Ib pitiifto*1
. -i fcfly «wP* ,
Buadar» **
PROSVETA
CLIi
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
ta apvavaUkl MST S. UvndkU &T1
OCflM of Pabtloatlenr •NT Boctt Lawadal« kw.
^TEABÖIX

u.
•f Mmk a. im.
CHICAGO, ILL., PETEK. 19. JUNIJA (JUNE 1%), 19S6.
at gg «I p—Im»	Ž» ta
BaUeriptloa |6.00 Yasrtf
STEY.—NUMBER 121
1101, A«t of O«! I, 191T, MtkwtMd oa
14. ISIS.
Kalija bo kolonizirala Abe-I sinijo s Slovonci in Hrvati!
Načrt kolonizacije izdelan v Rimu z vso fašistično preciznostjo.—Zgodovinska debata v angleškem parlamentu. Vlada je naznanila, da bo v Ženevi zahtevala preklic sankcij proti Italiji in reformiranje Lige narodov. Laboriti in opozicionalni liberalci so proti temu izdaj-itvu Lige narodov
-fin, 18. jun.—Italijanski fa-fetitni tiak poroča, da je Ales-godro Lessona, novi minister i kolonije, dokončal načrt za iloniziranje Abesinije. Načrt, i je izdelan "z vso fašistično leeiznostjo", določa cone za ndnjo industrij, kjer bodo naivni emigranti iz Italije, in velikih plantaž, na katerih odo delali domačini pod vod-tvom italijanskih strokovnja-
Kkov. -
(Bdirradsko "Vreme" je pred ntkin poročalo, da bo fašistič-vlada Italije kolonizirala Abe-i jo g Slovenci in Hrvati iz Pri-rja. Južnotirolskih Nemcev za £nt i* ne bodo naseljevali v triki. Skratka: Abeeinija bo za lUjo to, kar je bila za stari Rim ita — "kolonija za kaznjence taferiorne ljudi, kjer bodo pre-i v civilizirane Italijane!" »To vest smo posneli iz zagreb-i Istre. Uredništvo Prosvete.)
London, 18. jun.—Vlada Veli-i Britanije je danes formalno nila parlamentu, da bo na ribodnji seji sveta Lige naro-
Demokratie napadajo Roosevelta
Kongres pokopal proti-lobijski načrt
Washington. D. C„ 18. jun.— Martin L. Sweeney, demokratski kongresnik iz Clevelanda, je v svojem govoru po porazu Black-Šmithovega protilobijske-ga načrta silovito kritiziral predsednika Roosevelta. Dejal je, da je predsednik diktator in zaščitnik korupcije in napovedal, da bo ljudstvo strmoglavilo njegovo administracijo pri prihodnjih volitvah.
Protilobijski načrt, ki je bil pokopan v nižji zbornici z 263 proti 76 glasovom, je določal registriranje oseb, reprezentan-tov organizacij, ki agitirajo za ali proti sprejetju kakega zakonskega načrta. Kongresnik Sweeney, pristaš detroitskega radiopridigarja Coughlina je de-i dne*26. junija in na "izredni ¡M da Je bil nairt v prvi vrsti [ii[wčini Lige narodov, ki ae «»Perjen proti CoughHnovi or-tfne v ženevi »0. junija, ut-	Townsendovemu
vala odpravo sankcij pro- Pen«»j»kemu gibanju.
Italiji; dalje bo predložila na-rt za reformiranje Lige naro-lov v toliko, da se Liga reorga-liiira v regionalne (pokrajin-še) dele in vsak tak del naj bo »Moče odgovoren v svojem šmočju za mir.
Minister zunanjih zadev Anton)' Eden, ki je zadnjo jesen »dil boj za sankcije je v dol-Itt Kovoru sporočil sklep vla-k »borniči. Ton njegovega go-rora J* bil, da sankcije niso do-fcfle svojega namena — niso «prečile niti ustavile italijan-kfa navala v Abesi nijo — za-o »o danes brez pomena. Angli-W »i mora pridobiti prijatelj-*V0 lilije! Glavni problem da-|"njejfa kritičnega položaja v wopi je nacijska Nemčija!
Proti temu stališču vlade je fctfoina o|K>zicija v Angliji minirala svoje največje ta-ki Mo pobijali vlado v ¡T"*'- delavska stranka je ""«»o proti odpravi sankcij Proti nameravani apre-¡nb< usta ve Lige narodov; ■oritom pridružili tudi ^'onalni lilx-ralci in celo J! ^iji. Debata bo naj-** trajala več dni.
J**'* 18. jun.—poročilo Li-* narodov glede „ankcij ae
da j* Italija v aprilu 1936 liriknit več zlata kakor E^lu 1935. Izguba zlaU Ita-U J f^ ^trtletju tega le-^¿^ trikrat večja kakor 1 v njeni tr/ovinski bilan-L;r*'v'"«ki deficit bi bil ve-L *ji\ N^Uifin((bi bl
»Z v	A"
mujiu r. In Ar»fentinija— 'J > plačevanja blaga
nameni« v zlatu.
-Vi veste, da je v tej deželi že mnogo grup, ki so proti Roo-seveltovi dominaciji kongresa," je rekel Sweeney. "Vprašanje ni, ali vi verujete v Townsendo-vo filozofijo ali ne. Townsendo-vim pristašem moramo dovoliti pravico izražanja, ko na milijone ljudi poudarja: To je naš kongres, ustavite tok, ki vodi v diktaturo/
"Ne maram žaliti vrhovnega načelnika te dežele. Jaz sam sem bil eden od treh delegatov iz Ohia, ki smo podpirali Roosevelta na čikaški konvenciji. Potrošil sem dosti časa in denarja ter organiziral močno grupo v Ohiu, ki je omogočila Rooseveltovo zmago v tej državi. On je dobil večino 70,000 glasov 1. 1932, toda sedaj stavim z vsakim, da bo Roosevelt v tem letu poražen v Ohiu z večino 100,000 glasov. On bo izgubil volilno bitko, ker ljudje v moji državi in tudi v drugih vedo, kaj se vrši za kulisami. Jaz ne maram takega predsednika, ki hoče ugoditi vsem, ko se eden dan pajdaši z voditelji Ameriške trgovske zbornice, drugi dan pa koraka z voditelji organiziranega delavstva.
Prišel je čas, ko je treba odkrito govoriti. Tu nas je nekaj, ki poznamo "new deal" in vemo, kako je treba igrati karte. Izkušnje, ki sem jih imel, so me izučile. Svojim volllcem sem že povedal, da se ne bom vrnil v kongres, da bi bil v njem le Roo-se ve I tov kimavec."
>4 |W
It
*K«
rudarji izvo-veliko zmago
lg- jun. — 50,000
' n,<Wj«.v v španski A"' "iji j* včeraj i •«•''ko zmago, ko ao "v'n Pristali na dopla-"/	10 let nazaj,
rudarji dobili zvi P r.«v ico, da izvo-" 71'"ijo, katera bo
'	premog».
Domače vesti
Slovensko petje v radiu
Chicago. — Prihodnjo nedeljo od ene do dveh bo jugoslovanski program na radiopostaji WWAE (1200 kilociklov) vseboval več pesmi, rekordiranih na ploščah, Glasbene matice iz Ljubljane. Nekatere teh pesmi bo prvič slišati v Ameriki.
Avto koai neprenehoma
CleVeland. — Zadnjo nedeljo je bil pri avtni nesreči ubit Anton Vidmar, star 41 let in rojen v Šmarcah pri Kamniku. V A-meriki je bil 24 let. Poleg njega je bila v avtu tudi njegova žena, katera si je zlomila roko na dveh mestih in sin ter hči, ki sta bila le lahko poškodovana. Bil je član društva 5 SNPJ. — Na obisk v staro domovino so odšli: John Zakrajšek na Brod pri Sv. Križu, Mary Modic s hčerko v Sleme pri Rakeku, Štefanija Plešinger v Cermošnjice na Dolenjskem in Mary Peru-šek (iz Detroita) v Tupaliče na Gorenjskem. — Peter Usay, član društva 312 SNlPJ, je prejel žalostno vest, da je na Ravneh pri Črnučah na Primorskem umrla njegova mati v visoki starosti 93 let. V Ameriki zapušča enega sina, v starem
kraju pa dva, od katerih eden	Ul 7 TT
. "r ^ . „„ ,{„„„*„i niwi	z možem člana Črne legije. Re
j« doma, drugi pa finančni nad-	morala vatouiti i
-__II. M.,iKnrn v J..ooi.lavL	kl» j®» J® «k™» vsiopill 1
zornik v Mariboru v Jugoslavi Ji, ter eno hčer.
Pta*» iz Sremske Mitn»vice
Chicago. — Član 9iNPJ je poslal Prosveti pismo, ki ga je prejel od svojega nečaka, kateri se nahaja kot politični jetnik v Sremski Mitrovici. Bil je že dvakrat zaprt zaradi komunističnih aktivnosti in zdaj mora sedeti štiri leta. Pisec ne omenja — ker ne sme! — ničesar senzacionalnega, vendar je jetniški cenzor izbrisal dve vrstici v pismu. Edino, kar je važnega v pismu, je stavek: "Kar se hrane tiče, smo v največji meri odvisni od onega, kar nam sorodniki in prijatelji pošljejo; ker je pa večina siromašna, si lahko mislite, da ne iivimo najbolje". Stric v Ameriki se Je takoj, čim je prejel to pismo, obrnil na dr. Vladka Mačka v Zagrebu, naj pomaga, da bo fant izpuščen, toda dr. Maček je odgovoril našemu rojaku, da "na žalost ništa nije moguče učlnl-ti" . . .
Roosevelt odredil preiskavo na jugu
Serif vztraja, da je ubiti črnec se "živ"
Teroristi ugrabili, žensko
Člani Črne legije v De-troitu osumljeni zločina
Detroit, Mich* 18. jun.-^2en-ska, ki je polfc{jl povedala, kje ima Črna leg(js. teroristična organizacija svojo tiskarno, v kateri je tiskala Itoje tiskovine in jih širila med1 ljudmi, je bila včeraj silno pretepena v svojem stanovanju. To se je zgodilo kmalu potem, ko je bila odrejena obravnava proti petnajstim članom Črne legije na obtožbo terorizma in zarote proti življenju svojih političnih nasprotnikov.
Žrtev nasilstva je postala mrs. Dorothy Guthrie, ki je policiji povedala, da jo Je napadel neki moški, ko je hotela stopiti v svoje stanovanje. Tam jo je pretepel in ivezal. Sosed je slišal njeno stekanje in takoj pozval policijo, ki je našla Žrtev v nezavesti. Odpeljali so jo hitro v bolnišnico, kjer je prišla spet* k zavesti in opisala policiji dogodek.
Policija je srotiralu njenega moža, ki pa je dejal, da ni vedel ničesar o napadu. Oba, on in njegova žena, Je policija pred dvema tednoma pridržala, ko je mrs. Guthrie Informirala avtoritete, da je bilo- njeno stanovanje shajališča članov Črne legije zadnja tri leta. Ona je tudi povedala policiji, da sta bila
v
teroristično organizacijo, ker so ji zapretili t umorom, če ne bo tega storila. Odkar postala
članica, je živela v vednem strahu.
Polurna generalna
stavka v Mehiki
Mexico City, 18. Jun. — Danes pred poldne ob enajstih se je začela generalna stavka po vsej republiki Mehiki, katera je trajala pol ure. Električni tok je bil povsod ustavljen, vsi vlaki so se ustavili in vse delo v Industrijah je prenehalo. Na temelju programa se je stavke udeležilo pol milijona delavcev v znak protesta proti neustavnemu ukrepu vlade, katera je zadnjega 18. maja preprečila stav ko železničarjev. Podrobnosti glede uspeha te stavke še niso znane.
