URADNE OBJAVE
leto XIX	Murska Sobota, dne 2. avgusta 1984
št. 24
URADNE OBJAVE občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer lin Murska Sobota
213.	Sklep o ugotovitvi, da je sklenjen družbeni dogovor o uresničevanju Gornja Radgona.
kadrovske politike v občini Gornja Radgona.	215. Odlok o podstanovalskih razmerjih na območju občine Muurska
214.	Družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Sobota
213
Na podlagi 47. člena družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji (Ur. list SRS, št. 20/79 in 5/81) ter 76. člena družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini G. Radgona je odbor udeležencev družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini G. Radgona sprejel
SKLEP o ugotovitvi, da je sklenjen družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Gornja Radgona
1.
Odbor udeležencev družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini G. Radgona ugotavlja, da je družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini G. Radgona sklenjen, ker ga je sprejela več kot polovica vseh udeležencev tega dogovora.
2.
Družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini G. Radgona in ta sklep se objavita v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 117-4/81-01
G. Radgona, dne 9/7-1984
Predsednik
odbora udeležencev
Milan Kurbus
STRAN 13 VESTNIK, 2. AVGUST 1984.
spreminjanje družbene strukture prebivalstva in za bolj humane odnose med ljudmi.
S takšno kadrovsko politiko bomo združeni proizvajalci samoupra-vljalci vsestransko razvijali svobodno socialistično osebnost, to je. osebnost -z moralnopolitičnimi vrlinami, sposobnostmi in znanjem, ki omogočajo celovito uresničevanje samoupravnih pravic in dolžnosti ter zagotavljajo razvoj sodobne organizacije dela in tehnologije.
2.	člen
Udeleženci se s tem družbenim dogovorom dogovorimo o enakih načelih in merilih pri oblikovanju demokratične, načrtne in dolgoročne kadrovske politike ter o postopkih za njeno uresničevanje.
Udeleženci bomo razvijali medsebojno sodelovanje in zagotavljanje uresničevanja skupnih interesov. Zato se bomo dogovorili o usklajevanju in enotnem reševanju vseh zadev s področja kadrovske politike ter temu ustrezno dopolnjevali ta družbeni dogovor.
3.	člen
Družbenopolitične organizacije, samoupravni organi in strokovne službe v Organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, morajo zagotavljati vsestransko, pravočasno in objektivno informacijo delovnih ljudi in občanov o vseh problemih in nalogah s področja kadrovske politike ter tako omogočali delovnim ljudem, da bodo lahko tvorno oblikovali kadrovsko politiko.
4.	člen
V skladu s temeljnimi načeli in smotri kadrovske politike, določili tega dogovora ter v skladu z določili splošnih samoupravnih aktov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, udeleženci sprejemamo naloge in smotre kadrovske politike ter način njihovega uresničevanja, zlasti pa bomo:
—	odločali" o strukturi in o spreminjanju strukture kadrov, ki je potrebna za izvajanje nalog, določenih s plani družbenopolitičnega razvoja in o strukturi kadrov, potrebnih za dosego ciljev dolgoročnejšega razvoja organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in širše družbene skupnosti,
—	sprejemali letne, srednjeročne in dolgoročne plane kadrovskih potreb,
—	sprejemali program strokovnega, idejnopolitičnega, družbenoekonomskega in splošnega izobraževanja kadrov,
—	določali in razporejali sredstva za izobraževanje in usposabljanje kadrov,
—	r določali merila in pogoje za izbiranje kadrov za opravljanje najodgovornejših družbenih funkcij in nalog ter zagotavljali njihovo uresničevanje,
—	z oglasi oziroma razpisi prostih del in nalog omogočali slehernemu delavcu, da sklene delovno razmerje za opravljanje tistih nalog, za katere ima strokovno izobrazbo oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti,
—	v samoupravnih splošnih aktih urejali postopek za oblikovanje, sprejemanje in izvrševanje odločitev na področju kadrovske politike ter določali pravice, obveznosti in odgovornosti individualnih poslovodnih organov, delavcev s posebnimi pooblastili, strokovnih služb in samoupravnih organov,
—	preverjali izvajanje demokratično sprejete kadrovske politike ter učinkovitost posameznih kadrovskih odločitev in to neposredno preko samoupravnih organov, delavske kontrole in družbenopolitičnih organizacij,
—	v DPO v občini ter v skupščinah družbenopolitične skupnosti preverjali uresničevanje temeljnih načel in ciljev kadrovske politike ter sprejetih meril za kadrovanje kadrov za najodgovornejše družbene funkcije in naloge.
5.	člen
Udeleženci se bomo prizadevali, da bo izbira kadrov za družbene funkcije sestavni del delovnih in samoupravljalskih obveznosti delavcev. Skrbeli bomo za stalno evidentiranje možnih kandidatov za voljene ter
druge družbene funkcije v organih samoupravljanja, družbenopolitičnih organizacij in skupnosti. Akcijo stalnega evidentiranja vodijo družbenopolitične organizacije: Socialistična zveza delovnega ljudstva, Zveza sindikatov, Zveza komunistov, Zveza socialistične mladine, Zveza združenj borcev NOV.
Centralno kadrovsko evidenco v občini vodi kadrovska služba skupščine občine.
II.	RAZVID DEL OZIROMA NALOG
6.	člen
Udeleženci dogovora bomo skladno z določilom 19. člena zakona o delovnih razmerjih s samoupravnim splošnim aktom določili razvid del oziroma nalog.
Razvid del oziroma nalog je praviloma samostojen samoupravni splošni akt.
7.	člen
Pri izdelavi razvida del oziroma nalog bomo udeleženci dogovora izhajali iz skupnih metodoloških osnov, katerih izdelavo bodo v skladu z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji ter zagotavljali: Gospodarska zbornica Slovenije za področje gospodarstva, za posamezna področja družbenih dejavnosti pa samoupravne interesne skupnosti oziroma kjer teh ni ustrezni republiški upravni organi.
8.	člen
Udeleženci dogovora se moramo pri določanju razvida del oziroma nalog, ravnati po naslednjih načelih:
— da združujemo tolikšen obseg vsebinsko zaokroženih del oziroma nalog, ki bo zagotavljal najboljšo izrabo delovnega časa in sredstev za delo,
— da združujemo sorodne, po zahtevnosti pa enakovredna dela oziroma naloge, tako da ustvarjajo pogoje za kar največjo izkoriščenost strokovnih znanj oziroma z delom pridobljenih delovnih zmožnosti,
— da združujemo dela oziroma naloge, ki bodo kar najbolj ustrezala psihofizičnim sposobnostim delavcev.
9.	člen
Udeleženci bomo v razvidu del in nalog določili strokovno izobrazbo oz. z delom pridobljene delovne zmožnosti, delovne izkušnje in druge posebne pogoje v skladu z zahtevami delovnega procesa in nalogami, ki jih morajo delavci izvrševati.
10.	člen
Za delo zahtevana strokovna izobrazba se ugotavlja na osnovi veljavnih dokazil.
Udeleženci dogovora bomo v syojih samoupravnih splošnih aktih določili postopek, način in kriterije za ugotavljanje z delom pridobljene delovne zmožnosti.
Z delom pridobljena delovna zmožnost za določeno vrsto del in nalog se ugotavlja na tele načine:
L s strokovno oceno rezultatov dela oziroma delovne uspešnosti za konkretne naloge,
'	2. s preiskusom kandidatove zmožnosti, sposobnosti in spretnosti za konkretne naloge,
3.	z oceno pismene naloge kandidata (npr, program dela, načrt razvoja, projekt izvedbe itd.),
4.	s testi znanja, sposobnosti in stališč kandidata,
5.	z veljavnimi pismenimi dokazili o kandidatovih uspehih ali njegovi dejavnosti (npr, potrdila o funkcionalni izobrazbi, priznanja o inovacijah in podobno).
