S R 
T T 
Y 
VMb 
Zgb 
Slavist ična revi ja 
T e d e n s k a t r ibuna 
Vrtec 
Vestnik Mar iborskega o k r o ž j a 
Zagreb 
IZ D O P I S O V A N J A M E D Š K O F O M J . S Z I L Y J E M IN M I K L O Š E M K Ü Z M I C E M 
V ZVEZI S S E D M I M I K U Z M I C E V I M I K N J I G A M I 
(Ob 170- letnici Kiizmičeve smrti) 
Gospodu Miklošu Kiizmiču. 
Iz letnega poročila Vaše gori imenovane častitosti o svojem okra ju nisem 
brez tolažbe izvedel, da vsi gospodje župniki in kaplani skrbno o p r a v l j a j o 
svojo pastirsko službo in da neoporečno živi jo. Še več je veselje pa mi j e pri-
pravilo število 23 spreobrnjencev, ki so v okra ju Vaše že imenovane častitosti 
I>o neizrekl j ivem božjem usmil jen ju in ob vestnem sodelovanju župnikov spre-
je l i katoliško vero. K a k o r se za to dobroto božjega usmi l jen ja iz vse duše 
zahval ju jem Bogu, od katerega izha ja vse dobro, predvsem pa duhovne dobrote, 
tako vzpodbujam vse skrbnike duš k spreobračanju bodisi krivovercev kot 
tudi izpri jenih katolikov, toliko bol j , ker ne morejo mimo spreobračan ja duš 
opravl jat i nobenega dela, ki bi bilo Bogu bol j prikupno, zan je pa bol j koristno 
in častno. 
Zelo mi j e hudo, ker j e pogorelo murskosoboško župnišče; želim si pa, da 
bi bil izčrpneje obveščen tudi o okoliščinah tega požara, namreč, k a j j e bil 
vzrok, k j e se j e n a j p r e j začelo, in če, po čigavi nepazlj ivosti j e gorelo. Vendar 
pa bom k o m a j ali pa sploh ne bom mogel privoliti , da bi 486 florenov, zbranih 
iz ostaline pokojnega župnika, porabil i za popravilo župnišča; ta denar pripada 
dedičem in j im ga po pravici ne smemo vzeti brez jasne krivde, če nedvomno 
niso bili povzročitel j i požara. Seveda župl jane in v nekem oziru tudi presvet-
lega gospoda zavetnika ' težko prizadene, da mora jo zopet graditi prav takšno 
župni jsko hišo, vendar j ih j e zateklo to breme nepričakovano, kot po nakl juč ju , 
kot bi se j im lahko primerilo, če bi isto hišo zadela strela«ali pa bi jo porušil 
vrtinec v ihar ja . Nič drugega torej ne preostane, kot da Vaša gori imenovana 
častitost in gospod župnijski upravitel j 2 pritisneta zaradi obnove župnišča 
tako na gospoda (zavetnika) kot na župl jane, da se oboj i č impre j loti jo dela. 
Med drugimi žalostnimi posledicami tega požara so mi sporočili tudi to, da j e 
ogenj uničil župni jske knj ige, namreč kn j ige krščenih, poročenih, mrtvih, kn j igo 
okrožnic in kn j igo z rešitvami kazusov. T o j e vsekakor treba šteti med n a j -
hujšo škodo in zato, da bi se mogla le-ta na kakršenkoli način popraviti , sem 
sklenil Vaši že imenovani častitosti naročiti , da s pomočjo gospoda župni jskega 
upravite l ja pripravi , če ne drugače na račun cerkvene blaga jne , nove kn j ige 
krščenih, poročenih, umrlih in okrožnic ter van je vpiše tiste, katerih krste, po-
roke in smrti bo mogoče z zadostnimi človeškimi dokazi izpričati in zapisati 
tudi zadevne in ver jetne podatke o dnevu in letu, poskrbi pa na j tudi za zbirko 
Častiti gospod župnik in vicearhidiakon! 
1 Zavetnik (patronus) j e bil zemlj iški gospod grof Peter Szapäry . 
2 Župni jski upravitel j je bil Mikloš Minolič, glej X X I I . pismo, op. 2. 
\ 
okrožnic. T a k o bo vsekakor pomagano mnogim tako pri rodovnikih kot tudi pri 
kasnejš ih vprašanj ih in potrebah, preprečile pa se bodo tudi nel jube posledice. 
Častitega očeta Toplaka bom na vsak način skušal ohraniti v svoji škofi j i , 
in če ga bodoči murskosoboški župnik3 ne bo obdržal, ga bom t a k o j določil za 
drugo kaplani jo , ne samo to, ampak ga nameravam v bl ižnj i prihodnosti imeno-
vati za župnika ali kra jevnega kaplana . 
Nova Abecedna kn j iž ica iz Bude,4 ki se zda j preva ja v slovenski jezik, bo 
tam ali v Sombotel ju nat isn jena ; ko bo izšla, bom Vašo že imenovano častitost 
obvestil. (|Prečrtano:| Poši l jam pa ob te j priliki Katehetske knjižice.) Gospodje 
župniki v nasprot ju z milostnim kra l jev im odlokom ne smejo jemat i krstne štol-
nine, še m a n j pa smejo poročati mladoletne sirote med podložniki brez privo-
l j e n j a zemljiških gospodov. Zato n a j Vaša gori imenovana častitost le-te v mo-
jem imenu o obeh zadevah resno posvari, da prenehajo z j e m a n j e m krstne 
štolnine kot tudi s poročanjem mladoletnih sirot med podložniki brez pr ivol jen ja 
gospodov, če nočejo, da j ih doleti strog opomin. In če slavna župani ja ali še 
viš je oblasti zvedo, da nekatoliški duhovniki spre jemajo krstno štolnino, bodo 
nedvomno tudi oni da ja l i nelahek odgovor. 
Na poročila kra jevne kaplani je v Čepincih in tišinskega kaplanskega mesta 
č a k a m ; glede Bakovec in Dokležovja pa j e treba zavzeti tako stališče, ki bo 
dušam n a j b o l j koristno glede na okoliščine, ki j ih določajo razmere, čas in 
osebe. Sicer pa podel ju jem očetovski blagoslov in osta jam s poklonom 
Vaši gori imenovani častitosti 
[Zgoraj nad sklepom besedila:] 
Miklošu Kiizmiču 
Poslano 21. f ebruar ja 1789. 
X X V I I . — 25. f e b r u a r j a 1789. 
6584 
715 
Dem Hochwürdigen Herrn Bischof zu Steinamanger 
Zu Erledigung des unterm 19Men) J ä n e r 1.laufendes) J . [ahres] unhcr erstat-
teten Bericht hat man dem Herrn Bischof in der Beilage das Namenbüchlein,1 
und den mi t t lem Kathechismus in ihr Umgang Sprache mit den ferneren zu 
übersenden; duss ihn[?] in Verfolg des unterm ll.t.(en) Sept.(ember) v.(origen) 
J . (ahres) No erlassenen Auftrages unverweilt in die Windische Sprache 2 
5445 
übersetzt werden solle, und zwar dargestellt, dass der nemliche Gegenstand auf 
einer Seite des Buchs in der ungarischen, auf der undern Seite aber in der 
windischen Spruche erscheine.3 Gegeben von der Künigl.(iche)n l lung.(arische)n 
Statthulterey Ofen den 25t (en) Hornung [Februar] 789. 
Szichy [?) 
Maximil ian v(on) J a u m [ ? ] 
3 Škof j e Toplaka nastavil pri Nédeli, odtod j e namreč prišel župnik Emerik 
Ilan/.ek v Mursko Soboto za župnika v drugi polovici apri la leta 1789. (Sporočilo 
M. Rousa z dne 51. j an . 1975 in M. Poredoša z dne 5. febr. 1975.) 
' Škof ima v mislih A B C knižico na narodni soul huszek. 
(Pripis na škof i j i : ) 
1789 Alphabetarius Libellus et Catechismus communicatur, et in l inguam Van-
dalicam vertendus praeciptur. 
p(er)eept(um) 9. Apr(ilis) 1789. 
Communicatu(m) cu(m) V.[ice] 
A.[rehi] Diaeono 
Tothsâghien(si) die 15. Apr(ilis) 1789. 
L. S. 
(Naslov na hrbtni strani dopisa:) 
6584 
715 
An dem Hochwürdigen Herrn Johann Szily Bischofen zu Steinamanger. 
Stuhlweis[s]enburg Ste inamanger 
E x O f f o 
Prečasti temu gospodu škofu v Sombotel ju 
Za izvršitev semka j dostavl jenega obvestila z dne 19. j a n u a r j a tekočega leta, 
poši l jamo gospodu škofu v prilogi A B C knjižico 1 in srednj i katekizem v vašem 
pogovornem jeziku z n a d a l j n j i m (navodilom), tla se v smislu odloka, izdanega 
dne 11. septembra minulega leta pod št. 1 nemudoma prevede v slovenski 
3445 
jez ik ; 5 izdelan pa na j bo tako, da bo isti predmet prikazan na eni strani kn j ige 
v ogrskem, na drugi strani pa v slovenskem jeziku.3 Na svetlo dalo Kra l j evsko 
Ogrsko Namestništvo dne 25. februar ja 1789. 
Szichy [ ?J 
(Pripis na škof i j i : ) 
1789 Poslana ogrska Abecedna k n j i ž i c a in Katekizem ter ukazano, n a j se pre-
vede v slovenski jezik. 
Spre jeto 9. aprila 1789. 
Sporočeno vicearhidiakonu 
Slovenske kra j ine dne 13. aprila 1789. 
Pečat 
(Naslov na hrbtni strani dopisa:) , 
Prečast i temu gospodu J ûnosu Szily, škofu v Sombotel ju . 
Stuhl weisseiiburg 
Sombotel j 
Po dolžnosti 
1 Nainenbüchlein se j e v nemščini imenoval »veliki abecednik«. Nemški 
naslov se j e namreč glasil : Л В С oder Nainenbüchlein zum Gebrauche tier Nazio-
nalschulen in dem Königreiche Hungern, madžarski pa: A B C Könyvetskc a" 
nemzeti Osko lâknak hasznokra. 
s Značilno je , da se v tem nemškem dopisu naš slovenski jezik ne imenuje 
vaudalski (wandalische Sprache) , ampak die windische Sprache. Tako so tedaj 
imenovali tudi jezik ostalih Slovencev na Šta jerskem in v drugih slovenskih 
deželah. 
3 Kra l jevsko namestništvo za Madžarsko naroča, na j se ta abecednik pre-
vede tako, da bo na levi strani madžarsko besedilo, na drugi slovensko. Tore j 
da je prednost madžarskemu besdilu. Kiizmič se tega zavestno ni držal : dal j e 
prednost slovenskemu besedilu, madžarsko besedilo pa j e na drugi strani. 
X X V I I I . — 13. apr i la 1789. 
D.[omino] Nicolao Kiizmits 
R(everen)de 
Ex.[celsum] Consiliu(m) Re(gi)u(m) L(oca)le Hnng(ari)cu(m) advolutu(m) 
libellu(m) Alphabetalem idiomate Hung(ari )co et Germanico confectu(m) eu(m) 
in f inem recenter mihi transmisit, ut illuin in l inguam Vandal ieam quanto-
c y [ ! = i]us transponi curarem. Quare Praet( i tula)tae D(ominationi) V(est)rae 
eommittendu(m) esse duxi, ut eund(em) Alphabetalem libellu(m) ea ratione in 
l inguam Vindicam ([ob robu:] absq(ue) mora) vertat, ut in cujusvis paginae 
facie una Hungfari)cu(m), in altera autem Vindicu(m) idioina1 observata serie 
exponat(ur) , ([ob robu:] ac tandem mihi remittat.) Caetcrum paternam bcne-
dictionem impertiens jugi p(ro)pensione maneo 
Praet( i tula)tae D(ominationis) V(est)rae 
R(evere)ndo D(omi)no Nicolao Kiizmits 
Expedit (um) 13ia Aprilis 789. 
Gospodu Miklošu Kiizmiču 
Častit i 
Visoko kra l jevsko kra jevno namestništvo za Ogrsko mi j e nedavno poslalo 
priloženo Abecedno knjižico, napisano v ogrskem in nemškem jeziku, s tem 
namenom, da č impre j oskrbim njen prevod v slovenski jezik. Zato sem sklenil, 
tla Vaši gori imenovani častitosti naročim, na j brez odloga to Abecedno knj iž ico 
prevede na tak način, da bo vsaka stran kn j iž ice ob jav l j ena v istem zaporedju 
na eni strani v ogrskem, na drugi strani pa v slovenskem jeziku,1 potem pa na j 
mi j o pošl je naza j . Sicer pa podel ju jem očetovski blagoslov in os ta jam s po-
klonom 
Vaši že imenovani častitosti 
Castitemu gospodu Miklošu Kiizmiču 
Poslano 13. uprilu 1789. 
