Zgo[oztiruft zapisi
:ranc Krnjak
sem pri5el do zanimive ugotovitve pri samem priimku
Kodevar. Menda naj bi se vsi pri5leki s Kodevskega
(Kranjske) pisali po pokrajini ali kraju, iz katerega so
priSli, ali pa so jih staroselci poimenovali s priimkom
Kranjec, Krajnc ali Kranjc, Kodevar, Bezjak2 ipd.
Ob tem delu sem spoznal in ugotovil demografske in
zdravstvene razmere tistega dasa. V Zupniji je bilo
izredno veliko dvojdkov in celo trojdkov, daled
naokoli ni bilo tako pogostih primerov teh rojstev.
Posebno velika umrljivost je bila pri majhnih otrocih
in dojendkih. Naletel sem na druZino, ki je imela osem
otrok, vsi so umrli takoj ob ali nekaj dni po porodu.
Tak5nih in podobnih primerov je v matrikah vse
polno. Nid drugade ni bilo Sir5e po Stajerski in
Kranjski. Doktor Kodevar se je vsekakor zavedal teh
problemov. Kot strokovnjak je poznal telave dlove5ke
populacije tistega dasa in kraja. Navsezadnie je tudi
sam okusil stra5no spoznanje dloveltva, ko so mu
umrli otrok, mlada lena in sin v fantovski dobi.
Zavedal se je, da kot uden moZ in strokovnjak mora
nekaj ukreniti. Samo zdravilo, nzni zvarki in daji niso
bili dovolj. Ljudi je bilo treba pouditi in prosvetliti. S
svojo izdajo poljudno-strokovne knjiZice "Slovenska
mati" je zadel v tisto bistveno, kar je takrat najbolj
mudilo slovenskega dloveka.
Najprej je bil Strgar
V dasu, ko je na5 prle5ki "vedni popotnik" BoZidar
Flegerid izdal lidno knjiZico v spomin na dr. Stefana
Kodevarja, tako Flegerid, Kodevarjev rod ni od starih-
prvobitnih srediSkih pokolenj ali "zleZenikov", kot.jih
je pisec imenoval. Seveda je od izida spominske
knjiZice Ze sto petnajst let (1890), zato je vsekakor
prav, da ta rod, ki je prinesel v Sredi5de neko novo
kvaliteto in vizijo Zivljenja, priStevamo k srediSki
prvobitnosti. Danes ta rod Livi v Sredi5du dez tristo
let, ne da bi se izgubil priimek Kodevar. Menda je
Kodevarjev prednik Andrej Strgar, po poklicu tkalec,
pri5el v Sredi5de iz Kodevja kot voja5ki begunec v
drugi polovici sedemnajstega stoletja. Torej med leti
1650 in 1700. Ob Flegeridevem izidu knjiZice "dr.
Stefan Kodevar-rodoljub in pisatelj slovenski" je
Kodevarjev rod Zivel tod Ze dolgih dvesto let, vendar
I Rodoslovni oris Kodevarjevega rodu - prispevek na
simpoziju ob odkridu spominske plo5de v Sredi5du ob
Dravi,9. april 2005.
2 Vsekakor so ti priSleki iskalci boljlega Zivljenja ali vojni
begunci imeli tehtne razloge, da so zamoldali svoj pravi
priimek, ki bi jih lahko izdal.
--13-
KOEEVARJEV ROD1
:.' Stefan Koievar , zdravnik, rodoljub, mecen
-':-;rtka Vraza in pisec strokovnega priroinika za
:,.,;ske. Rojen v Srediiiu lB0B. leta, itudiralfilozofijo,
=;a lB34 pa konial na Dunaju medicino. Njegov
'-;:iideni rod je stoletja dajal peiat Srediiir,t, tako v
..:,-trtornskem kot kulturnem smislu. Simpozij, ki ga je v
:..Livtl€tnt priredilo Zgodovinsko drttitvo Ormoi, je bil
..:iolrtct priloinost za spoznavanje njegovega rodu.
Uvod
?:i raziskovanju Kodevarjevega rodu sem se seveda
.;ra5a1, ali bom zmogel prav in dostojno predstaviti
:,-d. ki v Sredi5du Livi Le ved kot dobrih tristo let.
"'e1iko 
delo pri predstavitvi tega rodu je opravil moj
s-.sed-rojak prof. BoZidar Flegerid, ki je ob koncu 19.
stoletja spisal lidno Zivljenjepisno knjiZico v spomin
ii. Stefanu Kodevarju.
Doc. dr. Zvonka Zupanit-Slavec na simpoziju o dr.
Srcfanu Kotevirju. (Foto: Franc Krnjak)
Ob listanju Zupnijskih matrik, pogled vanje mi je
velikodu5no dovolil sredi5ki Zupnik g. Drago
-A.vsenak, sem naletel na Stevilne razvejane priimke
Kodevar po celotni Zupniji. Podatkov je bilo tukaj zelo
rnnogo, vendar premalo, da bi verodostojno sestavil
rodovnik. Zatekel sem se v arhiv na Ptuj in v Maribor.
Iz zagate mi je v Mariboru pomagal moj mladi
prU_atelj prof. Ivan Fras. Poiskal mi je Zeljene podatke
iz Skofijskega, kot tudi Pokrajinskega arhiva. Pri tem
Zgolortinsft zapisi
ga Sredi5dani takrat, po razumevanju pi5devega
zapisa, niso imeli za avtohtonega. Prav gotovo je
predhodnik Kodevarjev pri5el v Sredi5de po veliki
moriji kuge leta 1645, ki je tako kot skoraj Stirideset
let pozneje, 5e posebno trg Sredi5de, modno
zdesetkala. Takrat so bili vsakr5ni rokodelci
dobrodolli, saj so zapolnili vrzeli v tistih obrteh, ki so
umrle skupaj s prebivalcem. V tem dasu so izumrli
takratni pristni sredi5ki priimki, ki se danes med
prebivalci ved ne pojavljajo. Zaradi opustelih posestev
in praznih hiS so prideli Sredi5de naseljevati pri5leki iz
Medjimurja, dana5njega Prekmurja, in okoli5kih
krajev3. Zaradi strogosti pri priseljevanju in pridobitvi
tr5kih pravic ter s tem pridobitve svobode bivanja in
gospodarjenja so se pri5leki navadno porodali z
vdovami, ki so Ze imele posestvo in tak5en status.