Z delom pridobljena delovna zmožnost kandidata, ki je potrebna za opravljanje objavljenih oziroma delavcu naloženih nalog, se ugotavlja ali preverja na enega ali več navedenih načinov. Ce kandidat pri izvedenih načinih ugotavljanja z delom pridobljene delovne zmožnosti ne izkazuje zahtevanih kriterijev, se šteje, da ne izpolnjuje razpisanih pogojev in z njimi ni mogoče skleniti delovnega razmerja.
Pogoji za priznanje z delom pridobljene delovne zmožnosti so odvisni od konkretne vrste dela in nalog, za katere se ugotavlja z delom pridobljena delovna zmožnost delavca.
1L člen
Za ugotavljanje z delom pridobljene delovne zmožnosti ali njenih post meznih sestavin (znanja, sposobnosti, lastnosti) mora delavski svet ali od njega imenovana komisija za ugotavljanje z delom pridobljene delovne zmožnosti izbrati strokovno institucijo, ki izvede preiskus znanja ali sposobnosti (npr, program tujih jezikov, trgovski uzanc, carinskih predpisov itd.).	/
Z delom pridobljeno delovno zmožnost delavca ugotavlja strokovna komisija oz. drug organ, ki ga imenuje delavski svet temeljne organizacije združenega dela. Komisija odloča tudi o tem, v katerih primerih delovno zmožnost preverja zunanja institucija. Komisija ugotavlja z delom pridobljeno delovno zmožnost za vsakega delavca posebej. Komisija je sestavljena iz članov, ki poznajo strokovno področje delavčevega dela in imajo najmanj tako stopnjo strokovne izobrazbe in večje delovne izkušnje kot jih ima delavec, za katerega se ugotavlja z delom pridobljena delovna zmožnost.
Kot strokovnjaki za ocenjevanje z delom pridobljene delovne zmožnosti so lahko poklicani tudi zunanji sodelavci, kot npr. psihologi, sociologi itd.
12.	člen
Preden komisija začne z ugotavljanjem delavčeve z delom pridobljene delovne zmožnosti, mora njen predsednik preskrbeti potrebne podatke oziroma dokumentacijo.
Strokovne službe v organizacijah združenega dela, od katerih predsednik komisije zahteva potrebne podatke, so mu jih dolžne oskrbeti.
Bistveni sestavni del podatkov oziroma dokumentacije je pismeno poročilo o dotedanjih delavčevih uspehih. To poročilo sestavi in podpiše dotedanji neposredni vodja delavca, za katerega se ugotavlja z delom pridobljena delovna zmožnost. Poročilo za delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi poda individualni poslovodni organ.
13.	člen
Komisija izrazi svojo ugotovitev o delavčevi z delom pridobljeni delovni zmožnosti z pozitivno ali negativno oceno, ki jo izda v pismeni obliki z overitvijo članov komisije. Komisija predloži oceno z delom pridobljene delovne zmožnosti delavca delavskemu svetu v potrditev.
Z delom pridobljena delovna zmožnost se prizna samo v temeljni organizaciji,-kjer je bila ugotovljena. S tem pa delavcu ni na noben način priznana tudi ustrezna strokovna izobrazba, za katero organizacija združenega dela ni pooblaščena dajati pismenih dokazil javne veljavnosti.
14.	člen
Določanje razvida del oziroma nalog je trajna naloga. Zato je potrebno tudi ta splošni samoupravni akt — skladno z razvojem OZD in drugih samoupravnih organizacij, z organizacijskim in tehnološkim razvojem — nenehno dopolnjevati in usklajevati s potrebami, ki jih narekuje razvoj.
III.	NAČRTOVANJE KADROV IN IZOBRAŽEVANJE
15.	člen
Načrti potreb po kadrih so sestavni del letnih srednjeročnih in dolgoročnih planov družbenoekonomskega razvoja organizacij združenega dela, samoupravnih skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti.
Upoštevajoč določila iz prvega odstavka tega člena bomo udeleženci dogovora pri načrtovanju potreb po kadrih upoštevali:
—	vsebinski program (organizacijska funkcija, področje dela, dela oziroma naloge)
—	količinski program (obseg, proizvodnja, naloge)
—	tehnologijo dela in planiran razvoj, organizacijo in delitev dela
—	razvoj in organizacijo družbenih dejavnosti, državne uprave, pravosodja, splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter oboroženih sil.
1	6. člen
Sestavni elementi načrtov kadrovskih potreb so zlasti;
—	potrebna sredstva za uresničevanje planov kadrovskih potreb in izobraževanje
—	potrebno število delavcev z ustrezno strokovno usposobljenostjo za izvrševanje nalog, sprejetih s plani družbenoekonomskega razvoja
—	pregled delavcev (s popisom vseh delavcev po njihovi strokovni usposobljenosti, oziroma z delom pridobljenimi zmožnostmi itd.),
—	plan izobraževanja in usposabljanja delavcev pred nastopom dela, ob delu in iz dela
—	načrt potreb po štipendistih
—	predviden odhod delavcev (upokojitve, vojaške obveznosti, poprečna fluktuacija posameznih profilov kadrov, odsotnost z dela),
—	način usposabljanja delavcev za kritje potreb glede na razvoj temeljne organizacije združenega dela,
—	ukrepi za razvoj inovacijske dejavnosti,
—	plan usposabljanja učencev in študentov za delo (proizvodno delo izoroma delovna praksa),
—	način razporejanja, preusmerjanja in zaposlovanja presežka delavcev zaradi uvajanja nove tehnologije in drugih organizacijskih in tehničnih izboljšav,
—	opredelitev možnih virov pridobivanja kadrov,
—	kadrovski ukrepi za uresničevanje planov gospodarskega in družbenega razvoja,
—	ukrepi za uresničevanje samoupravnega sporazuma o pogojih za zaposlovanje in o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev na območju občine Gornja Radgona,
—	program in naloge pri evidentiranju in pripravah možnih kandidatov za opravljanje odgovornih družbenih nalog v občini, republiki in federaciji, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih skupnostih.
17.	člen
Udeleženci dogovora bomo na podlagi sprejetih planov kadrovskih potreb in v skladu z razvojnimi programi sprejeli ukrepe:
—	za notranje razporejanje in prerazporejanje delavcev na osnovi njihove strokovne izobrazbe oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti, delovnih izkušenj in doseženih delovnih rezultatov,
—	za pridobitev strokovne izobrazbe o delu, izpolnjevanje in usposabljanje zaradi predvidenih sprememb v tehnologiji dela,
—	za stalno izobraževanje delavcev v skladu s potrebami in interesov temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne organizacije in skupnosti fer sposobnostmi, zmožnostmi in nagnjenji delavcev,
—	za štipendiranje, usposabljanje in poklicno usmerjanje mladine,
—	zaizvajanje pripravništva,
—	za pridobivanje novih delavcev,
STRAN 14 VESTNIK, 2. AVGUST 1984.
STRAN 15 VESTNIK, 2. AVGUST 1984.
—	za zaposlovanje invalidov,
—	za zagotavljanje pogojev za izvajanje proizvodnega dela oziroma delovne prakse.
18.	člen
S tem dogovorom udeleženci sprejemamo obveznosti:
—	da bo vsak investicijski elaborat vseboval tudi podroben načrt pridobivanja in usposabljanje potrebnih delavcev, kakor tudi program prekvalifikacije in nove razporeditve delavcev
—	da bomo načrte kadrovskih potreb dopolnjevali in usklajevali z novo nastalimi potrebami v organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih in družbenopolitičnih skupnostih,
—	da bomo kadrovske plane izdelali za takšno obdobje, ki bo omogočalo vplivati na poklicno usmerjenost mladine že v času šolanja in ki bo omogočalo pravočasno razvijanje interesa za posamezne poklice, zlasti za tiste, za katere že dalj časa ugotavljamo, da so deficitarni,
—	da bomo v skladu s svojimi kadrovskimi potrebami razpisovali štipendije in usmerjali delavce v izobraževanje ob delu in iz dela.