1 Škof Szily j c dekanu Kiizmiču poslal ogrsko-nemško Л В С kn j iž ico in mu 
j e naročil , podobno kot kra l jevsko namestništvo, na j j o prevede tako, da bo na 
prvem mestu madžarsko besedilo. Kot rečno, se Kiizmič tega ni držal. Dal j e 
svoji materinščini prednost. Ob tej ugotovitvi je npr. Ivan Andol jšek zapisal : 
>Kiizmič je s tako slano tekston poudaril prednost materinščine pred mad/.ar-
ščinot. (Podčrtal Andoljšek.) »Posebej j e treba poudariti , da so bili po tedanj i 
navadi tuje jezični teksti na levih straneh, slovenski pa na desnih (prim. »Ko-
denja za braii< in druge dvojezične iziluje!)«. T a k o Andol jšek. T o r e j takšne na-
rodne zavedne poteze takrat na Slovenskem razen Mikloša Kiizmiča ni nihče 
naredil. (Iv. Andol jšek, Л В С kn j iž ica nu narodni šoul hasek. Sodobna peda-
gogika Vl/1956, str. 243.) 
X X I X . — 7. septembra 1789. 
Illustrissime, ас R(everen)d(issi)me D(omi)ne, D(omi)ne Praesul, 
D(omi)ne, D(omi)ne mihi Gratiosissime! 
Hie advoluta acta coronae,1 quae quidem 1» cur(r)entis mensis celebrari 
debuisset; verum ob interventum hor(r)endum imbrem in diem 4 t a l " translata 
est, cum resolutione propositi casus humill ime praesento l l l (ustrita)ti Vestrae; 
unaq(ue) dcmississime insto, quatenus mihi I l l (ustri)tas Vestra noti f icarc n(on) 
dedignet(ur) ubi Liber normalis* imprimendus sit, et num nuper per me humil-
lime com(m)endati pueri spem habeant ad orphanotrophiu(m) transeundi. Cae-
terum pretiosissimis favoribus, ac magnif ic is grutiis com(in)endatus (per)pro-
funda cum veneratione persisto. 
111 (ustriss) mi, ac R(everen)d(issi)ini D(oini)ni Praesulis, D(omi)ni mihi 
Grat(iosis)s(i)mi 
Int imus Capcl lanus Nicolaus 
Küzmics Par.(ochus) S/.cnt 
Bened(ekiensis) (manu propria). 
In valle Ivanocz 7° 7bris |Septembris] 789. 
Nicolai Küzmics 
de 7» 7bris [Septembris] 789 
Presvetli in prečastiti gospod škof, 
meni zelo naklonjeni gospod! 
Z vso skromnost jo pošil jam Vaši presvetlosti tuka j v prilogi zapisnik deka-
ni jskega sestanka,1 ki bi sicer moral biti že 1. tega meseca, a j e bil zarudi hu-
dega deževja, ki j e nastopilo, prestavl jen na 4. dan ; izročam tudi rešitev pred-
pisanega kazusa, obenem pa n a j v l j u d n e j e prosim, na j mi Vaša presvetlost ne 
odkloni naznaniti , k j e bodo tiskali abecedno knjižico,* in ali imajo dečki, ki sem 
j ih nedavno na jponižne je priporočil , u p a n j e na sprejem v sirotišnico. S icer pa 
se priporočam predragoceni naklonjenosti in velikodušni blagohotnosti ter osta-
j am z na jg lobl j im spoštovanjem. 
Presvetlega in prečastitega gospoda škofa, meni zelo naklon jenega gospoda 
najnc/.natnejši kaplan 
Mikloš KUzmič, župnik 
pri Sv. Benediktu (svojeročno) 
V dolini Ivanocz 7. septembra 1789. 
[Pismo) Mikloša KUzmiča 
z dne 7. septembru 1789. 
1 Corona = korona. Tuko so na Madžarskem imenovali duhovniške dekuni j -
ske konference. Zupisnik takšne konference so redno posluli na škofi jo , za-
pisnikur ga j e obenem vpisal tudi v posebno knj igo. Nu tukšni koroni so 
duhovniki n a j p r e j obruvnuvali odločbe š k o f i j s k i h okrožnic , ki so izšle od 
z a d n j e korone, nato ра o verskih in c e r k v e n i h stvareh v d e k a n i j i : \ slo-
venskih dekanijah tudi o slovenskih šolskih knjigtili o njihovih verskih iolah, 
poskrbeli so za nj ihov prevod ali ponatis. 
* L iber normal is = Л В С k n i i i c a , ki j o j e takrat prevujal KUzmič. 
X X X . — 10. oktobra 1789. 
D.|omino| Nicoltto Kiizmics 
Sz.|ent| Benedek 
R(cvercn)de D(oini)ne Paroche, &(et) V.|ice| A.|rchi| Diaeonc! 
Libellus Âlphabcticus, quem Pract( i tula)ta D(ominatio) V(est)ra in idioma 
Vindicum transposait, ubinam typis mandandus sit, ipse ignoro. Ego quidem 
Ex.[celsum] Consiliu(m) Regiu(m) interpellavi, ut l iujati typographo eum impri-
mendi l iccntia elargiri dignetur, verum licentia haec nec concessa hucdum, nec 
etiam negata est. Ubicumquc interim locorum prelum subeat idem liber, Pract( i -
tula)ta D(ominatio) V(est)ra versionem quuinprimu(m) horsum mittat , cum 
Ex.[celsum| Consiliu(m) Regium cam sil)i submitti vehement(er) urgeat. C i rca 
prolitem etiam mihi cominendatarum ud orphanotrophiu(m) reccptionem jam 
recursum feci, ast resolutionein nullum udhuc accepi. Intcrea proinde praesto-
landuin est. Caeteru(m) patentant benedictionem impertiens jugi propensione 
maneo 
Praet( i tula)tae D(ominationis) V(est)rae 
D.|omino| Nicolao Kiizmits 
Expedit (um) 10» 8bris |Octobris] 789. 
Gospodu Miklošu Kiizmiču 
Sv. Benedikt 
Custiti gospod župnik in vicearhidiakon! 
Tudi meni samemu ni znano, kam bi bilo treba poslati v tisk Abecedno 
knjižico, ki jo j e Vuša gori imenovana častitost prevedla v slovenski jezik. Po-
sredoval sem sicer pri Visokem kral jevem namestništvu, na j blugovoli izdati 
dovol jen je za njen natis tuka jšn jemu t iskar ju, vendur to dovol jen je doslej ni 
bilo niti izdano, pu tudi ne odbito. Kjerkol i že pu bi tu knjigu šlu v tisk, Vušu 
prej imenovana častitost nuj prevod č impre j pošl je semkuj, ker Visoko kral jevo 
namestništvo vneto zahteva, nuj mu ga pošl jemo. Glede nurašča ja , ki ste mi gu 
priporočili zu sprejem v sirotišnico, sem tudi že posredoval, vendar še nisem 
dobil nobene rešitve. Zato bo treba dotlej počakati . Sicer pu podel ju jem očetov-
ski blagoslov in osta jam s poklonont 
Vaši gori imenovani častitosti 
Gospodu Miklošu Kiizmiču 
Poslano 10. oktobru 1789. 
X X X I . — 18. oktobra 1789. 
Illustrissime Domine, D(onti)nc Praesul, D(omi)nc, D(omi)nc 
in i Ii i Gratiosissinic! 
I l ic advoliitum I.ibclluiii Normalem cunt huinillini» Vcncruiiduc dexterue 
osculo dcntiss(issi)iue praesento l l l (ustrita)t i Vestruc, qui si Budue pro cusu 
imprimet(ur) , vix sine mendis proditurus est. Siquideut nostrue linguae gnarus 
ibidem cor(r) rector n(on) invcniut(ur). Alphuhctuiu scincl (luiitoxüt dcscriptuiu 
est, cum sit idem nostrum ulphuhct(um) cum Hungarico. Locum impressionis 
inscribere baud potueram, cum n(on) constet, ubi prelu(m) subiturus sit. Quod 
si Budae imprimeret(ur) , haec v(er)ba essent inscribenda: 
V - B ü d i n i 
S tampana z-piszkmi Krâleszke Viszoke Soule. 
Quod si vero Sabar iae , loco V - B ü d i n i ponendum esset 
V - Szomboteli 
S tampana z-piszkmi Sziess Antala.1 
Dignet(ur) l l l(ustri)tas Vestra pro Sua gravissima authoritate agere, ut 
dictus Libellus Sabar iae prelu(m) subeat, turn ut sine mendis prodeat, tu(m) 
vero e x eo, ut citius exemplar ia habere possimus, cu(m) j am priores alphabetic i 
defecerint. Caeteru(m) pretiosissimis favoribus, ac magnificis gratiis humill ime 
com[m]endatus sup (p) lici cum veneratione emorior. 
Ill(ustrissi)ini D(omi)ni Praesulis, D(omi)ni mihi Grat(io)s(issi)ini 
Infitnus Capellanus NicoI.|aus] 
KUzmics Par(ochus) Szent-
Bcned|ekiensis] (manu propria) 
In valle Ivanocz 18a 8bris [Octobris) 789. 
V.[ ice]A.[rchi]Diaco(ni) Tothsaghien(sis) de vcrsione libelli normalis 
18 9bris [Novembris] 789. 
Presvetli gospod škof, 
meni zelo naklonjeni gospod! 
Ko v vsej ponižnosti po l jubl jam Vašo častivredno desnico, na jvdane je izro-
čam Vaši presvetlosti tuka j priloženo abecedno knj iž ico. Ce jo bodo morda 
tiskali v Budi, bo težko izšla brez n a p a k ; tam namreč ni korektor ja , ki bi bil 
vešč našega jez ika . Abeceda j e zapisana samo enkrat , ker j e naša abeceda isto-
vetna z ogrsko. K r a j a natisa nisem mogel napisati , ker ne vem, k j e bo kn j iž ica 
t iskana. Ce bo t iskana v Budi, b i bilo treba napisati te besede: 
V - B ü d i n i 
S tampana z-piszkmi Krâleszke Viszoke Soule. 
Če pa v Sombotel ju, bo treba namesto V - B ü d i n i navesti : 
V - Szomboteli , 
Stampana z-piszkmi Sziess Antala.1 
Vaša presvetlost na j blagovoli vplivati s svojim zelo pomembnim ugledom, 
da bi se omenjena knj iž ica tiskala v Sombotel ju, bodisi zato, da bi izšla brez 
napak, bodisi zato, da bi lahko č impre j prišli do primerkov, ker so pač pre j šn j i 
abecedniki pošli. Sicer pa se na j skromne je priporočam predragoceni naklonje-
nosti in velikodušni blagohotnosti ter os ta jam z vdanim spoštovanjem. 
Presvetlega gospoda škofa, meni zelo naklonjenega gospoda 
na jneznatne jš i kaplan Mikloš 
KUzmič, župnik pri Sv. Benediktu 
(svojeročno). 
V dolini Ivanöcz 18. oktobra 1789. 
[Pismo] viccarhidiakona Slovenske k r a j i n e o prevodu Šolske knj iž ice 
18. novembra]?] 1789. 
1 Ta dopis j e zelo jasen dokaz, da j e A B C knižico, ki j e izšla leta 1790, 
Mikloš KUzmič pripravil za tisk. 
X X X I I . — 19. j a n u a r j a 1790. 
Illustrissime, ас Reverendissime Domine, Domine 
Praesul, D(omi)ne, D(omi)ne mihi Gratiosissime! 
