loto XXI. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za V« leta K) din, za ‘/< leta 45 din, mesečno 15 din; za Inozemstvo: 210 din. — Plača In toži se v Ljubljani TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrlio ŠtevilHa Uredništvo ln upravnlfitvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pil poSt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. - Tel. št. 25-62. fzhaia 0°*«*leljek, sredo ta petek Liubliana. sreda23. 1938 Mislite na bodoinost! Tuji kapital ustanavlja pri nas kar neprestano nova podjetja. Dostikrat je pri tem deležen raznih privilegijev. Tako ije mnogo tujih podjetij oproščenih vseh direktnih davkov, nekatere občine dajejo tujim industrijam brezplačna stavbišča, način odmerjanja družbenega davka enako omogoča tujim podjetjem, da imajo pri nas manjšo režijo, kakor bi jo imela v domači državi. Zaščitne carine, nizke delavske mezde in gotov odjem, vse to še povečuje rentabilnost teh podjetij. Mnogi to pospeševanje tujega kapitala hvalijo in pravijo, da se s tem povečuje proizvodnja ter zaposluje večje število delavstva. Nekaj resnice je vsekakor na tem, toda še bolj res je naslednje: Ko še ni bilo v Jugoslaviji tuje tvornice za čevlje, so bile domače bolj zaposlene in bila je poleg tega še vodno možnost, da nastanejo nove domače tvornice. Kdor bi danes začel novo tvornico za čevlje, ta bi bil že naprej obsojen na neuspeh. Tako je tudi z vsemi drugimi tvOrnicami, ki \ jih ustanavljajo pri nas tujci, in večinoma le z neznatnim kapitalom. Vsaka takšna tvomica pomeni, da je za Onega našega domačega podjetnika inanj prostora. Tako je vsak dan manjša možnost, da bi industrializacija dežele dala našim ljudem nove in dobre eksistenčne možnosti, ker bodo kmalu tujci na vseh gospodarskih področjih že pobrali vso smetano. Tako se more dogoditi, da bo industrializacija dežele sicer napredovala, da pa bo od tega imel glavni dobiček le tuji kapital, do-čirn bo za naše ljudi prostora le za kot najbolj preproste delavce z naj-slabšimi mezdami. Z drugimi besedami se pravi to, da bi vso velikansko razvojno možnost, ki jo ima Jugoslavija, zapravili in da za naš naraščaj že no bo več dobrega Prostora. Še težje posledice pa mora imeti, kadar prepuščamo — ih še s privilegiji po vrhu — svoje pozicije tujemu kapitalu še v trgovini. Ali se res ne zavedajo naši ljudje, da pomeni vsaka tuja veleblagovnica zmanjšanje trga za naše domače ljudi? Par veleblagovnic v Beogradu in Zagrebu iim po ena veleblagovnica v drugih večjih mestih, pa za leta dolgo ne bo P°stati noben trgovski po-nilt samostojen trgovec. Kveč-■ n« m J? m°Kel Še pririniti, da ■ s. ®nec v kateri velebla- ra p bo mogla zaradi velike ponudbe dobiti ljudi tudi za najbolj mzkepla2e_ Ali res ne mislimo na bodočnost? Ali res hočemo dopustiti, da bo naš naraščaj opeharjen za pozicije v našem gospodarskem življenju, ki smejo biti edinole njegove? danes je naval tujega elementa prj nas silno močan. Ne-vomno pa ^ ge močno narasel. Pozarjamo tu le na eno možnost. t l Uflaju je 166.000 Zidov. Če bi m zavladal nac. socialistični re-jm, kar sedaj nikakor ni več izločeno, potem moramo računati c jam z navalom tujega elementa, 1 bi pomenil za nas pravo gospodarsko katastrofo. Absolutno ni v nas prav nobenega antisemitizma *h nobenih rasnih predsodkov, toda naše gospodarstvo ni tako močno, da bi breme tako močnega navala moglo vzdržati. Samo realno Presojanje stvari, ne pa kakšni apriorizmi, zjas sili, da moramo že danes gledati na to, da bo nov naval tujega kapitela in tujega elementa zavrnjen. Tudi če bi bilo absolutno res, da nam tuji kapital nudi velike ugodnosti in da se v resnici zadovoljuje le s tem, da se njegov pri nas investirani kapital dobro obrestuje, vendar zaradi tega ne smemo pozabiti * na svojo bodočnost. Naj da tuji kapital sredstva za nove železnice, za nova pota, za velika podjetja težke industrije, toda naj ne posega na polja, ki jih morejo obvladati naši ljudje in katera moramo ohraniti za svoj naraščaj. Prav nič ni treba, da tuji kapital ustanavlja pri nas usnjar-ne, tvornice za nogavice, perilo, trikotažo, avtomontažne delavnice, veleblagovnice itd. Vse to moreijo z enakim uspehom opravljati tudi naši ljudje, tu ne potrebujemo tuje pomoči in zato nam tudi ni treba, da bi plačevali tujemu kapitalu za taka podjetja poseben davek. Naraščaju moramo prepustiti Jugoslavijo z bogatimi razvojnimi možnostmi, ne pa že od tujega kapitala razparcelirano gospodarsko ozemlje. Misliti moramo bolj na bodočnost in na naš naraščaj! Naš odgovor na popravek mestnega Predvsem moramo pripomniti, da bi si mestno poglavarstvo moglo sklicevanje na tiskovni zakon prihraniti, ker bi odgovor mestnega poglavarstva objavili tudi brez ozira na določbe tiskovnega zakona. Nam vendar ne gre za to, da bi vodili kakšno polemiko ali da bi iskali kako nasprotje z mestno občino, temveč nam gre le za to, da se s sodelovanjem vseh čim več stori za tujski promet v Ljubljani. In samo v stremljenju, da se dvigne tujski promet, smo tudi objavili svoj članek, čigar glavna misel je bila ta, da je Ljubljana baš v poletni sezoni, ki je zanjo glavna tujska sezona, najbolj mrtva in da ravno v poletni sezoni nudi tujcem najmanj. A včasih ni bilo tako in zato smo navedli, kaj je včasih Ljubljana že imela in kaj vse se je že opustilo, ne da bi se ustvarilo kakršno koli nadomestilo. A napraviti bi se moglo marsikaj. Tako je po zaslugi mestne občine zgrajeno v Ljubljani letno gledališče, ki pa se1 ne uporablja. Gotovo ni mestna občina kriva, če ni bilo lani vse leto nitf ene predstave v tem gledališču. Mislimo pa, da bi mogla mestna občina vplivati na gledališko upravo, da letno gledališče le ne bi ostalo čisto neizkoriščeno. V Ljubljani imamo nadalje zelo dober orkester ljubljanske filharmonije. Dosedaj še nismo čitali, da bi Ljubljanska filharmonija name ravala prirediti v letni sezoni kakšne koncerte. Čudili bi se tudi, če bi jih nameravala, ker bi morala računati z deficitom, kakršne so danes razmere v Ljubljani. — Ljubljanska filharmonija, ponavljamo znova, je odličen orkester, ki bi mogel že pri neznatnih subvencijah postati še mnogo bolj odličen orkester, in bi ga bilo treba izpopolniti samo z nekaj godbeniki. Koliko pa je v novem proračunu določene subvencije za Ljubljansko filharmonijo? Prav žal nam je, če moramo konstatirati, da posebne postavke za Ljubljansko filharmonijo v ljubljanskem proračunskem predlogu nismo zapazili. A kdo naj ima večjo dolžnost, da podpira Ljubljansko filharmonijo kakor Ljubljana? Saj mora biti Ljubljana naravnost vesela in ponosna, da je dobila tako odličen orkester zastonj, le zaradi idealizma njegovih članov. Drugod uživajo takšni orkestri vso podporo mestnih občin in tudi slovenska prestolnica se tej svoji kulturni dolžnosti ne more in ne sme izogniti. Ljubljana je danes brez koncertne dvorane, ki bi omogočala tudi ljudske koncerte. 