19.	člen
Udeleženci dogovora se obvezujemo, da bomo v srednjeročne načrte vnesli tudi načrte kadrovskih potreb.
20.	člen
Predloge planov kadrov in izobraževanje in razvoja kadrov bodo:
—	v organizacijah združenega dela in drugih samoupravni organizacijah in skupnostih pripravljale kadrovske službe, ki se morajo za to delo tudi strokovno usposobiti,
—	za območje občine kot celote pa je za pripravo predloga planov oziroma projekcije potreb po kadrih zadolžena skupnost za zaposlovanje v sodelovanju s komitejem za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj občine G. Radgona ter izobraževalnimi skupnostmi.
21.	člen
Udeleženci dogovora se dogovorimo, da bomo morebitna razhajanja med plani potreb po kadrih v v organizacijah združenega dela, planov kadrov v občini ter plani vpisa v posamezne šole usklajevali v okviru občinske izobraževalne skupnosti, skupnostjo za zaposlovanje, in družbenopolitične skupnosti.
22.	člen
Udeleženci bomo načrtno spodbujali inovacijsko in raziskovalno dejavnost in jo urejali s samoupravnimi akti v skladu z razvojnimi načrti in usmeritvami občinske raziskovalne skupnosti.
23.	člen
Udeleženci dogovora se obvezujemo, da bomo v skladu s sprejetimi srednjeročnimi plani kadrovskih potreb izdelovali letne plane kadrovskih potreb in nadaljevali s pripravami projekcije potreb po kadrih do leta 2000.
24.	člen
Udeleženci dogovora se zavzemamo za dosledno uresničevanje temeljnih načel in smotrov vzgoje in izobraževanja, ki se izražajo zlasti v:
—	marksistični in samoupravni zasnovanosti celotne vzgoje in izobraževanja za delo in samoupravljanje ter vsestranskim razvojem posameznika,
—	odločilni vlogi združenega dela pri oblikovanju politike razvoja in vsebine vzgoje in izobraževanja,
—	povezanost vzgoje in izobraževanja z delom, razvojem znanosti, tehnike in kulture, razvojem samoupravnih družbenoekonomskih odno- • sov ter krepitvijo splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite
— usmerjanju zaposlenih delavcev v izobraževanju ob delu in iz dela, — skladnosti vzgoje in izobraževanja z izobraževalnimi potrebami združenega dela in celotne družbe.
25. člen
Udeleženci dogovora bomo v skladu s svojimi kadrovskimi plani:
—	ugotavljali potrebe po stalnem izobraževanju delavcev,
—	oblikovali vzgojnoizobraževalno politiko,
—	načrtovali vsebino, obseg in izvajanje vzgojnoizobraževalnih programov,
—	s svobodno menjavo dela zagotavljali možnosti za uresničevanje vzgojnoizobraževalnih programov in za njihovo prilagajanje potrebam razvoja,
—	omogočali delavcem, ki dosegajo nadpovprečne uspehe pri delu in izkazujejo posebne nadarjenosti, da čimprej dosežejo izobrazbo in razvijajo sposobnosti za opravljanje najzahtevnejših del oziroma nalog.
26.	člen
Osnovne organizacije sindikata udeleženk dogovora bodo sprejele akcijske programe za usmerjanje delavcev, ki nimajo končane osnovne šole, da le to končajo.
Udeleženci dogovora bomo v samoupravnih splošnih aktih opredelili pogoje za dokončanje osnovne šole.
27.	člen
Udeleženci dogovora se dogovorimo, da bomo na ravni občine v okviru skupnih potreb združevali načrte potreb izobraževanja. V sodelovanju s skupnostjo za zaposlovanje bodo izobraževalne skupnosti v občini zbiralec izobraževalnih potreb, koordinator in organizator spremljanja uresničevanja izobraževalnih načrtov.
k
28.	člen
Udeleženci dogovora bomo v planih kadrovskih potreb in načrtih izobraževanje in usposabljanja ter v samoupravnih splošnih aktih določili sredstva, potrebo za pridobivanje, izobraževanje in usposabljanje kadrov.
29.	člen
Udeleženci dogovora se bomo zavzemali za uresničevanje usmerjenega izobraževanja za potrebe vseh področij združenega dela, zato bomo:
—	sodelovali 'pri načrtovanju vsebine in smotrov usmerjenega izobraževanja,
—	aktivno in stalno sodelovali z izobraževalnimi organizacijami in občinsko izobraževalno skupnostjo pri oblikovanju programa, oblik izobraževanja in pri razvijanju mreže izobraževalnih organizacij,
—	vzpodbujali delavce za - izobraževanje, usposabljanje in samoizobraževanje ter jih usmerjali v izobraževanje ob delu in iz dela,
—	spodbujali svoje najuspešnejše strokovne delavce za aktivno sodelovanje v vzgojnoizobraževalnem delu v izobraževalnih organizacijah in jim omogočali pridobitev najnujnejšega pedagoškega znanja,
—	zagotavljali delavce za opravljanje nalog organiziranja in izvajanja praktičnega pouka, proizvodnega dela oziroma delovne prakse,
—	zagotavljali opravljanje praktičnega pouka in proizvodno delo oz. delovno prakso za učence in študente,- ki v času šolanja v skladu z učnim načrtom morajo svoje teoretično znanje dopolnjevati v praksi,
—	omogočali in organizirali stalno in dopolnilno izobraževanje, strokovno prakso in specializacijo,
—	zagotavljali stalno družbenopolitično izobraževanje in usposabljanje za opravljanje družbenopolitičnih in samoupravnih nalog,
—	vzpodbujali mednarodno izmenjavo študentov na praksi.
30.	člen
Udeleženci dogovora se bomo zavzemali za dosledno uresničevanje določil samoupravnega sporazuma o štipendiranju. V skladu s kadrovskimi potrebami združenega dela bomo skrbeli ža izpopolnjevanje kriterijev in meril štipendiranja.
Najuspešnejše mlade delavce in učence bomo na osnovi dogovorjenih meril in kriterijev predlagali za štipendiste Titovega sklada in Kraigherjevega sklada.
31.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih bodo v samoupravnem splošnem aktu določili pravice in obveznosti delavcev, ki se izobražujejo ob delu in iz dela.
O pravicah in obveznostih za izobraževanje ob delu in iz dela mora biti sklenjen dogovor (pogodba) v pismeni obliki.
32.	člen
Udeleženci dogovora se obvezujemo, da bo temeljna ali druga samoupravna organizacija ali skupnost, ki bo napotila delavca v izobraževanje iz dela zagotavljala;
—	da bo delavec ohranil pravice in obveznosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja,
—	da bo prejemal ustrezno nadomestilo osebnega dohodka.
33.	člen
Udeleženci dogovora se dogovorimo, da se delavci praviloma usmerjajo v izobraževanje ob delu in iz dela v okviru svojega poklicnega oz. strokovnega področja.
Izjemoma se delavci usmerijo v izobraževanje ob delu tudi izven svojega poklicnega oz. strokovnega področji v naslednjih primerih:
—	kadar se za dela oz. naloge, katere bodo delavci predvidoma opravljali po končanem študiju, zahteva širše oz. več znanj,
—	če to zahteva kadrovski interes temeljne organizacije združenega dela zaradi potrebe po poklicni preusmeritvi,
—	zaradi naknadno ugotovljene izrazite poklicne nagnjenosti delavca do drugega poklica.