Memphia, Tenn., 18. jun. — Predsednik Roosevelt je včeraj odredil preiskavo na pritožbo, katero Je prejel od Normana Thomasa, socialističnega predsedniškega kandidata, glede brutalnega napada na mlado žensko Willie Sue Blagdenovo in na pridigarja Claudeja C. WiJIiama v okroiju bombažne stavke farmskih najemnikov v vzhodnem Arkansasu. Napadalci so dvojico pretepli z jermenom za mule, obteženim i gumbi, v okolici Earleja, ko Je dospela tamkaj z namenom, da prisostvuje pogrebu Krsnka Weemsa. zamorskega stavkarja, ki Je bil ubit. Uttle Rorfe. Arlu 18. jun. — Arkansaški governer Marión Futrell je prejel poročilo Šerifa Htiwarda «'urliri« iz
Gorkij, slavni ruski pisatelj, umrl
Bil je starosta ruske "proletarske literature
Moakva, 18. jun. — Maksim Gorkij, slavni ruski novelist in dramatlst, Je danes umrl v starosti 67 let. Bil Je dalj časa bolan, toda njegova smrt Je pri-Šla nepričakovano in (pretresla vso rusko Javnost kakor tudi svetovne kroge književnosti. Sovjetska vlada je odredila za njim javno žalovanje.
Gorkij, čigar pravo Ime Je Aleksij Maksimovlč Peškov, Je bil pred revolucijo večkrat za prt In Izgnan iz Rusije, vsM česar Je preživel velik del svojega življenja na tujem, kjer Jc pisal svoje revolucionarne drame in novele. Po revoluciji se Je vrnil v Rusijo In boljševikl so ga dvignili na najvišje mesto med intelektualci In ko Je pred kratkim slavil 40-letnico svojega književnega delovanja, so njemu v čast .prekrstili njegovo rojstno mesto Nižji Novgorod v Gorkij.
Gorkijeva dela so že prevedena v vse jezike in tudi v slovenskem jih Imamo. Mfavs njegovemu spominu! y
KANADSKO SODIŠČE UBILO NEW-DEALSKEZAKONE
Skoro vse reforme in re« gulacije prejšnje vlade razveljavljene
PRIZIV PRED VR-HOVNIM TR1BU-NALOM
Ottawa, Kanada, 18. jun. — Kanadsko vrhovno sodišče je včeraj podalo odlok, enega najvažnejših v zadnjih letih, • katerim je porušilo skoro vao "newdealsko" zakonodajo, ki j« bila sprejeta 1. 1934 in 1986, ko je bila na krmilu vlada premier ja Richarda B. Bennetts.
Kakor vrhovno sodišče v Združenih državah, tako ja imelo tudi kanadsko sodišče pred seboj vprašanje federalnega vmešavanja v provinčnt (državne) zadeve —ali sme federalna vlada uveljavljati regulacije in socialne reforme v provincah. Odlok sodišča j« bil, da nima te pravice. S tega stališča Je razglasilo zakona o trženju poljedelskih pridelkov, breapo-selnostnega in socialnega zavarovanja za neustavna. Gleda zakona omejitve delovnih ur, minimalne mezde in dneva počitka v tednu se sodišče ni moglo te-diniti in zato ni podalo razsodbe, dočim je člen m kriminalnega kodeksa, ki določa denarne in zaporne kazni u one, ki so spoznani za krive nepoštenega trgovskega poslovanja, proglasilo za ustavnega. Trgovinski in industrijski zakon j« le deloma veljaven.
Sodišče je pa soglasno odločilo, da bi bilo nepostavno, ako bi se federalni obrtni in Industrijski komisiji podelila oblast neomejene regulacije trgovin« in industrij. Sest sodnikov vrhovnega sodišča je porabilo pet mesecev za sestavljanj« odlokov, nanašajočih se na "newdealsko" zakonodajo, sprejeto pod prejšnjim režimom, ki so bili včeraj objavljeni.
Proti vsem podanim odlokom bo vlažen priziv pri vrhovnem britskem tribunalu, ki bo izrekel končno besedo.
Stavkarji v Belgiji BLUMOVA VLADA gizvojevali zmago PRIPRAVLJA POT
NOVI DRUŽBI
Francoski senat podprl Blumovo vlado
Bruselj, 18. jun. — Premier Van Zeeland je sinoči naznanil, da je bil dosežen sporazum med delodajalci in večino delavcev v glavnih belgijskih industrijah. Stavkujočl delavci so iz-vojevall štiri glavne zahteve: 40-urni delovnik v tednu, minimalno mezdo, plačane počitnice in priznanje kolektivnih pogodb. Cez 200,000 delavcev je bilo v stavkovnem gibanju v Belgiji.
Parta, 18. jun. — Francoski senat je včeraj zaključil, da ne bo nasprotoval ekonomsko-socl« nlnlm reformam Blumove socialistične vlade, čeprav se deloma ne strinja z njimi. Senat je Že odpravil l*avalove redukcijske zakone, ki so znižali plače civilnim uradnikom za deset odstotkov In pokojnine. Ostale točke Blumovega programa bodo sprejete vsak hip.
V Marseillesu so včeraj Izbruhnili izgredi med fašisti in levičarji, ko je 3000 nacionalU stov uprlaorilo parado po cah. Policija Je raipršila li nike potem, ko je bilo več oseb ranjenih.
Polkovnik Casimlr de la Ro-que, vodja fašistične organizacije Ognjeni križ, Je objavil manifest, v katerem grozi, da bo 700,000 članov njegove organizacije kmalu pričelo s "politično akcijo".
"To je nai zanji poskus za mirno transforma-cijo," pravi premier
FRANCOSKO DE-LAVSTVO NA PO-HODU
sionalk- J po ulk' lEgred-
Koncentracija ja* ponskih bojnih ladij
Parla. — <FP) — Kapitalistični sistem se bliša svojemu koncu. Naloga sedanje francoske vlade j« izboljšanje delavskega položaja in pripraviti razmere in pot za pohod v boljši socialni red, Je socialistični premier Uon Blum rekel v eksktuziv-nem intervjuvu poročevalcu Fe-deraliziranega tiska (Pierru Van Paassenu).
Misijo svoje vlade je Blum razložil za objavo v ameriškem delavskem in liberalnem tlaku, ko Je francosko delavstvo Izvo-Jevalo največjo smago v zgodovini Francije.
"MoJa vlada bo zadnje prizadevanje, da vidimo, če Je is bur-žvaznega demokratičnega režima mogoče izprašati kaj stabil-nosti in prosperitete," Je rekel francoski socialistični premier in načelnik vlade ljudske fronte. "Ml ne bomo skušali Uvajati socialističnega programa. Izvoljeni In v vlado smo bili postavljeni, da izvedemo program, katerega smo sestavili skupaj i našimi liberalnimi zavezniki. Mi »e bomo držali naše zaveze.
Mi se zavedamo, da Je kaplts-Uatišni režim pri kraju. Brušenje kapitalistične dr.ribe Je i« gotovo dejstvo, ker se nahaja sama s seboj v neovrgljlvlh kontradlkcijah. Je v konfliktu i
Sedemdeset bojnih ladij «»"»«m. inteligenco in moral
v utrjenem prista* niiču
Drage počitnice
mlade bogatinke
New York —Počitnice dva-, najstletne Glorije Vanderbilt, dedinje zapuščine več milijonov dolarjev železni tkega magna t a Vanderbilta, bodo stale $4250 v mesecu juliju. Tako je določil neki rwwyortki sodnik, ko je odobril omenjeno vsoto. Tisoč dolar/ev bo stala stanarina za štiri t*dne, $700 pa živila; za premog (v Juliju!) je »odnik dokičil $66, za /anopiae in revije, okrajs (Is bo deklica Informirana u s ve
Crittenden, kjer je stavka ns poljih bombaža, da črn«* Frank Wee mi* ni bil ubit in je še dane« 'živ in zdrav"» ..
tovnlh dogortI* $.17. Osta la vsota ho šla za druge potrebščine. Holnčno »vetlobo in svež zrak bo dobivala deklica zastonj.
Linčartka drhal
naskočila jetniinico
Bay City, Tex., 18. Jun.—Drhal dvesto oseb je včeraj navalila na tukajšnjo Jetnišnico, ds dobi v svoje roke devet zamorcev, med temi štiri ženske, ki so bili aretirani na obtoftbo u-mora Tipa Simmonsa, mastnega uslužbenca v KI Campu, Tex. Prejšnji večer je drhal navalila na jetnišnico v VVhartonu, ko se Je razširila vest, da Je eden Izmed zamorcev priznal zločin in obložil ostale sodelovanja pri umoru. Pozneje Je drhal naskočila tudi šerifov urad in U Jih je moral odvesti v Jetnišnico, katero so preiskali, toda zamorcev niso našli, Drhal se Je rsz-kropiis, ko je bila informirana, da so bili zamorci že prej odvedeni v varen kraj.
Boj proti Hearstu
se nadaljuje
Milwaukee. — Mavkujočl čas-niksrski delavci pri llearstovem Wisconsin Newsu vodijo Sistematično kampanjo za uničenje cirkulacije lista. Naročnike oblst' kujejo po hišah in jih pridobivajo na od|*ovfid lista. In ne brez uspeha, Na račun IJ**rs-tovega lista zvišujejo cirkulacijo ostali milwauiki listi. Thr Milwaukee Journal ima na primer 20,000 večjo cirkulacijo ko pred enim letom, fte eelo Chicago Tribune, "ki ni bila še nikdar naklonjena organiziranemu delavstvu," kakor pravi J. N McCrea, predsednik stavkovne-tra odbore, se hoče okoristiti na račun Hearsta In ima na delu IS zastofMiikov.
AaiiffliaJ, 18. Jun.—Vodilni kitajski časopis "Hin Wan Pao" v Amoyju poroča, da Je 70 Japonskih bojnih ladij dospelo v utrjeno in pred kratkim povečano pristanišče Makung ob otoku Pescadores, ki leži med For-mozo in kitajskim ozemljem. List piše, da se morajo vsi kitajski parnikl, ki plovejo skozi ožino med Formozo in otokom, podvreči japonski preiskavi, Parnikl drugih držav so bili po-svarjeni, da se morajo izogniti otoku po prvem Juliju. Nekaj drugih japonskih bojnih ladij je včeraj odrinilo proti Hwato-vu, pristanišču v provinci Kwangtung,
Neki drugi kitajski list je prejel poročilo iz Kantona, da je deveta vojaška divizija kan-tonske armade odkorakala proti Mwatovu, da prepreči Izkrcanje Japonskih pomorščakov iz bojnih ladij.
Vesti iz Nankings se glase, da konferenca med prudstavni-ki nankingške (centralne) vlade in voditelji kantonske "protija* potiske reševalne armade", ki se vrši v liengčovu, ne izkazuje doslej še nobenih uspehov. Južna Kitajska nadaljuje z mobi-liziranjem avoje ol>orožeiie sile in večje število vojaštva je že odkorakalo proti severu, ds m* spoprimejo z Jajiouci, ki so In-vadirali severni del Kitajske.
Trije nadaljnji j«i»on*ki ru-šilci so včeraj dospeli v Tien-tsin, kjer Se je vojna napetost povečala. Japonski vojaški častniki bodo dane« imeli v tem mestu konferenco, na kateri IkhJo razpravljali o situaciji v »ever-ni Kitajski.
«mmmm«
Začetek poletja
v nedeljo zvečer
V nedeljo, 21. Junija, zvečer ob oamih solitee doseže najvišjo t'ifko severno od ekvatorje. To Je začetek poletja. T«v« dne Je najdaljši dan in najkrajša noč v letu.
nostjd. Vprašanje Je, kakor sem že rekel, ali Je v sedanjem režimu še mogoče izboljšati položaj za one, ki trpe.
Kljub temu ps telim, da a-meriški socialisti znajo, da mi smatramo, da smo bili izvoljeni zato, da pripravimo razmere za miren prehod iz sedanje mrtve (moribuud) kapitalistične družbe v družbo, ki Je naš cilj. Po-navijam, da se bomo držali obljube, katero smo dali llberal-cem, In skušali d&ečl majhen del pravičnosti In blagostanja ter velik del upanja onim, ki hre|»ene po boljšem avetu.
