za nekaj več kot <• na dan dohtatt . . V ' C 'GLAS NAHODA" po poŠti naravnost na dom tinmit aobot, INWJ ki ClTAJTE, KAB VAB ZANIMA No. 180. — Štev. 180. (Telephone: CHelsea 34242) NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER H 1942 — PETEK, 11. SEPTEMBRA, 1942 »------ —. ■ -..--.. —g—— — - - . . _____ VOLUME L. — LETNIK L- RUSI BOMBARDIRALI BERLIN IN BUDIMPEŠTO POSEBNO RUSKO POROČILO PO RADIJU PRAVI, DA SO RUSKI AEROPLANI V SREDO PONOČI UNIČEVALNO BOMBARDIRALI BERLIN, BUDIMPEŠTO, KOENIGSBERG IN DRUGA MESTA V OSREDNJI IN VZHODNI NEMČUI. — RADIO POSTAJE OD STETTINA PREKO BERLINA, PRAGE IN BUDIMPEŠTE SO MOLČALE ŽE DRUGO ZAPOREDNO NOČ ITALIJANOM PRETI TEŽKA ZIMA Po poročilih utihotapljenih preko laške meje je razvidno,' da preti leto« Italiji zelo težka1 zima. ; Švicarski listi so pred neuolJ go pisali, da je v Italiji veliko j pomanjkanje hrane in drugih j življemskih potrel*5£iu, vsled cesar vlada nezadovoljstvo. Po zadnjih poročilih fašisti-: čnega odbora za odmerjanje živil, je oukazanega za posameznika dnevno 8unč kruha, ki je zelo plab; potem eno unčo, mesa, katerega pa najčešče ni-1 ti ni moč kupiti; dalje je do-J ločena vsakemu ena unča slad-' korja in pol unče olja. Vsak mesec je dovoljenega štiri unče surovega masla., Sladkorja in olja najčešče *>ploh ni na razpolago za splošno prebivalstvo. Položaj glede oibleke in obutve je še slabši. ObljWbe, da bo-pridelek žita in drugih jestvin izfooljšal položaj, so splavale po vodi, kajti, Mussolini je v načrt v tem pogledu se je docela izjalovil. Lira stalno iz^rublja na valuti in nedavna izdaja 500 milijonov lir v deset-lir^kih bankovcih ni položaja v tem smislu fprav nič Izboljšala. Naciji izpraznili celo mesto Poročilo Overseas Xews A-srenctje se glasi, da je bilo pre-jbivatstvo mesta Ymuiden na Holandskem, ki je štelo 30,000 duš, izseljeno in razstreseno po vseh krajih dežele. Naoiji niso dali nobenega uradnega vzroka za preselitev tolikega Števila ljudi, toda holandska vlada v Londonu pravi, da ker je mesto situirano ob glavni cesti, ki pelje od obrežja do Amsterdama, je skoro gotovo, da je bilo ljudstvo pregnano rati i morebitnega odprt ja druge fronte. V tem zdaj izpraznjenem mestu so velike topilnice in morske zatvornice. RUSI OPUSTILI TRI KRAJE Rusko vrhovno poveljstvo naznanja, da so Nemci s tanki in infanterijo pred Stalingradom prisilili Ruse, da so opustili tri obljudene kraje ter je to že četrti umik v 4 dneh. Nemške mehanizirane čete proti i rajo po blatnih bojiščih, ki jih je namočil prvi jesenski dež, preko razbitih tankov in razmesarjenih trupel in se bližajo Volgi. Ruski aeroplani pobijejo vsak dan več nemških vojakov. Rusi pa jugozapadno od Stalingrada trdno drže svoje postojanke proti nemškim napadom. V Novorosisku so Nemei vdrli v severno predmestje, kjer so sedaj v teku poulični boji. Pri Mozdolcu, ob <*eelje v Grozny, so Bus i pobili več nemških bataljonov, ki so prekoračili Terok. Nemški častniki 360. divizije so povedali, da je bila njihova divizija razbita in da je od nekaterih stotnij ostalo še komaj 10 do 12 mož. Nemško vrhovno poveljstvo naznanja zavzetje novih utrjenih krajev blizu Stalingrada in pri Novorosisku. Nemei tudi trdijo, da so Rusi pred fttalin-gTndom izgulbili mnogo tankov. Zopet je tudi zagorela do sedaj primeroma zaspana fronta pri Voronežu ob gorenjem toku Dona, kjer so Nemei, kot priznavajo Rusi, .s svojimi tanki zavzeli neko obljuden kraj južno od mesta, toda pozneje so bili vrženi nazaj v prvotno črto. Raabitih je bilo 20 nemšlcih tankov in tri infan-terijske stotnije so 'bile pognane nazaj. S tem, da so se Rusi zapadno od Stalingrada umaknili, sc Nemci v dveh dneh dobili pet obljudenih krajev. Na nekem kraju so bili razbiti štirje nemški tanki in ubitih je bilo 40(1 vojakov, največjo zaslugo pa ■ ____ i „ A „ 1 cem, ki «o v zadnjih dveh dneh rajflbili ali poškodovali 30 tankov in 100 trukov z vojaštvom in municijo, v zraku pa so iz-' strelili 15 nemških aeropla-'i nov. Zapadno od Stalingrada so Nemei abrali močno vojaško silo in so ves teden .stalno napredovali. V teh bo jib so celo napadalne čete iz Berlina. Britski radio je naznanil včeraj, da so vojaški krogi v Berlinu izjavili, da jiin je u-ganka odkod so Rusi nenadno dobili ojačanje svojih obrambnih čet pri Stalingradu. Izkazalo se je, da iso bile no-vodošle čete čisto sveže in dobro opremljene, ter ni mogoče, da bi ibile premeščene k Stalingradu od Rževa. Vsekakor so morale priti iz kakega