34.	člen
V zvezi z uresničevanjem razširjene funkcije poklicnega usmerjanja bomo udeleženci dogovora organizirali in razvijali v okviru kadrovske funkcije naslednje dejavnosti:
—	sodelovanje pri načrtovanju smotrov in vsebine usmerjenega izobraževanja, vzgajanje in usposabljanje,
—	proučevanje rešitve za hitrejše prilagajanje kadrov spremembam v organizaciji dela in tehnologiji,
—	spremljanje uspešnosti delavcev pri delu in samoupravni aktivnosti,
—	ugotavljanje sposobnosti in delovnih zmožnosti delavcev,
—	svetovanje in usmerjanje delavcev v izobraževanje ob delu in iz dela,
—	usmerjanje zaposlenih delavcev na taka dela, ki najbolj ustrezajo njihovi delovni usposobljenosti,
—	proučevanje uspešnosti delavcev, ki so napredovali ali so bili razporejeni na na nova dela oziroma naloge,
—	izbiranje in usposabljanje delavcev za opravljanje nalog organiziranja in izvajanja proizvodnegd dela, delovne prakse in praktičnega pouka,
—	spremljanje uinih uspehov učencev in študentov s katerimi ima organizacija združenega dela sklenjeno štipendijsko razmerje ali kako drugo obliko povezovanja,
—	sodelovanje z vzgojnoizobraževalnimi organizacijami, skupnostjo za zaposlovanje ter drugimi dejavniki, ki sodelujejo pri usmerjanju mladine in odraslih v izobraževanje in delo.
35.	člen
Funkcijo poklicnega usmerjanja bodo izvajale vzgojnoizobraževalne organizacije in strokovna služba skupnosti za zaposlovanje ter strokovne službe udeležencev tega dogovora.
36.	člen
Vzgojnoizobraževalne organizacije bodo izvajale funkcijo poklicnega usmerjanja tako, da bodo:
—	učence interesno razvijale in jih vključevale v interesne (prostočasne) dejavnosti ter jih seznanjale z oblikami dela,
—	vzpodbujale in spremljale razvoj učencev za bodočo poklicno usposobljenost,
—	skrbele za delovno in poklicno vzgojo učencev ter jih skladno z individualnimi posebnostmi posameznika ter družbenoekonomskimi potrebami po kadrih svetovalno usmerjale v srednje izobraževanje, osnovne in srednje šole
—	bodo posebno pozorne na usmerjanje mladine v vojaške in 'obrambne poklice v sodelovanju z ostalimi nosilci te dejavnosti srednje šole
—	se bodo v okviru svojih programov in smeri prilagajale potrebam združenega dela po ustrezno usposobljenih kadrih, hkrati pa upoštevale razvojne in interesne značilnosti mladih in odraslih v procesu izobraževanja.	,,
37.	člen
Skupnost za zaposlovanje bo za izvajanje funkcije poklicnega usmerjanja zlasti:
— skrbela za metodološko enotno zbiranje podatkov o izobraževalnih namerah in sposobnostih učencev v osnovnih šolah in učencev v srednjem izobraževanju ter podatke kvalitativno in kvalitativno pripravljene posredovale zainteresiranim uporabnikom,
— posredovala vzgojnoizobraževalnim organizacijam informacije o prednostnih poklicnih usmeritvah in tekočih potrebah po kadrih na podlagi dogovorjene metodologije,
— sama izvajala poklicno usmerjanje mladine in odraslih
— posredovala nosilcem poklicnega usmerjanja potrebne informacije in strokovne pripomočke za delo na področju poklicnega usmerjanja,
— usklajevala strokovno delo nosilcev poklicnega usmerjanja.
38.	člen
Udeleženci dogovora bomo načrtovali in vzpodbujali organizirano družbenopolitično izobraževanje delavcev, zlasti še delegatov samoupravnih organov in skupščin ter družbenopolitičnih organizacij. Pri tem se bomo povezovali z Delavsko univerzo G. Radgona kot nosilcem izobraževanja ob delu, za delo in družbenega izobraževanja in jim izkazovali potrebe po teh oblikah izobraževanja, ki jih bo izvajala delavska univerza za potrebe in interese podpisnikov tega družbenega dogovora.
IV. URESNIČEVANJE IN IZVAJANJE TEMELJNIH PRAVIC IN OBVEZNOSTI IN DELOVNIH RAZMERIJ V ZDRUŽENEM DELU
39.	člen
Udeleženci tega dogovora bomo zagotovili, da bo delavec sklenil delovno razmerje v TOZD in drugi samoupravni organizaciji in skupnosti po postopku in na način, ki ga določa zakon o delovnih razmerjih ter samoupravni splošni akt, s katerim se urejajo delovna razmerja.
40.	člen
Komisija pri skupščini občine za reševanje problematike zaposlovanja naših delavcev v tujini in za postopno vračanje delavcev z dela iz tujine bo stalno pripravljala in analizirala vse možnosti za njihovo organizirano vračanje in vključevanje v delo.
41.	člen
Pri izbiri delavcev za opravljanje samostojnih strokovnih del in nalog, zlasti tistih, za katere so potrebne razvite sposobnosti komuniciranja in sodelovanja Z ljudmi, bomo udeleženci proučili poleg drugih strokovnih sposobnosti kandidata tudi njegovo uspešnost pri opravljanju del in nalog ter njegovo družbenopolitično aktivnost.
V primeru, da ni dovolj podatkov o delu in usposobljenosti kandidata, bomo le te ugotavljali v neposrednih pogovorih s kandidati, s posebnimi vprašalniki, testi znanja itd. Postopek za preizkus kandidatovi! sposobnosti bodo udeleženci določili v samoupravnih splošnih aktih.
42.	člen
Udeleženci dogovora se obvezujemo, da bomo zagotovili pogoje za trganizirano uvajanje k delovnim nalogam delavcem, ki so sklenili delovno razmerje oziroma bili razporejeni na druga dela oziroma naloge in da bomo v ta namen izdelali in sprejeli program uvajanja.
43.	člen
Udeleženci se obvezujemo, da bomo vsako leto izdelali in sprejeli program sprejemanja in usposabljanja pripravnikov. V svojih programih uvajanja pripravnikov v delo bomo udeleženci določili čas trajanja pripravniške dobe in program dela, Organizacijo in vodstvo pripravništva, kakor tudi način usposabljanja pripravnikov za samostojno delo in pripravniku določiti mentorja, ki mora imeti najmanj takšno izobrazbo, kot jo ima pripravnik.
44.	člen
Udeleženci se zavezujemo, da bomo začeli postopek za sklenitev samoupravnega sporazuma, s katerim se bomo dogovorili za pravočasne ukrepe in ustrezna sredstva za dokvalifikacijo ali prekvalifikacijo in ustrezno zaposlitev delavcev, kadar iz tehnoloških in ekonomskih razlogov
delo delavcev na določenih delovnih nalogah v združenem delu ni več potrebno in jim ni možno zagotoviti dela v isti organizaciji združenega dela.
45.	člen
Udeleženci dogovora se obvezujemo, da bomo omogočili svojim delavcem, ki so postali invalidi zaradi bolezni ali nesreče, nadalje delavcem, ki opravljajo dela oz. naloge pri katerih je nevarno, da nastane invalidnost ter delavcem s spremenjenimi delovnimi zmogljivostmi, ki nimajo statusa delovnih invalidov, da ostanejo še naprej v organizaciji združenega dela ter jih razporediti k ustreznim nalogam in jih za to tudi usposobiti in jim zagotoviti ustrezne delovne pripomočke, skladno 2 zakonskimi določili.
46.	člen
Udeleženci bomo sodelovali s skupnostjo za zaposlovanje pri razporeditvi k delovnim nalogam invalidov in invalidnih oseb, ki so po menju pristojne strokovne komisije sposobni opravljati določena dela.