Posebno veldi obrti, tiste ki je je primanjkovalo, so
dobili od magistrata privolitev zelo hitro. Tak5no
stanje pa je Sredi5du prina5alo nove Sege in navade,
priimke ter vna5alo v trg posebnosti, ki so jim bile
prej tuje, toda te se v trgu niso popolnoma obdrZale,
temved so se stopile s prvobitnimi. AndraZu Strgarju,
Kranjcu s Kodevskega, je ravno prav pri5la vdova po
sredi5kem tkalcu Marija Lovrendid. Zato ni bilo teZav,
da ostane tukaj, se porodi, ustvari druZino in nadaljuje
z obrtjo in s kmetovanjema. V zadetku je AndraZ
prevzel Zenin priimek, pa tudi en otrok je bil vpisan v
matidno kniigo s tak5nim priimkom. Strgarja. po
imenu so trZani pozabili, kajti vsi so ga klicali po
rojstnem kraju Kodevju - Kodevar, kar je v Sredi5du
bilo, vdasih je tudi danes, nekaj posebnega, da so si
med seboj radi dajali domada imena ali "cone", vdasih
tudi Zaljive.
Rodoslovni oris
Kodevarjev rod se je pozneje silno razmnoLll. Z
vdovo Marijo Lovrendid je imel AndraZ Kodevar troje
otrok: najstarejSa je bila Helena, ki se je porodila z
MatjaZem Svedrom, dve leti mlajli je bil Ivan, rojen
1698. , poroden dvakrat, prvi(, z Doro Plepelec' in
drugid z Ano Solar. Obe sta bili iz Sredi5da.
Tretjerojeni otrok je bil JoZef (172q6. Za bolj5o
razlago in raziskovanje Kodevarjevega rodu je prav
IoLef (1728) najpomembnej5i, ker je nadaljnji nosilec
priimka, saj je brat Ivan (1698) imel v prvem zakonu
3 Fr. Kovadid, Trg Sredi5de 1910, 192-194.
a Andraz Strgar vzame v zakon vdovo po moZu, ki je bil
prav tako po poklicu tkalec. (B. Flegerid, dr. Stefan
Kodevar, 1890, 10.)
5 Priimek Plepelec je med najstarejSimi v Sredi5du.
6 Skora.i ncmogode je, da bi bil najmlajSi sin AndraZa JoZef,
mlajSi od brata in sestre trideset oz. dvaintrideset let. Ali
pal Seje Flegeridu v zapis o letu rojstva prikradla
napaka?
hder in prav tako iz drugega hder. Najstarej5a Helena
(1696), porodena Sveder, v zakonu ni imela otrok.
V JoZefovem (1728) zakonu z UrSo FudakT so za nas
pomembni trije potomci: MiklavZ Kodevar, roj. 1750.
leta, ded dr. Stefana Kodevarja, ki je ostal na
domovini, Dora Kodevar, roj. 1757, porodena
Mikolid, in Mihael Kodevar, roj.1766.leta, poroden z
Doro Modrinjak. Mihael je gospodaril na Bregu pri
kapeli.
Prvi del Kodevarjevega debla izhaja od Mihaela
Kodevarja (1766), JoZefovega sina (1728), in UrSe
Fudak - Mihael (1766) vzame za Leno Doro
Modrinjak, sestro duhovnika in pesnika Stefana
Modrinjaka, danes s Po5tne ulice 3. V zakonu se jima
rodi troje otrok: Helena (1799), Ana (1795) in Matjai.
Seinkoviieva veja:
Prva, zgoraj omenjena Helena (1799), se porodi z
Ivanom S einkovidem (.11 9 4), sodarj em, gostilnidarj em
in dolgoletnim sredi5kim Zupanom. Danes je na tem
mestu hiSa na Slovenski c. 83. V tem zakonu se
Heleni, roj. Kodevar, in Ivanu Seinkovidu rodi sedem
otrok: AndraL (1820), Matlai. (1823), umre mlad,
Helena (1826), umre mlada, Marija (1829), por.
Dedko, Franc (1832), duhovnik na avstrijskem
Stajerskem, TomaZ (1834), in Ana (1837). Seveda so
za Sredi5dane pomembni trije iz Seinkovidevega rodu,
zato bodo tukaj omenjeni: Andra? (1820), Tomai.
(1834) in Ana (1837), porodena Ozmec.
Najstarejli sin AndraZ Seinkovid (1820) se porodi in
priZeni k Ur5uli Ko5ar. V zakonu so se jima rodili trije
otroci, vendar so vsi kmalu umrli, tako da je posestvo
ostalo brez naslednika8. Po poklicu je bil sodar, nekaj
dasa tudi trSki Zupan in poStar.