2e pred leti in nato vsako leto smo poudarjali, da bi se morala zgraditi na ljubljanskem velesejmu velika dvorana, ki bi imela za več tisoč ljudi prostora. Takšna dvorana je v Ljubljani še zlasti potrebna, ker je vre- me v Ljubljani zelo nezanesljivo in je vsak nastop na prostem tvegan. S takšno dvorano bi bila ta tveganost premagana. Takšna dvorana ne bi pomenila nobenih ne-zmogljivih finančnih zahtev, ker že velesejmska uprava misli na to, da bi se zgradila takšna dvorana. Samo malo iniciativnosti, malo dobre volje je treba, pa bi tudi v Ljubljani imeli takšno dvorano. Če bi imeli takšno dvorano, potem bi mogli prirejati tudi glasbene festivale, velike plesne prireditve itd. Malokatero mesto ima toliko pevskih zborov ko Ljubljana, a to je treba izkoristiti. Ugovarja se nam, da je Ljubljana že priredila takšne festivale, ki pa so veljali mnogo, a da se zaradi njih tujski promet ni dvignil. Na ta ugovor treba reči, da je vendar malo preveč zahtevano, da bi moral prvi festival kar že pritegniti veliko število tujcev. Za takšne uspehe je potrebno dolgoletno delo, da dobi Ljubljana mednarodni sloves po svojih festivalih. Vprašanje je le r tem, če ima Ljubljana takšne tinflči, da ji tak, otoves lahko pribore. Po našem prepričanju ima Ljubljana taksne moči, samo te nimajo prilike, da bi se prav uveljavile. Seveda pa takšne prireditve veljajo, ker zastonj ni nobena reč na svetu. Toda za takšne stvari mora biti denar, ker so to produktivne investicije. Tudi ljubljanski radio bi mogel biti krepka podpora, da bi dobila Ljubljana mednarodni sloves po svojih glasbenih prireditvah. Seveda pa bi moral potem biti program ljubljanske radijske postaje precej drugačen, kakor pa je danes. Ljubljana ima velike možnosti, da postane privlačno mesto za tujce. Toda danes je še daleč od tega, in ne bomo prišli naprej, če si ne bomo upali vseh pomanjkljivosti priznati. Najprej je treba ustvariti pogoje za tujski promet, najprej je treba poskrbeti, d® se tujcem nekaj nudi, šele potem pridejo na vrsto reklamne brošure, plakati, albumi in druge podobne tiskovine. To je prava pot za uspešno tujsko propagando. Tako se zida od temeljev navzgor! Nikakor ne rečemo, da mestna uprava ne bi prav nič storil^ za tujski promet. Mi samo pravimo, da stori mnogo premalo. To, kar pravi mestno poglavarstvo v svojem popravku, se sicer lepo bere, če pa človek vzame v roke mestni proračun, izgine' vsa lepota tega branja. Kajti vsi prispevki za tujski promet, ki jih predvideva proračun, znašajo le 100.000 din, kar je gotovo mnogo premalo. Teh sto tisoč din pa se deli tako-le: din Propagandni članki in inse-rati v tujih in domačih časopisih in revijah . . 20.000 Podpora za tujsko-promet- ne prireditve in akcije v Ljubljani..................10.000 Prispevek gostilničarski strok.-nadaljevalni šoli . 10.000 Promenadni koncerti . . 10.000 Izdaja reprezentativnega albuma mesta Ljubljane . 20.000 Nabava 50 izvodov »Kronike« v svrho zamenjave z drugimi tujsko-prometni- mi revijami.................8.000 Članarina Zvezi za tujski promet....................' 2.000 Razni izdatki (nabava tuj-sko-prometne literature, vzdrževanje mestnih prenočišč, pranje perila) . 10.000 Podpora olepševalnemu odseku in razni izdatki . . 15.000 Po našem mnenju so skoraj vse te postavke premajhne in z njimi Trgovci iz ljublj. okolice imajo svoj redni letni občni zbor v veliki dvorani Trgovskega doma v petek dne 25. t. m. ob 9. uri dop. z običajnim dnevnim redom. Uprava Združenja trgovcev. ne more turistični odsek napraviti dosti, pa če bi delovali v njem sami ženiji in iznajditelji. Saj dobi turistični odsek dejansko le 45 tisoč din, to ni niti 4000 din na mesec. Kaj pa naj naredi s takšno vsoto? Vemo, da so finančne naloge občine zelo težke, ker so njene naloge vsak dan večje, njena gospodarska sila pa v tem razmerju ne raste. Toda za dvig tujskega prometa, ki edini more prinesti Ljubljani novih dohodkov, pa je pri 115 milijonskem proračunu oz. pri 74 milijonskem, če odštejemo mestna podjetja, znesek 100.000 din absolutno premalo. Saj dobi mostna občjna samo od davščine na prenočišča 250.000 din. Vsaj ta znesek bi se moral v celoti porabiti za tujski promet, če se že ta davščina ne more opustiti, kar bi pa bilo s stališča pospeševanja tujskega prometa edino pravilno. Ponavljamo: ne gre nam za polemiko, temveč le za dvig tujskega prometa in zato se naj naše besede tudi tako sprejmejo. Tujski promet v Ljubljani se mora dvigniti, da bi se pa to zgodilo, treba tujcem nekaj nuditi. Javna dela In Slovenila Novi statistični letnik objavlja tudi zanimive podatke o izdatkih za javna dela. Ker ti podatki tudi navajajo, koliko odpada na posamezno banovino, so tem bolj zanimivi. Tako je izdala država 1. 1986. za ceste in mostove skupno 184,7 milijona din, od česar je dobila Slovenija 4,5 milijona ali tako malo, ko nobena druga banovina. Od vseh 184,7 milijona din je odpadlo na: dravsko 4,5 milijona din drinsko 14,1 donavsko 19,9 moravsko 21,8 primorsko 8,0 savsko 15,9 vardarsko 13,9 vrbasko 8,7 zetsko 32,1 Beograd 45,4. Na sam Beograd torej desetkrat toliko, ko na vso Slovenijo. Zato p« je Beograd sam izdal le nekaj nad 2 milijona, banovina lin občine v Sloveniji pa 11,8 milijona. Podrobno je izdala država za javna dela (v milijonih din): v vsej! v Slove-državi niji za nov,e ceste 21,6 — za popravila cest 66,3 3,5 za nove mostove 6,6 0,09 za popravila starih 3,07 0,19 za nove prelaze 5,6 0,05 za stare 0,5 0,02 nova zemeljska zas varovalna dela 7,6 0,16 popravila starih 4,5 / 0,09 nove stavbe 42,6 — popravila starih 7,6 0,3 hidrotehnična dela: nova 15,6 — popravila starih 5,6 0,02 Za tehnična dela pod kontrolo in s subvencijo države; Državna dela: v vsej v Slov e-državi niji 23,5 — 50,2 2,3 44,1 0,08 2,0 0,2 7,0 0,02 0,8 0.08 nove ceste popravilo starih novi mostovi' IJopravilo starih novi prepusti popravilo starih zavarovalna dela nova 10,2 0,2 stara 0,7 0,06 zgradbe nove 9,3 2,0 popravila starih 7,6 0,8 hidrotehnična dela: nova 10,2 0,15 stara 4,7 0,17 Beograd je dobil 7,7 vsa Slovenija pa 6,2 milijona din. Zato pa je dravska banovina izdala za ta dela 9,1 milijona din, dočim primorska le 5,1, vardarska 5,9, vrbaska 7,1, Beograd pa 0,2 milijona din. Občine v dravski banovini pa so izdale 10,4 in samo donavska je izdala več, namreč 33,5 milijona din. Vse drage so izdale manj in Beograd samo 5,75 milijona din. Navajamo še število drž. in banovinskih cest v posameznih banovinah. V km je bilo: državnih banovinskih cest v dravski 616 4,167 drinski 1,288 3,537 donavski 1,005 5,46f moravski 1,135 3,391 primorski 832 1,835 savski 1,407 6,297 vardarski 1,366, 2,919 vrbaski 889 1,788 zetski 1,286 2,428 Iz zadružnega registra Izbrisala se je Kmetska hranilnica in posojilnica v Gradacu zaradi končane likvidacije. Knjige hranil Julij Macele v Gradacu. Nadalje se je izbrisala Pašniška in gozdna zadruga v Osilnici, ker snloh ni nikdar Doslovala. Politične vesti Kralj Karol je izdal manifest, s katerim uvaja v Romuniji novo ustavo, ki ima sto paragrafov. Z novo ustavo se uvaja v Romuniji korporativni sistem, ker bodo poslance in senatorje, katerih število pa se precej zmanjša, volili posamezni stanovi. Vsem uradnikom in duhovnikom je prepovedana vsaka politična agitacija ali sodelovanje pri političnih strankah. Porotna sodišča se odpravijo, uvaja se smrtna kazen v primeru vojne, uvesti pa jo more tudi vlada za določene delikte. Pravice kralja so povečane ter imenuje kralj ministre in jih odstavlja, more razpustiti parlament ter sklepa trgovinske in druge pogodbe. Enakopravnost je zagotovljena vsem, ki žive že od nekdaj na ozemlju sedanje Romunije. Vendar pa se poudarja nacionalni značaj romunske države. Pred civilno poroko se mora izvršiti verska poroka. Povečane so pravice kmetskega stanu in države pri izkoriščanju petrolejskih vrelcev. O novi ustavi se izvede že dne 24. februarja plebiscit, ki bo