Ti ne bodo hrepeneli zaman. Ako spoznam, da Je to nedosegljivo, ako bi imel propasti vsled nepremostljivih ovir, bom Jas prvi, ki bom povedal delavskemu razredu: 'Bile so le sanje, ničesar ni mogoče storiti z obstoječim režimom', nakar bo delavski razred lahko prišel do lastnih zaključkov."
lil l*on Hlum se tudi zaveda, da Je njegova vlada prehod v socializem. To Je bilo rszvidno takoj, ko je prevzel vlado. Oii se je odločil za popolno očiščenje armade, sodišč In i>oliciJe vseh osumljenih fašističnih elementov. V vseh vaseh lil mestih Je ljudska fronta prišela ustanavljati «sllsire čujašnežev In v pariških predmestlh, v tako zva-nem "rdečem pasu", so delavci pričeli formirati delavsko milico.
Ne da bi čakali nastopa Blumove vlade, m<i se delavci Pariza in sosednjih industrijskih centrov vrgli v boj, ki Jim Je prinenel skrajšanje delovnika na 40 ur v tednu b rez znižanja plač, teden plačanih |»očitnic na leto in priznanje pravice do kolektivnega |M»gaJanJe. Tovarne so okupirali noč in dan, da preprečijo lantnikom dovažanje stavkolomcev. £ene, ljubice in otroci mi organizirali sistem prehranjevanja tiaočev in tiao-čev delavcev, ki so bili na straži v tovarnah.
I Zmaga (»ariških delavcev Je dala |iobudo delavcem V sever-t	t Dalj« aa I. airaaL)
PB08TCTJ
PROSUTA
TU ENLIGHTENMENT ILO Ol UfTMM »U)TW*i VAWMI JKDMOIB
m bi* «J» MMIA *im m
mm m M M «I» M» C111 • N •
PEOSVETA
F-H §+ VmwwšmU	O
,rim*r <M»r »I. IM4> i 4« m «m im m
Zanimivo pismo
Piaateij Ix>ui« Adamič je pred kratkim prejel zanimivo piamo, ki ga tu objavljamo prevedenega v slovenščino:
Missoula, Montana, 5. maja 1936.
Moj dragi g. Adamič:
Zadnjo nedeljo je umrl moj oče milje proč od mene. Ko nem prejel telegram o njegovi smrti, je v meni otivelo že davno pozabljeno praznoverje, ki je navadno v zvezi • smrtjo. Kljub temu, da tem se na vso moč otepal si nisem mogel pomagati. Reakcija »mrti mojega očeta (prvi primer smrti v moji druiini) Je bila trenotno močnejia kakor pa moj intelektualni upor.
Danes zjutraj »em se pa »pomnil VaAega spi-aa "Smrt na Kranjskem," ki aem ga čital nedavno. Brž poličem Vaio knjigo in ie enkrat prečitam—in takoj »e je čudovito lep mir na-aelil vame. Dane» popoldne je bil moj oče pokopan in jaz »em prisostvoval v tvojih mislih, toda reien barbarstva in pompoznosti ameriških (»grabnih ceremonij.
Lepa Vam hvala za pomoč, katero »te mi naklonili.
(Podpis.) Lucian 8. ttmith, univerza Montane.
Najvažnejiega manjka!
Theodore Huntley, publicitetni direktor konvencije republikanske stranke, je zadnje dni poročal, da je publiciteta te konvencije zahtevala štirinajst ton papirja. Tiskovine, ki so jih natisnili in razposlali med konvencijo, »o obsegale 7«M) kosov, 600,000 člankov in dve milijardi besed.
Vse to, s čimer se Huntley baha, je le rtipek konvencije. Cesar ni povedul, je—kdo je vse to plačal.
Kar bi ameriška javnost z velikim zanimanjem čltaia, bi bilo finančno izročilo, katero M povedalo, koliko milijonov dolarjev so prispevali poglavitni burbouski magnatje Morgan, Da 1'ont je. Mellon, Hoover, Hearst Itd. za republikansko konvencijo in volilno kampanjo.
To bi bilo Interesantno.

Čemu toliko krika?
Ameriški uuzadnjaki so |>orahili tone papirja. sode črnila in ogromno maso elektrike za "obrambo" uslave.
Ameriška ustava ne sme biti doUknjena!' Ustava je dobra, je modra. Je »veta! Roke proč od ustave!
KnoNfvelta, ki je enkrat lani namignil, da bo treba ustavo spremeniti, če ne bo |H>krivala njegovih Mocialnih in ekonom»kih reform, so razglasili za sovražnika in grolaikopa ustave; vsakogar, ki je sugeriral revizijo ustave, no na-brulili s tiranom, boljševikom, zločincem , . .
Ves ta krik je bil zastonj!
Gov erne r landon, kandidat za predsednika burbonske republikan»ke stranke, je tik pred svojo nominacijo izjavil v brzojavki, naslov. Ijeni na konvencijo republikancev v ('levelandu. da on je aa ameiidiranje ustave z namenom, da bodo zakoni minimalne mezde za šenske In otroke UMtavni.
In nihče ni ugovarjal Landonut Nič ni bilo krika! Hvetuat ustave je naenkrat obledela.
Herbert Hoover, naJrsakclonarneJAI med re-akrionarj», je tudi priporočil republikancem, naj - se izrečejo t« amendment ustave, majhen in reven »etedn. vendar amendment.
Kksekutiva Ameriške delavska federacije,
konservativna do kosti, se je tudi odloČila za revizijo ustave \ prid ekonomskemu t it socialnemu zakonodajstvu.
IVmokrsUki senator A»hur*t je aktualno predložil v m* na tu reaulucijo za smendiranje ustave; boren je ta amendment, vendar boljl
kot bi bil Hoovrov ali l^amkinov..
V kongresu Je pa še resolucija za spremembo ustave, najboljša med vsemi. Ta reaolucija ira od socialistov.
Jssno Je. da ustava letos še ne bo revidirana, toda bedastega malikovslstva Je konec, l^ed Je prebit Javno mnenje za revizijo narašča
Ameriška ustava bo spremenjena na bolje!
Otvoritev f!N!> 4n zlet v
Detroit, Midi.—Da* 30. maja,
smo Detroitčani obiskali rejake v bližnji slovenski farmaraki naselbini Harrieta. Našim farmarjem gre najlepša zahvala za njihove poetrstbo in mUmjo-nos t, posebno pa Franku Gabru, ki ae tam modi na počitnicah in ki je vse lepo uredil ter preskr-bel za veselo zabavo, na lmteri smo ae dobro imeli vai navzoči farmarji in delavci.
Dne 7. junija se je vršila poletna aeja SND. UdeWHk> ae je toliko Članov in delničarjev, da le nikdar toliko. Zakaj in radi česa je bilo toliko zanimanja, vedo oni, kateri niso prišli na sejo ie več let. Naše homatije na ialost fte niso rešene; prešle bodo same od sebe v pozabnost. Vsakdo ae zaveda dejatva, da ma vsaka narodnostna skupina med seboj grupo, ki gradi in grupo, ki podira. Tako je tudi med nami. V bodočnosti bo javnost imela priliko sposnati vse one, katerih se tiče. Obenem pa naznanjam, da ideja za SND gre po začrtani poti naprej do cilja. Premagali smo vse eo-vraine sile in si uredili kupljeno poslopje na 17149 John R., tako a nam bo odgovarjalo za naše shajališče, zabave, seje in igralske vaje. Imamo dva prostora. V enem je proatora za 800 sedežev, v enem pa za 100. Ako bodo vedno vsi sedeži za»edeni, bomo meli korist vsi.
V soboto 20. junija ob 6. zve-ier bomo proslavili otvoritev )oms. Program <bo obširen in se začne z banketom. Med banketom ae bodo izvajale zanimive »poredne točke: petje, deklama-cije, klasični komadi, govori itd. Nastopi tudi zbor Svoboda. Po-em bomo imeli plesalsko tekmi, namreč kdor bo tako srečen, da x> prvi plesal aoio v SND, ker to bo zgodovinskega pomena za dom in za nas. Banketai tiketi stanejo $1, po Jbanketu za ple» n drugo pa 50c. Za okusna jedila bodo skrbele članice šenske-ga odseka SND, za ples bo igrala zvrstna slovenska godba Stefa-nič in VVerholc. Muzika in ples bo tudi v nedeljo 21. junija.
Odsedaj naprej bomo imeli priliko, da se vaak večer aesta-nemo in razvedrimo po domače SND. Delničarji, sedaj imamo Dom, katerega bodoči napredek je od odviaen od nas in naših prijateljevi Ne ozirajte se na malenkosti in ne vzemite vsake izmišljotine za resnico. Gojimo medsebojno zaupljivost n vzajemnost, pa bo zavladala larmonija med nami. Ne ozirajte se na posameznike. • Povejte jim odprto in naravnost, ako nočejo graditi, naj tudi ne IHidirajo. Priznanje gre vsem onim, ki so vedno na delu in pomagajo. Verjemite ouim, ki so stalno na delu za domov uspeh, ne i>a onim, ki jth vidite na sej le enkrat aH dvakrat v letu Pomnite, da edfnole v skupnost je naš napredek In unpeh. Ce »e pa včasih malo prek lamo, naj »e pozabi, »aj zato nI nikomur krona z glave .padla. V to deže lo »mo prišli vai mi zato, da » izboljšamo svoj položaj. V» »mo enako izkoriščani in prezi-rani ter v nevarnosti fašizma Vsa dejstva jasno 1n glasno go vorijo, da moramo delati In na stopati skupno v našo lastno ko rist.
Torej na veselo svidenje nu otvoritveni proslavi SNI) v soboto in nedeljo!
Dne 4. Julija gredo Detroitčani v Chlcago, kjer bodo uprizorili znano muzikalno dramo "Kamnolom." katera Je bila tu-kaj v Detroltu pred par meseci z velikim uspehom jtodana na odru. O sposobnostih detroit-sklh rojakov aem čital še prrd 20 leti. In sedaj ko šivim tukaj že 17 let, sem ae o njihovih sposobnostih ddbro prepričal Pri znati Je trelia, da so se Tlet mit-čanl večkrat lotili In itvršili te«, ka dela. Z vatraJniMtjo in dobro voljo so premagali vse te*-koče ter svoje delo vselej častno Izvršili, Žrtvovali so se veliko, občinstvu pa nudili obilo dušev-neira užttka. Hramu "Kamnolom" je ena najboljših delaviikth
pri rede naše
dil, da bo navzoč na uprizoritvi muzikalne drame "Kamnolom" v Cfakagu v BaVN&orl dvorani*
na Lawndale ave. blizu dvorane 8NP/.
Ker je v razdalji 100 do 150 milj v okolici Chkaga M tisoče Slovencev, ae pričakuje, da bodd dne 4. julija izrabil prilik« t velikem število in pohiteli v Ohica go, da vidijo to pomenljivo muzikalno dramo. Pridite iz aasel-bin Waukegan, No. Chicago, Kenosha, Hodne, Milwaukee, West AUia, Sheboygan, Port Wash-ington, La Salle, Ogiesby, De Pue, Pora, Aurora, Joliet, So. Chicago, Pullman, Gary in iz vseh ostalih bližnjih in daljnih slovenskih naselišč. Pridite vsi in ne bo vam žal! Ako bomo prišli mi 800 milj daleč uprizorit to pomenljivo delavsko dramo, upamo, da boste prišli tudi vi, ki ste oddaljeni le nekoliko milj od Chicaga. Tega dneva ne boste nikdar pozabili!
Torej na veaelo svidenje v Chicagu 4. julija!
An too J urea, 121.