AndraZev brat TomaZ Seinkovid ( I 834- 1 893) vzame v
zakon Marijo, roj. Jakl (1837-1921), in ostane kot
7 Morda Vudak. Ta priimek (e najdemo v sredi5ki okolici.
8 M. Slekorec, Kapela ZNAB in njen roZni venec 1902, 115.
To hiSo (danes Slovenska c. 20), ki je "Pod dapljami", na
novo zgradita AndraZ in Zena Uriula. Po njuni smrti
posestvo "Pod dapljarni" podeduje njegov brat TomaZ, po
njegovi smrti l. 1893 pa podeduje hdi Marija Seinkovid
(1868), ki je porodena z Antonom Kosijem tz
Godemarcev, naduditeljem, mladinskim pisateljem in
skladateljem v Sredi5du. V zakonu imata tri hderke:
Marijo, por. z dr. F. Schornom, in drugid z avstr.
dastnikom Liebezeitom, Antonija, por. Mo5kon, ima sina
Du5ana, znanega ljubljanskega arhitekta, pozneje pa je
porodena s prof. Martinom Kojcem, pomembnim
psihologom in parapsihologom. Rafaela se je porodila z
dr. Matkom Zorjanom, nekdanjim drZavnim toZilcem v
Mariboru, doma iz Salovcev. Njun potomec-vnuk je znani
pisatelj Lev Detela, ki Zivi in deluje na Dunaju.
-14-
Zgo[otirsft zapisi
:ajmlajSi sin na domadij, danes na Slovenski c.83. Za
:a-r svojega, sicer kratkega Livljenja, je bil TomaZ
Seinkovid vodilna in zasluZna osebnost takratnega
.rta. Uspe5en in marljiv v gospodarstvu si je pridobil
'.:lik ugled in premoZenje. Bil je dolgoletni nadelnik
r.rajnega 5olskega sveta in glavni pobudnik in
::ganizator pri zidanju nove Sole v SrediSdu. Pri
j:restitvi parcele za novo Solo je bil trd boj z
:rsprotniki, ki so Zeleli, da se nova Sola zgradi na
3rabah, tam kjer je Ze stala stara. Vendar je s sebi
.:ako misledimi uspel postaviti Solo v Sredi5de "Pod
::plje". Pri tem si je nakopal mnogo sovra5tva.
)"roval je tudi celotno vsoto denarja za nakup novih
tsrandlovih orgel za srediSko kapelo, vendar se
'.:lidastne zadonitve njih ni udakal". Ob stoti
- bletnici postavitve teh orgel leta 7994je bila v kapeli
::lo lepa kulturna prireditev s poudarkom na druZini
S:inkovid.
"- 
zakonu z Marijo, roj. Jakl, so se jima rodili Stirje
":roci. Trije so umrli v nrlajSi Zivljenjski dobi, tako da-: ostala samo hderka Marija (1868), porodena z
.{ntonom Kosijem iz Godemarcev.
{na (1837) se je porodila z Jakobom Ozmecem iz
,lbreZa. Na trdni kmetiji sta se jima rodila sin JoZef,
:rznejli duhovnik, leta 1909 izvoljen v deZelni zbor
:rnoSko-ptujskega volilnega okrajae, nazadnje
-tutomerski dekan, in Marija z redovnim imenom
- .. 10lnocencrJa
Fr. Kovadid, Trg Sredi5de 1910,249.
Inocencija je bila prednica Solskih sester na Grabah pri
Sredi5du, v hiSi, ki je bila last domadina kanonika Martina
Dog5e (1861-1931). Martin Dog5a kupi 1.1901hiSo, h. 5t.
-13. od soseda Matije Starnbergerja (Hi5no 5tev. 43 sta
imeli obe hiSi, danes h. 5t. l8 in 19. V zgomji, h. (t. 18
sta, stanovali kanonikovi sestri in pozneje M. Bedjanid, v
spodnji, h. 5t. 19, po Solske sestre.) in jo prepusti svojima
sestrama Julijani (1854) in Mariji (1860). Prva umre leta
1920, druga pa leta 1935. Tik pred smrtjo sestre Julijane
(1854) hi5o 5t. 19 naselita dve 5olski sestri iz Maribora,
katerima je bila prednica Inocencija Ozmec (S krstnim
imenom Ana, roj. 1814. leta v ObreZu. Njen ode je bil
Jakob Ozmec, kmet, in mati Ana Seinkovid iz Sredi5da,
najmlajSa hderka Ivana Seinkovida in Helene, roj.
Kodevar. Danes je lastnik te hi5e v ObreZu Anton Borko,
Obrei 74. Po drugi sv. vojni je bil v tej hi5i KLO.) - s.
Joahima otro5ka vzgojiteljica, s. Evstahija pa kuharica. V
istem letu (1920) izrodi tern sestrarn svojo hi5o s
posestvom v Sredi5du, h. St. 136, Marija Dog5a (1872)
(Ta ni ista Marija Dog5a, kot je opisana zgora;, torej
sestra kanonika M. Dog5e.) ter odide k Solskim sestram v
Maribor. Sestre iz Grab posestvo v SrediSdu, h. 5t 136,
prodajo kljudavnidarju Avgustu Ivanu5i, danes Predna ul.
3, in z izkupidkom nameravajo narediti na Grabah
_eospodinjsko Solo ali vsaj tedaje. Ker ta ideja propade, to
r 
.. +il, ;i #ito$ir.,,uu[ivuri,srovbxsxr
, RoDS-tJuB,It{,NAE,ODNI,VODITEI,J
:,, ' D[:$tErAN, KOUEVA&, 
,
, : ' ,, l80g - 1885 ' ,,.,;:::: '
,,',,'i,;, "' ": . . ,, ' ,,,, ,,:ii
"syoii xArErE NE rt tArusrir;CrxrYxo ut llLA' :' ' .
rcGArA IX iilENtrNA"AfO !I'SE [t SVETIA rRAI,'ICA:':, lll,t pOXuolt^ HA XESTO HATETI:gToprfl;tAro NE
:I:ZATUSTI}T SLOVENS.EGA NARODA,CERAVHO BI EIL ]::,,::zaDNJt'HAtaoD N^ SYETUTZA,VEE SVET NJEC"{ ,.. ,, rrxt zlrusrit'ttl' :::: :,
:..iii, ' ' , ", '. ,' '. | ,,, ,,  .;
Spominska ploiia dr. Stefanu Koievarju, odkrita aprila
2005. (Foto: Franc Krnjak)
leto ob vseh svetih preselijo semkaj otroSki vrtec iz
Sredi5da, ki je deloval v stavbi IzobraZevalnega dru5tva
(danes Slovenska c. 26), vodila ga je posvetna
vzgojiteljica. Vrtec je delovai v Sredi5du leto in pol brez
pladila najemnine. Oster nasprotnik vrtcu na Grabah je bil
dr. Josip Tavdar, zdravnik, iz nasprotnega politidnega
tabora.