seveda nedvomno potrdil novo ustavo. V angleški zbornici je Chamberlain utemeljeval potrebo pogajanj z Italijo. Podčrtal je, da je Italija pristala na to, da odpokliče prostovoljce iz Španije. Etiopsko aneksijo bo Anglija priznala, če bo to v korist splošnemu miru. Glavno prizadevanje vlade bo, da se ustvari blok štirih velesil, ker bi se s tem za dobo ene cele generacije zagotovil mir. Chamberlain je končno izjavil, da po njegovem mnenju ni bilo treba ministru Edenu odstopiti. Po Chamberlai-novem govoru so poslanci laburistične stranke predlagali Chamberlainu nezaupnico. Splošno pa se sodi, da bo ta odklonjena, ker ima Chamberlain v konservativni stranki zanesljivo večino. Za novega zunanjega ministra je imenovan lord Halifai. Sobotna seja angleške vlade Je trajala nad tri ure ter Je bila precej burna. Nesoglasja med Edenom in Chamberlainom so se pokazala v polni luči. Večina konservativnega kabineta je za Chamberlaina, dočim je bolj demokratično orientirani politični svet za Edena. Do odkritega spora pa le ni prišlo, ker so ministri odnehali, da se ne bi dan pred Hitlerjevim govorom pred vsem svetom manifestirala neenotnost angleške vlade. Italija stavi baje za sporazum zelo težke pogoje, in sicer: Priznanje aneksije Etiopije, finančno sodelovanje Anglije in Italije, kar pomeni angleško posojilo Italiji, popolna enakopravnost v Sredo zemskem morju, o španskem vpra šanju, italijanski armadi v Libiji ter srednje-evropskih problemih, pa se med Anglijo in Italijo ne bi smelo razpravljati. Eden Je bil odločno proti sprejemu teh pogojev, dočim da je Chamberlain pripravljen te pogoje sprejeti, ker upa, da bi potem mogel proti prihodnjemu nemškemu nastopu že računati na pomoč Italije. Vendar pa so bila nasprotja med Edenom in Chamberlainom tako globoka, da jih ni bilo mogoče več premostiti in tako je v nedeljo popoldne takoj po popoldanski seji angleške vlade podal Eden svojo demisijo. V svojem pismu na ministrskega predsednika Chamberlaina naglaša, da je nemogoče uspešno vodstvo zunanje politike, če ni soglasja med ministrskim predsednikom in zunanjim' ministrom. Zaradi tega nesoglasja se je ves čas svojega ministrovanja moral boriti z velikimi težkočami ter je prišel do zaključka, da zan; ni več mesta v vladi. Chamberlain se je nekoliko branil vzeti Edenov odstop na znanje, večina konservativnega kabineta pa je bila z odstopom zelo zadovoljna. Demisijo zun. ministra Edena je sprejel italijanski tisk z velikanskim veseljem, ker da je bil Eden tisti, ki je dosledno in povsod nasprotoval Italiji. Eden je bil po mnenju italijanskih listov glavna ovira italijansko-angleškemu sporazumu. Enako so zadovoljni z odstopom Edena nemški listi, ki že nagla-šajo, da bo njegov naslednik lord Halifax, ki je bil v Berchtesgadenu tako prisrčno sprejet. Zelo neugodno pa je bila v Pa rizu sprejeta vest o odstopu Edena Francoski listi naglašajo, da je bil Eden eden stebrov francosko-an-gleškega sodelovanja, ki seda; morda ne bo več tako trdno. Tudi mislijo francoski listi, da se je odstopom Edena Anglija že odlo čila, da žrtvuje Avstrijo in da se ne bo več zanimala za rešitev španskega vprašanja. Hitlerjev govor je napravil Franciji zelo močan vtis. V vojnem ministrstvu je bila velika konfe renca, na kateri so sklenili, da bodo zahtevali od francoske vlade, da se predloži parlamentu nov zakonski načrt o naknadnih kreditih za oboroževanje. Rimski dopisnik »Tempsa« tolmači Mussolinijeve vzroke, da Je zapustil Avstrijo, takole: Ko še ni bilo osi Rim-Berlin, je nastopil Mussolini za obrambo Avstrije. Kasneje pa je spoznal, da bi moral za nastop proti 72 milijonom Nemcev uporabiti vse svoje sile. Toda za Mussolinija sta imperij in Etiopija važnejša ko Avstrija in zato se je iz Srednje Evrope umaknil, da si drugod utrdi svojo pozicijo. Po Mussolinijevem mnenju so te druge pozicije za Italijo važnejše ko pa Avstrija ali Balkan. Minister Zajiček, ki je voditelj nemških aktivistov na Češkoslovaškem, je izjavil, da bo mir s sporazumom med Hitlerjem in Sušnikom samo utrjen, če se bo lojalno izvajal. Na to pa se more računati. Ne veruje, da se je hotel tem sporazumom torpedirati načrt dr. Hodže, zlasti še, ker podo- navski načrt dr. Hodže ni bil naperjen proti Nemčiji. Takoj po Hitlerjevem govoru so priredili narodni socialisti na Dunaju, v Gradcu, Linzu, Celovcu in drugih mestih velike demonstracije za Hitlerja in nar. socialistično Nemčijo. Te demonstracije so se ponavljale tudi v ponedeljek in torek. Policija ni intervenirala in se je kasneje, ko so priredili pristaši patriotične fronte protide-monstracije, omejila le na to, da je ločila oba tabora. Narodni socialisti so to obzirnost policije očividno tolmačili kot slabost in začeli nositi po mestu kljukaste križe in prirejali vedno bolj hrupne demonstracije. Te so zavzele že tak obseg, da je smatral novi notranji minister Seyss-Inquart, ki je nar. socialist, za potrebno, da je v posebnem govoru po radiu pozival nar. socialiste k disciplini. Z veliko nestrpnostjo pričakujejo v Avstriji govor Sušnika, ki je napovedan za 24. februar. Najbolj so bili avstrijski krogi konstemirani, ker ni Hitler v svo- jem govoru prav nič omenil neodvisnosti Avstrije in ker je vedno govoril o nemški Avstriji in o mejah nemškega naroda, ne pa tudi o avstrijskih mejah. Še 4'8 milijarde jen bb odobril japonski parlament naknadnih kreditov za japonsko-kitajsko vojno. Dosedaj velja Japonsko vojna s Kitajsko že 11 milijard jen. Gospodarski krogi Japonske se boje, da Japonska ne bo mogla vzdržati teh finančnih žrtev. Draginja na Japonskem raste neprestano, izvoz je skoraj popolnoma prenehal, primanjkovati pa je tudi že začelo surovin. Litvinov je izjavil, da je sovjetska vlada še vedno prepričana, da je Butenko ugrabljen. Samo če bi se pojavil kot begunec v kateri demokratični državi, v kateri bi se mogla njegova identiteta popolnoma ugotoviti, bi mogla biti sovjetska vlada prepričana, da je Butenko res pobegnil. Tako pa je zelo mogoče, da so dali Butenkove dokumente nekemu belogvardejcu. Čehi nas op Naša propaganda je vedno prekasna Kakor je poročal >Jugosl. Lloyd« e olomuška Jugoslov. - češkoslov. liga opozorila svojo posestrimo v Crikvenici na nedostatke, ki se dogajajo pri tujskem prometu ter kakšni izgledi so za bodočnost. V dopisu poziva crikveniške interesente, naj že sedaj začno s propagando, ker je že čas in ker se že močno opaža propaganda drugih držav. Nadalje so opozorili, kako nezdravo in škodljivo je delovanje z raznimi tujimi agenturami, ki dostikrat le podražujejo bivanje v naši Dalmaciji. Tako so nekatere računale kar okrog 90 dinarjev za dnevno oskrbo, dočim je faktično veljala samo 60 din. Čehi se pritožujejo tudi radi tega, ker je naš turistični dinar previsok in vzbu-a nezadovoljstvo in nerazpolože-nje za naše kraje. Kdor površno prečita poročilo olomuške lige, se mu morda zdi malenkostno. V resnici pa ni tako, temveč je zelo resno. Ako pomislimo, da nas morajo naši gosti opozarjati, kdaj bi bil čas za propagando, si pač moramo priznati, da smo sila nerodni in nespretni v propagandi. Mi vendar imamo na Češkem neke vrste uradno agenturo ali nekaj takega. Kakor kaže, se tudi ta malo briga za nas, ker gotovo ima več izgledov z drugimi kraji. Kar se pa tiče Dalmacije same, odnosno Hrvatskega primorja, si moramo priznati, da niso mnogo na boljšem ko mi. Naša centralna propagandna institucija, ki bi