Se ni zf o-
Pri tem pa nš mlii na OŠ- dSfePrittti vladsjočih kapitali-prišlo,*a«NI>*rtredi s«*	je bfc^.^revelik, da se
c, kot »ifbjai ftfako ista, m* predsednik ponj oziral. Za-
t* Ji «delavstv*le majhen
Dob velike družine 8NPJ
Hharon, Pa.—V nedeljo 14. ju nlja me je prijatelj John Žagar povabil, naj grem z njim v Youngstown v Idora park na veliko slavje dneva SNPJ. Nisem vabila odklonil, temveč aem ga z veseljem sprejel, da me pelje v Idora park. Okrog 10. dopol dne smo se odpeljali proti Youngstownu.
V Zagarjevem avtu ims je bilo pet: on, njegova soproga, naš društveni tajnik Frank Stambol in njegova soproga ter podpisani. Ko smo doepeli v Idora park, je bilo tam že veliko itevik) na šlh članov in članic, pa Ae vodno so prihajali z vseh strani, loko da je popoldne naetolo prava gneča. Sprva aem bil nekoliko nejevoljen, ker sem se moral drenjatl med tolike množico ali skupščino ljudi. Ko pa sem opazil, da je vsa trn množica ve» selo razpoložena, da bo bili vsi veselih obrazov, vse ae je smehljalo, sem bil seveda tudi joz « dovoljen in sem ae t njimi veselil tega veselega dneva SNPJ v Idora parku. To veselje se . je pospešilo ob misli, da sem tudi jaz že rtinogo let član te velike družine SNPJ.
Cim več bratov In sester je prihajalo v park—in prihajali so trumoma—toliko več veselja ke bilo, ki se ie čifcalo na njihovih obrazih. V Združenih državah sem Že nad 27 let, pa moje oko še ni videlo toliko članov in članic skupaj kakor jih je videlo baš na 14. junija v Idora (Mrku Ta dan nam bo ostal v trajnem spominu! Pozdravljeni vsi, k ste bili 14. junija v Idora parku na velikem slavju SNPJ l
Jack Yert, 2*2.
mSm 4. julij»/ Hrostor midto
danes, ko to pišem, ni znan.___
BruJKve tilog* Ht. 14 "SNPr
priredi avoj piknik 12. julija v znanem Možinatovem parku.
Svoj letni piknik priredi Za-drušoa zveaa in njena dva odse-ia na 26. julija v Možinatovem parka. Podrobnosti še pridejo. Za danes se more poročati, da «lavni govornik bo Thomas ft. Aralie, progresivni kongresnlk z Wisconsin». Oddane bodo tri košare grocerije. za vaako trgovino eno. Otroci zadružnih odjemalcev bodo postreženi kot običajno. Razne tekme za stare n mlade. Zvečer ples.
Društvo "Little Fort" *t. 668 SNW priredi piknik dne 9. av-ifusta istem prostoru kot prejšnja dva. Naj omenim, da je to društvo imelo namen prirediti svoj piknik na dno, ko ae vrši klubov, pa so g» seveda odložili na poznejši dan.
Na 6. septembra po bo dan klubov JSZ in društev Prosvetne matice za, 4. konferenčno okrožje ali za severni Illinois in južni Wisconsin. Vrši se na istem prostoru kot se je vršil leta 1981, kjer j« gostovalo veliko sodrugov iz Chicaga in Mil waukeeja, med njimi tudi bivši šerif L. Benson. Apeliram na vsa društva in druge, da ne prirejate izletov na ta dan. Vsi v Waukegan! Cisti prebitek gre v konferenčno blagajno tega okrožja. Frances Zakoviek.
Zidaniek opet na delu__
Sharon, Pa.—Zadnjič aem navedel nekaj iz mojega mladega življenja, par izvlečkov o taško-čah, ki sem jih) doživel pred več ko 80 leti. Ta doba je dokaj dolgo, posebno če je človek preživel svojo mladootno dobo brez svobode, da se bi gibal kakor mu narekuje vest Temu so bUe kri ve stroge oblastne odredbe. Cerkveni predpisi in oblasti bo bile na primer tako stroge, da se človek ni upal niti črhniti besede o kaki svobodi. Takoj so te proglasili za brezverca ali krlvover-ca. Zato nisem imel obstanka moji rojstni domovini, kjer je bilo treba hoditi po poti, ki eo ti jo začrtali oblastniki in versko (Mivti ljudje.
Sele ko sem prišel v Združene države, sem se malo oddahnil Seveda tudi tukaj ni popolne svobode, kot si jo bi človek zamislil, vendar pa Jo imamo toliko več kot smo jo imeli v domovini, da je razlika ko dan pa noč Zavedno delavstvo se bori in ne strpno pričakuje industrijske svobode ali demokracije, da se sprosti in osvobodi mezdne soft nosti. Težko pričakujem te svobode, a je ekoraj neverjetno, da jo bi pričakal, kajti še vse pre več je nezavednih ljudi in pre malo zavednih delavcev. Mnogi kaj radi rečejo, češ, kaj bomo mi socialisti naredili. Res, ni veliko, kar so socialisti naredflfl zadnjih 60 letih. Toda, če na tančno stvar premislimo, bomo takoj videli, da so delavske pri dobitve v zadnjih petdesetih le tih velikanske. Takrat še ni bilo delavstvo organizirano in začetki unionizma so imeli trntyevo pot, kakor ste lahko čitali v mojem dopisu. V unijo je bilo tež ko priti, ker je bilo vse unijsko gibanje "nepostavno".|
V zadnjih petdesetih lotih se je silno raaviia strojna produk eija. ki je spremenila in zrevo-losionirala ves obrat in življenje Čedalje več delavcev je bilo pri zadetih. To pa zato. ker požreš ni kapitalizem drvi le za vele
Naii pikniki Waukegan-No. Chicago. III.—
Sezona piknikov je v polnem za mahu. V naši naselbini jih bo letos precej. Prvega priredi socialistični klub št. 46 JSZ v ne deljo 21. junija na dobro znan farmi Petra Stanovnlka na Buckley rd.. to je zajiadno od znanega krifcpotja Five Points Klub obdriuje svoje piknike na tem prostoru že zadnjih par let. Letorbo razlika, ako bo na ta dan dovolj suho vreme, da se luimo lahko zabavali še na veliko letnem prostoru. Vhod je rav no isti kot na stari prostor. Ko vozite "vest" na Buckley road, sta tam dve železniški progi,	Jibuti	v^
se prevozi drugs ali zadnja pro-	Z||lQ jf deJav,tvo ig|
ga. pazite na levo in pn prvH ,jcno v neprcMlUoi fej ^ gv<>.
farmi glejte za znamenje pri jim fckorlščevalcem. Potom svo-vhodu. Za dovolj zabave bo skr- »l «.„„„j___u H«t_ i.
jih organizacij ai utira pot svobodi in v industrijsko demokracijo. Prosperiteti v industriji je sledila silna depresija, k je stresla ves svet, najbolj pa
dovolj
bel pripravljalni odbor. Ualin-canje aa moške in ženske, tok o tudi nagrade za najboljše. ♦ Za ostale pa bo bunco in drilgo.
I	Ameriko, d*ei*£Yejve£
Rd^. s^oUČI, klbodopostraie-|Jejni ^ ,n ukoriščanja n, . sladoledom. Komur je Še v,	ve|lklin,ki Wni Vrah
apominu prigrizek, k. se * ser- in v tem trenotku jo prilel nA viral n. naš,m lanskem plkM-' krmi|o ameri,kf ^ ^
£L 7 ?V° Z? k n"mi"? Itoosevelt RazmereV pri
Z Z^ v.	.	delavcev. Delavr
„L , ^T^ • ^ orR«n»zir.li, a prisi
one, ki nlmaio svojih vot.l. |jfnl ^ bn, v ^ ^ ^
dram v nsšrm j«lku Vsi sol^ bo pripravljen veliki «sdnini	do Jrkifvn^rJ^
spevi. d\«»spevi in z».»r. vse pet- tfok ob I. popešdne pri SND. ^
Je bo H^rrmljol^ orkeoter. Kdor _ v dopU(l. kl J# bll "	v l^iÄTf^Tj
zsnima za delavsko-kulturo, se U» gotovo dne 4. Julija potru
n _	^ prtobč« v priboriti Predsednik je imel ha«
I roletarru, sem bila g»»tova. da takrat vso moč. da bi delavstvo sem omenila vse piknike, ki Jih dobilo svoje pravice t vlsdmml
del priznanja.
ftidna politika krparije kapitalizma se je izkazala brezmoč-no. Kakor hitro si Je kapitalizem opomogel, je udaril po svojem
najboljšem pomogolcu. Vrhovno eodttče, kl je poelušno kapitalizmu. je udarilo po vs* tMh delavskih zakonih, Četudi niso bili bogzna kolk) veliki, in ti* ubilo. Kapitalicem se je spet po-dovolj «točnega, da se otre-vseh neljubih zakonov, ki ga bi na kakršenkoli noHn ovirali pri njegovem izkorittanju in gr-ju dobičkov. Iz toga sledi, da imo delavstvo lahko lepe skušnje, da ne sme verjeti nikakim obljubam, ki prihajajo od "prijateljev delo stva". Organizirati se mora aa-. mo hi v pootavodaje poslati svoje delavske zastopnike, druge poti ni. To je jaano kot beli dan. Prod por leti, ko sem prišel v ko večjo slovensko naselbino, |e prišla spremembo v delo. Delo je bilo namreč omejeno na osem ur, prej so po delali po 10 in tudi 12 ur na dan, veCklrat pa selo 14 ur dnevno. Ko bi le urednik in upravnik Prosvete slišala tarnanje delavoev, da premalo delajo. Godrnjsnju ni bilo ne konca ne kraja. V pest sem se smejal nevedne žem. Osem ur dela na dan je dovolj za vsakega poštenega delavca. V sedanjih razmerah je to še preveč, veliko preveč. Ce bi bilo delo pošteno ratdeljeno, bi delavci delali le po šest ali ps manj ur na dan, kajti sedanji način produkcije je doeegel tako visoko stopnjo, da se bi v par urah dola dnevno lahko vse delo opravilo, če bi bili vsi za delo smo*ni delavci zaposleni. Seveda bi morali tudi prejemati zadostno plačo, da se bi preživeli pošteno. Potem bi Imeli obilo časa m izobrazbo in razvedrilo.
To niso nikake sanje mladega človeka, ki je te prekoračil 70 loto starosti. To je realnost. Ta doba prihaja z vsakim dnevom bolj prod nas. Druge poti ni. Delo se bo moralo uravnati po razmerah. Ker je delavstvo v večini ia ker je delavstvo tista si-' la, ki ustvarja vse dobrine in o-mogoča ves obrat in promet, je tudi upravičeno do največ pravic, poltene plače ki poltenega življenja. Za vse to po je delavstvu potrebna delavska izobrazba, k Jo mora zajemati iz delavskih listov in delavskih knjig. Mnogim se že sedaj kleče tresejo, ko slišijo, da se bo v bodočnosti uveljavil šesturnik, Asi, že seda, premalo zaslužimo, kaj šele potem. Ne razumejo dejstva, da življenje In plačilo nista odviana od dolgih ur dola, ampak od poštene uravnave dela in pravičnega plačila.
Napredek je pečaena stvar Skokoma se nikamor ne pride, is-koriščevalski sistem se je vse preveč ukoreniail, da bi čez noč delavstvo spoznalo svoje naloge in svoje pravice ter svojo sito. V svoji oblasti ima vlada joči razred vse modeme pripomočke, da drži delavske maee v temi: šole, liste, knjige/ radio in pa prižnice. Zato imajo delavsk pionirji in boriteiji tako težko pot, tako težko delo, ko skušajo delavstvu dopovedati, da se bi o-svobodilo izpod kapitalističnega despot izma. Apeliram na atorše da svojo mladino vzpodbujajo in navajajo na pravo pot, ki vodi delavstvo k solncu, k svobodi!