Advoluta isthic super peractis S.[acris] exercit i is pro anno proxime evoluto 
consucta testimonia, cum adnexa bina casus resolutione mihi serius submissa, 
adjecto sacrae manus pio osculo demississime praesento 111(ustrita)ti Vestrae 
unaq(uc) humillime obtestor l l l (ustrita)tem Vestram, quatenus mihi gratiose 
noti f icare n(on) dedignet(ur), quid Ex.[celsum] C.[onsilium] Regiuin intuitu 
Libelli Alphabetici determinaverit ; prioris eni(m) j am exemplar ia defecerunt, et 
verendum est, ne ob defectum libellorum scholae nationales evacuent(ur) . Et 
cum vicinus meus Minister Töth-Kereszturiensis Bukos suo Graduali libro So-
pronii nuper impresso ad magnam nostri confusionem, sui autem existimationem 
Tothsagh impleverit,1 ad avertendam vilipensionem nostri cuperem vehement(er), 
ut dictus Normalis Libellus quo celerius in lucem prodiret, ne existiment acatho-
lici nos pro com(m)odo patriae nil operari . Sed et al iam prae manibus habeo 
vcrsionem, quam anno priore adornaveram, et transposuera(m) ex Hungarico 
in nostrum idioma, utpote Historiam S.|acrae] Scripturae. Libellus ille Hunga-
ricus refert(ur) prodiisse opera R(everen)d(issi)mi D(omi)ni Molnâr, qui inscri-
b i tur : Az Ö, és U j Testamentomi Szent Historidnuk Summa ja.* Qui cum sit 
peramoenus, et l l l(ustrita)ti Vestrae, n(on) dubito, perbene notus, Vandulicae-
q(ue) nutioni futurus acceptissimus, sup(p)lex insto cora(m) ll l(ustritu)te Vestra, 
quatenus praedictum pretiosu(m) libellum sub Suu(m) grutiosu(m) patroeiniu(m) 
rcciperc, et ut in typo luce(m) videat, clement(er) ef f icere n(on) dedignet(ur) 
111 (ustri)tas Vestra ; ut glorient(ur) nostri catholici se saltern compendium habere 
S.|acraej Scr ipturae suo idiomate impressu(m). Nimium sane erexerunt sua 
cornuu nostri acatholici , dum ante decen(n)iu(m) studio, et opera Stephani 
Kiizmics Ministri Surdcnsis prodiit in typo nostro idiomate Novum Test(a-
ment)um, et prout mihi relatu(m) est, operabat(ur) quoq(ue) in versione V.|ete-
ris] Test(ainent)i , post cujus futu dicunt(ur) fragmenta versionis inchoatae devo-
luta esse ad manus mei vicini Bukos, totisq(ue) viribus incumbere in id, ut in 
effectuin deducere valeat intentum Kiizmicsianu(m). 
Quod concernit localem capellaniarn Kuzmaensem,3 humill ime refero lll(u-
stritu)ti Vestrue nullum reperiri in eadem vicinitutc com (m) odam pro locali 
capelluno hubitat ionem; verum D(omi)nus Parochus sup(p)licit(er) instut, qua-
tenus gratiose id ordinäre dignaret(ur) ll l(ustri)tas Vestra, ut, donee habitat io 
pro eo erigeret(ur) in Kuzma, in acdibus parochial ibus F.[elsö] Lendvensibus4 
eidem assignaret(ur). 
V.[enerandus) Puter Kregûr5 Domini fruter S(zen)t-Helenensis in dies abi-
tu(m) purat, quapropt(er) démisse exoro 111 (ustrita)te(m) Vestram, ut aliud ipsi 
sub jec tum substituere n(on) dedignet(ur), ne viduata maneat dicta ecclesia. 
Quod si pro Parochia F.[elsö] Szülnekiensi" nemo hactenus institisset, dignet(ur) 
Ill(ustri)tas Vestra modernu(m) Administratore(m) V.[enerandum| Patre(m) F i -
delein B e r n y d k ' gratiose praesentare ll l(ustrissi)mo D.|omino] Comit i Petro 
Szûpâry, quem parochiani diligere vident(ur). Proinde si quo casu modo fatus 
I ' . laterl Fidelis obtineret Parochia( in) F.|elsö] Szölnekiensem, nullum scio, quem 
lll(ustritu)ti Vestrae, prout in nupernis suis gratiosis ad me datis lit[t|eris di-
gnabat(ur) mandare, pro locali capellano Kuzmaensi projectem. Misera Van-
dalia! prot praevidere licet, subjectis suae linguae gnaris tandem deficiet. Pro 
cooperatoribus clamant D(omi)ni Parochi, utpote S.jancti] Georgii,8 qui deficit, 
Tissinensis,9 qui ampla(m) administrât Parochia(m), intuitu cooperatoris habita-
tionis aedificandae nihil adhuc auditum est quoad Tissina(m), Csöpincz loca-
le(m) capellanu(m) anhelat. Quae omnia procul dubio in his durissimis belli 
circumstantiis diffcrunt(ur). Caeterum pretiosissimis favoribus, et magnificis 
gratiis demiss(issi)me com(m)endatus profunda cum veneratione persevere. 
Ill(ustrissi)mi, ac Rev(ere)nd(issi)mi D(omi)ni Praesulis, D(omi)ni Gratio-
sissimi 
Infimus Capellanus Nicolaus 
Küzmics Par(ochus) Benedekiensis. 
m.|anu] p.[propria] 
In valle Ivanocz 19» Jan(uarii) 1790. 
Küzmics. 
19a Jan. [uari i ] 790. 
Presvetli in prečastiti gospod škof, 
meni zelo naklonjeni gospod! 
Tukaj v prilogi najvdaneje pošiljam Vaši presvetlosti navadna potrdila o 
opravljenih duhovnih vajah v pravkar minulem letu in še dve rešitvi kazusa, 
ki sta mi bili kasneje poslani; obenem s spoštljivim poljubom Vaši posvečeni 
roki najponižneje prosim Vašo prevzvišenost, naj mi ne odkloni prijazno spo-
ročiti, kar je Visoko kraljevo namestništvo ukrenilo glede abecedne knjižice; 
primerki prejšnje so namreč že pošli, in bati se je, da bi se ljudske šole ne 
izpraznile zaradi pomanjkanja knjižic. Ker pa je moj sosed pastor Bakoš v Kri-
ževcih s svojo knjigo Gradualov, ki je bila pred nedavnim natisnjena v Šopronu. 
napolnil Slovensko krajino, v veliko našo zadrego in v dvig svojega ugleda,1 
zato bi, da se izognemo omalovaževanju, zelo želel, da bi omenjena šolska knji-
žica čimprej prišla na svetlo, da bi nekatoličani ne mislili, da ničesar ne storimo 
za blagor domovine. Imam pa pri roki še drug prevod, ki sem ga pripravil 
prejšnje leto in ga prevedel iz madžarščine v naš jezik, namreč Zgodbe svetega 
pisma. Tista madžarska knjižica omenja, da je izšla izpod peresa prečastitega 
gospoda Molnârja in ima naslov: Az Ö, cs Uj Testamentomi Szent Historiânak 
Suinmâja.2 Ker je knjižica zelo prijetno napisana in ne dvomim, da je Vaši 
1 Iz teh KUzmičevih besed dobro občutimo, kakšen vpliv je imel Bakošev 
Gradual že kmalu po izidu tako pri evangeličanih kot pri katoličanih. 
2 Ker. Jânos Molnär (1728—1804) j e bil zelo pomemben madžarski pisatelj . 
Bil je jezuit, po razpustu reda (1773) j e med drugim bil tudi kanonik sombo-
tel jskega kapi l l j a . Napisal j c zelo mnogo: trideset madžarskih in 10 latinskih 
del. Med drugim biblične zgodbe Az o, e's и j testamentomi szent historiânak 
summâja. Prvi natis j e izšel leta 1777 v Budimu in Trnavi (Nagyszombat). Delo 
j e bilo prece jkrat ponat isn jeno: t ret j ič leta 1782, šestič leta 1795, pozneje še celo 
leta 1857 in 1841. ( Jözsef Szinnyei , Magyar îrok élcte és munkâi IX. zvezek, 
str. 207—209. — В. Bangha, Katol ikus lexikon I I I . kötet. Budapest 1932, str. 342 
do 343. — Géf in I I . str. 329, 561—362.) 'Га takratni na jbo l j š i madžarski biblični 
učbenik za l judske šole je Mikloš KUzmič že imel preveden v mesecu j a n a r j u 
leta 1790. Izšel j e šele leta 1796. 
presvetlosti predobro znana in da bo uga ja la slovenskemu l judstvu, zato vdano 
prosim Vašo presvetlost, n a j ne odkloni omenjeno dragoceno knj iž ico vzeti pod 
svoje milostno varstvo in blagohotno ukazati , da nat isn jena zagleda luč sveta. 
T a k o se bodo naši katoličani lahko ponašali, da imajo vsa j povzetek svetega 
pisma preveden v svoj j ez ik ; naši nekatoličani so zares preveč dvignili svoje 
rogove, ko j e že pred desetimi leti po prizadevnosti in delu Štefna Kiizmiča, 
šurdskega pastor ja , izšel v tisku Novi zakon v našem jeziku; sporočeno pa mi 
j e bilo, da se j e ukvar ja l tudi s prevodom Starega zakona, in pravi jo, da so po 
njegovi smrti prišli odlomki začetega prevoda v roke mojega soseda Bakoša, 
ki si z vsemi močmi prizadeva, da bi Kiizmičevo namero uresničil. 
K a r zadeva kra jevno kaplani jo v Kuzmi,3 na jvdane je sporočam Vaši pre-
svetlosti, da v n jeni soseski nisem mogel na j t i nobenega bivališča, primernega 
za kra jevnega kaplana ; toda gospod župnik ponižno prosi, n a j blagovoli Vaša 
presvetlost milostno tako določiti, da bi se mu odkazalo bivališče v gornjelendav-
ski župnijski zgradbi,4 dokler bi se zan j ne postavilo novo v Kuzmi. 
Častiti oče Kregar,5 brat gospoda pri Sv. Heleni, se vsak dan pr ipravl ja na 
odhod, zato vdano prosim Vašo presvetlost, n a j ne odkloni določiti drugo osebo 
na njegovo mesto, zato da bi omenjena cerkev ne ostala vdova. 
Ce se doslej še nihče ni potegoval za župnijo na Gorn jem Seniku,6 n a j bla-
govoli Vaša presvetlost milostno predložiti presvetlemu gospodu grofu Petru 
Szapary ju sedanjega upravitel ja očeta Fidela Bernyâka, 7 katerega imajo, kot 
vse kaže, župl jani radi. V primeru torej , da bi imenovani oče Fidel dobil župnijo 
na Gorn jem Seniku, res ne vem za nikogar, ki bi ga predlagal Vaši presvetlosti 
za kra jevno kaplani jo v Kuzmi, kot ste mi blagovolili naročiti v svojem nedav-
nem l jubeznivem pismu. Ubogi Slovenski kra j ini , kot zlahka predvidevamo, 
bo s lednj ič zmanjkalo l judi, ki bi bili vešči n jenega jezika. Za pomočnike se 
poteguje jo gospodje župniki, kot na primer pri. Sv. Jur i ju , 8 ki ga nima, tišinski 
3 Namera, ustanoviti samostojno dušnopastirsko postojanko v Kuzmi, je bila 
živa torej že za časa Mikloša Kiizmiča. Uresničila se j e šele leta 1939. (Cerkev 
na Slovenskem. L j u b l j a n a 1971, str. 187.) 
4 T a k r a t j e bil župnik v Gorn j i Lendavi Franc Sukič, rojen na Trdkovi 
okoli leta 1744. V Gorn j i Lendavi je bil v letih 1775—1796, nato j e odšel k Né-
deli in tam ostal do smrti (1815). Vidimo, da je podpiral ustanovitev kra jevne 
kaplani je v Kuzmi. Navadno so se župniki branil i deliti župnijo. 
5 Pater Marko Kregar j e bil rojen na Ivan jc ih letu 1740, postal frančiškan, 
v mušniku posvečen leta 1765. Zaradi p o m a n j k a n j a svetnih duhovnikov j e tudi 
on v Kiizmičevem času pastiroval med Slovenci v Prekinurju, npr. v Turnišču, 
Pertoči in v Beltincih. Umrl j e v Nagy Atûdu leta 1808. (Arhiv f rančiškanov na 
Kaptolu v Zagrebu. — Št. Trutn jek , Cerkev v Pertoči . Pertoča 1969, str. 11. — 
Turniška in beltinsku krstna knj iga.) 
e Po smrti gornjeseniškegu župnika Mat i j a Cvetana dne 20. m a j a 1789 j e bila 
župni ja izpraznjena in vidimo, da j e tudi glede n je Kiizmič posredoval pri svo-
jem škofu. 
7 Tudi pater Fidel Bernjak j c bil frančiškan. Dušnopastirsko j e pomagal kot 
kaplan v Belt incih leta 1785, 1794, 1797 in 1802. (Beltinska krstna knj iga. ) Leta 
1797 j e bi l capellanus localis in Pecsaröcz ( = v Pečarovcih, istotam). V času 
1789—1790 j e p. Bern juk bil župnijski upravite l j na Gorn jem Seniku. Za n j im 
j e to župni jo prevzel župnik Ivan Murič (1790—1800). (V. Novak, Jožef Košič 
prekmurski pisatel j . Razprave SAZU. L j u b l j a n a , 1958, str. 30.) 
8 Pri Sv. J u r i j u (Rogaševci) j e bi l takrat župnik še vedno Ivan Hüll, gle j 
X I . pismo, op. 1. 
župnik,0 ki upravlja obsežno župnijo, nič pa se ne sliši, da bi na Tišini kaj 
ukrepali glede graditve bivališča za pomočnika, in tudi Čepinci si želijo kra-
jevnega kaplana. Nedvomno bo treba vse to odgoditi v teh zelo težkih vojnih 
časih. Sicer pa se najvdaneje priporočam predragoceni blagohotnosti in veliko-
dušni naklonjenosti ter ostajam z globokim spoštovanjem. 