Kmalu po oZivitvi vrtca (1921) pride do nesoglasja med
kanonikovo sestro Marijo Dog5a (1860) in Marijo
Bedjanid (1900) (Mauja Bedjanid, por. irndii (1900-
1965), je bila najmlajSa sestra Andreja Bedjaniia iz
ObreZa, h. 5t. 63, sedaj 71, Zupana in tajnika Koro5deve
SLS in tudi sestra duhovnika JoZefa Bedjanida (1889-
i9l5). Ker v zakonu z J. irndiiem nista imela potomcev,
sta po njeni smrti posestvo dedovala moL JoLef in brat
Ivan-Vandek Bedjanid iz Obreia.), s katero Marija Dog5a,
po smrti svoje sestre Julijane, Zivi v skupnem
gospodinjstvu, na eni strani, in s Solskirni sestrami na
drugi strani. Prepiri so postali tako ostri, da so se konec
decembra 1923. leta Solske sestre preselile v Maribor,
Marija Bedjanid pa se tik pred odhodom Solskih sester v
Maribor porodi z Josipom irndiiem (1899) iz Djudjevca
na Hrva5kem. Po smrti kanonikove sestre Marije (1860-
1935) zakonca erndid podedujeta obe hiSi in posestvo
(irndi6evo posestvo nato vzameta v zameno za preuZitek
Tomek in Ivanka Ivandid.). Spodnjo hiSo, 5t. 19, kupi leta
1956 Metod Zemlji( in v njej uredi zasebno pekarno
(Metod Zemljli,je bil zelo dober obrtnik, pri katerem se je
izudilo ved dobrih pekov. Rojen je bil Kur5incih pri Mali
Nedelji. Tudi sicer je bila ta druZina humana do ljudi.). Po
smrti Marije Zemlji(,, roj. Waehtersbach (1902-1971), se
moZ Metod znova porodi z Ano Kos s Koga, kjer tudi
Zivi. Pekarsko obrt s hiSo vred vzame v najem pekovski
rnojster Julij Herceg iz YaraLdina. Po Hercegovi smrti
dedidi pokojnega Metoda Zemljiia hi5o z obrdo vred (1.
1. 1981) prodajo peku Ivanu Vidovi6u iz Medjimurja. Ta
ima nekaj dasa uspe5no obrt, nato jo opusti.
--15-
Zgofortirsft zapisi
Plepelieva veja:
Hdi Mihaela Kodevarja (1766), Ana, roj. 1795. , se
porodi k AndraZu Plepelcu, s katerim si so skoraj v
sosedstvu. Zelo stara srediSka rodovina, iz katere
prihaja tudi Dora Plepelec, ki jo je vzel v zakon pred
pribliZno stotimi leti daljni sorodnik Ane Ivan
Kodevar (1698). Ana Kodevar, por. Plepelec (1795),
je babica JoLefa Plepelca, duhovnika pri Sv. Emi v
Mestinjah.
Koievarjeya veja na Bregu pri kapeli. Ta je
izumrla v priimku:
Matjai. (?), sin Mihaela Kodevarja (1766) in Dore, roj.
Modrinjak, se porodi k sosedu na Breg, k Polancu. Z
Zeno Ano, roj. Polanec, imata hder Marijo Kodevar, ta
se je porodil a z BlalemKlemendidem iz Vitanar r.
Drugi del debla je hdi JoZeta Kodevarja (1728) in Ur5e
Fudak - Dora (1757), ki se je porodila z Mihaelom
Mikolidem iz trga. V tretjem, poznej5em kolenu,
priimek Mikolid v Sredi5du izgine, kri se nadaljuje v
priimku stare sredi5ke rodovine Savora, ki je 5e danes
Stevilna.
Tretji del debla Kodevarjev je MiklavZ Kodevar
(1750-1832). Iz tega dela debla izhaja, vse do
dana5njih dni, priimek Kodevar. MiklavZ Kodevar
(1750) je vzel v prvi zakon UrSo Benc, s katero je
imel troje_otrok, med njimi sina MiklavZa (1182),
odeta dr. Stefana Kodevarja, Heleno, ki je umrla v
otro5ki dobi, in Ano (1778), prvi6 porodeno Ledinjak
in drugid HedZet. Drugi zakon z Barbaro Bendl je bil
brez otrok. Ta rod Kodevarjev je bil 5e posebej
spo5tovan v SrediSdu, saj sta bila oba MiklavZa, ode in
sin, dolgoletna sredi5ka Zupanar2. Ode dr. Stefana se je
menda tudi nekaj Solal, kar je nedvomno vplivalo na
mladega Stefana''.
Sin MiklavZ Kodevar (1782) ostane naslednik
Kodevarjevega posestva (danes na Slovenski c. 54 -
Jakl) in se porodi z Ano Mihl. V zakonu se jima je
rodilo devet otrok:
A) Rozalija (1803), umrla v starosti dveh let.
B) Janez (1806), prav tako umrl star eno leto.
Tretjerojeni je bil
C) Stefan (1808).
D) MadaZ (1811).
E) Janez-Ivan (1813).
F) Helena (1815).
G) Marija (1819).
