se ločuje a) družbeno-komunikacijski vidik
— 229 —