Presvetlega in prečastitega gospoda škofa, zelo naklonjenega gospoda 
najneznatnejši kaplan Mikloš 
Kiizmič, župnik svetobenediški 
s. r. (svojeročno) 
V dolini Ivanôcz 19. januarja 1790. 
Kiizmič 
19. januarja 1790. 
X X X I I I . — 5. j a n u a r j a 1795. 
Excellentissime, Ill(ustrissi)me, ac R(evcren)d(issi)me 
Domine, Domine Ep(isco)pe, 
Domine. D(omi)nc mihi Gratios(issi)me! 
Extractuin S.[acrae| Ilistoriae pro scholis normalibus jam in aliis linguis 
dudum evulgatum, tandem in idioma Vandalicum transpositum fine impressionis 
liic advolutum sup(p)lex praesento Ex(ce)ll(cn)tiae Vestrae. Sunt in eo occur-
|r)entes cor(r)ecturae, sed ubiq(ue) etiam signaturae, quo nimiru(m) in margine 
expositae voces pertineant, juxta quas cor(r)ector alioquin nostrae linguae 
gnarus semet dirigere potest. Iterato illuin describere maximo mihi fuisset oneri, 
et fors etiam nocumento visui; unius enim inei oculi gravem defectum jam a 
medio anno experior, proinde vercor, ne etiam in alio id mihi accidat. D(omi)nus 
Adm(odum) R(everen)dus Michael Gaber1 Par(ochus) Martyuncziensis mihi fuit 
adjutorio in comportando hoc opere cum libellis llungarico, et Croatico1 idio-
inate iinpressis, quibus in vertendo usus sum. Ardenti desiderio exspectat hujus 
libelli impressionein Vandalia, cujus pio voto ut tandem fiat satis. Ex(ce)ll(en)-
tiam Vestram per singularem, et vere paternu(m) affectum, quo semper ainplexa 
est Ex(ce)ll(en)tia Vestra liane gentem, sup(p)lex oro, obtestorquc, n(on) dedig-
netur Sua gravissima authoritate agere Ex(ce)ll(en)tia Vestra, ut publicum 
videat lucein. 
Alterum est, quod libelli Normales Alphabetic!, et Catechetici jam distributi 
sint, quos Ex(ce)ll(en)tia Vestra anno priore horsu(m) expedire dignabatur; 
parvuli enim copiosi concurrunt ad scholas hoc hyberno tempore, qui si n(on) 
essent compuc[a|ti. dignet(ur) Ec(ce)ll(en)lia Vestra hac occasione medio ni-
mir(um) D(omi)ni Lipits» V.|ice| Jud(icia)lium in Cruda (?) mittere pluru exem-
plaria, ne ob defectum libellorum e scholis emunere debeant. 
11 Nu Tišini j e bil župnik Iriinc Ksuocr Ci polh. Rojen j c bil \ Mlajt incih 
okoli leta 1755. Bogoslovje je študirul v Györu. Posvečen je bil 15. septembra 
1778 ob Szilvjevi kunonični vizituciji v Gorn j i Lenda\i. Na Tišini je bil župnik 
od letu 1782'do smrti dne 10. juni ja 1824. (Géfin III , str. 65.) 
Caeterum pretiosissimis favoribus, et magnis gratiis deiniss(issi)me com-
[mjendatus sup(p)lici cum veneratione persevero. 
Praet( i tula)tae Excel l (entissi )mae D(ominationi) V(est)rae 
Inf imus Capellanus Nicolaus 
Kiizmics Par.(ochus) Sz(en)t 
Bened(ekiensis) (manu propria) . 
In valle Ivanôcz 5 t a Jan(uar i i ) 795. 
Prevzvišeni, presvetli in prečastiti gospod škof, 
meni zelo naklonjeni gospod! 
T u k a j v prilogi vdano izročam Vaši prevzvišenosti povzetek Zgodb svetega 
pisma za osnovne šole, ki so bile že davno ob javl jene v drugih jezikih in so 
naposled za natis prevedene tudi v slovenski jezik. V njem (rokopisu) se po jav-
l j a j o popravki, povsod pa tudi opozorila, kam namreč sodijo besede, označene 
na robu, ])o katerih se bo mogel ravnati korektor, ki je sicer vešč našega jezika. 
Z na jveč jo težavo bi besedilo znova prepisal, kar bi nemara škodilo tudi moj im 
očem; že od sredine letu namreč opažam težko oslabelost enega očesa in se zato 
bo j im, da se mi to ne pripeti tudi pri drugem. Zelo častiti gospod mart janski 
župnik Mihael Gaber 1 mi je bil v pomoč pri p r i m e r j a n j u tega dela s kn j iž icama, 
nat isn jenima v ogrskem in hrvaškem 2 jeziku, ki sem ju uporabl ja l pri preva ja-
nju. Slovenska kra j ina s silnim hrepenenjem pr ičaku je natis te knj ižice, da 
bi naposled le bilo zadoščeno tej dobri žel j i ! Vašo prevzvišenost vdano prosim 
in rotim, spričo izredne in res očetovske naklonjenosti , ki jo j e Vaša prevzviše-
nost vedno izkazovala temu l judstvu, nuj ne odkloni s svojim zelo pomembnim 
ugledom posredovati, da bi zagledala luč svetu. 
Kot drugo sporočam, da so bile razdel jene Abecedne šolske kn j iž ice in Kate-
kizmi, ki j ih j e Vaša prevzvišenost blagovolila luni semkuj posluti; številni 
mulčki namreč v tem zimskem času obiskuje jo šole in zato, da j i m ne bi bilo 
treba zaradi p o m a n j k a n j a kn j iž ic izostujati od pouku, če j ih ne bi zadovoljili , 
na j blagovoli Vaša prevzvišenost poslati več primerkov, tokrat pač po posre-
dovanju gospoda Lipitsa,8 namestnika notar ja v Krudi . 
1 Mihael Gaber , glej X I . pismo, op. 4. 
2 Mihael Gaber j e torej pr imer ja l Kiizmičev prevod z Molnar jevim madžar-
skim izvirnikom in tudi s hrvatskim prevodom teh Moliuirjevih zgodb sv. pisma 
v bogoslovni knjižnici kot tudi v univerzitetni. Naslov: Historie, iliti pripovéda-
nvu szvetoga piszma ztaroga, y novoga zakona za potrebnozt narodnih skol 
horvatzskogu orszugu. Cum Special . Privileg. Sac . Caesar . Apost. Majest . Vu 
Budimu, pritizkunu z-kraleszke mudrozkupehine szlovami. M . D C C . L X X X I . — 
K n j i g a ima 118 strani. — O primer javi obeh prevodov želim spregovoriti ob 
drugi priliki. 
3 Dominus Lipits. Rodovina L ip ič (Lippics — Koronghi) se omenja že leta 
1632 v vasi Krog ob Muri. Opravl ja l i so tudi razne upravne službe, tako sta 
npr. bila leta 1749 Anton in Bultazar Lipič podžupana Železne župani je . O k r a j n i 
g lavar Anton Lipič pa j e letu 1857 poročal o šolskih razmerah v »slovenskem 
okra jne (Vasvûrmcgyc 1898. str. 567, 514). Rodovina je imela svojo kripto že 
pred letom 1745 v soboški stari cerkvi. Letu 1778 j e imel Ivan Lipič posest 
tudi v Bankovcih in Lukučovcih. (Iv. Zelko. Krog in Buzinci. Kronika XII, 1964. 
str. 51.) Po urbar j ih sodeč j c Ivan Lipič imel posest tudi \ Gedérovcih, Mat ja -
šo\čili in nu Tišini . 
Sicer pa se najvdaneje priporočam predragoceni blagohotnosti in veliki na-
klonjenosti ter ostajam s ponižnim spoštovanjem. 
Gori naslovljene prevzvišene Vaše častitosti 
najneznatnejši kaplan Mikloš 
Kiizmič, župnik pri Sv. Benediktu 
(svojeročno). 
V dolini Ivanôcz, 5. januarja 1795. 
X X X I V . — 9. j a n u a r j a 1795. 
D.[omino| Nicol.[ao] Kiizmits 
Par(ocho) Sz|ent] Benedekiensi. 
R(ever)ende D(omi)ne Parodie & (et) V|ice]A|rchi|Diacone! 
Erga litteras Praet(itula)tae D(ominationis) V(est)rae de 5» defluentis 
mensis mihi exaratas rursus Libelles Normales Alphabeticos N(ume)ro 25., 
Cathec]! = tech|eticos pariter 25, insimul 50 exemplaria libellorum inter van-
dalos pueros cum discretione distribuenda transpono. Circa Historiae autem 
Biblicae in idioma vindicum per Praet(itula)tam D(ominationem) V(est))ram 
translatae impressioncm, ubi cum typographe contrahero, mentem inea(m) aper-
turus sum. In reliquo paterna(m) benedictionem impertiens jugi propensione 
inanco 
Praet(itula)tae D(oniinationis) V(est)rac 
D(omi)no V|icelA|rchi|Diacono Kiizmits. 
Exp(cditum) 9a Januar(ii) 795. 
Gospodu Miklošu KUzmiču, 
župniku svetobcnediškemu. 
Častiti gospod župnik in vicearhidiakon! 
Glede na pismo, ki mi ga je napisala Vaša gori imenovana častitost dne 5. 
tekočega meseca, zopet pošiljam 25 Abecednih šolskih knjižic in prav tako 25 
Katekizmov, skupaj torej 50 izvodov knjižic, ki nuj se premišljeno razdelijo med 
slovenske otroke. Glede natisa Bibličnih zgodb, ki jih jc Vaša že imenovana 
častitost prevedla v slovenski jezik, pa nameravam povedati svoje mnenje, brž 
ko se dogovorim s tiskarjem. Sicer pa podeljujem očetovski blagoslov in ostajam 
s poklonom 
Vaši gori imenovani častitosti 
Gospodu vicearhidiakonu Ktizmiču 
Poslano 9. januarja 1795. 
X X X V . — 13. m a r c a 1795. 
Illustris, plurimum Reverende, Excellcntissime, Illustrissime, 
ас R(ever)end(issi)me Episcope, Ainice Charissiine, 
Domine nobis Observandissime! 
Erga lit|t|eras Excellentiae Vestrae d(i)e 14. Janu(arii) a.|nni| l.|nbcntis] ad 
directionem Typographiae Re(gi)ae U(nive)rsit(a)tis ob impertiendam facultatem 
in Typographie Sabariensi iinprimendi versionem novani Biblicae Historiae 
idiomate vindieo, pro vandalis pueris destinatam exaratas , horsum pro ulteriore 
decisione praeventatas Eidem Excel lent iae Vestrae hisce int imari : 
Impressionem Libelli antedicti in 500. exemplar ibus , cum eadem inter 
pueros nationis Vandal icae gratis distribuenda sint, ea lege indulgeri : ut typo-
graphus libellum hunc impressurus in ipso libelli titulo diserte insérât ; Ex 
Indultu Typographie Re(gi)ae UnioersHatis. Ex impressis dictis libellis pro 
consueto liactenus more tria exemplar ia Consilio huic Il.|egio] Local i [? ) prae-
sentct. Quodsi autem prima haec editio difieeret, et secunda necessaria esset, eo 
tunc typographus pro impertienda sibi faci l i tate eandem denuo imprimendi re-
cursum suum reiterare teneatur. 
Caeterum bue hue occasione Direct io T y p o g r a p h i c Rc(gi)ae U(nive)rsit(a)tis 
una insinuasset; quod ad rationem 2000 Alphabeticorum Libellorum Vandalieo-
R.[egium| L.[oeale ?] liisee reflectendam habet. Datum ex Consilio Re(gi)o 
I lungarieoruin sumptibus Typographiae R.|egiae| U(nive)rsit(a)tis A(nn)» 1792. 
impressorum adhuc 189. fl.|oreni| 50 x(crueige)ri deputandi restent; eopropter 
Excel lcnt iam Vestram aa restantiae hujus persolutionem Consilium isthoc 
Locali |?| H(un)g (uri)co, Budae Deeiina Tert ia Martii, Anno Milesimo, Septin-
gentesimo, Nonagesimo quinto celebrato. 
[llustris, plurimum Reverendae, Exc(e)l l (entissi)mae, Il l(ustrissi)mae, ac 
R(evere)nd(issi)mue D.(ominutionis) V(est)rae, 
Ad off ic ia puratus paratissimi 
Leopoldus Palatinus 
Franciscus Skerbecz 
Josephus m. p. 
Die 15a Murtii 795. Circa Impression(ein) libroruin Vandulicorum Sabar iae 
sus|ci]piendam nonnulla statuuntur. 
P(er)cept(um) 14. Apr.(lis) 1795. 
N r Prot. 11. 