H) Ana (1821).
D Alojzrja (1825).
Sedaj najstarej5emu sinu (C) Stefanu je odlodeno. da
ga ode MiklavZ po5lje v 5o1o. Po mariborski gimnaziji
je v Grazu uspe5no kondal filozofijo ter se leta 1829
vpisal na medicino na Dunaj. Po kondanem Solanju je
pridel z zdravni5ko prakso v Celju in kmalu za tem s
sluZbo v Poddetrtku, v Celju pa se porodi. V zakonu s
Karolino Eisel, pl. Eiselsberg, ki je tri leta po poroki
umrla, se jima rodita dve hderki, Ljudmila, roj. 1838.
leta, in Ema FrandiSka, roj. 1840. leta. Ta umre v
starosti dveh let. Ljudmila se porodi z geologom in
lastnikom rudnika premoga Ivanom Zrti.o. Iv ana ZtZo
najdemo pozneje s svojim tastom, dr. Kodevarjem kot
ustanovitelja Narodne ditalnice v Celjura.
Dr. Kodevar se na prigovarjanje svojega prijatelja
Stanka Yraza ponovno porodi. Za novo Zivljenjsko
sopotnico si vzame Terezijo Koller, s katero imata pet
otrok:
Julijo (1845), ki se porodi z Lel. uradnikom v Grazt,
Stefana (1846), pravnika in vnetega rodoljuba, ki je
umrl v mladeni5ki dobi, Josipa (1848), ki je Sel po
odetovih stopinjah in je bil zdravnik v Celju,
Frandi5ko (1850), porodeno s sodnikom v Rogatcu, in
Terezijo (1854), porodeno z dr. Josipom Serncemr5.
Dr. Josip Sernec je bil znani slovenski odvetnik in
rodoljub. Pri njem je bil v zadetku svoje uspe5ne in
bogate odvetni5ke ter politidne kariere zaposlen
sredi5ki rojak dr. Ivan Dedko. Dr. Sernec je vodil
Narodno ditalnico v Celju polnih petdeset 1et16. S
" BlaZu in Mariji Klemendid, roj. Kodevar, se v zakonu
rodi pet otrok: sin Jakob, ki po smrti zapusti svoje
posestvo kuratoriju za ustanovitev kmet. in gosp. 5o1e, hdi
loLefa, por. Soitarid, hdi Marija in sin Ivan umreta v
otroSki dobi in hdi Rozahja, ki se porodi v RazkriZje. V
zadetku devetdesetih letih 19. stol. predata posestvo sinu
Jakobu, salna pa se odselita na Vitan. Vitansko posestvo
podeduje hdi JoZefa in se kmalu za tem porodi s Francem
So5taridem iz Hrastja-Mote, biv5im kodijaZem knezoSkofa
Jakoba Misije v Ljubljani, ki je poznejc postal kardinal.
12 Fr. Kovadid, Trg Sredi5de, 1910, 421-428.
13 B. Flegerid, dr.5t. Kodevar', 1890, 12.
'o B. Goropev5ek, Narodna ditalnica v Celju,2003.
rs B. Flegerie, dr. St. Kodevar 1890, 17, 18.
'u B. Go.opeu5ek, Narodna ditalnica v Celju, 2003. Sin dr.
Josipa Sernca Gvidon Sernec, doktor prava, se porodi z
Marijo-Marico Podgorelec iz Salovcev pri Sredi5du. V
zakonu imata troje otrok: Zvonimira, Terezijo, por. Maire,
in Gvidona. Marijina-Maridina sestra Terezija ostane
doma v Salovcih, porodi se s Stirinajst let mlajlim
Alojzijem Senekerjem, mlinarjem iz Svedine (Spidnik).
Senekerje sodeloval z nem5kim okupatorjem inje bil
zato ob koncu vojne aretiran in usmrden. HiSo in posestvo
je nova oblast zaplenila.
--16-
Serndevimi potomci se v Celju konda zadnji rod dr.
Stefana Kodevarja.
D) MatjaZ (1811) Zivi po vsej verjetnosti neporoden
pri svojem nedaku Lovrencu (1840) v ObreZu. Pri
njem je zapisan kot dlan druZine. Umrl leta 1894.
Z (E) Janezom- IvanomlT (1813) se v Sredi5du
nadaljuje trden Kodevarjev rod. Ivanu ode MiklavZ po
svoji smrti dodeli posestvo. Ivan si izbere za Zeno
\Iarijo Ozvald, teto odeta dr. Karla Ozvalda.
\- zakonu se jima rodijo Franc (1838), vinski trgovec
rn dobrotnik sredi5kega trga. Zivel in umrl je v
\lariboru.
Lovrenc (1840) se porodi v ObreZ k Mravljakom. V
zakonu z Marijo Mravljak (1849) ima Sest otrok.
\ajstarejli sin Ivan (1869) ostane doma, se porodi in z
2eno Ano, roj. Stamberger (1869), imata trinajst otrok,
iest jih umre v mladi Zivljenjski dobi. Julijana (1876),
predzadnja hdi Lovrenca in Marije, gre sluZit v
Sredi5de k stricu Mihaelu, ker ta nima potomcev.
Danes na tem posestvu gospodari Lovrendev
prapravnuk Marko Kodevar, Obrei. 93.
\lihael (1846) je poroien v soseiiini z Ano Zadravec,
: katero pa v zakontt nitnata potomstva. zato vzameta
:a svojo naslednico neiakinjo Julijano Koievar
1876), hierko Lovrenca Koievarja, ki se je poroiil a
\lravljakovico v Obre|a. Julijana se poroii z Andrijo
Haluianom iz Varaidina, usnjarjem, ki tukaj odpre
:rsrtjarsko obrt. V zakonu imata dve hieri, Marijo, ki
:ttnre takoj po rojstvr.t 1905. leta, in Terezijo (1912).