Udeleženci dogovora in nosilci obveznosti usposabljanja invalidnih oseb bomo v skladu z zakonom za delavce iz prejšnjega odstavka zagotovili sredstva za prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo, spremljanje uspešnosti in za mentorstvo.
47.	člen
V TOZD, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, kjer je nočno delo še nujno, si bomo prizadevali za izboljšanje delovnih razmer tako, da bo zavarovano zdravje zaposlenih. Zagotovili bomo prevoz na delo in z dela, topli obrok hrane in sistematične zdravniške preglede.
Glede nočnega dela žensk v dejavnostih, ki jih našteva zakon, morajo udeleženci upoštevati, da nočno delo žensk ni dovoljeno in da se sme izvajati le izjemoma, kadar to terjajo splošni družbeni interesi.
Udeleženci dogovora se bomo zavzemali, da se nočno delo žensk ukine.
V. NAČELA IN MERILA KADROVANJA ZA OPRAVLJANJE NAJODGOVORNEJŠIH NALOG IN FUNKCIJ
48.	člen
Udeleženci dogovora se obvezujemo, da bomo v medsebojnem sodelovanju skrbeli za načrtno, stalno in pravočasno kadrovanje kadrov za najodgovornejše funkcije v telesih družbenopolitičnih organizacij, v temeljnih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih, družbenih organizacijah in društvih ter na področju državne uprave, pravosodja, splošne ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite ter oboroženih sil.
49.	člen
Udeleženci dogovora se zavezujejo, da bodo pri kadrovanju kadrov iz 48. člena dosledno uveljavljali načela demokratičnosti in javnosti, celovitosti osebnostnih kvalitet ter ustreznih znanj in ustrezne zastopanosti neposrednih proizvajalcev in drugih delovnih ljudi in občanov. Pri izbiri kandidatov udeleženci dogovora zlasti upoštevajo, da kandidati izpolnjujejo naslednje kriterije:
— s svojim delom izpričujejo svojo opredeljenost za socialistični samoupravni sistem,
— ustvarjalno razvijajo socialistične samoupravne in družbenoekonomske odnose na podlagi ustave in zakona o združenem delu in zagotavljajo odločujoči vpliv delavskega razreda v družbi,
— uveljavljajo pridobitve NOB in socialistične revolucije z zasnovo splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,/ krepijo bratstvo in enotnost ter enakopravnost jugoslovanskih narodov in narodnosti ter politiko miroljubne koeksistence in enakopravnega sodelovanja držav in narodov ter politike neuvrščenosti,
— dokazujejo svoje sposobnosti in znanje ter ustvarjalno zavzetost pri graditvi socialističnega samoupravnega sistema pri skupnem delu in vodenju, da si prizadevajo za razvoj raziskovalne in množične inventivne dejavnosti ter da se zavedajo odgovornosti za opravljanje svojih nalog, da uživajo ugled in zaupanje v svojem življenjskem in delovnem okolju.
50.	člen
Udeleženci dogovora se zavzemajo, da bodo pri izboru kadrov, iz 48. člena dogovora pravočasno seznanjali vse, ki sodelujejo v postopku predlaganja možnih kandidatov.
Udeleženci dogovora zagotavljajo, da bodo načela in merila kadrovanja iz 48. in 49. člena opredelili v svojih samoupravnih splošnih aktih.
51.	člen
Udeleženci dogovora v skladu z ustavno opredeljeno vlogo SZDL na področju kadrovske politike skrbijo:
— da je kadrovanje za vse družbene funkcije trajna akcija vseh družbenopolitičnih in družbenih dejavnikov,
— da spremljajo in evidentirajo vse tiste delovne ljudi in občane, ki se v konkretni samoupravni praksi uveljavljajo s svojim delom in tako pridobivajo družbeni ugled,
— da se zavzemajo za uresničevanje sistema stalnih kadrovskih priprav na volitve, javnost in demokratičnost kadrovske politike in pri zagotavljanju odločilnega vpliva delovnih, ljudi in občanov za njeno uresničevanje,
STRAN 16 VESTNIK, 2. AVGUST 1984.
—	da je ustrezno organizirana evidenca vseh evidentiranih kandidatov na vseh ravneh,
—	da sprejete družbene kriterije za uresničevanje kadrovske politike delovnih ljudi in občanov stalno preverjajo in dopolnjujejo ter do njih povsod oziroma ob konkretnih primerih javno obravnavajo in uporabljajo,
—	da so pri posameznih družbenih funkcijah glede na njihovo stopnjo odgovornosti opredeljena posebna merila za kadrovanje.
52.	člen
Udeleženci dogovora bomo ocenjevali delo nosilcev javnih družbenih funkcij po uspešnosti njihovega dosedanjega dela, predvsem v kakšni meri so bili kos zahtevnosti nalog in družbeni problematiki ter koliko so s svojim vzgledom, načinom in metodami dela prispevali k afirmaciji in avtoriteti delegatskih odnosov. Ta ocena bo podlaga za odločitev o kandidaturi še za eno mandatno obdobje.
53.	člen
,,Pri opravljanju svojih nalog na področju kadrovske politike ravnajo udeleženci dogovora v skladu z načelom, da se pri kadrovanju poslovodnih delavcev funkcionarjev in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi upošteva celovitost njihovih strokovnih znanj in uresničevanje obveznosti izpopolnjevanja in usposabljanja ter njihovih osebnostnih kvalitet in sposobnosti kot jih določa 49. člen dogovora.”
Udeleženci se bomo zavzemali za uveljavitev načela, da bo delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ko izpolni pogoje za upokojitev, prenehal opravljati to dolžnost.
54.	člen
Udeleženci se zavezujejo, da se v praksi uveljavi spremljanje uspešnosti dela poslovodnih delavcev, funkcionarjev in delavcev s posebnimi poblastili in odgovornostmi, zlasti ko gre za uresničevanje sprejetih družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, uresničevanje razvojnih in planskih nalog. Samoupravni organi in družbenopolitične organizacije v organizacijah združenega dela morajo uveljaviti kriterije, ki so jih pripravili v gospodarski zbornici za objektivno ocenjevanje uspešnosti dela teh delavcev; preverjanje uspešnosti dela teh delavcev v minuli mandatni dobi, pa naj bo eden izmed kriterijev za ponovno izbiro.
55.	člen
Pri kadrovanju kadrov za nosilce družbenih funkcij v pravosodju bomo udeleženci dogovora upoštevali merila za nosilce družbenih funkcij v pravosodju, ki jih je opredelil koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri Predsedstvu Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije.
56.	člen
Zaradi uresničevanja nalog na področju kadrovske politike iz 51. in 52. člena se udeleženci družbenega dogovora zavezujejo, da bodo posamezna aktualna vprašanja in predloge konkretnih kadrovskih rešitev ter opredelitev širšega družbenega interesa pri konkretni kadrovski rešitvi obravnavali in usklajevali v koordinacijskem odboru za kadrovska vprašanja pri Predsedstvu Občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva. Udeleženci se zavezujejo, da bodo družbenopolitične organizacije in samoupravni organi v temeljnih organizacijah združenega dela in ostalih samoupravnih organizacijah in skupnostih v postopku kadrovanja delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi oblikovali oceno o primernosti kandidata-v skladu z določili 53. in 54. člena tega dogovora. Ta ocena bo izhodišče za oblikovanje stališča koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri Predsedstvu Občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva o primernosti kandidata, ki ga v pismeni obliki posreduje razpisni komisiji.
Pri oblikovanju stališča sodeluje tudi predstavnik družbene skupnosti v razpisni komisiji.
Udeleženci dogovora bomo pri kadrovanju kadrov za poslovodne delavce, funkcionarje in za delavce s posebnimi pooblastili upoštevali mnenja in stališča koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri Občinski konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva k predlaganemu oz. prvijavljenemu kandidatu.