IPečut) Consilium I,ocaIc|?| 
Hungaricum 
lllustri , plurimum Reverendo, Excellentissimo, Illustrissime, ас R(evere)nd(is-
si)mo Domino Joanni Szily Episcopo Sabaricn(si ) S.|uue| C.|aesareae| &(et) 
R.|egiae] A.|ltissimae| Maiestatis Int imo Status Consil(iario), ainico Charissiino, 
D(oini)no nobis observandissiino. 
S a b a r i a m 
E x O f f o 
Odlični, nad vse častiti , prevzvišeni, presvetli 
in prečastiti gospod škof, predragi pr i ja te l j , 
vsega spoštovanju vredni gospod! 
Glede na pismo, ki gu j e napisala Vaša prevzvišenost dne 14. j a n u a r j u teko-
čega leta ravnatel js tvu tiskurne pri Kral jevski univerzi zaradi dodelitve dovo-
l jenju, du bi smeli v sombotcl jski t iskarni tiskati novi prevod Zgodb svetega 
pisma v slovenskem jeziku, namenjen slovenskim otrokom, ki j e prispelo semka j 
v n a d a l j n j o odločitev, sporočamo isti Vaši prevzvišenosti s tem pismom na-
s lednje : 
Natis omenjene kn j iž ice v 500 izvodih, ki j ih j e treba brezplačno deliti med 
otroke slovenskega naroda, se dovoli pod tem pogojem: da tiskar, ki bo to kn j i -
žico tiskal, na naslovni strani knj iž ice jasno označi : Z doDoljenjem Tiskarne 
kraljevske univerze. Od natisnjenih omenjenih kn j iž ic bo po t u k a j ustal jeni 
navadi poslal tri izvode temu Kra jevnemu kral jevemu namestniku. Če bi pa ta 
prva izdaja pošla in bi bila potrebna druga, tedaj j e t iskar dolžan, da ponovi 
svojo prošnjo za dodelitev dovol jen ja za ponovni natis knj iž ice . 
S icer pu j e prav ob tej priliki ravnatel js tvo Tiskarne kra l jevske univerze 
obenem namignilo, da j e ostalo in j e treba nakazat i še 189 florenov in 50 vi-
nar jev na račun 2000 ogrsko-slovenskih Abecednih knj iž ic , natisnjenih na 
stroške T iskarne kra l jevske univerze; zaradi tega meni to Kral jevo namestni-
štvo, da Vašo prevzvišenost s tem opozori na plačilo tega ostanka. Dano pri 
Kra jevnem ogrskem kra l j evem namestništvu v Budi, 13. marca, ko pišemo 
leto 1795. 
Odličnemu, nad vse častitemu, prevzvišenemu, presvetlemu in prečastitemu 
Vašemu gospostvu 
na usluge pripravl jen, 
vedno pripravl jeni 
Leopold Palat in 
F r a n c Skerbecz 
Jožef s. r. 
[Pismo] 13. marca 1795. ki postavl ja nekatera določila glede prevzema tiska-
n ja slovenskih kn j ig v Sombotel ju . 
Spre je to 14. apri la 1795. 
Št. protokola U . 
|Pečat:| Kra jevno |?| ogrsko 
namestništvo 
Odličnemu, zelo častitemu, prevzvišenemu, presvetlemu in prečastitemu go-
spodu Jdnosu Sz i ly ju . škofu v Sombotel ju, skrivnemu državnemu svetovalcu 
Njegovegu na jv iš jega cesarskega in kral jevskega Veličanstva, predragemu pri-
ja te l ju . vsega našega spoštovanja vrednemu gospodu. , 
V Sombote l j 
Po dolžnosti 
X X X V I . — 16. m a j a 1795. 
Excellentissime, Ul(ustrissi)me, uc R(everen)d(issi)me Domine. 
Domine Ep(isco)pe, Domine, D(omi)ne mihi Grutios(issi)me 
Benignissiine! 
Jam dudum dederam humillimam relutionem Excellentiue Vestrae intuitu 
desolatnrum prolium mente moti ludiinugistri inei erga grutiosissimuin coin(m)is-
sionem Ejusdem Excellentiue Vestrae; in quo merilo cum hactenus nullum 
resolutionein perceperiin. epruesentibus sup(p)!iciter insto, n(oii) dedignet(ur) me 
elementer informure, quid saltern intuitu mujoris eins filioli Emerici1 grutiose 
ordinäre dignata sit Ex(ce)ll(en)tiu Vestra. Nuperni su i ubliinc diseessus oc-
eusione volebat l)(omi)nus Magnifieus Josephus Boross* (Konsiliarius puerum 
secum Sabaria in devehi facere ; ast cum mihi nondum constiterit de gratiosa 
circa eum facta dispositione Ex(ce) l l (en)t iae Vestrae, a pio proposito eundem 
gratiosum D(omi)num humillime dehortatus sum, veritus, ne Ex(ce) l l (en)t iam 
Vestram offenderemus per ejusmodi translationem pueri absq(ue) expressa be-
nigna Ex(ce) l l (en)t iae Vestrae susceptione ejusdem ud orphanotrophium Gin-
siense. 
Dignet(ur) praeterea Ex(ce) l l (en)t ia Vestra, perdemisse sup(p)lico, medio 
D(omi)norum medicorum Sabariensium clementissime indagari, et explorari 
facere, nuin praeattactus magister ad mentem sanam reduci possit? quod si 
eni(m) nulla spes affulgeret eum reducendi, in locum ejus alter substituendus 
esset. Quo facto misera c o n j u x cum duabus parvulis prolibus abbinc amoveri 
deberet. Hactenus frater delirantis magistri servitia cantoris obiit. Et haee est 
fortuna mea, quod illico fratri suo successerit. Cui donavit occasione suae hie 
existentiae D(omi)nus Magnificus Consiliarius Boros f|lorenos] 2. x[crucigeros) 
30. capti magistri . Et ego quoq(ue) in tam duris circumstantiis , licet ipsemet 
mendicem, ne careain cantore, ap(p)romiseram ipsi annue f.|lorenos] 10. 
Sup(p)l ico insuper humillime Ex(ce) l l (en)t iae Vestrae, n(on) dedignet(ur) hue 
op(p)ortuna occasione medio D(omi)ni Lipits Jud(ic ia) l ium Normales, et Ca-
techeticos libelles gratiose submittere Ex(ce) l len)t ia Vestra, 50, circit(er) ex quu-
libet specie; nuperni eni(m) libelli horsum submissi a potiori distributi sunt 
int(er) pueros Hidegkuttenses;® ulii frequenter ad me recur(r)unt inaniter, cum 
nullu(m) h abeam prae manibus. 
Deniq(ue) quid intuitu impressionis libelli Sacrae Historiae clementer ordi-
näre dignata sit Ex(ce) l l (en)t ia Vestra, n(on) dedignetur mihi notum red(d)ere 
Ex(ee)l l(en)tiu Vestru, perdemisse oro. Caeteruni pretiosissiniis favoribus, uc 
altis grutiis humill ime com(m)endatus sup(p)lici cum veneratione persevere. 
Ejusdem Ex(ce)ll(en)tiae Vestrue 
Infimus Cupellanus Nicolaus 
Kiizmics Par.|ochus] Sz(en)t 
Bened(ekiensis) (manu propria). 
In valle Ivanöcz 16'a Muji 795. 
16 Maii 795 
Kiizmits Nicol.laus) 
R[esponsum] 20 Maii 795. 
Prevzvišeni, presvetli in prečustiti gospod škof, 
meni zelo nuklonjeni in predobrotljivi gospod! 
Ze dolgo je, kur sem poslul Vaši prevzvišenosti najvdanejše poročilo, nunie-
njeno premilostni komisiji Vuše prevzvišenosti glede zapuščine otrok mojega 
duševno prizadetega orgunista; ker doslej glede tegu nisem prejel nobene re-
šitve, seduj znova ponižno prosim, nuj me ne odkloni prijazno obvestiti, kuj je 
Vušu prevzvišenost blagovolila milostno ukreniti vsuj glede starejšega njegovega 
sina Emerika. 1 O priliki svojega nedavnega odhoda odtod j e hotel velecenjeni 
gospod svetovalec Jožef Boross dečka odpel jat i s seboj v Sombote l j ; ker pa še 
nisem vedel, k a j j e Vaša prevzvišenost milostno sklenila ukreniti z n j im, sem 
blagemu gospodu na j skromne je odsvetoval to dobro namero v strahu, da bi 
Vaše prevzvišenosti ne užalili, če bi na ta način odpeljali dečka, ne da bi pre j 
izrecno vedeli, da ga j e Vaša prevzvišenost blagohotno sprejela v sirotišnico 
v Küszegu. 
Razen tega na jvdane je prosim, n a j blagovoli Vaša prevzvišenost naročiti , da 
bi se pri gospodih zdravnikih v Sombotel ju pr i jazno poizvedelo in ugotovilo, 
ali j e mogoče, da bi se omenjeni organist povrnil k zdravi pameti ; če namreč 
ni nobenega upan ja , da bi se vrnil, bi bilo treba na njegovo mesto določiti dru-
gega. T e d a j pa bi se morala odtod umaknit i uboga žena z dvema majhnima 
otrokoma. Trenutno opravl ja brat prizadetega organista kantorske dolžnosti in 
še sreča, da j e lahko takoj nasledil svojega brata . Njemu je podaril velecenjeni 
gospod svetovalec Boros, ko j e bil tuka j , 2 f lorcna in 30 vinarjev, prav toliko 
pa tudi ženi duševno prizadetega organista. Tudi j a z sem mu obl jubil letnih 
10 florenov, da ne bi ostal brez kantor ja , čeprav v teh težkih časih sam beračim. 
Nadal je na jponižne je prosim Vašo prevzvišenost, na j ne odkloni, da bi mi 
ob te j ugodni priliki, po posredovanju gospoda notar ja Lipitsa pri jazno poslala 
Šolske kn j iž ice in Katekizme, okoli 50 vsake vrste; pre j šn je semka j poslane kn j i -
žice so bile namreč po večini razdel jene med otroke na Cankovi,* drugi pa se 
često zaman o b r a č a j o name, k e r n imam nobene pri roki. 
Končno na jvdane je prosim, na j me Vaša prevzvišenost ne odkloni obvestiti , 
k a j j e blagovoli la pr i jazno ukreniti glede natisa knj iž ice svetopisemskih Zgodb. 
S icer pa se na jponižne je priporočam predragoceni naklonjenost i in visoki bla-
gohotnosti ter osta jam z vdanim spoštovanjem. 
Iste Vaše prevzvišenosti 
na jneznatne jš i kaplan 
Mikloš Kiizmič, župnik 
pri Sv. Benediktu 
(svojeročno). 
V dolini Ivanöcz 16. m a j a 1795. 
16. m a j a 1795. 
Kiizmič Mikloš. 
Odgovor 20. m a j a 1795. 
1 T a organistov sin j e bil Kmerik Murič. Rojen j e bil v Ivanovcih okrog leta 
1789. V kiiseški sirotišnici j e bil le eno leto (1795—1796), k j e r j e umrl 28. ju l i ju 
1796. (Vecscy, str. 370.) 
* I l idcgkut = Cunkovn. Vidimo, du j e na Cankovi bilo precej otrok v šoli, 
ker j e med n je bilo razdel jenih toliko šolskih knj ig . V tem času j e bil cunkovski 
župnik J u r i j Tengelič , grudiščanski Hrvat. Rojen j e bil 28. f ebruar ja 1758 
v Bozsoku. Bogoslovje j e študiral v Györu . Posvečen j e bil 20. septembra 1783. 
Na jpre j j e bil kaplan v Beltincih, nato od leta 1786 do smrti 20. ju l i j a 1798 
župnik na Cankovi . (( îéfin II I . str. 419.) Govoril j e hrvatski, slovenski in nemški 
jezik. 
X X X V I I . - 20. m a j a 1795. 
Djominoj Nicol.[ao] Kiizmits 
Par(ocho) Sz.[ent] Bened.[ekiensi] 
Re(vere)nde D(omi)ne Par.(oehe) &(et) V[ice]AIrchilDiacone! 
C i r c a ludi magistri Praet( i tula)tae D(ominationis) V(est)rae maniaci Emeri-
cum natu majorem filium omnino ad orphanotrophium Ginsiense suscepi ac 
Domino Praeposito major i Boros Stephano velut dicti orphanotrophii admini-
stratori commisi ut ubi opportune emerserit vacantia memoratu(m) Emericum 
ad orphanotrophiu(m) adduci faciat , hinc ab eodem Domino Praeposito uberio-
rem eatenus Praet(itulu)ta D(ominatio) V(est)ra informationem praestolet(ur). 
C i rca restituendum in mania(m) lapsi ludi magistri sui mentem medicos 
Sabarienses neutiquam consului, ast D.[ominum] spectubilein ordinariu(m) No-
minatem eatenus interrogavi, qui mihi reposuit eundem vix ac ne vix quidem 
priori vigori mentis &(et) sanitati restituendum esse, et si etia(m) al iquantisper 
restitueretur, ludi magistri munere amplius defungi lmud posse, ideirco Praetf i -
tulu)ta D(ominatio) V(est)ra de alio apto individuo munus ludi magistri sta-
biliter obituro sibi provideat, neq(ue) hujus restitutionein in incertu(m) praesto-
let(ur). 