morala skrbeti, da se reklama pravočasno vrši, se menda tudi ne zaveda svoje velike naloge. Kje tiči vzrok vsemu? Ni težak odgovor. Naša propagandna služba v tujini, razen one v Nemčiji in Angliji, je popolnoma odpovedala in se ne vrši tako kakor bi se morala. Nimajo na razpolago propagandno šolanega osebja in kakor vse izgleda je ta služba v rokah bolj nerodnih kot nesposobnih ljudi. Ze v enem svojih zadnjih člankov sem omenil, da smo daleč za drugimi v propagandi. Čehi so nam že davno to povedali in sedaj so nam zopet. Ko bi vsaj vsi tako rekli in nas opozarjali na nedostatke. Potem bi se mogoče našel človek, ki bi rekel: »dosti je tega, začeti je treba sistematično in z znanjem«. To opozorilo Crikvenici velja enako za Ljubljano. Tu ne gre čakati in odlašati ter se obotavljati. Sezona je pred vrati in na nas ne bodo čakali, da se milostno blagovolimo pojaviti na trgu s svojo propagando. Tujina že dela od predbožiča in stopnjuje svoje delovanje od dne do dne. Mi smo še doma in večina našega reklamnega materiala ni niti še v tiskarni. Po mnenju nekaterih je pri nas čas začeti v mesecu marcu To je pomota in zmota. Ako mislijo nekateri, da se ljudje odločajo za naše kraje v zadnji mi nuti, ta nima pojma, kako se ljudje pripravljajo čez zimo, kam bodo šli letovat. Posebno Čehi in Nemci so znani, da svoje priprave delajo že od Božiča naprej in marsikateri dobi za božično ali novoletno darilo letovanje v Dalmaciji ali kje drugje. Propaganda za obisk Slovenije bi se morala začeti že najkasneje sredi februarja in morala bi se stopnjevati tja do zaključka šolskega leta. Ze sedaj v predsezoni moramo gledati, da privabimo čim več gostov. Oni gosti, ki prihajajo že zgodaj k nam, ko ni naval še velik in ko se vrši vse bolj v mirnem tempu, so, ako bodo zadovoljni, najboljša propaganda za naše kraje. Predsezona kakor posezona sta vedno bila in ostaneta važna postojanka v bilanci vsakega tujsko-prometnega kraja. Reklamo za posezono je potrebno nadaljevati že v juliju, in to tako, da zagotovi uspeh. September in oktober, pta vedno bila ugodna meseca za turizem in v bilanci njih donos precej zaleže. Ako je izbrano pravo geslo in dan pravi termin ter je propa- gandni material pravočasno na mestu ter smoterno in strokovno vržen med ljudi, mora prinesti uspeh. Če imajo uspeh drugi, zakaj ga ne bi imeli mi. Baš sedaj moramo podvojiti svojo propagando, ker je Italija z vso silo začela vabiti v svojo zemljo in hoče izvesti nekako reklamno kampanjo za Italijo, ki naj traja tja do svetovne razstave v Rimu. In ta kampanja bo ogromna in močna. Na njej delajo najboljši italijanski strokovnjaki na polju propagande. Kar se tiče delovanja tujsko-prometnih agentur v tujini sem že zadnjič omenil, da se na tuje urade ne smemo preveč zanašati. Na svojem potovanju sem videl marsikaj in to sem tudi zadnjič povedal. Agencije delujejo za onega in one kraje, kjer se jim nudi večji dobiček. Jasno je, da laže pripravijo ljudi do potovanja v Dalmacijo, ki je dobro znana in o kateri imajo agenture tudi mnogo reklamnega materiala, kakor pa do potovanja v Slovenijo, o kateri komaj vedo, kje se nahaja. zrcalijo vse napake naše statistike, ki n. pr. o davčnih dohodkih poroča le na splošno, noče pa povedati, koliko znašajo ti v posameznih banovinah. V tem pogledu se naša oficialna statistika kar noče zboljšati. Vendar pa je treba označiti Statistični godišnjak kot dobro delo, ki je skrbno sestavljeno in ki dela sestavljalcem čast. Tudi cena 100 dinarjev ni za delo previsoka. Nemčija in njena potreba lesnega uvoza Nemška vlada je izdala pred leti uredbo, katere namen je bil, da se normalna sečnja lesa v Nemčiji poveča za 50% in da bi s tem postala Nemčija neodvisna od lesnega uvoza. Po triletnem izvrševanju te uredbe se je izkazalo, da v nemških gozdovih vedno bolj primanjkuje dreves z močnejšimi debli in da se bo moral zato uvoz lesa povečati. Stalna možna nemška sečnja se ceni na ca. 27 mil. m3 letno, vendar pa bi se mogla z načrtnim pogozdovanjem ta količina povečati. Toda na drugi strani raste tudi nemška potreba po lesu ter je dosegla leta 1936. že 45‘5 milijona kub. metrov. Razlika med nemško proizvodnjo in potrošnjo je torej dosegla približno 19 milijonov kub. metrov. Ker pa se v Nemčiji uporablja les v vedno večji meri tudi za pridobivanje raznih surovin in v industrijske namene, tako za proizvajanje sladkorja, tekstilnih vla-cen in drugih predmetov, se računa, da bo potreba Nemčije do konca leta 1940. narasla letno za najmanj 3 milijone kub. metrov in bo torej morala Nemčija uvoziti v prihodnjih mesecih okoli 22 mi-ijonov kub. metrov lesa. Zato bo Nemčija vsekakor navezana na to, da se glede lesnega uvoza dogovori z lesno-izvoznimi državami in to je bil tudi cilj zasedanja jugoslovansko-nemškega lesnega odbora v Eisenachu. Trgovsko-gospodarski leksikon dokončan Izšel je 41. zvezek Trgovsko-gospodarskega leksikona za vsakogar, ki vsebuje gesla od »Zavarovanje« pa do »Žveplo«. S tem je Trgovsko-gospodarski leksikon dokončan. Uredniku in izdajatelju inž. H. Uhliru k dovršitvi tega pomembnega leksikalnega dela prav iskreno čestitamo in mu izrekamo tudi z vso odkritosrčnostjo svoje1 priznanje. Kajti za dovršitev tega dela je bilo res treba orati ledino, vrhu vsega pa je bila izdaja takšnega dela tudi finančno tvegana. Sedaj je veliko delo dokončano in gospodarski ljudje imajo priročnik, ki jim odgovarja na vsa glavna vprašanja iz gospodarskega življenja ter z jasnostjo, kakršna tujim leksikonom dostikrat ni lastna. Ni pa seveda niti Trgovsko-gospodarski leksikon brez napak in tudi ne odgovarja še na prav vsa vprašanja. Toda vse te pomanjkljivosti ne morejo zmanjšati njegove vrednosti, zlasti pa ne dejstva, da smo dobili Slovenci z novim leksikonom veliko leksikalno delo, ki smo ga težko pogrešali in s katerim se odpravlja prav občutna vrzel. Naša želja bi bila, da bi izdajatelj v bližnji bodočnosti izdal še en zvezek, v katerem bi zbral vse najnovejše statistične podatke ter izpopolnil zbrani material. Tu di biografski podatki o naših gospodarskih ljudeh bi bili zaželeni. S Trgovsko-gospodarskim leksikonom je ustvarjena dobra podlaga za obširno gospodarsko leksikalno delo, ki nam je še zlasti potrebno zato, ker se gospodarski izrazi v naših pravopisih in slovar' jih zelo zanemarjajo. Sploh bi bilo pri nas Slovencih zaradi večje ekonomije izpopolniti vsako leksikalno delo tako, da bi bilo deloma tudi slovar. Posebno v poslovnem življenju se ta potreba živo občuti, V svoji zaključni besedi omenja inž. Uhlif, da so mu pri sestavi leksikona znatno pomagali univ, doc. dr. Gorazd Kušej, ravnatelj Češke ind. banke Stanislav Hlu-sička, dr. Strnad in univ. prof. dr Bradač. Bodi jim izrečeno tudi naše priznanje. Veseli smo Trgovsko-gospodar-skega leksikona in prav tako ga je vesel naš poslovni svet. Moremo pa biti nanij tudi ponosni, sa je Trgovsko-gospodarski leksikon prvo delo te vrste, ki je' izšlo v Jugoslaviji. Z njim je storjen nov in pomemben korak k naši kulturni osamosvojitvi, kar bodi posebe, konstatirano. Statistični godišnjak za leto 1936. Izšel je novi statistični almanah kraljevine Jugoslavije za 1. 