Notranja organizacija, oblike in metode dela ter delovno področje koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci socialistične zveze delovnega ljudstva je urejeno s poslovnikom o delu tega odbora.
VI. KADROVANJE NA PODROČJU MEDNARODNIH ODNOSOV
57.	člen
Udeleženci dogovora bomo medsebojno sodelovali pri zadovoljevanju kadrovskih potreb na področju mednarodnih odnosov, v občini, republiki in federaciji. Skrbeli bomo, da bodo kadrovski načrti obsegali tudi potrebe po kadrih za delo na področju mednarodnih odnosov doma in v tujini; skrbeli bomo za stalno evidentiranje kadrov, za usposabljanje in spremljanje razvoja kadrov in za ustrezen izbor in pripravo kadrov.
Usklajevanje kadrovskih načrtov bo opravljal koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri predsedstvu občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva.
58.	člen
Udeleženci dogovora bomo v mejah svojih pristojnosti sodelovali pri načrtovanju, evidentiranju, pripravi in izbiri kadrov za potrebe dela na področju mednarodnih odnosov.
59.	člen
Udeleženci si bomo prizadevali, da bo evidentiranje kadrov za delo na področju mednarodnih odnosov potekalo v organizacijah združenega dela, družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih interesnih skupnostih ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
Nosilci evidentiranja na ravni občine so:
—	komisija za volitve in imenovanja pri skupščini občine za opravljanje del oziroma nalog v konzularni službi in v mednarodnih organizacijah, za opravljanje del oziroma nalog na področju mednarodnih odnosov v zveznih, republiških, mestnih in občinskih organih in organizacijah,
—	družbenopolitične organizacije za opravljanje del oziroma nalog na področju mednarodnih odnosov v družbenopolitičnih organizacijah,
—	organizacije združenega dela za opravljanje del oziroma nalog v skupnih gospodarskih predstavništvih in predstavništvih organizacij združenega dela v tujini,
—	samoupravne interesne skupnosti, občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva za opravljanje del oziroma nalog s področja mednarodnih odnosov v izobraževalnih organizacijah združenega dela, raziskovalnih kulturnih in drugih organizacijah, za katere obstoji poseben interes.
Kadrovska služba pri skupščini občine bo vodila evidenco zaposlenih na področju mednarodnih odnosov in posebno evidenco o evidentiranih kandidatih.
60.	člen
Udeleženci dogovora bomo zagotovili, da bo pri delavcih na področju mednarodnih odnosov spoštovano načelo rotacije in reelekcije ter da se bodo vračali na delo v domovino.
VII. KADROVSKE SLUŽBE V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA IN KADROVSKA SLUŽBA V OBČINI
61.	člen
Udeleženci dogovora bodo ob upoštevanju števila zaposlenih, nalog in programov razvoja v TOZD in drugih samoupravnih organizacijah oziroma skupnostih organizirali in uporabljali kadrovske službe, ki bodo zagotavljale strokovne pogoje in podlago za učinkovito in z družbenimi potrebami usklajeno kadrovsko politiko.
Udeleženci dogovora v skladu s svojimi nalogami nudijo strokovno pomoč pri ustvarjanju pogojev za opravljanje strokovne kadrovske dejavnosti v TOZD in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih za:
—	družbeno načrtovanje potreb po kadrih,
—	sistematično spremljanje razvoja kadrov, kadrovsko evidenco in usmerjanje kadrov,
—	programiranje in izvajanje stalnega izobraževanja in usposabljanja kadrov za strokovno, samoupravno in družbenopolitično delo,
—	informiranje pri čemer se zavzemajo, da se za kvalitetno opravljanje strokovne kadrovske dejavnosti manjše organizacije združenega dela povezujejo tako, da strokovno bolj usposobljene in specializirane organizacije na podlagi dogovorov ali pogodb opravljajo strokovno zahtevnejša opravila s tega področja za več organizacij združenega dela.
62.	člen
Skupščina občine bo zaradi koordiniranja in povezovanja kadrovske dejavnosti na ravni občine, s strokovno pripravo kadrovskih rešitev, za potrebe skupščine občine in njenih organov ter za potrebe družbenopolitičnih organizacij in nudenja strokovne pomoči kadrovskim službam v' temeljnih organizacijah združenega dela in samoupravnih skupnostih organizirala strokovna kadrovska služba skupščine občine.
63.	člen
Udeleženci dogovora se zavezujemo, da bomo opravljanje del in nalog s področja kadrovske politike poverili strokovno usposobljenim, moralno in politično neoporečnim delavcem, ki bodo najtesneje sodelovali s samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami.
64.	člen
Udeleženci dogovora bomo zagotovili v skladu z že sprejetim enotnim oblikovanjem kadrovske evidence in enotne metodologije stalno ažuriranje, spremljanje in posredovanje podatkov o kadrih. Na ta način bo omogočen pregled kadrov, stalno spremljanje gibanja kadrov in uresničevanje sprejetih kadrovskih načrtov. Udeleženci dogovora in uporabniki kadrovske evidence bomo na osnovi potreb vplivali na postopno dopolnjevanje kadrovske evidence.
VIII. DRUŽBENA PRIZNANJA
65.	člen
Udeleženci dogovora se bomo zavzemali, za podeljevanje odlikovanj in družbenih priznanj zaslužnim delavcem, .delovnim ljudem in občanom' in skrbeli, da politika odlikovanj in drugih družbenih priznanj postane sestavina kadrovske politike. Udeleženci dogovora bomo oblikovali stalna ali občasna telesa, ki bodo skrbela za izvajanje družbeno dogovorjene politike odlikovanj in družbenih priznanj.
IX. ODGOVORNOSTI IN NALOGE ZA IZVAJANJE DRUŽBENEGA DOGOVORA O URESNIČEVANJU IN IZVAJANJU KADROVSKE POLITIKE
*
66.	člen
Skupščina občine Gornja Radgona ima kot udeleženec tega dogovora zlasti tele naloge:
—	uresničuje določbe tega dogovora pri srečevanju kadrovskih zadev iz svoje pristojnosti,
—	spremlja izvajanje tega družbenega dogovora,
—	proučuje kadrovska gibanja v občini,
—	spremlja uresničevanje tega dogovora, analizira kadrovsko situacijo na svojem območju, analizira kadrovsko problematiko na posameznih področjih družbenega življenja, spremlja uresničevanje sprejetih nalog in ciljev kadrovske politike,
—	spodbuja reševanje nalog na tem področju s samoupravnim dogovarjanjem nosilcev kadrovske politike,
—	skrbi za sistematično izpolnjevanje celotnega koncepta dolgoročne samoupravne kadrovske politike na območju občine Gornja Radgona,
—	daje pobude za oblikovanje raziskovalnih nalog s področja krdrovske politike in s tem spodbuja proučevanje oziroma financiranje ra/.iskav s tega področja,
—	v sodelovanju z nosilci kadrovske politike pripravlja in spremlja srednjeročne in dolgoročne programe kadrovskih potreb za območje cbčine.
67.	člen
Podpisniki -tega dogovora smo odgovorni za izvajanje posameznih nalog dogovora, vsak za svoje področje delovanja, za javno obveščanje o izvajanju nalog, za omogočanje kontrole izvrševanja obvez. Najmanj enkrat letno bomo obravnavali izpolnjevanje svojih nalog in sprejemali potrebne ukrepe. Zato bomo izvajanje nalog, ki smo jih prevzeli s tem dogovorom zagotovili v svojih letnih programih.
68.	člen
Za spremljanje izvajanja tega dogovora skrbi 11 članski odboi udeležencev. Poslovanje in način svojega dela določi odbor s poslovnikom.