Porro libros propria mea pecunia compurutos tum Alphabeticos, quam 
Catecheticos, &(et) Evangt'licos juin oinnes distribui curuvi, & (et) Districtui 
Praet( i tulu)tae D(ominationis) V(est)rae misi, neq(ue) prueter aliquot duntaxat 
exemplar ia ex his antiquis exempluribus supersunt. Exis tunt tumen hie Sabar iae 
apud me Alphubeturii ( [prečrtano:] &(et) Catechetici) libri Typographiae Uni-
versitatis, sed illoru(in) quodlibet exemplar a 10 x(erucige)ris venit, etsi ego 
Praet( i tula) tae D(ominationi) V(est)rue pro pueris Vundalis ex illis mitto, propria 
mea pecunia ex[s|olvere debeo, idcirco modum quempia(m) Praet( i tula)ta D(o-
minatio) V(est)ra udinvenire satagat, ut parentes pueror(um) Vandalorum ad 
hos emendos filiis suis scholas adituris al l iciant(ur) . Nihilominus hac vice 15 
exemplar ia e x Alphabetari is , ( [prečrtano:] totidem) 8 vero e x Catecheticis 
trunspono, pro prudcnti arbitr io &(et) discretione distribuenda. 
Deniq(ue) circu Bibl icae Ilistoriue in vindicu(m) idioma per Pruet(itula)tain 
D(ominationem) V(est)ram translatae impressionem, ubi cum typographo pro-
ximius contulero &(et) convenero, Praet( i tula)ta(m) D(ominationem) V(est)ra(m) 
cdocturus sum. Puterna(in) in reliquo benedictionem impcrtiens &(et) jugi pro-
pcnsione maneo Praet( i tula)tae D(ominationis) V(est)rae 
D.|omino] V [ ice] A[rchi ]Diacono Tothsâghien(si) 
Nicolao Kiizmits. 
Expledi tum] 20» Muii 795. 
Gospodu Miklošu Kiizmiču, 
župniku pri Sv. Benediktu 
Častiti gospod župnik in vicearhidiakon! 
Glede Emcriku, s tare jšega sina zblaznelega organista Vaše gori imenovane 
častitosti (sporočam, da) sem ga sevedu sprejel v sirotišnico v Köszegu in na-
ročil gospodu višjemu proštu Šte fanu Borosu kot upravitel ju omenjene sirotiš-
nice, na j odredi, da imenovanega Emerika pr ipel je jo v sirotišnico, brž ko bo 
izpraznjeno primerno mesto; zato n a j Vaša že navedena častitost pr i čaku je 
obširnejšega poročila glede tega od istega gospoda prosta. 
Glede ozdravl jen ja vašega duševno prizadetega organista se nikakor nisem 
posvetoval z zdravniki v Sombotel ju, marveč sem glede tega povprašal odlič-
nega ordinuri ja gospoda Nomita, ki mi j e odgovoril, da se bosta le-temu težko 
ali pa sploh ne povrnila moč razuma in zdravje, in čeprav bi si nekoliko opo-
mogel, ne bo mogel nič več opravl jat i organistovske posle; zato n a j si Vaša že 
imenovana častitost oskrbi drugo osebo, ki bo lahko stalno opravl ja la naloge 
organista, in n a j ne čaka v negotovosti na povratek tega. 
Nadal je sem dal razdeliti že vse knj ige , ki sem j ih kupil s svojim lastnim 
denar jem, tako Abecedne kot Katehetske in Evangel jske, in sem j ih poslal v 
o k r a j Vaše že imenovane častitosti ; od teh starejših primerkov ni ostalo drugega 
kot le neka j izvodov. Vendar pa so tuka j v Sombotel ju pri meni Abecedne 
kn j ige iz univerzitetne tiskarne, toda vsak izvod te izdaje stane 10 k r a j c a r j e v , 
in čeprav j ih sam pošil jam Vaši že imenovani častitosti za slovenske otroke, j ih 
moram plačati s svojim denar jem; spričo tega na j Vuša gori navedena častitost 
poskuša na j t i kakšen način, kako bi pritegnila starše slovenskih otrok, da bi 
kupovali kn j ige za svoje otroke, ki bodo šli v šole. K l j u b temu pa tokrat poši-
l j am 15 primerkov Abecednikov in 8 Katekizmov, ki n a j se razdeli jo po pa-
metnem preudarku in premišl jeno. 
In končno, o natisu Zgodb svetega pisma, ki j ih j e Vaša že imenovana časti-
tost prevedla v slovenski jezik, bom Vašo častitost obvestil takoj , ko se bom 
v n a j k r a j š e m času dogovoril in pogodil s t i skar jem. Sicer pa podel ju jem očetov-
ski blagoslov in ostajuin s poklonom 
Vaši gori imenovani častitosti 
Gospodu vicearhidiakonu Slovenske kra j ine 
Miklošu Kiizmiču. 
Poslano 20. m a j a 1795. 
X X X V I I I . — 21. oktobra 1795. 
Excell(entissi)me, lll(ustrissi)me, ac R(everen)d(issi)me Domine, 
D(omi)ne Ep(isco)pe, Domine, D(omi)nc mihi 
Grut(io)s(issi)nie, Benig(nissi)me! 
Dignabatur quidem Ex(ce)ll(en)tia Vestra mihi clementer rescribere, se cum 
typographe acturam intuitu imprimendae S.|acrae] Historiae verum siquidem 
eo in merito nullas ab Ex(ce)ll(en)tia Vestru acceperim adusq(ue) lit|t]eras, serie 
p(rae)sentium sup(p)liciter oro, obtestorq(uc) Eandem Ex(ce)ll(en)tiam Vestram, 
n(on) dedignetur me Suo gratiosissimo responso tandem consolari Eadem Ex-
(ce)ll(en)tia Vestra. In reliquo magnifieis favoribus, et altis gratiis perdemisse 
coin(m)endatus sup[p]lici cum veneratione emorior. 
Ejusdem Ex(ce)l l (en)t iae Vestrae 
Inf imus Capellanus Nicolaus 
Küzmics Par.(ochus) Sz(ent)t-
Bcned|ekiensis) (manu propria). 
In valle Ivanôcz 21» «bris [Oetobris) 795. 
21. 8br(is) [Oetobris] 1795. 
Par,(ochus) S.fancti] Benedicti 
R[esponsumj 12 9br(is) [Novembris] 795. 
Prevzvišeni, presvetli in prečastiti gospod škof, 
meni zelo naklonjeni in predobrotl j ivi gospod! 
Vaša prevzvišenost mi j e sicer blagovolila pri jazno odpisati, da se namerava 
pogajat i s t iskar jem glede natisa Zgodb svetega pisma, vendar ker v tej stvari 
doslej od Vaše prevzvišenosti še nisem sprejel nobenega pisma, zato Vašo pre-
vzvišenost s pričujočim pismom ponižno prosim in rotim, n a j me ne zavrne 
naposled potolažiti s svojim predobrotnim odgovorom. Sicer pa se na jvdane jc 
priporočam velikodušni nuklonjenosti in visoki blugohotnosti ter os ta jam z vda-
nim spoštovanjem 
Iste Vaše prevzvišenosti 
na jneznatnejš i kaplan Mikloš 
Kiizmič, župnik pri 
Sv. Benediktu (svojeročno). 
V dolini Ivanôcz 21. oktobra 1795. 
21. oktobra 1795. 
IPisino] župnika pri Sv. Benediktu. 
Odgovor 12. novembra 1795. 
X X X I X . — 7. decembra 1795. 
Excell(entissi)me, Jll(ustrissi)me, ac R(everen)d(issi)mc Domine, 
D(omi)ne Ep(isco)pe, Domine, D(omi)ne mihi Gratiosissiine! 
Jucundum fuit mihi intelligere e grutiosissimis de dato 19» Novembris E x -
(ce)ll(en)tiue Vestrae Lit|t]eris, c i rca impressionem S.|acrae] Historiae cum 
efuto typographo Ex(ce)U(en)tiain Vestrum op[p]ortuna clement(er) j am egisse; 
verum 500 exemplaria duntaxat pro pueris vandulieis pauca futura esse prue-
video; humill ime proinde exoro Eandem Ex(cc) l l (en)t iam Vestram, quatenus 
eadem hue occasione plura exemplar ia imprimi facere n(on) dedignetur Ex(ce) l -
I(cn)tia Vestra ; copiosa est enim utriusq(ue) sexus juventus praedictum libellum 
m a x i m o animi desiderio exspectans. Centum Alphabetarios me rite acccpisse, 
et illico Szegedinu(m) ad compactorem 1 transposuisse perdemisse significo E x -
(ce)ll(en)tiae Vestrae, daturus operam, ut coru(m) pretium suo tempore* valeam 
huinillime numerure Ex(ce)l l (en)t iae Vestrae. 
Cum autem Libelli Catechetici defecerint, qui sunt maxime necessarii, 
quorum causa fréquentés ud ine f iunt recursus, n(on) dedignetur Ex(ce)l l (en)t ia 
Vestra eorum reimpressionem gratiosissime ordinäre,3 prout et Libelli Precatori i , 
cu jus reimprimendi facultatem in nupernis meis lit[t]eris ab Ex(ce) l l (en)t ia 
Vestra humill ime exoraveram. 4 
Quod deniq(ue) concernit versionem S.[acrae] Scripturae, candide fateor 
coram Ex(ce) l l (en)t ia Vestra, illam ne quidem adhuc me inchoasse, tum, quod 
eatenus ab Ex(ce) l l (en)t ia Vestra nullam com(m)issione(m) perceperim, tum 
quod de patrono omnino desperaverim.5 In reliquo, expertis pretiosissimis favo-
ribus, et magnif ic is gratiis perdemisse com(m)endatus, sup(p)lex persisto. 
E jusdem Ex(ce) l l (en)t iae Vestrae 
Inf imus Capellanus Nicolaus 
Küzmics Parochus Sz(en)t 
Bened[ekiensis| (manu propria) . 
In valle Ivanôcz 7 a . Xbr(is) [Decembris] 795. 
P.[ost] S . [cr iptum] Joannes Novak Martydncziensis orphanus, et convertita, 
anno priore ad orphanotrophium Ginsiense receptus, sed cu(m) altioris staturae 
existentem puduerit inter parvulos versari, reversus est, recenter vero se recepit 
Szegedinum arti fer[r ]ar iae operam daturus, cui, ut subsidium, quale nimiru(m) 
e jusmodi pueris, orphanotrophistis, qui seinet arti meclianicae dedunt, consuevit 
dari, clementissime resolvere n(on) dedignet(ur) Ex(ce) l l (en)t ia Vestra, perde-
misse sup(p)lico ex his rationibus: 1°, quod tainetsi praedictus puer inconfessus 
Ginsio reversus sit, super quo nimiru(m) sibi gratulabatur mater e jus adurserit-
q(ue) fi l ium ad peragendain quo celerius in oratorio Puczinczensi more Luthera-
noru(m) confessionem, ille nihilominus c lancular ie ad me venerat suscipiendo-
rum orthodoxae religionis sacrainentor(um) cuusa. Quod resciens mater m a x i m o 
erga ipsum exarsi t odio, im[m]o et ad me veniens furibunda graviter mihi e x -
probravit , quod ipsum ad nostrae religionis sacra admiserim: ad(d)ens, quod 
ipsu nullam ainplius curam conversi habi tura sit. 2d°, quod re ipsa a consan-
guineis suis nuper multas vexas perpcti debuit, nd quas evitnivdas, Szegedinu(m), 
prout dictum est, se recepit. 31,0, quod pictati puer nimiru(m) sit nd(d)ictus, ut 
adeo miret(ur) magister ejus, pueru(m) inter acatholicos enutritum ritus catho-
licorum tain ac [c ]uratc observare. 
7 a Xbris [Decembris] 795. 
Par(ochus) Sz[ent] Benedek|icnsis] 
R|esponsum] 12 Xbris |Deceinbris] 795. 
Prevzvišeni, presvetli in prečastiti gospod škof, 
meni zelo naklonjeni gospod! 