Vse to sem priporočaj na 13 junija na god«vanju Tonetov ker sem obenem tudi prazno v a 71. leto svvje starosti. Ob tej priliki nsi je ženo dobro postregla z raznimi dobrotami. Povedati moram tudi te, da me je revma-tnom, o katerem sem vam zadnjič poročal, prijel polagoma zapuščati. Zato sem se brž odločil, da se v najkrajšem času spet podam na agitacijo za noš delavski dnevnik Prosveto po naših pennajnlvaaakih številnih naselbinah. Z našimi naročniki sem prav sodovotjen. Na 8. junija sem dobil novi imenik naročnikov, ki izkatujc lep napredek Morda bom na svojem potovanju v kratkem spet naletel na kakšen pika i k ali proslavo tega aLi ooega dogodka ali društva., Takrat se brnno gpet zabavali in vesetni. Napisal bi še več. pa me je žena oposorila. da je kosllce le pripravljeno, in kdo »e bi temu upiral?
Anton Zidanftefc.
«*topnik Prosvete,
Amerika potrebuje dva jena hiš
nerodneg» r01OnJ Ua, da zastoj hišnih irraZTl vzrokov depresije. V ,TJJ zaporednih let konstrukcija stanovi £1 no pojemais in dosegla najnižjo 1M 1934. Federalni de|arsko^a^^H conil da L 1934 se je potroš^1^ slopjik po tri cente za vsak dolar «¡¡21 eaafe gradnje 1. 19*.	' potr<*«|
Pa vendarle je dandanes potreba J vjdruionih drfovah v^t »A l*ih takoj aa svetovno vojno, ko ,e JfaJ m nova stanovanja dovedla do "boom i gradnjah. Da se ni kupovalna moč »rehJ stva teko drastično zmanjšala — . J drugim povzročilo Mvanje več družin v J stanovanj« — mi bi prav lahko porabili J dva miliioaa novih hiš.	1
Vlada se prizadeva pospeševati induatrJ preporod s tem, da po vzbuja stavW J struteije na dveh poljih - z direktno 1 strukdjo cenenih atanovanj in z refinanj njem hipotek. Federalni stavbeni projekti bili bolj omejeni na svrho, da se pred vsemi kKšo, kaj se more doseči na tem polju 1 drugi strani je refinanciranje hipotek I Home Owners' Loan Corporation pokrilo J tri milijarde dolarjev propadajočih hipJ Za tem je sledila propaganda za popravo! moderniziranje stanovanjskih hiš, v čemur! privatne posojilnice sodelovale i vladal ustanovami.	1
Vladi je bilo predlaganih mnogo načrtov] nadaljnje povzbujanje stavbenih konsiruJ zlasti s ozirora na važno vlogo, ki so jo stavi programi igrali v drugih deželah v izboijj nju industrijalnih razmer.	1
(Program, ki je vzbudil širšo pozornost, oni, lei ga priporoča Committee for EconoJ Recovery. Ta odbor sugerira program, pol terem bi se zgradilo 7,600,000 sUnovanjJ hiš tekom prihodnjih desetih let. 86 odstofl novih poslopij bi se zgradilo potom privatJ financiranja, dočim ostalih 15% bi itvil vlada na polju eenenih stanovanj za drutfl ki sasluiijo manj Ikot $1000 na leto. Ta ni se v glavnem naslanja na načelo masne || dukcije stavbenega materijala, kar bi mil zmanjšalo njihov stroftek.
Pred kratkim je senator Wagner iz )i Yorka predložil kongresu načrt, ki bi pool stil federalno vlado, da promovira gradnjo nenlh stanovanj po vsej deželi. Zakonski črt bi ustanovil posebno federalno obli United States Housing Authority, ki bi daj prispevke in posojila lokalnim hibiim usta vam, ki se ukvarjajo z razčiščen jem M ud in gradnjo cenenih stanovanj. Jako je dvd ljivo, dali bo sedanji kongres odobril ta nil
Stavbna konstrukcija ¿e vedno zastaja, vendarle nekaj kaže na bolj ugodne r&zjms tej industriji. Eden izmed teh znakov je i preobrat v izseljevanju iz mest na deielo. I L 1982 se je tok preseljevanja zopet obroj smeri z dežele v mesta.—FLIS.
Svoj spol je spremenila
Kakor smo ie poročali, se je po zgledu bi češkoelova&ke svetovne rekorderke v teka 800 m Koubkove tudi bivša angletka prvi nja v metu krogle in kopja Mary We«u>s odločila "spremeniti svoj spol". Iz imki postala moški, potem ko se je v svojem 30. tu podvrgla operaciji v londonski bolnii Charing Cr osa. Kirurg, ki je izvršil U> racijo, dr. L. R. Breeter, je izdal o tem 4 če spričevalo: "Mieter Mark Weston, ki Od otroikih let vzgajali kot dekle, je v resi moški in bi moral zato svoje iivjjenje tudi moški nadaljevati/'
Mary Westonova ali Mark Weston, ksW sedaj imenuje, je postala angleška prvaki v metu krogle prvič 1. 1#24. Tri leta pm je postala še prvakinja za met kopja. V govoru z zastopniki tiska je izjavila izjavil: -Do leta 1928. sem bil trdno pr* čan o tem, da aem dekle. Ko »em »e ukr* doleti 1 neke eportoe prireditve v Prsgi, «• mi prvič zbudili dvomi o mojem «Hu 8 sedaj pa sem imel toliko poguma, d* zaupal nekemu zdravniku specialmtu, ki ■ takoj priporočil operacijo."
V blaznoot gremo — - ■—
Neki angleški zdravnik je itrs^snsl iij^ nih podatkov, da bo leta 2189 m sama — norišnica. A ne mislite, ds njegov račsn mi polHičnem rasmišljsnji. gole številke mu govore
Takole je njegovo modrovanje
LeU 1869 je priiel povprečno *8* zdravih ljudi. Leta ^ posiaMalo; 1 norec na 312 norn ain<h i, hujte ie posulo razmerje ieu V» J^j setimi leti je namreč priAel 1 nor* * ljudi.	„
Ce pojde Uko dalje, jeJyr^JJ, očeajak. komo leta i»77 Ateli te• na ** aormalnlh ljudi 1 norca. Irta 21- 9 ^ ^ vu< s ročne Um, to ^ prsvi, tskr«: več pometnjakov.
Oe te napmedbe drle. -e mors®s na katero premičnico pojdtj tssra» po paznike, da bodo nadziral« ti»** noree.
v*
19. JUNIJA;
............
ne vsled dislokacije produkcije. lUdi tega Ima svetne vlada pravico regulirati produkcijsko Industrijo.
Vae to ao seveda legalietične tehnikalije in v veliki meri dla-Uocepatvo. Toda prav aa teh te h ni kalij ah in diakocepstvu sloni ves kapitalistični legaliaem. In v tem »lučaju se je odvetnikom svetnega delavskega odbora posrečilo, da so v diakocepstvu nadkrilili druibine sogovornike in pridobili prizivno ao-diAče na svojo str%n.
Oe bi bila druftba prišla s drugačnim rekordom pred «odiAče, bi bila mogo6e zmagala. Toda odvetniki delavskegs odbora niso imeli nobenih teAkoč dokazati, da se jo druibe poakiftevale velikega teroriama tako proti delaveem kakor »tudi proti ca-stopnikom delavskega odbor* ol Času saslišan ja o delavski sahte-vi sa to varni* k« volitve. Zastopniki delavskega odbore so bili isgnani is Warrena in druibini teroristi so tudi grozili unijskim pričam. _
Bhimova vlada pripravlja pol novi družbi
(Nadaljevaaje a I. «trasi.)
nih provincah in tekstilnih centrih na vzhodu; nadalje ftelez-ničarjem, pristaniAčnim in drugim delavcem, ki so prilli na dan s «ličnimi zahtevami. V nekaj dneh je bilo na pohodu vse francosko delavstvo.
Podjetniki so so naučili, da bo francosko delavstvo v bodoče znalo, kako izvojevati svoje pravice. Reakcionarni tisk je poln lementacij in napovedo-vsnj o ruiniranju, kaosu in bolj-Aevismu. Fašizem je poražen, toda upa, da bo priAel njegov dan, ko pride do razkola med socialisti in liberalci.
Pierre Le val in Andre Tar-dieu, vodja reakcije, sta javno napovedala, da ae bo vlada ljudske fronte zrušila v enem letu in da bosta potom ona formirala vlado.	t
Lavala lahko doleti usoda,~da bo težko plačal sa to svojo napoved. Komunistični poslanci, katerih je 72, so v parlamentu takoj predlagali, da vlada pre-iAče, na kakšen način jo Laval prišel tako naglo do velikega bogastva 300 milijonov frankov, kar se je zgodilo po njegovem meAetarjenju z Museolini-jem, katerega je pričel pred 18 meseci. Neodvisni socislist Gss-ton Bergerey pa zahteva, da je Laval postavljen pred sodiAče ns obtožbo veleizdaje vsled njegove dvoumne vloge, katero je igral v italijansko-etiopijski vojni, in radi sabotiranja sankcij in francoske tradicionalne politike v Ligi narodov.
Preiskava o kršenju
*	V
civilnih pravic
Detektivska agencije to pričele lasti pod zemljo
POSVETILA BO NA TERORISTE * ^
KA74S LaaraNaU Ah^ Cklea*«. 111.	TeL Kock« »II 4H4
GLAVNI OlHiOK & N. P. J.
ÜWUVN1 ODHKK:	,
VWCBNT QAINKAR, piodsodalk.......<667 B. Lawadale Ave* Okleago, ill
NUCD A. VUMCK, gt. tajnik.............2S67 8. UwntlaU A v«., Chicago. 111.
UWWJNCi: (jRADISHEK. taj. bol. odd. !M67 g. Uwndale Ave.. Chica*©, III.
JOHN VOUlUCH, gl, blagajnik.........f«7 8. Uwndale Ave., Chicago, III.
HUP OODLNA, upravitelj glaaila..... <667 8. Lawtulale Ave., Chker». I».
JOHN IftOLUt, uradnik gUaila.........<667 8. Law míale At«.. Ubioago, IlL
ÜOIM >RN IK 11
FRANK SOMRAK, prvi podpnedaedaik .... .»*) B. 74th BU Cleveland, O. JOHN K. ¡JÜHAH J it, dragi jmdprt>diu>dnik. .Iüu7 S. lOVth SU, Cleveland, O. UOSPiiDAlUMLI ODSKKt
MATH PCTROVICH, predeedaik.............MSI. lftlet St., Cleveland, O.
ANTOONY CVEfKOVICU..............m Seneca Av., Brooklyn, N. Y.
JOHN d UP....................140 8. Proepeet Clarendon Utile, 111.
POROTNI OUSBKt
JOHN GORftRK, predsednik..............414 W. Hay St., Springfield, III.
ANTON SUIAR....................................Bex <7. Arma, Kane.
JOHN TKCUU...................................Bos <17, atmheee, Pa.
PRANK PODBOJ..................................Box «1, Parkhill, Pa.
FRANK BARBICH....................1MU Muekoka Ave, Cleveland. O.
NADZORNI ODSKKi
PRANK BAITS, predsednik.........«01 So. Lawn dele Ave,, Ohloago, IlL
PRED M ALGA I...............................<6 Central Park, Peru, 111.
JACOB AMBROZICH.......................418 Pierre St., Eveletk, Mian.
POSOS I Bin^«e tie n • etonUal iSmlM, M 4M*J* v si inh. ae vHI telwtai VSA MM A. ki ea MMteM m mk gt »t lnieSa. aaf w ■Sm ae »nMiIMn» vea eenAaws nwatu ta m m a«** «i umi «m» te Mmh eel M »oaieie ae «L hWilm
Washlngton.—<FP)—Poklicni teroristi ln štrajkoloroci so se fte pričali skrivati pred prihajajočo senatno preiskavo o kršenju civilnih svobodAčin in tero-rismu, s katerim drfte korpora-clje delavstvo v kleftčah.
Zvetni delavski odbor je bil obveAčen is več mest, da so rasne detektivske organizacija, ki se pečajo s raabijanjem stavk in vohunstvom med delavstvom, zaprle urade, uničile listine ter se «preselile—pod zemijo. Dokler ne bo konec preiskave, bodo torej operirale tajno. Bolj <nane agencije se seveda ne bodo mogle poskrlti, uničijo pa lahko listine.