Ta ostane doma na posestvu in se poroii z lvanom
Ct'erlinom iz okolice Sruarja pri Jetiah. Danes je
wspodar tega posestva Lovreniev prapravnLtk lvan
Cverlin, najrulajii, na Slovenski c. 62.
Katarina (1842) je ostala doma na posesNu na
Koievarjevi domovini. Ostane neporoiena, vendar
inru nezakonsko hier JoZefo Koievar (1876). Ta se
ooroii s sosedom Karlom Wennigerholzem,
barvarjem. V zakonu se jima rodita dve hieri:
BaLbina, ki se poroii s prof. Franom Aliiem, s katerim
irnata sina Franca Aliia, znanega ptujskega
odvemike, hierki Vido Alii, ki jo nacisti iisto ob
koncu vojne ustrelijo kot talko, in Milojko Alii,
p oinej io ptr.j s ko knj iiniiarko.
Zgofoainsft zapisi
Druga hii Stefica se poroii z Josipom Ostapoviiem,
nekdanjim rez. poroinikom, roj. v kraju Laskovce v
Galiciji. V zakonu sta imela dve hierki - Sonjo in
Vero.
Po smrti Joiefe (1876) podeduje posestvo s hiio
(pradoruovina Koievarjev, Slovenska c. 54) hii
Balbina, ki jo nato leta 1946 proda sosedu Francu in
Mariji Jakt, hierki Stefici pa starii kttpijo za doto hiio
- sedaj na SLovenski c. 64. Obe druiini Zivita pozneje v
Pruju.
Elizabeta (1853) se porodi v Ivanjkovce k
Petovarjevim. Z molem Leopoldom, ki je skrben
gospodar, si ustvarita lepo premoZenje in ugled. Prav
tako njun sin Lovrenc, ki je v dasu nastanka kraljevine
Jugoslavije narodni poslanec v Beogradur8.
Ivan (1858), najmlaj5i sin Ivana Kodevarja in Marije,
roj. Ozvald, je najpomembnej5i v rodu Kodevarjev v
Sredi5du. Porodi se na Breg k Sinku, kjer kasneje
zgradi poslopje, v Sredi5du imenovano Kodevarjeva
v1lale. Z odetom Ivanom (1813) sta bita politidno na
nasprotnih bregovih. Prvi na konzervativni strani, sin
Ivan pa je bil sredi5ki liberalec2o. Dve leti pred smrtjo
starega Zupana Ivana (1813) sredi5ki obdinski
"zastop" leta 1894 pod Zupanovanjem sina Ivana
(1858), ki je Zupan v letih 1886 do 1888 in 1892 do
1897, sprejme ponovni sklep o slovenskem
uradovanju. Bil je tudi od leta 1902 do 1909 deZelni
poslanec in soustanovitelj sredi5kega Sokola l9ll.
leta. Umre dez dve leti, leta 1913, Lena Julijana pa
1927 . leta.
V zakonu z Julijano Sinko so se jima rodili trije
otroci: Marija (1881), porodena z Ivanom Miklom,
poltnim oficialom v Grazu. V zakonu se jima je rodila
hdi Marta, ki se porodi v Beograd, pri njej pa tudi Zivi
mati Marija. Ivan (1888) je bil bandnik v Mariboru,
Ivan Kodevar je bil porodnik v sredi5ki nacionalni gardi,
ki je bila ustanovljena v burnem letu 1848 in bi morala
SrediSde braniti pred madZarskimi vpadi. Oserndeset
gardistov se je ob Perzcelovem prehodu skozi Sredi5de
poskrilo, ko je MadZar Sel napadat avstrijskega Nugenra
nad Lento pri OrmoZu, zato jih je pozneje takratna oblast
razpustila (Podroben opis napada glej v Zgodovinskih
zapisih-glasiluZg. dr. OrmoZ,let. 1,5t. l).
'* P.a, njemu gre zasluga zaizgradnjo Zelezni5ke proge
OrmoZ - Ljutomer. Proga je bila slovesno odprta 1924.
leta. Njegova hdi Milena Petovar, porodena Berce, je bila
ustreljena leta 1942.
re Ta stavbaje, poleg nekaj podobnih gradenj v Sredi5du
tistega ali poznejSega dasa, najimenitnejla. Ta in nekaj
podobnih zgraclb v SrediSdu (Sarovo, sokolski in orlovski
dom, Sola, Hranilnica in posojilnica, obdinska zgradba
ipd.), so vzele trgu popoln in tipiden panonski navdih ter
mu dale novo kvaliteto, ki je povezana z blagostanjem.
20 "Slovenski znataj se je tudi tukaj zadel prikazovati -
nesloga. Prvi, ki so okrajnemu zastopu (ormo5kemu-op.
avtor) napovedali boj, so bili SrediSdani. Marsikateri
izmed tedanjih volilcev se 5e spominja mudnega prizora,
ko je glasoval sin proti odetu... A stari Zupan Kodevar-
vendar ni krenil na pot svojega sina". Dr. Ivan Ger5ak,
Ormolki spornini.
--17 -
Zgodatbsftzapisi
poroden z Ano Ilger, imel je hder Anico. Franc2r
(1886) je bil naslednik Kodevarjevega posestva. S
pristno Zilico trgovca in poslovneZa si je pozneje
pridobil lepo premoZenje. Pri desni politidni opciji v
Sredi5du ni bil priljubijen. Po koncu 1. svet. vojne, ker
je bil iiberalnega duha, so mu nasprotniki obesili
etiketo vojnega dobidkarja. Med vojno ni bil
vpoklican na fronto, je pa v tem dasu delal pri
oskrbovanju z dobrinami za vojsko. Bil je dobrosrden
dlovek z modnim socialnim dutom. Rad je pomagal
reveZem, raznim druStvom, pa tudi cerkvi. Bil je
pobudnik in mecen pri izgradnji sokolskega doma leta
l92l in do svoje smrti starosta sredi5kega Sokola.