Pr i je tno mi j e bilo, ko sem zvedel iz premilostnega pisma Vaše prevzviše-
nosti z dne 19. novembra, da j e Vaša prevzvišenost pri navedenem t iskar ju bla-
gohotno že ukrenilu, kar j e potrebno za natis Zgodb svetega pisma; zdi se mi pa, 
da bo samo 500 izvodov za slovenske otroke premalo; spričo tegu najponižneje 
prosim isto Vašo prevzvišenost, n a j ne odkloni, da ob tej priliki dd natisniti 
več izvodov; številna j c namreč mladina obojnega spola, ki z na jveč j im hrepe-
nenjem pr ičaku je omenjeno knj ižico. Vaši prevzvišenosti na jvdane je sporočam, 
da sem 1000 Abecednikov v redu prejel in j ih takoj poslal napre j v Szeged 
h knjigovezu;1 potrudil se bom, da bom lahko ob svojem času z vso skromnostjo 
odštel Vaši prevzvišenosti plačilo zanje.2 
Ker pa so pošli Katekizmi, ki so najbolj potrebni in po katerih pri meni 
najpogosteje povprašujejo, naj ne odkloni Vaša prevzvišenost premilostno od-
rediti njihov ponatis,3 kot tudi za Molitveno knjižico, za katero sem Vašo pre-
vzvišenost v svojem prejšnjem pismu najponižneje prosil dovoljenja za po-
natis.4 
Kar pa zadeva prevod Svetega pisma, naj ob koncu iskreno priznavam 
Vaši prevzvišenosti, da ga še niti pričel nisem, bodisi ker glede tega nisem 
dobil nobenega naročila Vaše prevzvišenosti, bodisi ker sein docela obupal nad 
zavetnikom.5 Sicer pa se najvdaneje priporočam že dokazani predragoceni na-
klonjenosti in velikodušni blagohotnosti ter ostajam s ponižnimi prošnjami 
Iste Vaše prevzvišenosti 
V dolini Ivanôcz 7. decembra 1795. 
najneznatnejši kaplan Mikloš 
KUzmič, župnik pri Sv. Benediktu 
(svojeročno). 
Pripis. Ivan Novak iz Mart janec , sirota in spreobrnjenec, j e bil p r e j š n j e leto 
sprejet v sirotišnico v Küszegu; ker pa j e viš je postave in ga j e bilo zato sram 
muditi se med majhnimi otroki, se j e vrnil in pred kratkim odšel v Szeged, da 
bi se izučil kovaške obrti. Na jvdane je prosim Vašo prevzvišenost, n a j ne zavrne, 
da bi mu blagohotno izplučali podporo, ki j o pač navadno da je jo takim dečkom 
sirotiščnikom, ki se posvete mehanski obrti, in sicer iz teh razlogov: 1) čeprav 
se j e omenjeni deček vrnil iz Köszega nespovedun in se j e tega n jegova mati 
zelo ruzveselila ter sililu sina, nuj č impre j opravi spoved po luternnskem načinu 
v puconski molilnici, j e on k l jub temu skrivuj prišel k meni, du bi prejel zukra-
inente prave vere. Ko j e mati to zvedela, j e vzplamtelu v divji jezi do n jega, 
besna prišla celo k ineni in mi očitulu, zaka j sein gu pripustil k svetim obredom 
naše vere, ter dodala, du odslej ne bo več skrbelu za spreobrn jenca ; 2) od svojih 
sorodnikov j e moral prestuti zares mnogo hudega in, da bi se temu izognil, j e 
kot rečeno odšel v Szeged; 3) deček je zelo nagnjen k pobožnosti, tuko da se 
1 Szeged = mesto ob Tisi, nekoliko sevcrneje od sedanje madžarsko- jugo-
slovunske meje. 
2 Kot j e naročil škof v dopisu z dne 20. muju 1795, du nuj pluču 10 vinar jev 
za izvod ubcccdniku. 
3 Škofu j e Kiizmič prosil zu ponatis dveh k n j i g : katekizma in molitveniku. 
T o j e bilo že konec leta 1795. Kot poroča Šlebinger, j e letu 1796 izšel drugi 
nutis Knige molitvene v Sombotel ju pri Antonu Siessu (SBL I, str. 599). — Isti 
Anton Siess j e letu 1804 ponatisnil katekizem Kratko summo. Hranim izvod 
Kiizmičevegu katekizmu, ki gu j e tudi natisnil isti Anton Siess v Sombotel ju, 
u j e brez letnice: »Stampana v-Szomboteli , pri 'Siess Antoni vu leti.« — Mislim, 
du j e to drugi natis Kratko Summe in j e bil nat isnjen leta 1796 obenem s Knigo 
molitveno. Tuko j e škof ustregel obemu Kiizmičevima prošn jama. 
4 Leta 1796 j c torej škof Szi ly dul na željo Miklošu Kiizmiču ponatisniti ku-
tekizem in molitvenik: glej tudi dopis X X X V I I ! 
5 Kiizmič misli nu mecena, ki bi bil krit stroške zu tisk. 
čudi njegov mojster , da zna deček, vzgojen med nekatoličani , tako skrbno izpol-
njevati katoliške obrede. 
7. decembra 1795 |Pismo| župnika pri Sv. Benediktu 
Odgovor 12. decembra 1795. 
XL . — 12. d e c e m b r a 1795. 
D.|omino| Nicol|ao| Kiizmits 
Par(ocho) Sz-Ientj Benedekien(si) 
Re(vere)nde Domine P a r o d i e &(et) V[ice|A|rchi|Diacone! 
Ad litteras Praet( i tula)tae D(ominationis) V(est)rae 7 m a l iujus ad me datas 
sequentibus respondeo. Quingenta ilia excniplar ia Historiae Bibl icae in Vindi-
ca(m) linguam a Praet( i tula)ta D(ominatione) V(est)ra translatae, quae imprimi 
curabo, gratis inter pueros Vandalicos distribui fac iam. Sed praeter haec aliquot 
centena exeinplaria typographus ex parte quoq(ue) sua imprimet, quae tolera-
bili pretio successu temporis distrahet. Idcirco, si 500 exeinplaria defecerint ad 
ilium pro emptione dirigi parentes ас alii possunt. Interim Praet( i tula)tae D(o-
minationi) V(est)rae committend(um) esse duxi, quatenus pueris Vandalis scholas 
frequentantibus, ant postquain etiam illas deseruerut, omni op[p)ortunitate pro-
ponat, ac eosdem adhortetur, ut libros suos aestiment, ac diligcntius custodiant, 
neq(ue) tain cito destruant. 
Pretium Librorum Alphabetarior(um) N r ° |numéro] centum nuper bine 
transpositorum praestolutur. 
Librorum C a t h e c l ! = tech]cticorum, &(et) Precatoriorum rei|m]pressionem 
cquidem lubentissime procurare adlaborabo, dummodo benefactor quipiam se 
offerat , qui expenses necessaries pro impressionc eor(um) requisites resolvat. 
Quod S.|acrae] Scr ipturae versionem attinet. i l la(m) medio D.|ominij Praepo-
siti Mujoris Stephani Boros Praet( i tula) tac D(ominationi) V(cst)rae ante aliquot 
j (ain) anuos commisi, ac suasi. ac etiam nunc suadco, ut ilia in cum Divinu gratia 
inchoet, ac perf icere studeat. nec multum inodo de patrono & (et) benefactore 
expenses impressionis resoluturo sit sollicita, quem suo tempore, si puratam 
S.|acrae] Scr ipturae in Vindicu(m) idioma translationem habuerit , Optimus Deus 
mittet, ас procurabit . 
Joanni deniq(uc) Novak e Parochia Metre Martyunczensi oriundo utq(ue) ad 
rcligionem nostrum Romano cetholico(m) converso, nunc vero Szcgedini a rte [ ! = i| 
ferrariae operam danti illud subsidiuin, quod orpbunis pueris in opificio cxisten-
tibus, dum orphanotrophium egrediunt(ur), ab orphanotrophio dari solet, resolvo, 
cu jus intuitu sen ille. sen vero Praet( i tula)ta D(ominatio) V(est)ra apud D.|oini-
II u m j orphanotrophii Ginsiensis praefectu(m) se insinuet, u quo subsidiu(m) 
illud preestebitur . Caeterum reversi|l = o| illi quantu(m) fieri potest invigilet 
Praet( i tula)ta D(ominatio) V(est)ra, ac invigilari faciat , ut in fide orthodoxe 
firiniter persistant, neq(ue) aliquu seu matris , seu cognatorum oc|c]ultis viis 
agendi ratione corrumpatur , atq(ue) seducet(ur) . In reliquo patcrnam benedictio-
ncm impertiens jugi propensione manco. 
Preet( i tulu)tae D(ominationis) V(est)rae 
D.|omino] Paroclio Sz.[ent| Benedekiensi. 
Exp(edituin) 12a Xbr(ts) |Decembris| 795. 
Gospodu Miklošu Kiizmiču, 
župniku svetobenediškemu 
Častiti gospod župnik in vicearhidiakon! 
Na pismo, ki mi ga j e poslala 7. tega meseca Vaša gori naslovl jena častitost, 
odgovar jam naslednje. Petsto tistih izvodov Zgodb svetega pisma, ki j im bom 
oskrbel nutis in ki j ih j e Vaša že imenovana častitost prevedla v slovenski jezik, 
bom dal brezplačno razdeliti med slovenske otroke. Toda razen teh bo t iskar 
natisnil neka j sto izvodov tudi po svoji plati, ki jih bo nato prodaja l po zmerni 
ceni. Zato se bodo starši in drugi lahko obračal i n a n j za nakup, če bi onih 500 
izvodov pošlo. O b tem sem mislil, da bi bilo prav, ko bi Vaši že imenovani 
častitosti omenil, nuj ob vsuki priliki opozar ja in vzpodbuja slovenske otroke, 
ki obiskuje jo šole in tudi potem, ko so j ih že zapustili, du na j spoštuje jo svoje 
knjige, nuj j ih skrbne je varu je jo in jih tako hitro ne uniči jo. 
Za sto Abecednih knjižic, ki sem jih nedavno poslal tja, pričakujem plačilo. 
Ponovni nutis Katekizmov in Molitvenih knjižic bom zelo rad pomagal 
oskrbeti, samo du bi se nuni ponudil kukšen dobrotnik, ki bi plučul zu njihov 
natis potrebne zahtevane izdatke. 
Kur se tiče prevoda Svetega pisma, sein ga Vaši prej navedeni častitosti 
naročil in svetoval že pred leti. po posredovanju gospoda višjega prošta Štefana 
Borosa, in svetujem tudi zdaj, du ga z božjo pomočjo začne in skuša dokončati 
ter naj preveč ne skrbi, kateri zavetnik ali dobrotnik bo poravnal stroške za 
natis; ob svojem času ga bo že poslal in poskrbel dobri Bog, da bo le pripravljen 
prevod Svetega pisma v slovenski jezik. 
In končno Ivanu Novaku, ki izhaja iz matične inurtjunske župnije in se je 
spreobrnil k naši rimsko katoliški veri, zdaj pu se ukvurju s kovaško obrtjo 
v Szegedu, bom izplačal tisto pomoč, ki jo navudno daje sirotišnica tistim 
dečkom, ki odhajajo iz sirotišnice, da se priuče obrti; glede na to nuj se on 
uli pu Vušu že imenovunu častitost obrne na gospoda predstojnika sirotišnice 
v Köszegu, ki bo to podporo izročil. Sicer pa nuj Vaša že imenovana častitost 
tega povratnika kolikor mogoče nadzira in dû nadzirati, da bo trdno vztrajal 
v pravi veri in du gu ne bodo pokvarile in zapeljale kakšne temne poti obnaša-
nju njegove inutere ali sorodnikov. Sicer pa podeljujem očetovski blagoslov in 
ostujain s poklonom 
Vuši gori imenovani častitosti 
Gospodu župniku svetobenediškemu. 
Poslano 12. decembru 1795. 
XLI. — 12. decembra 1798. 
Rcverende Domine Parodie et V(ice) A(relii) Diacone!1 
l a m 17. Aug. anni delabenstis 1798 Praet( i tulu)tae D(ominationis) V(est)rae 
perseripsi Rituuliu Strigoniensiu* Saburiue iipud Bihliopoluni compururi posse, 
l l i n c si D(omi)ni Districtus sni Parochi prout litteris suis 25 superioris mensis 
Noveinbris ud me dutis insinuât, eorundem egentiam habent, Rituali Strigoniensi 
uti, utque i 11 ti cl sibi compurure possunt. Pretium cujusl ibet Exemplar i s ab uno 
floreno et 30 crucigcris una cum compactura venit, j amque crgu litteras Praet( i-
tula)tae D(ominationis) V (est) rac juniori compactori romano catholico Kiré ly 
in commissionem dari curaveram ut 14 exemplar ia Ritualiuin Strigoniensiuin, 
quae Praet ( i tula) ta D(ominatio) Y(est)ra desideraverat, quocius comparet. Neque 
ambigo intra paucum tempus eundem procuraturum esse, dummodo Praet( i tula)-
ta quoque D(ominatio) V(est)ra pretium Sabar iam transponere non intermittat . 