Senat je sadnjič sprejel La Follettovo resolucijo, ki predvideva preiskavo o k rt en ju civilnih svobodAčin in pravic delavstva v vseh področjih. Bila je sprejeta bre^ vsake opozicijo, kar pa ne pomeni, da so senatorji stoprocentno sa to preia-kavo. Nasprotniki se je niso upali pobijati, ker je preliminarna preiskava odkrila toliko tero-i risma industrijskih magnato^r da je bunboncem zamašila usta.,
Prav vsled te bojasni pred opozicijo v senatu je odsek smanj&al vsoto, ki je potrebna sa preiskavo. Resolucija je prvotno določala $80,000 v ta namen, pravosodni odsek ps je to sniftal na f18,000, s katero vsoto ps preiskava ne bo mogla daleč priti.
Vsled tega in pa vsled predsedniške kampanje je motno, da bodo s to preiskavo počakali, dokler ne bodo volitve pod streho. Teptanje civilnih svobodAčin se je namreč pod sedanjo sdmlni-stracijo tako raošlrllo, da bi ji preisksva med volilno kampanjo ne mogla .preveč dobro slutiti. Čakala bo najbrfte bolilih dni, do novega kongresa, ki se snide po novem letu in ki bo lahko tudi nakasal več denarja.
Vsekakor pa ho senatni odsek sa delo in prosveto imenoval posebni prelskovslni odsek pred raapustom kongresa. Pričakuje se, da jo bo vodil senator Blsck Is Alabame, glavni preiskovalec ps bo nsjbrfte Heber Blanken-bom od itaba svesnega delavskega odbora. On je pri preliminarni preisksvi predložil veliko materiala o obAlrnem vohunstvu med delavstvom ln ree-bijanjem stavk, sa kar amerl-tki podjetniki potroAljo 80 milijonov na leto.
lavcev ob Pacifiku
V razgovorih z unijaki-mi voditelji jo pojasnila situacijo v Mehiki
Chicago. — <FP) — MehiAka delavska delegacija Mirih članov, ki potuje po Ameriki, ae je te dni ustavila v Chicagtf, kjer ja obiskala Johna Fitzpatrloka, predsednika CikaAke delavske federaoije ln več drugih linijskih voditeljev/ Delegacijo tvorijo Alejandro Carllo, tajnik ti-aije pisarniških in profesionalnih delavcev, tiduardo Innes, tajnik unije oljnih dslavoev, Augustine Cusman, tajnik rudarske unije in Victor Villase-nor, mehiški delegat Mednarodne delavske konference v Ženevi, Švica. Vsi ti so člsni prod kratkim ustanovljene Zvese mehiških delavcev, ki je nasledila nekdaj močno, a sedaj korum-pirano Mehiško delavsko federacijo, kateri je natoloval 1>uU Morones, dokler ni bil zaeno s Csilosom, bivšim mshiškim predsednikom, isgnan Is defele, ker sta skovala fašistično ssroto.
Delegacija je isjavila, da bo-sta rudarska unija UMWA in Intl. Assn. of OU Field Oas Well t Refinery Workers po-slali brstake delegate na konvencijo Zvese mehiških dela v. cev, ta pa bo poslsla svojo represents nt# ns konvencijo teh unij. To zagotovilo je delegacije dobila, ko se je mudila v Waahfngtonu. William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, bi bil rad sprejel zastopnike mehiškegs organiziranem delavstva, tods v tistem ¿asu ae je vršila seje eksekutl-ve federselje In je bil preveč zaposlen.
Delegstje so v razgovorih s ČjkaAkimi unijsklml voditelji !<-javili, da sta oba, Morones in Cellos, nsgrsbils velikansko bogastvo. Ustanovila sta fašistično organizacijo "Zlate srajce", s pomotjo katere sta hotela ponovno prKI na krmilo, Ta je bila rszpnššena, ker je vodila U-rorletttno kampanjo.
Nova Zveze mehiških delsv-cev Ima 840,000 članov In pred« stsvljs M odstotkov orgsnislra-Tiegs defavstva. Ona je sa popolno ločitev cerkve od drieve In socialistično vzgojo V javnih šolah, katero uvaja federalna vlada, s tem pe si je nakopala veHko opozicijo pri klerikalcih.
Moronesova delavska federacija Je imela 280,000 članov, \ut je bile na višku svoje moči, sedaj pa predstavljs samo en od-vtsrtek orgs nI sire nege delsv-stvs. Ostala tri odstfitke tvorijo člani tskozvsnlh neodvisnih u-ulj. „ # ,.
Delodajalci se podajajo drug za drugim
l.oe Angeles. — fiesttedensks stavka poljedelskih delavoev v okolici Los Angelesa Je bila zadnje dni še večinoma likvidirana. Do tega poročJla Je podpisalo pogodbo 88 deWijslcav, večinoma kurporacijskliNvsi^ posestnikov. Pogodba določa minimalno plačo ln priznanje organizacije.
Stavko Je vodila Zveza poljedelskih unij, sestoječa Is unij Japonskih, filipinskih in ameriških poljedelskih delsvnev, Podprla Jo Je tudi centralna delavska unija v Los Angelesu, ki se V preteklosti ni dosti zanimala za boje poljedelskih delavcev v Californiji. Aktivno so sodelovale s stsvkarjl tudi razne druge delavske organizacije —- Liga za delavske pravice, Ne-strsnkarsks delavska obrambna liga, Mladinska socialistična liga in socialistična stranka.
Te organizacije so stavko podprle na vsej črti. Vodile so pomošno akcijo In obrambo 74 stavkarjev in slmpatlkov, ki so Mil aretirani vsled plketlranja. 60 eretlrancev Je bilo fte izpuščenih iz zapora. Obrambnemu odboru je uspelo dobiti več odvetnikov, ki so brezplačno bra-n44^y£tlre»ce, kar Je še zvišalo |WfiToir etavkarjev.
Kakor vse pretekle stavke poljedelskih delavcev v Californiji, je bila tudi ta spremljsna s terorizmom s strani vlgilantov. Toda stavke niso mogli razbiti. Oslabljena Je zelo moč Zveze japonskih |H)IJedelcev, ki Je v preteklosti s pomočjo tukajšnje tr-fovslca zbornice In notoričnega antlrdečkarNkega policijskega škadrons zdrobila še vsako stav-ko filipinskih delavcev.
"Mllitantnl M |H>lje<lelsklh sUvkarjev, ki je trsjsl lest tednov vzlic policljitkemu In vigi-Isntskemu terorizmu, Iskotl in pomanjkanju, maanim aretacijam In groftnjem z deportacijo, je končno pričel roditi sadove," pravi Cilen Trimble, član relif-nege od Ur a In tajnik d rfta vne socialistične strenke.
mrn^mmmmmmmm-» i ■ i	< 0	" 11
miCMH MII.K Allim Fl. A VOH
Peaetinf la eKraya tke order of the dar du rine tke feetlve keHday eeeeon, and every IweUea Uk— to aorve deli-«loua, aep«ttaiaf meeU U» ker guoete. Good iasretltento, a teated reclpo and piain common a*nee ahould eaabl« en v «vornan lo prebere a sood meal.
Zal, whrth*» rou'ee aa eaeerienced tomk ar )eel a raw r«eruit al Ikta cwliaery er», It'e well to ne et r that ualn« freak |»eat«urised mllk erlll edd to Om aueeeee of tooM diokoe. Tfcere le ao e«^etiUito for Me freak, ne t orel flavor. A foed rwie to fol-liw	«slik «on be «sod,
uee freek paoloarksed B^Nl"
Polici j ški terorizem v Tmrrm Hautu
Terre Haute, Ind.—V rojstnem mestu pokojnega Kugena V. Debea Je zadnje čase pričal divjati nov vaJ policijakegs terorizma. Prejšnji teden je na tupanovo odredbo policija iagna la iz mesta Warrena G. Desep-teja, predsednika unije trgovskih nameščencev, in R. H. Low mana, poslovnega agenta unije. V policijski urad Je bil pozvan tudi Francis Dillon, orgsnizator AmertAke delavske federacije, kjer mu je bilo naročeno, naj zapusti mesto. V izgonski prokla-msciji pravi ftujjen, ki Je član tr-govake zbornice In "law and order" lige, da v Terre Hautu ni mesta za "industrijske agitatorje, ki motijo mir mesta." Pro ti tej fašistični akciji oblasti se je vršil protestni shod pod vod stvom drftevne Workers Alliance ln socialistične stranke.
Bolh j* b*i P—ko rmvmi
New Orleans. — V metropoli drieve pokoj nege Huey Longs se poom bolje godi tudi po smrti kakor reveAem. Meet nI svet Je sklenil sgradKi lepo pokopa-liAče tm pse. ksterfh grolmv* bodo V r sel le cvetlice In grmičevje. Ksdsr v New Orlesnsa umrje revež, ki o i me rvenka, ga pokopljejo na groblAču za siroma ke ali gs ps odpeljejo v zavod za raztelesenje.
za deklo '
vanjo ta-i	¡
Franc	't H
. ki jI. , evojo	1 **	^^fW^P^^» 1	-^T^mtr^r
ni ef>* 't»klarstvo	-
^ rada. ko pe fttiri članice atletskega kluba v I** Aagelena. Tal. ki ee »nh!« »delelile aarljeke ollmpljade f »»n zagledal Ueríiaa.	{
Moje tadovoljstvo je naraščalo; • klobukom v roki, pogled obrnjen v plinovo luč na steni, sedim na robu postelje in moram misliti o različnih okolnostih tega svojega srečanja s policijo. Bilo je moje prvo! In kako ae je zvriilo! Časnikar Tangen, kajne? In potem Ae "Jutranji list"! Kako sem zadel moža naravnost v srce z "Jutranjim listom"! Ni govora nI o tem, kajne? Do dveh sem bil v polni nli v klubu, ključ od hišnih vrat in denarnico • par tisočaki pozabil doma I PelJlte gospoda v
posebni oddelek ...
Zdajci hipoma ugasne plin, tako čudno naglo, ne da bi pojenjaval, ne da bi ugašal ; v globoki temi sedim, ne laatne roke, ne belih sten krog sebe ne morem vidati, ničesar! Nič drugega ni preostalo, kakor Mi spat. In pričel sem se slačiti.	-
Toda dremoten nisem bil in zaspati nisem
motel Nekaj čass sem ketal tam in strmel v
temo, to tolsto zgoščeno temo, ki nima dna in ki je'nisem mogel poj miti. Moja misel je ni mogla sapopasti. Bila je temna preko vseh mej; talko Je legala name. Zaprl sem oči, pričel polglasno peti, se premetaval po deaki, da bi se raztresel: toda brezuapešno. Tema je bila zajela moje misli in me ni pustila pri miru ta trenutek. Kako, če bi se sam razkrojil v to temo, posUl eno i njo? Dvignil sem se v postelji in zakrilil z rokami.
Nadvladalo me je moje nervozno stanje in kakorkoli sem se upiral temu — nič mi ni koristilo. Bil sem plen nsjsvojerodnejših fantazij, se hotel pomiriti, si prepeval uspavanke in se potil od napora, da bi se upokojil. Strmel sam v temo in resnično še nisem videl v svojem ii vi jen ju takšnega mraka. Brez dvoma je bila to tema čisto posebne vrste, brez-utešen element, ki nanj še nihče doslej ni postal *poioren. Ukvarjal sem se z najsmešnejšimi mislimi in vse mi je vabujalo atrah. Razmišljal sem o tisti majhni luknji v zidu, luknji od ftabija, VI sem jo našel, tajen znak na zidu. Obtipaval sem Jo, pihal vanjo in poskušal uganiti njeno globino. To nikakor ni bila takšna nedoltna luknjica, čisto gotovo ne; to je bila povsem skrivnostna luknja, ki se mi je Je bilo čuvati. In obseden od misli na to luknjo, ves iz sebe od strahu in radovednosti, sem moral slednjič vstati s postelje In poiskati tisti svoj polovični nodtek, da premerim, kako je globoka in si ugotovim, da ne sega noter v drugo celico.