Njegova posebnost je bila, da je bil vsako leto desetim
sredi5kim dojendkom boter (kum) pri krstu, prav tako
desetim dedkom in deklicam boter pri birmi. Bil je
tudi boter pri birmi svoji poznej5i Zeni Anici Ivanu5a,
s katero se je Ze "prileten" fant pri Stiridesetih, leta
1926, poro(il. V zakonu sta se jima rodila dva sinova,
Franc in Boris. Boris je bil znani mariborski gledali5ki
igralec, Franc pa se je zaposlil kot ekonomist na Ptuju.
V najrosnej5i otro5ki dobi, leta 1932, jima umre ode
Franc. Mlada vdova ostane sama s teLavami, ki jih je
prinesla svetovna gospodarska kriza. Takoj po vdoru
Nemcev je bila druZina izseljena v Srbijo-Prijevor,
srez Ljubi6. Kmalu po vojni pa nova oblast
nacionalizira 5e tisto, kar je ostalo od predvojne
gospodarske krize. Sredi5ki rod Kodevarjev se danes
nadaljuje z njegovima vnukoma Borisom ml. ,
odvetnikom, in s Samom. Oba Livita z druZinama v
Sredi5du.
(F) Helena Kodevar (1815) se je porodila z Jolefom
Klobudarjem iz SrediSda. Rodi se jima sin Anton
(1849), kije bil okrajni sodnik in svetnik v Ljubljani.
(G) Marija Kodevar (1819) ima v zakonu z JoZefom
Modrinj akom, bratom S lomlkovega dvornega kaplana
in pozneje ptujskega prolta Matije, Stiri otroke. Zadnji
sin Marije in JoZefa Ivan Modrinjak se porodi z
Rozalijo Kodevar22, s svojo sestridno, ki kmalu po
'' Franc Kodevarje podpisal poroltvo za bandni kredit
svojemu bratu Ivanu. Ker je posojilojemalec kmalu nato
bankrotiral, je banka zasegla bratovo premoZenje, ki gaje
zastavil v poro5tvo. Tako mu je banka zasegla hi5o-vilo
na Bregu. DruZina se je nato preselila v svojo drugo hi5o
v bliZino Zelezni5ke postaje. V sose5dini je imel Kodevar
tudi Zago. Po smrti F. Kodevarja L 1932 je banka zasegla
tudi to hiso z Zago vred. Zena Anica, z dvema otrokoma,
seje nato preselila v tujo hiSo, nekdanjo Zrebdarno,
nasproti Sokolane. Od tu so Kodevarje leta l94l izgnali
nacisti v Srbijo. Po vrnitvi iz izgnanstva, l. 1945 je Anica
Kodevar kupila od svakinje Marije Mikl hi5o v Solski
ulici, kjer 5e danes prebivajo Kodevarjevi.
22 Rozalijina sestra Ana Kodevar (njuna star5a sta bila Ivan
Kodevar in Katarina, roj. Ploh. Iz matrik ni razvidno,
porodu, leta 1890, z otrokom vred umre.
(H) Ana (1821) se porodi v Sredi5de z Matijo
Baumanom sinom Marka Baumana in NeZe, roj.
Praprotnik. (I) Alojzqa (1825) se porodi zzdravnlkom
Andre in se preseli v Smarje pri Jel5ah, kjer ima moZ
ordinacijo.
To pa 5e zdaled ni popoln rodovnik Kodevarjevega
rodu, ki mi ga v tem trenutku ni uspelo popolnoma
sestaviti. Pri iskanju sorodstvenih povezav so se mi
odpirala imena Kodevarjev, ki so poruSila vsa moja
raziskovanja do sedaj. Primer dveh enakih imen Ane
Kodevar. Ana Kodevar (1821), porodena Bauman, in
Ana Kodevar (1822), porodena z Mlinaridem iz
ObreLa, po domade s Hrastom. Pri drugi Ani je
popravljen dan rojstva, ki bi lahko nekoga nevede
zavedel, da je to ena in ista oseba, sorodstva pa mi ni
uspelo ruzvozlati. Do dana5njega dasa sta se obdrZali
dve trdni Kodevarjevi rodovini - ena v Sredi5du in
druga v ObreZu. Skratka, nekdaj ena Stevildno
najmodnejSih sredi5kih rodovin se je do danes modno
"izrodila".
Povzetek
Razvejan Kodevarjev rod je pri5el s Kranjske, izviraiz
rodu AndraZa Strgarja iz Kodevja, ki se je kot vojni
begunec zatekel v Sredi5de v drugi polovici
sedemnajstega stoletja. Porodil se je s trZanko in si
tako pridobil vse pravice in dolZnosti, ki pripadajo
trZanu. V SrediSdu je bil tem bolj zaLeljen, saj je bil
rokodelec tkalskega poklica. Po navadi so v tistem
dasu trgi radi sprejemali za svoje prebivalce udene
ljudi kak5nega poklica, ker je pred tem tukaj, 5e
posebno v Sredi5du, modno razsqala kuga. Z
AndraZem se je Kodevarjev rod v SrediSdu modno
razmnoill. Kodevarji so bili v Sredi5du nekaj
posebnega. Bili so delavni, pridni, podjetni in
razumni. Prednike Stefana Kodwarja najdemo kot
vedletne srediSke Zupane. Tudi Stefanov ode je bil
Zrpan, bil je zelo pismen dlovek. Stefano, ode
MiklavZ Kodevar se je porodil z Ano Mihl, s katero
sta imela devet otrok. Tretjerojeni je Stefan, ki ga je
ode ves ponosen poslal v Solo zdravilstva. Ze leto po
kondanem Studiju je Stefanov ode umrl. Bil pa je
sreden in ponosen na sina St"fona.