Praeprovocat is quoque litteris meis insinuaveram ex Catecheticis libris 
aliquot dumtaxat exemplar ia superesse, quae pro occursuris conversionis ac 
necessitatis casibus istliic conservantur, reliqua autem exemplar ia meis sump-
tibus im pressa gratis distribui curaveram. Hinc impressionem eorundem novius 
nulla ex parte in me suscipere possum; alioquin nulli Diocesis meae Districtui 
tanta commoda praestiti , quanta Tôthsâgiensi ; sed nempe ipsimet Domini Pa-
rochi Districtus Tôthsâg parum pro similibus rebus zelare et omnia gratuito 
dumtaxat praestolari videntur. Caeterum existunt apud me libelli Alphabetici 
Universitatis Pesthiensis quae eorundem pretium in crucigeris 10 def ix i t , ' e x 
quibus 100 exemplar ia propria mca pecunia sol vi, atque distribui effect ice feci. 
Si proinde ex his Districtuales D(omi)ni Parochi desideraverint tot praesto lia-
bebunt exemplaria , quot voluerint, dummodo defixum ab Universitate pretium 
deponant. In reliquo paternam Benedictionem impertiens jugi propensione maneo 
Praet( t i tula)tae D(ominationis) V(est)rae 
D . Nicolao Kiizmits VADiacono Tôthsâghiensi . 
Expedi tum 12. Decembris 1798. 
Častit i gospod župnik in vicearhidiakon! 1 
Že 17. avg. tekočega leta 1798 sein v pismu sporočil, da se pri knj igotržcu 
v Sombotel ju luhko naroči jo estergomski rituali.2 Zatorej , če j ih gospodje župniki 
potrebuje jo za uporabo, kakor ste mi v svojem pismu dne 25. novembra prejš-
n jega meseca omenili, si j ih lahko oskrbi jo . Cena vsakega pr imerka znaša 
1 floren in 50 k r a j c a r j e v obenem z vezavo: in že sem glede na Vaše pismo 
m l a j š e m u k n j i g o v e z c u r imskemu katol ičanu Kirûlyu dal naroči lo , da 14 pri-
merkov estergomskih ritualov, katere ste želeli, č impre j pripravi . In niti ne 
dvomim, da bo isti v kratkem gotov, medtem p a tudi Vi ne pozabite poslati 
denar ja v Sombotel j . 
V prej omenjenem svojem pismu sem tudi poročal, da j e ostalo le neka j 
primerkov katekizma, ki so hran jeni za bodoče primere spreobrnitev in potreb, 
ostale pr imerke pa, ki so tiskani na moje stroške, sein zastonj razdelil. Odsle j na 
1 T a dopis j e priobčil s prevodom Ivan Zclko že leta 1957. toda brez datuma. 
Prepis mu j e oskrbel takratni škof i jski arhivar prelat dr. Gvulu Géfin. (Iv. Zel-
ko, Mikloš Kiizmič. Prekmurska knj ižnica 1. str. 25—26.) V latinskem besedilu 
j e neka j napačnih prepisov, tuka j ob javl jeno besedilo je točncjše in prevod pru-
vilnejši . ?.e Zelko opozar ja , da j e to Szi ly jevo pismo bilo zadnje , ki ga je pisal 
dekanu Kiizmiču. Umrl j e namreč 2. j a n u a r j a 1799, tri tedne pozneje. (Géfin I I I , 
str. 408.) 
2 T a estergomski ritual j e bil nat isnjen leta 1745. Oskrbel ga ie takratni 
estergomski nadškof in primas l m r c Eszterlmzy. Za prekmursko cerkveno zgo-
dovino j e Eszterhûzy pomemben zato, ker j e bil v letih 1708—1722 zagrebški 
škof in kot tak nadpastir tudi dolnjega Prekmur ja , ki j e s celotnim delom prek-
murskega dela beksinskega urliidiukonata spadalo do leta 1777 k zagrebški ško-
f i j i . (B. Banglia, Katol ikus lexikon U. Budapest 1931, str. 51. — Josip Butorac, 
Zagrebački biskupi i nadbiskupi 1094—1944. Kulturno poviestni zbornik zagre-
lmčke nadbiskupi je . 1. dio. Zagreb 1944, str. 57.) 
noben način ne morem ponovno sprejeti nase (stroške) za tisk teh; sicer nisem 
nobenemu okra ju svoje škof i je izkazal toliko dobrot, kot Slovenski k r a j i n i ; toda 
vsekakor se zdi, da so gospodje župniki Slovenske kra j ine premalo vneti za 
slične reči in da pravzaprav vse zastonj pr ičaku je jo . Sicer so pa pri meni 
abecedniki peštanske univerze, ki j e določila nj ihovo ceno na 10 kra j car jev , 3 
od katerih sem 100 primerkov plačal s svojim lastnim denar jem in j ih dejansko 
dal razdeliti. Če si torej teh želi jo dekani jski gospodje župniki, bodo imeli na 
razpolago toliko primerkov, kolikor j ih hočejo, samo da p lača jo od univerze 
določeno ceno. Sicer pa podel ju jem očetovski blagoslov in osta jam s poklononi 
Vaši pre j imenovani častitosti. 
Gospodu Nikola ju Kiizmiču — dekanu Slovenske kra j ine . 
Poslano 12. decembra 1798. 
3 Cena j e ista, kot jo omenja škof v svojem pismu z dne 20. m a j a 1793. 
loan Škafar, 
Radl je ob Dravi 
M E D N A R O D N A K O M I S I J A ZA P R O U Č E V A N J E S T R U K T U R E S L O V A N S K I H 
JEZIKOV 
Konec septembra in začetek oktobra 1.1, j e bilo v Skopju v organizaci j i 
Makedonske akademi je znanosti in umetnosti v prostorih Inšt i tuta za makedon-
ski jezik 10. zasedanje Mednarodne komisi je za študi j slovnične zgradbe slo-
vanskih jezikov. 
T a komisi ja je , kot številne druge (npr. zu izrazoslovje, kn j ižne jezike, fone-
tiko, stilistiko, diulektologijo . . . ) , organ Mednarodnega slavističnega komite ja . 
Njeno pr izadevanje gre zu tem, du bi izdelala teoretične podstave za opis slo-
vanskih jezikov, ki bi ustrezale sodobnemu s tan ju jezikoslovja. V glavnem se 
lahko reče, du nova teoretična stavba opisa slovanskih jezikov n a s t a j a na podla-
gi dozorelega strukturalnega jezikoslovja, obogatenega z zanesl j ivimi odkri t j i ge-
nerativne (tvorbene) slovnice, zlasti pa okrepl jenega z modernim pomenoslov-
jetn. Nu koncept opisa novih slovnic vpliva poleg tega tudi dejstvo, du so slov-
nice numenjene razmeroma širšemu uporabniku, ki v svoji spre jemni zmoglj i-
vosti seveda ni izravnan z na jmodernejš imi , čeprav tematično še zmera j omeje-
nimi generutivnimi pogledi na slovnico oziroma jezik sploh. 
Zadnj i čas sta v središču pozornosti komisi je za slovnično zgradbo češki 
in pol jski načrt nove slovnice, izdana kot interni publ ikaci j i tudi za člane ko-
misije. Podrobneje j e za seduj izdelan češki pro jekt (Vedeckâ synchronni mluv-
nice spisovné češtinv, Pruga, 1974), skupno delo F . Duneša, M. Grepla, K. Hau-
senblasa, Z. l l lavse, M. Komurku, J . Korenskega in R. Mrazka. T a pro jekt j e 
bil podrobneje obruvnavan že na zasedanju komisi je v Leipzigu leta 1974. 
V središču skopskega zasedanja pa je bil pol jski pro jekt (Gramatyka j çzyku 
polskiego), ki gu pod varstvom prof . akad. dr. S. B r b a n c z y k a vodi S. Topo-
liiiska, znana kušubistku in makedonistka. Njena zelo vidna sodelavca sta 
R. Laskowski in mladi M. Grochovvski (sodelujejo pa tudi še drugi), v Skopju 
pu j e v poljski skupini vidno nustopul še S. Karolak. 
Novo slovnico (sedaj v tisku) so že pripravili Rusi, spet pod vodstvom 
N. J . Svedove, ki j e eden vodilnih članov te komisi je . Svo je pro jekte so najavil i 
tudi Slovaki in Bolgari , slovnico pa pr ipravl ja jo tudi Lužičani v Budišinu 
(F. Mihalk, H. Faske) . Slovenska slovnica podobnega tipa, vendar individualno 
delo, j e v tisku, o kakem podobnem projektu slovnice za srbohrvaščino ali 
makedonščino ni slišati ; za nekatere dele slovnice srbohrvaškega jezika (sklad-
n ja) j e gotovo na jbo l j poklicana M. Ivič, ki j e na vseh zasedanjih komisi je zelo 
akt ivna. — Zelo lep projekt ruske slovnice j e izdelal Slovnični oddelek Kabi -
neta tujih jezikov Č S A V pod naslovom Zaklady koncepce Velké mluvnice sou-
časne rustiny (skupinsko delo O. Leške, V. Barnetove, Z. Skoumalova, V. Stra-
kove in H. Križkove-Bčličove) . — Tvorni so tudi Belorusi, Ukra j inc i pa se 
v komisi j i malo po jav l j a jo . 
Komisi jo j e doslej zelo uspešno vodil B. Havrânek, n jen močno zaslužen 
sekretar pa j e bil M. Grepl iz Brna . Za napre j j e bilo v Skopju vodstvo komisi je 
zaupano Pol jakom, s prof. Urhanczykom na čelu. Članstvo komisi je tvori jo 
zastopniki za posamezne slovanske jezike, in sicer tako, da ima jo večj i jeziki 
in jezikoslovja po več članov, man jš i jeziki pa po enega (slovenščina referenta, 
srbohrvaščina M. Ivič in J . Popoviča, makedonščina B. Korubina. pre j B . Ko-
neskega). 
Komis i ja se na zasedanja pr ipravl ja v okviru t. i. nacionalnih komitejev za 
posamezne jezike (pri nas so ii prakt ično mrtvi) , sicer pa na zasedanjih, ki so 
načeloma vsako leto na ozemlju kakega slovanskega j ez ika ; v času. odkar j e 
v n j e j zastopana tudi slovenščina, leta 1971 v Smolenicah na Slovaškem, 1972 
v Beogradu, 1973 v Moskvi, 1974 v Leipzigu in letos (kot rečeno) v Skopju . 
Prireditel j i zasedanja nosi jo razen stroškov za organizaci jo in tisk še stroške 
za s tanovanje in hrano članov komisi je . Nu prvi pogled se zdi to predrago za 
posamezno deželo, posebno manjšo ali majhno, kot j e naša, ker pa so obveznosti 
za vse enake, j e taka ureditev v bistvu bol j ekonoiničnu in glede na denarne 
možnosti mnogih članov komisi je tudi edina možna, sa j omogoča članom komi-
si je za domač denar udeležbo na toliko zasedanj ih v tuj ini , kolikor j e slovan-
skih jezikov (oziroma članov komisi je zanje) . 
Zal v Jugoslavi j i trenutno (in že dal j časa) ni naslova, na katerega bi se 
bilo mogoče obrniti s prošnjo zu f inanc i ran je takih zasedanj, sa j ustrezni pra-
vilniki (npr. pri RSS) ne predvidevajo izdatkov za hrano in s tanovanje članov 
komisi je . Kolikor so doslej bila taka zasedanja v Jugoslavi j i , gre za to zasluga 
l judem na posebno uglednih položaj ih v akademi jah znanosti in umetnosti 
(akad. prof. dr. T . Logar v L jub l j an i , ukad. prof. dr. M. Stevunovič v Beogradu, 
akad. prof. B. Koneski v Skopju) , ki j im odpirujo posebne denarne vire za to 
prepotrebno vkl jučevunje jugoslovanske slnvistike v mednarodna znanstvena 
snovanja . 
Za uspešen potek zasedanja v Skopju (vkl jučno z enodnevnim izletom preko 
Titovegu Velesa in Prilepu v Kruševo) je vzorno skrbel ukad. prof. dr. B. Vidoe-
ski, gotovo pa bi do /.usedanju komisi je v Skopju težko prišlo, če se zunj ne bi 
bil zavzel akad. prof. B. Koneski. predsednik Makedonske akademi je znanosti 
in umetnostni. Njegova nenehna dejavna in učinkovita skrb za makedonski je-
zik, jezikoslovje in knj iževnost j e lahko \zor drugim, ki imajo njegovemu enuk 
odločevalen in odgovoren položaj . 
Naslednje leto je zasedanje komisije predvideno na Slovaškem, za tem pa 
naj bi bilo v Bolgariji. 
Jože Toporišič 
Filozofska fakulteta, Ljubljana 
POPRAVEK 
Iz tehničnih razlogov je za razpravo Primerjalna slovanska metrika naveden 
le njen avtor za slovenski del, ki je obenem prevajalec preostalih delov raz-
prave; avtorji teh delov so v glavnem vidni že iz citirunja na prvi strani raz-
prave, ruski del pu je prispeval Mihail L. Gasparov (Moskva).