1936. Novi almanah je znatno bolj izpopolnjen kakor je bil prejšnji ter objavlja tudi podrobne podatke iz ljudskega štetja 1931. o razdelitvi zemljiške posesti, o delitvi prebivalstva na poklice, tabelarične preglede o verski pripadnosti itd. Novi statistični letnik je' zelo obsežen, saj obsega 540 strani velike četrtinke, ima jasen tisk ter je sestavljen pregledno. Dr. Andrej ki, ki je kot načelnik splošne dr žavne statistike nadziral sestavo statističnega letnika, je* treba samo čestitati. Vse, kar nudi naša domača statistika, je v letniku izko-Sovprin nn se v niem tur Kolesa, motorna kolesa na debelo. Zahtevaite ponudbe. Sploina trgovska družba z o. z. Ljubljana Tyrfieva cesta št. 33 (Javna skladišča) Zunanja trgovina Trgovinska pogajanja z Avstrijo so bila ugodno končana. Nova pogodba stopi v veljavo dne 1. marca. Češkoslovaški lesni izvozniki se boje, da bi zaradi nemško-Jugoslovanskega sporazuma o znižanju nemške uvozne carine na jugoslovanski les mogel nazadovati češkoslovaški izvoz lesa v Nemčijo. Po mnenju strokovnjakov pa je ta strah neupravičen ker je češkoslovaški les cenejši od Jugoslovanskega in ker dobavlja češkoslovaška les predvsem na Saksonsko, a se na saški trg jugoslovanske žage ne bodo mogle tako kmalu prilagoditi. Industrializacija agrarnih držav ne pomeni za Nemčijo nobene nevarnosti, je Izjavil direktor »I. G. Fanbenindustrie«, ker se s tem povečuje kupna moč agrarne dežele. Dostavil je, da agrarne dežele, ki dobivajo iz Nemčije industrijske proizvode, ne smejo imeti vtisa, da jih Nemčija izkorišča, temveč morajo videti v Nemčiji svojega zaveznika. Francija je v januarja 1938. uvozila blaga za 3.892 milijonov frankov (za 559 milijonov vec ko leta 1937.), izvozila pa z®'.,2-'i94 milijonov frankov, da je bila njena trgovinska bilanca pasivna za 1.440 milijonov frankov. Avstrijske predilnice bombaža so sklenile, da bodo zvišale ceno bombažnega prediva za 3 groše pri kilogramu. Nemški uvoz živil se je zvišal lani nasproti 1. 1936. za 35% na dve milijardi mark. Nemčija je spet izvozila nekaj srebra v London, medtem ko je lani izvozila za več milijonov funtov zlata. Svetovna proizvodnja cinka je lani narasla od 1'47 na 163 milijona ton. Pripravljajte se za trgovski kongres! Zborovanje obrtniških združeni v Mariboru Obrtništvo na braniku za svoje organizacije Na poziv mariborske Poslovalnice obrtno-pospeševalnega zavoda so dne 21. t. m. zborovali v Mariboru zastopniki obrtniških združenj mariborskega okrožja. V razpravi sta bila načrt ministrstva za trgovino in industrijo k spremembam obrtnega zakona in poziv zborničnega zavoda za pospeševanje obrta radi sodeloiva-nja na mednarodni obrtniški razstavi v Berlinu. Zborovanje, ki ga je vodil predsednik poslovalnice in svetnik ZTOI Franjo Bureg, je trajalo brez prestanka od 9. do 14. ure. Poročila v obeh točkah je podal obrtno-zadružni nadzornik Založnik. Z izrednim zanimanjem so navzočni obravnavali prvo točko in nastopali v vseh sklepih z brezizjemno složnostjo. Važne predloge je obrtništvo stavilo med drugim v zadevah omejevanja kontrole združenj nad vzgojo vajencev, glede obrtnega dela v kaznilnicah, učinkovitega zatiranja neupravičenega izvrševanja obrtov, obveznega obiskovanja obrtnih nadaljevalnih šol, olajšav v pridobivanju stavbenih obrtnih pravic, ustanavljanja filialnih obratov, spremembe preostrih socialnih določb obrtnega zakona. Posebno odločno zavrača obrtništvo mariborskega okrožja v načrtu sprememb k obrtnemu zakonu predvidevano reorganizacijo obrtniških združenj in popolno izločitev obveznih zveznih organizacij in zahteva za primer, da bi te določbe ostale v načrtu, takojšnjo ustanovitev zveze združenj po društvenem zakonu in ekspoziture Zbornice za mariborsko in celjsko okrožje. Zborovanju so prisostvovali tudi mestni obrtni referent dr. Benkovič, svetnik zbornice Sojč in predsednik Okrožnega odbora Novak. Delo tarifnega odbora Na plenarni seji z dne 16. februarja je predložil tarifni odbor železniški upravi svoje sklepe o nameravani novi tarifi. Zastopniki kmetijskih zadrug so zahtevali, da se prevoznina za deželne pridelke Čim bolj zniža, ker da je sedaj previsoka. Drugi člani tarifnega °dbora so zlasti naglasili potrebo, da je napetost med izvoznimi' in pristaniškimi tarifami čim večja, da ne bi nastala nevarnost, da bi se blago izvažalo čez trnja pristanišča. Železniška uprava bo predložene predloge proučila do prihodnje seje, ki bo 25. februarja. Pri tej priliki bo tudi povedala svoje definitivno mnenje o predloženih predlogih tarifnega odbora'. Nova tarifa bi stopila v veljavo dne 1- maja 1988. Po nekih poročilih iz Beograda se tarife ne bodo zvišale v tej meri, kakor so se prvotno nameravale. Romunski lesni izvoz v Egipt Za romunski lesni izvoz je posebno važen Egipt, ki uvaža na leto okoli 700.000 kub. metrov lesa raznih vrst. Romunija dobavlja Egiptu na leto okoli 300.000 m* ter krije torej skoraj polovico vse egiptske potrebe. Ker v zadnjem času občuti romunski lesni izvoz Ila egiptskem trgu močno konku-5,enco iz drugih držav, je dovolila omunija za izvoz lesa velike olajšave. Nove tvornice v Jugoslaviji Batfa namerava zgraditi v Krče-jnnu v Sremu tovarno za cement, treba res reči, da se mora Bati v Jugoslaviji res hudo goditi, ker Ustanavlja vedno nove tovarne. Domačini jih ne morejo. V Beogradu se vodijo pogajanja *a zgraditev tvornice tovornih avtomobilov v Rakovici. Svoje ponudbe je dosedaj predložilo osem av- tomobilskih industrij, med njimi Fiat, Krupp in Praga. Najugodnejša je ponudba Italijanske družbe Fiat. Drugi mesec bo gotova Batina tvomica za izdelovanje pnevmatike za kolesa in avtomobile. Tvomica bo mogla pri samo eni izmenjavi izdelati na teden 1000 pnevmatik za kolesa in okoli 100 do 150 za avtomobile. Zaradi nove Bafine tvornice je italijanska tvrdka Pi-relli opustila namero, da zgradi v Jugoslaviji svojo tvomico. Tvomico lepenke in ovojnega papirja gradi na Umci industrialec Anatolije Ivanovič iz Beograda. Investicije za novo tvomico znašajo 5 in pol milijona din. Berlinska »Textil-Zeitung«, ki izhaja 6krat tedensko, je posvetila svojo zadnjo sobotno številko: Prijateljem Nemčije v južno-vzhod-ni Evropi, to (je Madžarski, Romuniji, Jugoslaviji, Bolgarski, Grčiji in Turčiji. Nas zanima seveda zlasti, kar piše o Jugoslaviji. Vsa številka se deli v dva dela: v splošni del in v priloge, ki so posvečene posameznim »Nemčiji prijateljskim državam«. Številka sama je dvojezična ih eo skoraj vsi članki objavljeni v nemškem in francoskem jeziku. V uvodnem pozdravu Jugovzhodu poudarja pisec, da so južno-vzhod-ine države Evrope spoznale pomembnost nemškega trga, ki pa mora tudi sam gledati, da čim bolj ustreže vsem različnim potrebam teh dežel. Danes so postale sicer južno-vzhodne države s svojimi dobavami upnice Nemčije, toda visoka klirinška konica kaže le na intenzivnost medsebojnih trgovinskih zvez, ki pa se morejo še povečati. Nato razpravlja vodja nemškega oddelka za usnijeno, tekstilno in oblačilno industrijo dr. Gruber o neločljivosti orienta in okcidenta. Sledi članek o trgovini Nemčije z južno-vzhodno Evropo Iz članka posnemamo naslednje podatke in misli: Izvoz nemških tekstilnih izdelkov v južno-vzhodno Evropo je od 1. 1933. v stalnem porastu ter je znašal leto v mili- v % vsega jonih RM nem. izvoza 1933. 9,83 2,19 1934. 12,58 3,78 1935. 20,73 6,76 1936. 38,20 10,26 1937. 48,00 11,3 Ta nemški izvoz se še razdeli v 3. četrtletju 1937. na posamezne države takole: po količini % po v % vrednosti na Turčijo 44,2 30,1 na Jugoslavijo 21,3 30,0 na Grčnjo 18,5 20,9 na Bolgarsko 7,3 6,6 na Romunijo 6,5 7,0 na Madžarsko 2,2 5,4 Jugoslavija je torej na 2. mestu glede uvoza nemškega tekstilnega blaga, a po vrednosti ta uvoz turški uvoz že dosega. S tem je nemški izvoz v Jugoslavijo že presegel najvišjo stopnjo v 1. 