Kodevarjev rod se je namnoZil po vsem Sredi5du in
okolici. Tako je prisoten v mnogih znanih sredi5kih in
drugih druZinah: Plepeldevi, Seinkovidevi, Mcdri-
njakovi, Ozmedevi, HaluZanovi, Stambergerjevi,
kateri Ivan Kodevar je njun ode) se je porodila s TomaZem
Dovedar-iem iz Sredi5da, danes na Slovenski c.41. Ta rod
seje obdrZal vse do dana5njega dne, vendarje nastal nov
priimek - Stamberger.
Zgofooinsftzapisi
Petovarjevi itd. Stefan se je porodil v Celju, njegov
rod pa so oplajali znani priimkiZtLain Sernec.
\{ed vojno je dal pomemben pedat Sredi5du zadnji
veleposestnik Franc Kodevar, soustanovitelj
sredi5kega Sokola in njegov dolgoletni starosta. Tako
kot njegov ded in ode je tudi on rad pomagal
sredi5kemu trgu, 5e posebej revnim ljudem. Danes je
Kodevarjevega rodu v Sredi5du le za peSdico, trden
rod je tudi v sosednjem ObreZu.
Literatura:
- Dr. Ivan Ger5ak, OrmoSki spomini, 1902.
- Fr. Kovadid, Trg Sredi5de, 1910.
- BoZidar Flegerid, Dr. Stefan Kodevar-rodoljub in
slovenski pisatelj.
- Mag. Brane Goropev5ek, Narodna ditalnica v Celju
1862-1927.
- Svet med Muro in Dravo, 1968. Urednik prof. Viktor
Vrbnjak.
- Ivan NajZer, Trg Sredi5de - zgodovinski podatki za das
od 1910 do zakljudka 2. svetovne vojne. Hrani ZAp
Ptuj.
- OrmoZ skozi stoletja, V. 2005, Ustanova J. Klemendida
- avtor F. IGnjak.
- Fran Raku5a, Domoznanstvo ormoSkega okraja, 1886
Viri:
- Status animarum, Zupnija sv. Duha na Grabah, Sredi5de.
- Zupnijska kronika sv. Duha na Grabah, Sredi5de.
- PAM Maribor
- Stotlstl arhiv Maribor.
- Zgodovinskiarhiv Ptuj.
- Anton Jurja5evid st. , SrediSde.
- IvanPetovar, Strezetina-Ivanjkovci.
Franc Krnjak
Veiina katqstrskih obiin obsega le tista zemljiiia, ki
spadajo pod eno vas ali naselje. Tu in tam pa se ie
najdejo primeri, da sta dve vasi v eni katastrski
obiini, povrh pa sta ie ti dve vasi vsaka v svoji
krajevni skupnosti, kakor tudi Zupniji. Ena izmed
takinih je tudi KO Vodranci, kogovske krajevne
skupnost in iste iupnije, v katero spada vas
Godeninci, ki je v krajevni skupnosti Srediiie in tudi v
srediiki iupniji.
Uvod
Z osamosvojitvijo Slovenije in menjavo politidnega
sistema so nastala tudi nova stanja pri politidnih
ureditvah novo nastalih obdin, tam kjer so se pad
velike ali vedje obdine razbile. Z novo ureditvijo
drlave pa je bilo treba zamenjati ali dopolniti vrsto
zakonov, uredb itd. , ki niso ustrezali sodobni
druZbeno-politidni ureditvi. Najved vrode krvi je
nastajalo tam, kier so dolodene teritorialne enote
spadale pod eno politidno obdino, ekonomsko ali
drugo upravo s tak5no enoto pa je imela sosednja
politidna lokalna uprava. V mislih imam ustanovitev
novoustanovljenih lovskih druZin, ki so se
organizirale po teritorialnem principu. Z novim
Zakonom o divjadi in lovstvu pa so se tudi spremenile
lovne povr5ine, Zakon nalaga zanje minimalno
povr5ino lovi5da-teritorija, s katerim gospodarijo.
KATASTRS KA OBCI NA VO DRANCI
Zgodovinska dejstva:
" Katastrska obiina je temeljna teritorialna enota za
vodenje zemljiikega katastra- Praviloma obsega
povriine, ki pripadajo lastnikom ene vasi"! (Veliki
sploini leksikon DZS).
In kako je pri5lo do tega, da spada pod KO Vodranci
vas Godeninci?
ie pogledamo dvesto in nekaj letnazaj,ugotovimo, da
je vas Vodranci spadala pod srediSko iupnrjot. Z
ustanovitvijo samostojne podruZnice ali kuracije sv.
Bolfenka na Kogu pa so leta 1788 Vodrance iz sredi5ke
Zupnije izlodili in jih pripojili k novonastali Zupniji,
vendar s pogojem, da se sredi5ki Zupnik v Vodrancih ne
odpoveduje nabirke (Fr. Kovadid, Trg Sredi5de, str.
111). Ob nastanku katastra 1849. leta in posledidno s
tem nastanka katastrskih obdin prikljudijo vas
Godenince k Vodrancem, saj so bili Godeninci manj5i
po obsegu kot tudi po prebivalstvu. Tak5en primer se 5e
najde kje v dana5nji obdini OrmoZ.
' Jakobo, sin Luka Sekelj, ormo5ki gra5dak, je 1515. leta
povedal cerkev Sv. Duha na Grabah, kmalu za tem pa je
ustanovil neodvisno Zupnijo, kije obsegala Sredi5de,
Grabe, ObreZ, Salovce, Godenince in Vodrance
(Adrijance). Vir: M. Slekovec - Kapela ilvts u Sredi5du,
str. I 8.
-19-