Legel sem zopet, da bi poskusil, Če ne bi mogel zaspati, v resnici pa, da bi aa boril a temo. De* je ponehal in nobenega glaau nisem vač čul. Nekaj časa sem še prisluškoval stopinjam na cesti In se nisem pomiril prej, dokler nisem slišal Iti mimo človeka, ki Je moral biti, sodeč po glasu, stralnik. Zdajci sem počil parkrat s prsti In se zasmejal. KzlodeJul Ha! —Domišljal sem si, da sem našel novo besedo. Dvignil sem se v postelji In rekel: "Kaj takega nI v jeziku, jaz sem Jo Izumil — kuboaa. Crke ima kot prava beseda, za boga velikega, človek, odkril si novo besedo ... Kuboaa ... velikega slovniškega pomena.
Z odprtimi očmi, presenečen radi svojega odkritja, sedim Um In se smejim od radosti. Nato sem pričel šepetati, lahko bi ml prisluškovali, jaz pa sem nameraval obdrlati svojo iznajdbo tajno. Zdajci me Je vsega objelo veselo blodno razpoloftenje gladu; čutil sem se praznega in brez bolečin, misli pa so mi bile neukrotljive. Cisto tiho sem se posvetoval s seboj. Z najbolj čudnimi mlaelnlmi skozi sem skušal razrešiti pomen svoje nove besede. Saj ni bilo treba, da bi pomenila Boga ali Tivoli in kdo Je trdil, da mors pomeniti zverlnjsk? Ce sem
naUnko preudaril, ni bilo niti abaolutno potrebno, da bi pomenila ključavnico ali pa soln-čni vzhod. Nsjti za Ukšno besedo njen smisel ni bilo teiko. Počakal bi pač in kakor bo pač naneslo. Tsčas ps Še lahko preapim to.
Na deski ležim in se smejim, ne rečem ničesar, ne za ne proti. Minilo je nekaj minut in postal sem nervozen, nova beseda me muči ne-preeUno, se vrača venomer, polasti ae nazadnje vsega mojega mišljenja in me zresni. Ze-dinil sem se pač v tem, česa naj ne pomeni, a nisem bil še sklenil, kaj naj pomeni. To Je postransko vprašanje, si pravim na glaa in zgrabim za svojo roko in si ponavljam, da je to postranska reč. Besedo sem hvala bogu izume! in to je bila glavna stvar. A misel me muči brezmejno in ml ne da zaspati; nič mi ni bilo dovolj dobro za to izredno redko besedo. Nazadnje sem se spet vzpel v postelji, oprijel svojo glavo z obema rokama in dejal: ne, saj to je ravno nemogoča, izaeljevanja ali tobačne tovarne ne moreš nacvati a to besedo! Ako bi mogla pomeniti kaj takega, bi se peč že davno odločil za to in vzel nase vse posladke. Ne, prav za prav Ja bila beseda primerna, da pomeni nekaj duševnega, kako čuvstvo, sUnje — ali nisem mogel uvideti tega? In Uko prič-nem tuhUti, da bi našel kaj duševnega. Hipoma se ml je zazdelo, kot da nekdo govori, se vmešava v moje baaada in srdito sem odgovoril; Kako izvolite? Na, takšnega idioU ni na vsem svetu! Sukanael Jaši u vrag! Saj se moram prav zares smajatit Ce ml je dovoljeno vprašati: zakaj bi ji bil dolžan dovoliti, naj pomeni sukanec, če pa imam čisto posebne razloge proti temu, da bi aa imenovala sukanec? Jaz sam sem izumel besedo in popolno pravico imam, da ji dam pomen, kakršnega hočem aam. Kolikor mi je snano, se končnoveljavno še niaem izrazil ., .
A v mojih možganih ja naaUla čimdalje večja zmešnjava. <Nasadnje sem skočil Iz postelje, da bi poiskal vodovod. Nisem bil žejen, a glava mi ja gorela v vročici in čutil sem nagonsko željo po vodi. Ko sem se napil, sem šel spet v posteljo in sa šiloma in na vso moč trudil, da bi zaspal. Zaprl sem oči In se silil, biti miren. Tako sam letal več minut, ne da bi ae ganil, pričal aam se potiti in čutil sem, kako silno ml Je plala kri sunkoma po žilah. Ne, tl-sto je bilo raa imenitno, ko je Iskal denarja v papirnati vrečici! Tudi za kaši j al je samo enkrat. Ce je pač še smirom hodil tam doli? Sedel na moji klopi... Sinja bisernica ... ladje.
Odprl sem oči. Kako sem Jih tudi mogel i-meti zaprte, ko mi ni bilo mogoče zaspati? In tiste tema ja idola krog mene, iaU ne prod i r na, črna večnost, kateri so se upirale moje miali in ki je niso mogla pojmiti. S čim naj bi jo primerjal? Trudil sam se s najbrezuspešnejšimi napori, da bi našel besedo, ki bi bila dovolj črna, da bi izrazila to temo, besedo, Uko kruto črno, ds bi mi posUls usU črna, ko bi jo izgovoril. Bog nebeški, kako je bilo tema! In to je bilo krivo, da sem spet moral misliti na zaliv in ladja, tiste črne pošasti, ki so ležale zunaj In čakale name. Hotele so me potegniti nase in me trdno objeti in jadrati z mano preko dežel in morij, skozi temna kraljestva, ki jih še ni gledal človek. Menim, da sem na krovu, čutim, kako ma vlače voda vase, v oblakih plavam, padam, padam . . . Prestrašen sem hri-psvo zakričal in ae trdno oprijel postelje; napravil aem opaano pot, frčal sem po zrsiku kakor drobna smet Kakor odrešen sem se zazdel samemu sebi, ko sem udaril z roko na trdo desko! Tako se umira, sem si dejal, zdaj boš u-mrll
DrlhoteflU
PIOSVITA
te gnil je roko iz lapa. V dlani ie držal vsaj šest funtov težko telesno ploščo.
"Nisem navajen na družbo— mi ni nič sanjo," je zamrmral dolgin. "In če sa vidva, ki aU pravi strsšili, hočeU obesiti name, paziU, kaj bosU počela! To ja vsa, kar vama rečem. Samo paziU, kaj bosU počela!"
Iz ¿epa je potegnil ogorek smotke, ki ga je očitno vlovil v cestnem jarku in že ga je hotel vUkniti v.usU, da ga požveči. Premialil ae je, oatro pogledal pajdaša in odprl brašno. Izvlekel je lekarniško steklenico, napolnjeno z "alkijem".
"No," j« zarenčal, "vama mo-žičkoma moram pač dati pijače, čeprav nimam več, nego jo potrebujem sam zase, da bom Ukole prav pošteno v rožicah."
Zdelo ae je skoraj, da mu je uveli obraz milje zaaijal, ko je videl, kako ste ponosno dvigni
Ampak mladi veeeljaki iz tistih let se me še dobro spominjajo, če ša šive."
"Moja rodovina je prišla s Viljemom Osvajalcem tja preko," ga ja prekinil bradač in pomolil roko debeluhu v priznanje za uvod.
"Kako vam je že ime?" je vprašal debeluh. "Ne vem, če aem prav slišal."
"Deiarouse, Chauncey Dela rouae. Ime, prav Uko dobro, kot katerokoli drugo."
Segla aU si v roke in se ozrla na dolgina.
"No, ker smo že pri tem .. je silil debeluh.
"Bruce Cadogan Cavendish," ja zamrmral nejevoljno dolgin. "Kar naprej, Percival, s svojimi kraljičinaml In kraljevskimi dvoril"
(Seast prihodnjič«)
t ^ _ _________ Friderik Karinthy:
¿"klobuka in pokazala svoje bo-1 Ja|J|||)2|VIl& &V&Iltlir&
Jack IxNidon:
Kr&lfjična
Veselo je plapolal ogenj na parobku gozda. Ob ognju je ležal mož. Zdelo se je, da je dobre volje, čeprav ga Je bilo groza pogledati. Bila Je to prava šuma potepuhov, ozek pas med železniškim nasipom in reko. Toda mož ni bil potepuh. Padel je bil že tako daleč v družabni prepad, da bi pravi potepuh njim ne bil nedrl niti k «»gnju. Mož je bil dvoživka iz dežele trampov, ameriških postopačev, pijanec, ki je postal že skoro zlikovec. Tako malo je bilo še v njem *|M»štovenja prod mim s«* bo j, da ga ni moglo nič več spraviti v jezo, in tako ma lo ponoaa mu je še osUlo, da b bil jedel iz čebra za pomije Prav r«* ga Je bilo strašno pogledati. Utegnil Je biti šrstde set let star, prav Uko bi mu jih pa moglo biti devetdeset. Nolx*n cunjar ne bi bil pobral njegovih cap.
Neznanska, umazanoniva brada. ki je ie nekaj let ni gojil. Je pokrivala obraz. Imel Je eno samo roko.
Toda bil je vesel. In ko se Je z njo popraskal po rebrih, mu je obrat <»d zadovoljstva sijal, ¿skal je nekaj v svojih cunjah.
pomislil in nazadnje izvlekel iz pranega žepa polullterako ata-denico, kakor Jih uporabljajo za zdravilu. V nji je bila tekočina brez barve. Vzel je aUro kovinsko škatlo, vsUl, šel k raki in jo napolni z umazano vodo. Ko se je vrnil, Je v drugi škatli zmešal nekaj vode z dvakratno količino tekočine iz steklenice. Bil je to medicinski alkohol, ki ga poznajo trampi pod imenom "alki".
Počasni koraki, ki ao aa bil žali od nasipa, so ga preplašili, preden Je mogel piti. Previdno je postavil |NModo med noge, Jo pokril s klobukom in plašno ča kal na pretečo nevarnost.
Iz temine se je pojavil mul, ki je bil prav tako umazan In razcapan, kakor on sam. Prt-šlec, ki je bil star petdeset, morda tudi šestdeset let, Je bil smešno debel. Kar zatekel je bil od tolšče.
"Hej, ded," je poadravll, obstal in zapičil pogled v nenavadno nosnico sedečega, ki je bila obrnjena navzgor. "Povej no, kako se pa pri takem nosu ponoči obraniš rose?"
Bradač je ta momljal globoko iz grla nekaj tiened brez zv Pljunll je v ogenj v tnak, da mu vprašanje ni |m> 'godu. "Ampak piješ pa menda Se mino lahko, ga je potolažil detiduh in obenem naglo s sv»ju nI i no ritko
razvezal vozel, s katerim je bila malha zavezana. Nato je potegnil polulitersko steklenico "al-kija" na dan. Koraki, ki so se začuli iz mraka, so ga vzneml rili in skril je steklenico med noge.
Ta, ki je pa zdaj prišel, pa ni bil le pravi njun pajdaš, temveč Je imel prav tako eno samo roko. Bil je tako grd, da sU se njuna pozdrava apremenila v renčanje.
Čudno hladno ja posUlo in bradač in debeluh sU se nehote stisnila, kakor v obrambo zoper nepričakovano groftnjo, ki je izhajala iz njega. Bradač Je porabil priliko in čisto na skrivaj si je primaknil velik kamen, ki j«* tehtal nekaj funtov, prav blizu sebe, za vsako silo. Debeluh Je storil prav Uko. ,
Nato sta si oba, kakor da se čutita kriva, v zadregi oNi sova I m ustnice, dočim so oči strašnega mola prodirale zdaj tega. zdaj onega, in se zdaj zdaj ozrle na kamena, katera sU bila pripravljena.
"llu!" ae Je rogal strahotni prišlec. tako grozeče in strašno, da sta bradač in debeluh nehote zagrabila ta svoje prazgodovin-ako orožje.
"llu!" je ponovil in odločno segel x suknjičev žep. "Hudiče-vo bi se dobro postavila vidva pritlikovčka zoper mene!" Po-
gaatvo.