1928./29. To pa kljub temu, da se Jugoslavija močno industrializira. V tekstilni industriji se to zlasti pozna. Tako je jugoslovanski uvoz surovega bombaža marastel za 12 8%', uvoz tekstilnih strojev za 40 padel pa uvoz tkanin za 9‘5%. Jugoslovanska priloga ima naslov: »Ein stolzcs Land, ein starkes Land; Jugoslavien!« (Ponosna in močna dežela: Jugoslavija!) Vrsto člankov v prilogi otvarja predsednik Nacionalnega odbora jugoslov.-nemške trgovinske zbornice Živojin Nešič. V svojem članku konstatira, da je Nemčija danes eden glavnih faktorjev v naši zunanji trgovini, Nova tvomica za predelovanje konoplje ter Izdelovanje vrvi in lanenih tkanin Je bila dograjena te dni v Pančevu. Tvomica se imenuje »Pančevačka tekstilna industrija inž. Maksimovič in drug«. V novo tvomico je investirano okoli 6 milijona din. Zagrebška tvomica Lipa Mil je sklenila, da ustanovi v Beogradu manjšo tvomico za izdelovanje kuvert. Kartel za kuverte je s tem. soglasen. Poleg tvornice za emajlirano posodo na progi Brod—Sisak se namerava zgraditi v vasi Kneževo pri Beogradu nova tvomica emajlirane posode, radiatorjev, kotlov, kmetijskega orodja in drugih plo- saj je od 1. 1931. do 1937. narastel odstotek nemškega uvoza pri vsem jugoslovanskem uvozu od 19'28 na 32’38%, izvoza pa od 11*31 na 21‘70 odst. Ker je nemški uvoz dosti močneje naraščal ko naš izvoz, je postala naša trg. bilanca proti Nemčiji pasivna. L. 1935. (je bila še aktivna za 153,7 mil, din, 1. 1936. pasivna za 48,6, 1. 1937. pa celo za 333,1 milijona din. Vendar pa smo v plačilnem prometu aktivni, ker nam Nemčija dovoljuje velike preferenciale in moremo svoje pridelke v Nemčiji dobro prodajati. Zato se je izvoz tudi povečal in smo 1. 1987. izvozili v Nemčijo: v mili % vsega na- din šega izvoza pšenice 278,9 48,0 živine 387,5 25,2 svežega sadja 15,0 22,0 fižola i 8,6 8,0 tobaka 1 7,1 6,5 koruze 128,0 17,5 lesa 1593 11,0 suhih češpelj 10,9 12,0 konoplje 68,2 34,0 zdravilnih rastlin 4,2 28,0 Mariborski okrajni cestni odbor je na svoji zadnji proračunski seji sklenil, da najame večje posojilo v višini poldrugega milijona din, s katerim bo lahko naglo končal dvoje važnih cestnih del. Posojilo je banska uprava sedaj dovolila. Namenjeno je za dograditev pohorske ceste do Ruške koče in za zgradbo nove cestne zveze Št. Lenart v Slov. goricah—Sv. Benedikt v Slov. goricah. Pohorska cesta se gradi sedaj že skoraj 10 let. Zaradi pomanjkanja sredstev je bilo mogoče iz rednega proračuna cestnega odbora zgraditi vsako leto komaj par sto metrov. Tako smo končno po dolgih letih vendar dočakali, da je prišla cesta že do Mariborske koče in Pohorskega doma. Da pa bi prišla do Sv. Are-ha in do Ruške koče, pa bi pri sedanjem tempu trajalo gotovo tudi še nekaj let. Zaradi tega je treba podjetnost okrajnega cestnega odbora toplo pozdraviti. S posojilom bo mogoče cesto zgraditi še v letošnjem letu, tako da bomo imeli na jesen ali prihodnjo pomlad že otvoritev. Za napredek tujskega prometa bo dograditev te ceste ogromne važnosti, zlasti še potem, ko se bo končalo tudi nadaljevanje čez vse Pohorje do Slovenjgradca. — Zelo važna pa 5° tudi zgradba druge cestne zveze Sv. Lenart Sv. Benedikt. Za Slovenske gorice in Prekmurje bi bila ogromne gospodarske važnosti predvsem železnica, ki bi vezala Mursko Soboto z Mariborom skozi Slovenske gorice. Dokler pa bo imel Beograd tako malo razumevanja za gospodarske potrebe Slovenije, ni pričakovati, da bi država to železniško zvezo zgradila, dasi bi bila gotovo visoko aktivna. Zato pa sedaj poskuša okrajni cestni odbor ustvariti čim najkrajšo moderno cestno zvezo Maribora s Prekmurjem skozi čevinastih in železnih izdelkov. Tvomica bo zelo velikega obsega ter bo imela svojo lastno valjamo tanke pločevine. Jugoslaviji pa koristi tudi uvoz iz Nemčije, ker more dobiti Jugoslavija tudi kolonialno blago iz Nemčije proti plačilu v kliringu. Drugi članek je napisal predsednik Nemške trgovinske zbornice za Jugoslavijo v. Dufour Ference, ki zlasti poudarja, da ima Jugoslavija po vseh znakih-še zelo dobro prihodnost pred seboj. Tretji članek je napisal predsednik zveze tekstilne industrije Jugoslavije Vlada Ilič, ki podrobno navaja številke o nemško-jugoslo-vanski trgovini. Sodba o jugoslovanski tekstilni industriji Posebno zanimiv je članek dir. Paula Vossa o naši tekstilni industriji. Svoj članek je naslovil: Dežela, ki ljubi kakovost V članku pravi v glavnem: Kdor je pred 15 leti potoval po Jugoslaviji, mora danes svojo sodbo čisto spremeniti. Pred 15 leti je bila Jugoslavija še brez tekstilne industrije, danes pa je ta ena najbolj razvitih jugoslovanskih industrij, osrčje Slovenskih goric. Cesta Maribor—Št. Lenart se že več let urejuje, hudi ovinki se izravnavajo, cestišče se je razširilo. Od Sv. Lenarta naprej pa dela cesta tako hude ovinke in je izpeljana tudi po tako bregovitem terenu, da je ni mogoče primerno urediti. Nova cestna zveza bo ves ogromni ovinek skrajšala ter bo navezala cesto Maribor — Sv. Lenart neposredno na pred nekaj leti novozgrajeno cestno zvezo Sv. Bene- Povečanje svetovne trgovine je kaj hitro tudi zboljšalo posle v trgovinski mornarici glavnih pomorskih držav. To se najbolj vidi v povečanju tonaže ladij v gradnji. Ze 1. 1936. j,e bilo ladij v gradnji za 2,118.000 ton proti samo 489.000 tonam v 1. 1933. Lani pa se je tonaža ladij v gradnji še znatno povečala, in sicer na 2,889.000 tonu Vzporedno s povečanjem tonaže ladij v gradnji so se povečale tudi prevozne tarife na vseh važnejših svetovnih pomorskih zvezah. Kakor znano, so bile prevozne tarife v 1. 1932 do maja 1935 nižje kakor pa povprečne tarife v 1. 1898. do 1913. Od maja 1936. pa do oktobra 1937. pa so pomorske tarife znatno narasle, in to predvsem zato, ker se je obseg svetovne trgovine silno povečal. Tako je znašal in-d,eks pomorskih prevoznih tarif (na podlagi tarif v i. 1913. = 100%) r novembru 1936. 96,6%, v oktobru 1937. pa 140%. V oktobru 1937. pa se je napredovanje pomorskih tarif ustavilo ter se je začelo njih padanje, ki še danes ni ustavljeno. Vendar pa so še danes prevozne tarife višje kakor pa Ob koncu vojne je bilo v Jugoslaviji bombažnih tkalnic in predilnic 10, sedaj jih je 70 s 170.000 vreteni in 12.000 statvami. Prav tako ije napredovala volnena industrija, platnena in industrija predelovanja lanu in konoplje. Pri tem pa se je jugoslovanski uvoz tekstilnega blaga čisto spremenil. Ce je v začetku uvažala Jugoslavija le tekstilne tkanine, uvaža danes predvsem tekstilne surovine. Danes krijejo jugoslovanske tovarne več ko polovico tekstilnih potrebščin, v bombažnih izdelkih celo 90%. še vedno pa se uvažajo platneni izdelki, dočim je uvoz vreč iz jute postal že od-višen, narasla pa potreba po uvozu surove jute. Glavna označba jugoslovanske tekstilne industrije pa je v tem, da se more uvažati v Jugoslavijo samo še prvovrstno tekstilno blago. Računati je treba tudi s tem, da jugoslovanski ateljeji že z veliko spretnostjo kopirajo najnovejše modele. Nato navaja celo vrsto tabel, koliko je Jugoslavija uvozila raznih gotovih tekstilnih in oblačilnih izdelkov iz Nemčije in iz drugih držav, da s temi podatki pokaže, koliko bi mogla Nemčija še povišati svoj izvoz v Jugoslavijo. • V splošnem je treba pTiznati, da