69.	člen
Odbor udeležencev za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike ima naslednje naloge in pristojnosti:
—	v skladu z nalogami tega dogovora sprejema program dela in določa roke nosilcev izvrševanja nalog,
—	spremlja izvajanje družbenega dogovora in poroča udeležencem dogovora o izvajanju nalog iz družbenega dogovora,
—	razlaga določila družbenega dogovora na zahtevo posameznih udeležencev,
—	proučuje pobude in osnutke sprememb in dopolnitev tega dogovora,
—	obravnava kršitve tega dogovora in sproži postopek za ugotavljanje družbenopolitične odgovornosti udeležencev dogovora in odgovornih oseb.
70.	člen
Udeleženci dogovora prevzemamo medsebojno obveznost in odgovornost za uresničevanje tega dogovora. Kršitev dogovora neposredno ugotavlja pristojni odbor udeležencev družbenega dogovora.
Za kršitev družbenega dogovora se šteje predvsem, če udeleženci:
—	v določenem roku ne dopolnijo akta o oblikovanju del in delovnih nalog v skladu z načeli tega dogovora,
—	ne upoštevajo določil tega dogovora pri uresničevanju pravic in obveznosti delavcev v združenem delu, predvsem določil, ki urejajo sprejemanje pripravnikov, organizirano uvajanje na delo in položaj delavk,
—	ne upoštevajo dogovorjenih meril in postopkov pri izbiri, imenovanju in razrešitvi poslovodnih delavcev, funkcionarjev in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi,
—	ne uresničujejo pravic in dolžnosti delavcev glede izobraževanja, strokovnega ih družbenopolitičnega usposabljanja v skladu z določili tega družbenega dogovora in sprejetimi letnimi ter srednjeročnimi programi izobraževanja v organizacijah združenega,dela,
—	ne namenijo dogovorjeno določenega dela sredstev za izobraževanje in jih tudi namensko ne uporabljajo,
—	pri izvajanju štipendijske politike ne uresničujejo načel družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov,
—	ne izdelajo dolgoročnega, srednjeročnega in kratkoročnega načrta kadrov v skladu z načeli tega dogovora.
Postopek za ugotavljanje kršitev družbenega dogovora vodi pristojen odbor udeležencev družbenega dogovora. Ta lahko na lastno pobudo udeležencev družbenega dogovora ugotavlja, kako posamezni udeleženci uresničujejo družbeni dogovor. Udeleženci smo dolžni omogočiti odboru vpogled v akte in gradivo, ki se nanašajo na uresničevanje tega dogovora.
Ce odbor ugotovi, da udeleženci ne izpolnjujemo obveznosti iz tega dogovora, sestavi o tem zapisnik, v katerem mora biti navedeno, katera določila dogovora so kršena.
Odbor seznani z ugotovitvami ustrezen samoupravni organ in družbenopolitično organizacijo v temeljnih organizacijah združenega dela ali drugi organizaciji združenega dela — udeležencu z zahtevo, da ukrene kar je treba za dosledno uresničevanje družbenega dogovora.
71.	člen
Pristojni samoupravni organ udeleženca dogovora je dolžan najkasneje v 30 dneh po prejemu pismene ugotovitve odbora udeležencev družbenega dogovora razpravljati o zadevi in ukreniti, kar je treba, za dosledno uresničevanje dogovora, O ukrepih mora udeležence obvestiti pristojen odbor udeležencev družbenega dogovora v občini.
72.	člen
Ce udeleženec dogovora ravna po določilih iz prejšnjega člena oziroma ne stori ničesar za izvajanje družbenega dogovora, lahko pristojni odbor udeležencev družbenega dogovora v občini, izvršilni organ občinskega vodstva Zveze komunistov Slovenije, socialistične zveze delovnega ljudstva, zveze sindikatov, zveze socialistične mladine, zveze združenj borcev NOV in izvršni svet skupščine občine skliče skupno sejo z ustreznim samoupravnim organom temeljne oziroma druge organizacije združenega dela, ki krši dogovor.
Na seji je treba ugotoviti vzroke, zakaj se ne izpolnjujejo sprejete obveznosti, razpravljati o morebitni odgovornosti posameznih organov, služb ali strokovnih delavcev ter o posebnih ukrepih za uresničevanje družbenega dogovora.
73.	člen
Če odbor podpisnikov družbenega dogovora, izvršilni organ občinskega vodstva Zvez komunistov. Socialistične zveze delovnega ljudstva, Zveže sindikatov, Zveze socialistične mladine, Zveze združenj borcev NOV ali izvršni svet skupščine občine ugotovijo, da udeleženec kljub postopkom po določilih 70., 71. in 72. člena tega dogovora še nadalje ne izvaja družbenega dogovora, ocenijo pa, da udeleženec po krivdi poslovodnih delavcev, funkcionarjev in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ne izpolnjuje bistvenih določil tega dogovora (kot so oblikovanje del in delovnih nalog, izdelava letnih in srednjeročnih programov za razvoj, določila o izbiri kadrov za mesta individualnih poslovodnih organov, članov kolegijskih poslovodnih organov in delavcev s posebnimi poblastili in odgovornostmi, programiranje in financiranje izobraževanja, dopolnitev samoupravnega sporazuma o delovnih razmerjih in drugih splošnih aktov ter drugo), lahko daje pobudo družbenopolitičnim organizacijam in samoupravnim organom v temeljni organizaciji združenega dela, delovni organizaciji in samoupravni delovni skupnosti, da obravnavajo odgovornost organov ali delavcev, ki so odgovorni za izvajanje družbenega dogovora.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
74.	člen
Podpisniki pošljejo sklep o podpisu tega dogovora kadrovski službi skupščine občine Gornja Radgona, ki vodi register podpisnikov tega dogovora.
75.	člen
Predloge za spremembe in dopolnitve družbenega dogovora lahko dajo udeleženci dogovora in odbor podpisnikov družbenega dogovora v občini.
Predloge za spremembe in dopolnitve družbenega dogovora je treba posredovati odboru podpisnikov družbenega dogovora. Spremembe in dopolnitve se sprejemajo po istem postopku kot družbeni dogovor.
76.	člen
Družbeni dogovor je sprejet, ko ga podpiše več kot polovica vseh udeležencev na območju občine. S sprejetjem tega družbenega dogovora preneha veljati družbeni dogovor o osnovah kadrovske politike v občini Gornja Radgona (štev.: 117-4/79-01, z dne 10. 9. 1979).
77.	člen
Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti so dolžne do 30. 6. 1984 uskladiti določila svojih samoupravnih splošnih aktov z določili tega družbenega dogovora.
Družbeni dogovor se objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 117-4/83-01
G. Radgona, dne 27. 2. 1984
PODPISNIKI
215
_ Na podlagi 77. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. list SRS, št. 35/82), 25. člena Zakona o prekrških (Ur. list SRS, št. 25/83) in 167. ter 176. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave pomurskih občin, št. 12/80, 36/81 in 11/84) je skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 31. maja 1984, ter na seji Skupščine skupnosti socialnega varstva, dne 26. junija 1984 sprejela
ODLOK
o podstanovalskih razmerjih na območju občine Murska Sobota.
1.	člen
Ta odlok ureja oddajanje posameznih stanovanjskih prostorov, evidenco podstanovalskih razmerij, vsebino podstanovalske pogodbe, pravice in dolžnosti imetnika stanovalske pravice, lastnika stanovanja kot posameznega dela stavbe in lastnika družinske stanovanjske hiše (v nadaljnjem besedilu: najemodajalca) in podstanovalca, način določanja podsta-narine, najvišjo raven podstanarine, odškodnino za opremo, ter dejanske stroške za uporabo podstanovalskega prostora.
Podstanovalcem se s tem odlokom zagotavlja varstvo njihovih pravic in položaja.