In. ko so Uko sedeli vsi trije, vsak s svojo mero "alldja" v roki, so ti trije izgubljenci, ki so bili nekoč možje, kakor iz sUre navada pomislili nape ln prevzel jih ja občutek sramote, kot da so se razgalili.
Bradač je prvi premagal to čuvstvo.
"Pri boljših pojedinah sem že sedel," se je pobahal. .
"Kjer ste jedli iz pločevinastih škatel," se je rogal dolgin.
"Vae je bilo iz suhega srebra," ja popravil bradač.
Dolgin je vprašujoče pogledal debeluha.
"Pri sluiinčadi," je dejal dolgin.
"Z gospodo," je popravljal debeluh. "Rodil sem se v gosposki hiši ln nikdar se nisem vozil v drugem razredu. V prvem ln sam v svoji kajuti, nikdar drugače."
"Pa ti?" je bradač vprašal dolgina.
"Pil aertria zdravje kraljice, Bog jo blagoslovi," je odgovoril dolgin sUvnostno, brez renča-nja ali posmeha.
•V kuhinji?" je namignil debeluh.
Vsi trije so obenem pograbili orožje: dolgin železno ploščo, bradač in debeluh pa kamena.
"Samo nič razburjenja!" je rekel debeluh in apustil orožje. *«aj nismo sodrgal Imenitna gospoda smo. Pijmo, kakor pijejo dostojni ljudje."
"Pravo pojedino priredimo," mu je pritrdil bradač.
"Prav pošteno se napi jemo," je odobravaje rekel dolgin. "Veliko vode je ie steklo v morje, odkar smo bili dostojni ljudje. Ampak pozabLmo dolgo pot, ki smo jo od tedaj ie preromali in lepo po sterem običaju ležimo v posteljo, kakor smo delali, ko smo bili še mladi, vsi dostojni ljudje.
a
Ko je vsak izmed njih že izpraznil steklenico in izvlekel drugo, so jim glave že pošteno žarele, dasi Še niso bili Uko daleč, da bi si bili povedali že svoja prava imena. Toda govorica ■ je že izboljšala. Govorili so
se
pravilno in zlikovškega narečja trampov ni bilo več čuti.
**Tako sem pač ustvsrjen," je pojaanjeval bradač. "Malo bi jih bilo moglo presUti, kar sem jaz presUl. Pa da bi še sedeli danes tu in pripovedovali to zgodbo! Prav nikoli nisem mislil ns svoje koristi. Ce bi bilo res, kar pravijo moralisti in fiziologi, bi bil že davno mrtev. In z vama je prav taka."
Prenehal je in si zmešal nov požirek, debeluh je pa povzel: "In dobro smo se zabavali," se je hvalil, "in če se že menimo o ljubicah in o vsem drugem,"
smo
je citiral Kiplinga. "tedaj romali in ee potepali —."
"... v tistih časih," je debeluh zanj dokončal clUt.
"Da. da, Uko je. prav Uko je bilo," je potrdil debeluh. "In kraljične so nas ljubile — mene vsaj."
"Le naprej, še kaj nama povej," je silil bradač. "Noč je mlada in zakaj ne bi dali spominu. da sf dvigne prav do kraljevskih krovov T Debeluh je dobro vol j no pokašljal in pomislil, kako bi najbolje pričel zgodbo.
"Vadita namreč, da sem Iz dobre drutine. Percival Della-ney — to ime so nekoč v Ozfor-du dobro poznali — ne zaradi moje učenosti, kar rad priznam.
Plavolasi mladi mož s belo krisantemo v gumbnici svojega površnika je hlastno stopil bližnjemu ukšlju.
"felo ... ali ate prosti r Je vprsŠal šoferja. "Prost že, o prosim ... le ., "Kaj naj pomeni ¥r "Ca ae ne mislite predaleč potegniti . . Kmalu pride namreč premena in bi se rad vrnil domov."
"No, kakšne pol ure vam menda ne bo prekrižalo računov?"
"Ce ne bo več, Izvolite vstopiti! Kam, če smem vprašati?"
"Dobro pazite: peljite najprej v Vranjo ulico štev. 86, Um bo vstopila neka dama, in potem boste pognali v Ofen; k 'Marmorni devici' — saj vaate, kje je tor
"Kajpada vem . . . samo . . . kakp ste že rekli: kam naj najprej peljem?" "V Vranjo ulico 86". "Aha . . . Prosim." "Samo brž, prijatelj, zaklepe-U1 sem se že."
Šofer je pognal. Hiša, ceste, ulice so hitele mimo njiju, križi-Ča, prometni redarji. Vranja u-llca 86. Avto je zavil okoli vogala, zavrl in obsUl. ' '
Ročno je skočil šofer iz voza ln odprl vratca. Mladi mož s kri« zantemo pa ni izstopil.
"Zdaj dobro pazite!" Je rekel jtoferju. "Ali vidite onile balkon v prvem nadstropju?" "Seveda ga vidim." "Pojdite tedaj v prvo nadstropje, ne govorite ne s hišnikom ne z nikomer drugim, nego kar koj potrkajte na desni poleg stopnic; ste me razumeli? 0-prezno potrkajte na okno na mostovžu pri vratih štev. 7, a nikar ne zvonite! Oglasila se bo postrežnica ... in njej boste prav potihem povedali, naj sporoči gospe Roži, da jo Viko spodaj čaka . . . Ste razumeli? Viko ... Ce postrežnica ne bo vač nazaj, vzllc temu ne boste smeli zvoniti; nego boste počakali e-no minuto in se boste potem vr nili k meni; kajti to pomeni, da . . ."
"O, prosim, razumem. To pomeni, da se je medtem vrnil gospod mož."
"Nu, vidite! Kaže, da ste zelo razumen človek. Toraj mi ni treba nič več dosti pripovedovati. Naprej!" Toda šofer je osUl ko pribit. "Nu, kaj jer Možak se ni ganil. "Zakaj ne greste? Zakaj Uko zijate vame?"
"Saj ne zijam v vaa, le povem vam, da se je mož vrnil domov."
"Mož se je vrnil domov? Kako morete to vedeti, tu na cesti?"
Šofer je skomignil z rameni. "Zgolj zato, ker sem jas Roži n mož. I* tako slučajno." I Videč, da ne ve kavalir ničesar odgovoriti, je bodrilno in pomirljivo dodal:
"Saj sem vam vendar koj spočetka rekel, ds se odpravljam domov . . . Prosim za plačilo: dva penga in pol."
Niso vsi 2idje ... Neka FrancozinjS se je na potovanju po Palestini usUvila tudi v Tel-Avivu.
"Tukaj prebivajo torej sami 2idje?" je vprašala svojega vodnika.
"Ne, gospa," ji je odgovoril le-U: 'Tudi nekega Nežida imamo."
"Res? S čim se pa ukvarja?" "Bankir je."
a
V gostilni
"Kaj, gospod plačilni — to naj bo pol piščanca?" "Da, gospod!"
"Ce je Uko, vas pa vljudno prosim, prinesite mi rajši drugo polovico!"
a
Don Juan
"V silno zadrego sem prišel. Nekdo mi je pisal, da me bo u-strelll, če ne bom pustil njegove žene pri miru."
"Pa jo vendar pustite!"
"Človek božji, katero? Ko se mi pa ni podpisali"
ŽENITVENA PoNn
Seznaniti 8e želim, ali Hrvatico v lUroiti « let, tudi vdova z C* ma ali divorsanlu m Imam farmo, nem br* Potrebujem gospodinjo , mača hišna dela. Kater, naj piše in priloži 8liko 1 Richter, c/o Box 5 Mu N. Y.	'
Zdravje zavarovano oslabelim ljudem °krog 3c na
NUGA-TONE m i, IU»t*| _
mnogim «UUflim m*4klm t. »rtli arednjo ,Un,t j. ^ ki potM«a naravi j»^	1
Mvot M tdi ilov^u. d, J^T tdravikmi. Duh m Lado« U M. Hm in starim. NUGA-TONE
»lil« in oalabcl,	k| JTJ
•Ubl .li delno dal«*«. H« pravljrna, kar NUGA-TONE I*, ki jatajo ftlvini ,litem T( a* prodaja v vwh lekarnah t danar nataj ako ne bo uapeha aaa adravljanja ta «, ataklmieo ta dan«. Vi kaj to napravi ta vu
ProU maprtnici ▼»•mit»—UCA-40L odvajal*. Z&c in 60«.
VI
BUYS
NEW CLOTHES WITH MONEY
SAVED By Using MORE FRESH MILK!
Sveže mleko v steklenicah poveča redilnost kuhanih jedil. Prihranite denar in napravite boljši obed—poskusite porabiti več mleka za naprej.
THE MILK FOUNDATION 75 E. Wacker Drive, Chicago
"J ctrtoinly opprttioUi eonvtnttn(t nj hsvinu milk iilimti right to kom frtik tury d*y. l(j| so tûsy to provide httUr i by using mort milk.,, i mon«r, tool"
NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO
lahka aareči as Mat Prorata I Is eaw ¿rutin« k «al ur aH aaOaae MU ss «m tet» I UM ss tWmik. ta |ia j r*M. da J« list prašni
P» ski«»« IS. ftUl« aën, èxm. tri. Mri all Proareta staaa sa vaa eaaki also. Ear pa êlaal šs plača)« pri Me}« k aaroêaiaL TarnJ asdaj al ft. N. P. J. Ust Preeveta Ja vala lastnina la coU»*o )« « »aakl dnibl | kl M rad «tal list Tuk dam. Caaa Ma PrwvsU let
Ca Zdrvi. Irlava 1 tadnlk la.... t tsdalka ha... S tadnlk« ta... 4 tadalka ta... » tadalka* ta.
ta Eaaede $6.ee
.........IM
........ aH
Za El »epa Ja.
Za Cieara la Chltafa ta.,
1 tadnlk In.............
I tadalka in............
S tadnlk« In............
« tednik« In............
I tadnikoT in...........
........IMS
Ispalnlta spadnjl knpan. prtlailte patrebna raata denarja Order v pisma ta si narattta Preeveta, ltot. ki J« vsls lsstaiaa.
Pejasnile:—VsalaJ kakor hitro katar! tak <laaov preneha biti fittl aH Ca sa prasali proč ad družine in bo saktaral asm avoj ii«t moral tisti ¿lan is dottčna družin«, ki ja Uko «kupno naroirn aa Prosvata, to takoj aasnaaltl uprsTuiltru liata, in ob«nem doplaiatl Tsoto llata Proarata. Ako toga m atora. tedaj nees opranittn datum sa to rsoto naročnika.
PR08VETA, 8NPJ. »S57 80. Lawndale Are. Ckicace. li.
Priloftene po* I Jam naročnino sa Ust Prearete vaate I......
.........ČL dmitra It.
I)
Naslov ...................................................
Ustavita tadalk ta ga prlplftite k naojt naročnini od alefctlh draitaa:
«) .....
» 4)
........i
.ČL drattva fc. Cl draitva M»
Ci d naîtra K.
..............................................
Cl draft**
«•ea*»*a«*eee«eeae«eeeeeeeeaeeeoeaee «v» « • a a a « w
TISKARNA S.N.P
Komplicirana — Saj bi morala barona potna ti. Zdaj je ie tretjič oienjen s četrto ločeno ieno tvojega drugega mota.
NajhajAa kasen
—	KakArta Je kasen ta
lenstvo?
—	Dve taiči.
dvo-
tiskarsko obrt
Tiska vabila aa veselice in shode, knjiga, koledarja, letaka itd. v sloteaskes». 1*ns slovaškem, čelkem. nemlkem, anglelkem J«""» «
VOUKTVO TISKARNE APELIRA NA
&MJ>Jn DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
CLAltfl
Vsa pejaaadla daja aodsm «sker-Cmmm------aaUeke dale prva weir
S. N.P.J. PRINTER
W74I 8O1 LAWNDAL« AVEKV» , Teleta Bmtkwtn 4** CHICAGO. ILL.