je posebna' številka >Textil-Zeitung« dobro napisana, objektivno, pri tem pa tudi tako, da je res propagandna številka. dikt—Gornja Radgona. Ker se bo menda v doglednem času zgradil tudi obljubljeni betonski most čez Muro pri Radencih, bo dobil Maribor na ta način najkrajšo direktno zvezo z Mursko Soboto. Na tej cesti namerava uvesti mariborska mestna občina avtobusni promet s svojimi modernimi velikimi avtobusi, in sicer poleg osebnega tudi tovorni promet, ki bi se opravljal s pomočjo posebnih tovornih, k avtobusom priklopljenih voz. Murska Sobota, ki jo je mogoče sedaj z vlakom doseči v petih urah vožnje, bi se potem približala Mariboru na samo dve uri avtobusne vožnje. so bife pred dvema letoma. Tarife so se znižale predvsem zaradi zmanjšanja proizvodnje v Združenih državah Sev. Amerike ko tudi zaradi padca cen za glavne surovine. Kako se bodo tarife razvijale v tekočem letu, j,e silno težko napovedati, ker vse završi od gibanja cen za glavne izvozne predmete, zlasti pa od cen premoga, nafte ter žitaric. Poleg tega pa na prevozne cene zelo vpliva boj med pomorskimi tarifami ladij svobodne plovbe in ladij redne plovbe. Anglija, Grčija, Nizozemska, Norveška in Japonska imajo največ družb svobodne plovbe, dočim so Italija, Nemčija in Francija predvsem zainteresirane v redni plovbi. Tarife redne plovbe so se v preteklem letu dvakrat povečale za po 10 odstotkov, dočim se tarif,e v svobodni plovbi vedno zelo spreminjajo in so silno gibljive. Konkurenca med svobodno in redno plovbo je zelo živahna in ostra. Ta konkurenca seveda povzroča padanje cen, toda na drugi strani koristi okrepitvi pomorskega prometa. V času svetovne go- Posebna številka „Textil-Zeitungtš Posolilo za g horske ceste odobreno Svetovna trgovinska mornarica Akcijska družba za življenjsko zavarovanje LA NATIONALE Zavarovalna družba proti požaru in eksploziji FIL1IAKA V ZAGREBU Ustanovljeno v Parizu FONDI: 1.600,OOO.OOO1— franc, frankov (Slavno zastopstvo za dravsko banovino: Predstavnik: a. M. Friedrich, Ljubljana, Verstovškova uiica št. 22 — Telefon št. 28-33 LETA 1830 GLAVNICA; 76,000.000-— franc, frankov LETA 1820 GLAVNICA: 60,000.000-— franc, frankov epodarske krize se je izkazalo, da redna plovba bolje vzdrži stagnacijo pomorskega prometa, dočirn svobodno plovbo vsak zastanek prometa precej hudo zadene. Strokovnjaki napovedujejo daljšo dobo stagnacije v poslih trgovinske mornarice, kar bo nujno zaustavilo vsako nadaljnje naraščanje pomorskih prevoznih tarif, a tudi povečanja gradnje ladij. Schlager. Izbrišeta se poslovodji Josip Bantan in Angelca Bizjak, vpiše pa novi poslovodja Aleksander Schalk iz Zagreba, ki samostojno zastopa družbo. Peter Majdič, »Merkur« kovinska industrijska in trgovska družba, Celje. Spremenjena je družbena pogodba in se zniža osnovna glavnica od 5,000.000 na 500.000 din "01 ter se s tem znižajo osnovne vloge družbenic Ane Robič, Petke Pintar, Ruše Kunej, Milenp Boehm in Deše Paljaga vsake od 1,000.000 na 100.000 din. Izbriše se prokura dr. Antona Pinterja. Imena poslo-vodikinj se spremene: Petke Jok-Šič v Petka Pintar, Milene Juvančič v Milena Boehm in Deše Majdič v Deša Paljaga. Povpraševan/a po našem blagu v tuirnim se morejo ti zapiski vsak lup lom-bardirati pri Francoski banki, so kljub dolgoročnosti zelo likvidni. Zlata podloga Združenih držav Sev. Amerike se je v 1. 1937. povečala za 1.620 milijonov dolarjev na 12.804 milijone dolarjev. Angleški stabilizacijski fond je imel koncem septembra 1937. zlata za 279 milijonov funtov, Angleška banka pa za 536 mil. funtov, da so iznašale skupne zlate podloge Anglije 815 milijonov funtov. Leta 1937. je Anglija za 79,5 milijona funtov več zlata uvozila ko izvozila. Vpisale so se naslednje firme: Nino Punzengruber, trgovina z lesom in zaloga piva, Crna pri Prevaljah. »Gorjana« lesno podjetje, družba z o. z. Obratni predmet: trgovinic z lesom, lesna industrija ter nakup in obratovanje z lesno trgovino in industrijo združenih in jima služečih podjetij. Osnovna glavnica v višini 200.000 din je vplačana v celoti. Poslovodje: dr. Ciril Pavlin, Franc Kobenter, zasebni uradnik, oba v Ljubljani, Emil Markošek, zasebni uradnik v Vevčah in Matko Janežič, bančni prokurist v Ljubljani. Tvrdko zastopata po dva poslovodji ali po en poslovodja skupno s prokuristom. Delavska pekarna Brandt & Comp., komanditna družba. Obratni predmet: pekama. Osebno jam-čeča družbenika: Friderik Brandt, zasebnik, Ljubljana, Rožna dolina in pekovski mojster Stanislav Pla-chota, Ljubljana, Galjevica. Družbo zastopa Friderik Brandt. Gašperlin Franc, izdelovanje in prodaja lanenega olja in iirncža, Predoslje. Imetnik Franc Gašperlin, posestnik in mlinar, Predoslje. Vpisale so se naslednje izpre-membe in dodatki: Trg. ind. del. družba »Merkur« v Ljubljani. Spremenila so se družbena pravila. Osnovna glavnica družbe, ki je znašala prvotno 3,000.000 kron se je spremenila v 750.000 din, nato pa zvišala na 1.500.000 din polno vplačanih delnic po 100 din. Leta 1937. se je gavnica znižala za 1,000.000 din na 500.000 din, nato pa se je sedaj zopet zvišala na 750.000 din z izdajo 2500 novih delnic po 100 din. »Šuma« industrijska in trgovska družba v Ljubljani. Spremenili so se odstavki 8., 9. in 12. družbene pogodbe o prenosu poslovnih deležev ter o razdružitvi družbe. Izbriše sp poslovodja dr. Fran Pavlin, vpiše pa novi poslovodja industrialec Marko Rudež v Ribnici na Dolenjskem. »Šuma« industrijska in trgovska družba v Ljubljani, družjba z o. z. Besedilo tvrdke odslej »Lcscx« lesna industrijska in trgovska družba z o. z. v Ljubljani. »Bantan Josip, družba z o. z.« Brnice pri Hrastniku. Obratni predmet: nakup in prodaja mešanega blaga. Vzame se na znanje prenos poslovnega deleža dr. Rud. Kolariča v nominalu 1000 din na Aleksandra Schalka, trgovca v Zagrebu in poslovnega deleža Josipa Bantana v nominalu 19-000 dinarjev na Josipino Schalk, roj. 146 — Aleksandrija; koščice mandeljnov, kačkavalj, ovojni papir, paradižnikove konserve, koruzni škrob, glikoza, amonijakova soda, ekstrakti za strojenje, kostni klej, suho sadje, 147 — Ter Neuzen (Nizozemska): orehov les za puškina kopita, 148 — Dunaj: predelana svinjska koža, 149 — Bochum-Weitmar (Nemčija): rezan okrogel les iz Bosne, 150 — Radelbeul (Nemčija): rezan les iz Slovenije, Hrvatske in Bosne, 156 — Los Angeles (U. S. A.): leseni stoli, 157 — Beograd: leseni obešalniki za obleke za izvoz v Nemčijo, 158 — Hamburg: žvepleno oljčno olje, 159 — Bremen: hrastova debla, debla češnje, jesena in oreha, 160 — Sydney (Avstralija): nasoljena svinjska čreva dimenzije 28/32 mm, 32/37 mm, zavita v svežnje, dolga po 100 jafOOv. 