2.	člen
Najemodajalec lahko odda podstanovalcu v uporabo posamezne stanovanjske prostore na podlagi pismene podstanovalske pogodbe.' ki jo skleneta najemodajalec in podstanovalec za določen ali nedoločen čas ter na način in ob pogojih, ki jih predpisujeta zakon in ta odlok.
Imetnik stanovanjske pravice lahko odda v podnajem posamezne stanovanjske prostore le, če v stanovanjski pogodbi v skladu s splošnim aktom stanodajalca ni drugače določeno.
3.	člen
V podnajem se lahko odda opremljen ali neopremljen stanovanjski prostor, ki meri najmanj 9 kvadratnih metrov na posameznega stanovalca, brez prostorov, ki jih uporablja kot souporabnik (sanitarije, kopalnice, hodnike, kuhinje itd.).
Brez soglasja podstanovalca najemodajalec ne more oddati njegovega podstanovalskega prostora.
Podstanovalec ne more niti v celoti niti delno oddati drugi osebi podstanovalske prostore, ki ga uporablja na podlagi podstanovalske pogodbe.
4.	člen
Najemodajalec in podstanovalec morata pred selitvijo podstanovalca skleniti pismeno podstanovalsko pogodbo.
Najemodajalec mora zaradi evidence dostaviti po en izvod podstanovalske pogodbe občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za stanovanjske zadeve, hišnemu svetu in stanodajalcu družbenega stanovanja v 15. dneh po sklenitvi, vendar najkasneje do vselitve podstanovalca.
5.	člen
Podstanovalska pogodba mora vsebovati:
1.	priimek in ime najedodajalca ter naslov stalnega bivališča,
2.	priimek in ime podstanovalca in njegov stalni naslov,
3.	priimek in ime lastnika stanovanja ter njegov naslov,
4.	označbo zgradbe in stanovanja, v katerem so v podnajem dani podstanovalski prostori z opisom, kakovostjo in stanjem, v katerem so stanovanjski prostori, ki so dani v podnajem,
5.	katere druge prostore v stanovanju sme uporabljati podstanovalec in v kakšnem obsegu (kopalnica, kuhinja, klet itd.).
6.	opis podstanovalskega prostora, s točno navedbo opreme,
7.	način nemotenega ogrevanja podstanovalskega prostora,
8.	znesek podstanarine, ki jo bo podstanovalec plačeval najemodajalcu in do katerega dne v mesecu,
9.	način obračunavanja stroškov za uporabo vode, elektrike, centralne kurjave in čiščenja skupnih prostorov v zgradbi oziroma stanovanju ter morebitnega čiščenja podstanovalskega prostora in pomožnih prostorov v souporabi.
10.	znesek odškodnine za uporabo opreme,
11.	čas, za katerega se sklene podstanovalska pogodba, odpovedni rok, če je pogodba sklenjena za nedoločen čas, pa tudi način odpovedi te pogodbe.
6.	člen
Podstanovalska pogodba, sklenjena za nedoločen čas preneha z odpovedjo. Odpoved se da drugi stranki neposredno, ustno ali pismeno po pošti ali pri rednem sodišču. Razloga za odpoved ni potrebno navesti. Odpovedni rok ne more biti krajši od 30 dni.
7.	člen
Podstanovalska pogodba sklenjena za določen čas preneha s pretekom tega časa.
Za podstanovalsko pogodbo, sklenjeno za določen čas, se šteje, da je molče obnovljena za nedoločen čas, če podstanovalec v petnajstih dneh po preteku časa, za katerega je bila pogodba sklenjena, še naprej uporablja stanovanjske prostore, imetnik stanovanjske pravice pa temu ne nasprotuje.
8.	člen
Minimalno opremljen podstanovalski prostor je prostor, v katerem je ležišče, miza, stol, omara in umivalnik, če podstanovalec za opravljanje higiene nima na razpolago drugega prostora.
Podstanovalcu mora biti zagotovljena uporaba sanitarij v stanovanju, v zgradbi, oziroma sanitarij, ki jih uporabljajo ostali stanovalci.
Če je v istem prostoru več podstanovalcev, mora biti v prostoru toliko ležišč, kolikor je podstanovalcev ter omara, v kateri mora imeti podstanovalec možnost Zakleniti svoj del omare.
V podnajem dan podstanovalski prostor mora imeti možnost nemotenega ogrevanja.
9.	člen
Podstanovalec in najemodajalec se lahko dogovorita za podstanarino, ki zajema ekonomsko stanarino za prazen stanovanjski prostor dan v podnajem, upoštevajoč pri tem stanje v podnajem danega stanovanjskega prostora.
Podstanarina se izračuna na osnovi določil o prehodu na ekonomske stanarine v občini Murska Sobota, sprejetih s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti Murska Sobota za posamezno srednjeročno obdobje in se letno valorizira.
*
10.	člen
Za uporabo opreme in pohištva v opremljenem prostoru podstanovalec plača posebno odškodnino glede na kvaliteto opremljenosti podstanovalskega prostora. Odškodnina lahko znaša največ do 25 odstotkov poprečne ekonomske stanarine v občini Murska Sobota.
11.	člen
Podstanovalec posebej plačuje najemodajalcu dejanske stroške za porabljeno vodo, električno energijo, kurjavo ter za odvoz smeti, kanalščino, pripadajoči del obratovalnih stroškov hiše, čiščenje skupnih prostorov, čiščenje podstanovalskega prostora in pomožnih prostorov v souporabi, če jih ne čisti podstanovalec sam.
Če dejanskih stroškov za storitve iz prvega odstavka tega člena ni mogoče določiti, se podstanovalec in najemodajalec dogovorita v pavšalnem mesečnem plačilu, vendar je treba za vsako storitev v podstanovalski pogodbi določiti način, kako bo obračunana, pri čemer se obvezno upoštevajo tisti normativi, ki veljajo za konkretno stanovanjsko hišo.
12.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja tržna inšpekcija Uprave za inšpekcijske službe občin G. Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota v Murski Soboti.
13.	člen
Z denarno kaznijo od 500.— do 5.000,00 din se kaznuje za prekršek najemodajalec:
—	ki oddaja posamezne dele stanovanja v nasprotju z določili 2. člena,
—	ki ne upošteva minimalno določene stanovanjske površine na podstanovalca (prvi odstavek 3. člena),
—	ki odda brez soglasja podstanovalca njegov podstanovalski prostor (drugi odstavek 3. člena),
—	ki sklene podstanovalsko pogodbo v nasprotju s prvim odstavkom
4. člena, ali take pogodbe sploh ne sklene,
—	ki ne dostavi podstanovalske pogodbe pristojnemu občinskemu upravnemu organu, hišnemu svetu in stanodajalcu (drugi odstavek 4. člena),
—	ki podpiše pogodbo, ki nima vseh sestavin 5. člena,
—	ki oddaja podstanovalski prostor, ki ni vsaj minimalno opremljen (prvi odstavek 8. člena),
—	ki dogovori višjo podstanarino kot je določena v 9. členu odloka, — ki zaračunava podstanovalcu storitve po višji ceni kot je bila dogovorjena ali ki jih ni opravil (11. člen).
14.	člen
Z denarno kaznijo od 500,— do 5.000.— din se kaznuje za prekršek podstanovalec:
—	ki ne sklene podstanovalske pogodbe ali je ne sklene še pred vselitvijo (prvi odstavek 4. člena),
—	ki sklene pogodbo z drugačno vsebino kot je določeno v 5, členu.
15.	člen
Obstoječa podstanovalska razmerja je treba prilagoditi določbam tega odloka v šestih mesecih od njegove uveljavitve.
16.	člen
.Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 36-5/83-4
V M. Soboti, 26. junija 1984
Predsednica
Skupščine Skupnosti socialnega varstva
Iva	nka Koren 1. r.
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota.
Mar	tin Horvat 1. r.