161 — Auxerre (Yoane, Fjatk cija): jeklene kapice za steklenice išče zastopniška tvrdka, 162 — New York: živila, lesene izdelke, kemikalije in druge proizvode išče zastopniška tvrdka, 163 — Tel-Aviv: zmrznjeno go- eje meso, svinjsko meso, zaklana perutnina, pšenica, rž, koruza, fižol, 164 — Milan: hmelj in ječmen, 165 — Sydney: les (iščejo se samo direktni dobavitelji), 166 — Montreal (Kanada): leseni izdelki, ročna dela, vezenine, novosti in razni proizvodi domače hišne delavnosti, 167 — Santiago de los Cabal-leros (dominikanska republika): zastopniška tvrdk« se zanima za zastopstvo na komisijski bfzi ter išče zvezo z našimi izvozniki in našimi tvornicami. Tvrdka bi delala na ozemlju republik Šan Domingo, Haiti in Porto Riko. 1 *S»f Ponudbe tujega blaga 17 — Chicago: aparati za določanje vlažnosti zrn, 18 — Bruselj: išče se zastopnik za razne stroje za filtriranje, pranje (zlasti steklenic), zapiranje steklenic in pretakanje tekočin, 19 — Freiburg: diplomiran inženir z dolgoletno prakso v proizvajanju železnih zlitin nudi svoje usluge za instalacijo topilnice, v kateri bi se iz kromove rude proizvajal ferokrpm za izdelavo posebnega jekla, 20 — Pirej (Grčija): koščice rožičev. Izvozniki, ki se zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpraševanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, Ratnički dom, ter naj pri tem navedejo: 1. številko, pod katero je blago navedeno, 2. točno označbo vrste blaga, 3. način embalaže z ozirom na tržne uzance, 4. količino razpoložljivega blaga, .5. cgno, franko naša meja ali cif pristanišče države, kamor' fiaj pride blago, 41. plačilne pogoje fb 7. rok dobave. Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne jamči. w barva, pleslra in 7p M n lirah kemifno snaii LG I L4 Ul 011 0blebe. klobuk' Itd. Skrobl In svetlolika srajee, ovrat nike ln manšete. Pere. gnil, monga in lika domače perilo ^ovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-6. delenbnrgova ni. I , . Telejon it 82-72. ^ ^ Po uradnih podatkih finančnega ministrstva smo lani uvozili 1913 kg zlata v vrednosti 85,3 milijona din, t. j. za 22 kg in 7,6 milijona din več kakor v letu 1936. Največ zlata smo uvozili iz Anglije, namreč za 58,9 milijona din. Na curiški borzi je padel tečaj avstrijskega šilinga od 79 na 73, kar je vsekakor v zvezi z novim političnim stanjem_ v Avstriji. Francoska vlada je razpisala novo emisijo blagajniških zapiskov v višini 3 milijard frankov. Pogoji so naslednji: Obrestna mera po 5 in pol %, emisijski tečaj 94%, roki izplačil: 20. februarja 1942. s 100%, 20. februarja 1946. s 109% in 20. februarja 1950. s 118%. Ker Občni zbori Gospodarska zavarovalna zadruga »Drava« v Mariboru ima izredni občni zbor dne 4, marca ob pol 18. v prostorih restavracije »Novi svet« v Jurčičevi ulici v Mariboru. Na občnem zboru se- bo razpravljalo tudi o predlogih za poravnavo sporov med načelstvom in nadzorstvom. Če občni zbor ob napovedani uri ne bi bil sklepčen, je pol ure kasneje drug občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu članov. V ponedeljek dopoldne je bila v saborni cerkvi volitev treh kandidatov izmed šestih predlaganih, ki jih cerkveni zbor predlaga kralju oz. kralj, namestništvu, da iz njih izvoli patriarha. Pri Volitvah je dobil črnogorsko-primorski mitropo-lit dr. Gavrilo Dožič največ glasov, namreč 50 glasov od 53. Dosedanji namestnik patriarha zagrebški mitropolit Dositej je dobil samo 23 glasov in je pri ožji vo-lltvi izpadel. Kralj, namestniki so nato imenovali za patriarha dr. Gavrila Dozida. Novi patriarh je bil rojen 1. 1881. v črni gori ter se je odlikoval s svojim nacionalnim delom ter proslavil kot odličen teolog. Njegova izvolitev je bila sprejeta s splošnim zadoščenjem. Novi patriarh Gavrilo je bil v torek slovesno ustoličen. Po ustoličenju je bil sprejet od kneza-namestnika v avdienco. Rmez mu je pri tej priliki izročil red belega orla I. stopnje. Senat je potrdil izvolitev vseh novih senatorjev ter se je nato konstituiral. Za predsednika senata je bil znova izvoljen dr. Velimir Mažuranič, za podpredsednika dr. Kotar in Steva Jankovič, za tajnika pa Stamenko Božič. V pred-sedništvu senata so torej Slovenci brez zastopstva. Skupščina je končala načelno debato o proračunu ter bo danes glasovala o sprejemu proračuna v načelu. Mačkovci, ki so vstopili v skupščino, dobivajo od »Hrvatskega dnevnika« lekcijo za lekcijo, eno hujšo od druge. Tako piše »Hrv. dnevnik« o dr. Zdravkoviču, ki je te dni vstopil v skupščino in branil sporazum med dr. Mačkom in združeno opozicijo, da nihče od poslancev, ki so vstopili v skupščino, te zaščite ne zahteva, šli so v skupščino, da so dvignili dnevnice,, čeprav olepšujejo to z lepimi besedami, češ da hočejo delati za svoj okraj. Danes pa že morajo priznati, da ne morejo doseči nobenega uspeha in kako bi ga tudi mogli, saj se je večina ustvarila brez njih in niso danes nikomur potrebni. Odveč je zato vsaka beseda, ki Jo spregovore. Vodja bosenskih zemljoradnikov dr. čubrilovič je novinarjem izjavil, da bo prihodnji teden prišel v Beograd dr. Maček 'na sejo združene opozicije. Kongres za ceste bo 11. in 12. unija, to je za časa ljubljanskega velesejma v Ljubljani. Ves občinski svet v Banjaluki je bil z županom vred razrešen svoje dolžnosti. Tvrdka Kocjančič in drug iz Domžal se je obrnila na občino v Pančevu, da ji brezplačno odstopi dva katastralna joha zemljišča, da bi mogla zgraditi v Pančevu svojo tovarno za vato in drug obvezilni material. Po vsej verjetnosti bo občina prošnji tvrdke ugodila. Industrializacija Pančeva močno napreduje. Sedaj gradi tudi tvrdka Philips-Radio tu svojo tvomico na zemljišču, ki ga ji je podarila občina. Nemška tiskovna in založniška družba v Novem Sadu je zvišala osnovno glavnico od 2 na 4 mili-'one din. Hotel »Kontinenta!« na Rabu je deloma pogorel. Hotel je imel 30 sob. Finančno ravnateljstvo v Trstu e dobilo od finančnega ministrstva v Rimu nalog, da se morajo letos davčni dohodki države povečati za 40%. Tržaška občina pa je bila prisiljena zaradi večjih socialnih, izdatkov zvišati najemninsko pristojbino za vodne števce od 2 na 10 lir mesečno. Italijanski uradni list z dne 2. februarja je objavil uredbo o organizaciji Zveze za kmetijsko obnovo, ki more sama razlastiti vsako posestvo v obmejni pokrajini. To velja za Julijsko Benečijo in tudi za Južno Tirolsko. Teruel so republikanci evakuirali, ker so ga frankovci že skoraj popolnoma obkolili. Mesto bodo v kratkem zasedle Francove čete. Nemško letalo, ki vzdržuje redno zračno zvezo med Kolnom in Parizom, se je ponesrečilo. Vsa posadka je mrtva, potnikov na srečo ni bilo. Romunski notranji minister je prepovedal še 35 listov, ki so izhajali v ruskem, ukrajinskem aJi židovskem jeziku. Proti bivšim političnim strankam je izdala romunska vlada nove in ostre ukrepe. 2100 dnevnikov in okoli 11.000 tednikov izhaja v Združenih državah Sev. Amerike v skupni nakladi 41 milijonov izvodov. Radio Ljubljana UPSKI POMLADMI SEJEM 1938 Zalelak; 6. marca 60°/o popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih državah. Vsa pojasnila dajejo: Zvanični biro lajpeiškog sajma, Beograd, Knez Mihajlova 33/1. in častni zastopniki: Ing. G. TSnnies, Ljubljana, TyršeVa c. 33 Telefon 27-62 in Jo s. Bezjak, Maribor, Gosposka ul, 25 Telefon 20-97 Nudi se trgovski uradnik ali potnik mahrovec, z vsestransko pisarniško in potniško prakso v tu- in inozemstvu, vešč slovenske, nemške, francoske in italijanske korespondence, publicist, samostojen in iniciativen itd. dopisi na „Trgovski list** pod „VseBtranski“. L Šarabon LJUBLJANA Uvoz kolonijalne robe Veletrgovina s Špecerijo Velepražarna za kavo Mlini za diSave Glavna zaloga rudnin* skih voda w Brzojavni naslov: ŠARABON LJUBLJANA Telefon št 26-66 Ustanovljetio leta 1886 Četrtek, dne 24. februarja. 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Radijski orkester — 14.00: Napovedi — 18.00: Trio pihal (gg. Bareš Josip — oboa, Ravbar Miljutin — klarinet, Turšič Ivan — fagot) — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Zanimivosti — 20.00: Vsem debelim za god oddajamo: Kako Je Pe-regrin Pajek praznoval debeli četrtek — 22.00: NapPve