posebnega ruskega Shangri-La. Mannerheim bo najbrž odstopil Poročilo iz Londona navaja, da se pričakuje, da bo finski maršal, baron Mannerheim kmalu stopil v pokoj, nakar bo njegovo mesto prevzel njegov glavni štabni general K. L. von Oesch, ki je finsko-švicarskega pokoljenja. General von Oeeoh si je pri-doibil tekom letošnjega leta med finskim prebivalstvom precejšen ugled, ker se smatra, da je bil on Usti, ki je rešil Finsko pred nepotrebno poletno vojno kampanjo. O priliki Hitlerjevega obiska pri Mannerheimu, je Oesch argumentiral, da je docela ne-Miiiselno podvzeti ofenzivne! o]>eracije na severu, ako Hitler ne pretrga ruskih črt na jugu. Rezultat njegovega stališča je bilo ta, da ni finska armada pod vzeta nobenih ofenzivnih operacij od zadnje spomladi. Tudi pravijo, da se Finci nočejo več bojevati, ker so podhranjeni in ker vlada splošna nezadovol jnost vsled dolge vojne. Medtem pa postaja Mannerheim nekakšen simbol preteklo- sti, ter se skoro nič več ne vtika v vojaške zadeve. Star je sedaj 75 let in njegovo ime je med mnogimi ljudskimi plastmi povezano z dejstvom, da je potegnil deželo v vojno na strani Nemčije, kar se je izkazalo pogubno za Finsko. Njegov odstop od poveljstva j finskih armad, je po vodilnih I finskih krogih smatran za ge-feto, katero bodo zavezniki pozdravili. Obenem ti krogi upa-da bodo zavezniki to gesto upoštevali pri mirovni konferenci. General Oesch in Finci sami pa upajo, da bo Fincem mogoče vzdržati sedanje vojne črte med Finsko in Rusijo, ter da bodo te potem priznane, kot bodoča finska meja. — (ONA.) Hrvaške guerilske skupine delajo osišču preglavice PONESREČENA USTAŽKA KAZENSKA EKSPEDI CUA V BLIŽINI STRUBICE IN VARAŽDINA ICN .poroča dne 3. septembra iz Moskve, da Je radio postaja "Svobodna Jugoslavija'1 oddala uradno poročilo vrhovnega poveljstva guerilske in prostovoljske vojske z dne I. septembra, ki se glasi sledeče: Glavni stan hrvaških guerilcev poroča* da so bili oddelki iz hrvaškega Zagorja zelo živalmi tekom zadnjici, tednov. Več novih guerilskih skupin, ki so bile organizirane šele v juliju ali avgustu, ©o dnevno pobijale ustaske uradnike in ustaške žandarje. Največje uspehe so dosegli guerilski odldelki v bližini Strulbice in Varaždina, ter v planinah Ivančica in Kalni ka. V juliju so i&taši poslali v Zagorje močno kazensko ekspedicijo, ki pa je bila v boju poražena in povečini uničena. Skupno s kalniškimi gerilskmu oddelki se požrtvovalno bori tudi hrvaški stotnik redne Pavedičeve vojske, ki je pred par meseci prešel k gueriloem z vsem svojim moštom in s popolno vojaško opremo, strojnicami in tovornimi avtomobili. 'Poroda Jorc*L. Information Onter VESTI IZ ČASOPISJA POD NAOTAŽISTIČNO KONTROLO Gospodarske razmere AMER. BOMBNIKI BUEJ O JAPONCE NA SOLOMONIH Mornariški department je naznanil, da so ameriške vojne sile-odprle novo zračno ofenzivo, katera uničuje japonske! ibaize na centralnih Solomon-] skih otokih. Po podrobnih poročilih je razvidno, da .so ameriški letalci bombardirali in naipadali s -strojnicami sovražne postojanke na otoku Oizo in drugih okoliških otokih. Vest o novih napadih znači, da so ameriške zasedne sile dobro ustaljene v okrožju Guadalcanal—Tulagi, .ter da so pričeli izvajati dnipo fazo o-peracij, katere namen je, da se popolnoma izčisti Japonce s celega Solomon&kega otočja. POHVALA AMERIŠKIH LETEČIH TRDNJAV Svoj čas je 'bila namerjena kritika na one, ki so videli v t ako imenovanih "Flying fortresses" krepko in izdatno ter učinkovito vojno orožje, sedaj pa so se stvari nenadno zaobrnile in iz Londona je že zopet dospela vest o pohvali teh izvrstnih zračnih trdnjav. Trdnjave so namreč zopet vipri zorile bomftmi napad na Rotterdam in Utrecht, ter pri ten izstrelile i t zraka 12 nacijskU letal in se vrnile brez kake iz gube. Ta zadnji napad je vodil tr dnjave najgloblje v zaseden« ozemlje in kljulb temu ni bih nobene izgdbe. Pri vseh napa dih doadaj, sta bili iogiibljen dve letali te vrste in sicer pro šlo nedeljo, ko so zavezniški letalci napadli Meaulte in St. Omer v zasedeni Franciji. V bodočnosti se bo število ameriških letal na evropskem, kontinentu znatno povečalo, za sedaj se vdeležuje zračnih napadov po pol ducata zračnih trdnjav naenkrat, medtem, ko angleški letalci delajo napade v skupinah, ki šttejejo po več sto aeroplanov. Generalni major Sipaatz, a-meriški poveljnik na kontinentu, je dejal, da so ameriški letalci in posadke, ki se vdeležuje jo zračnih bojev in napadov, pogumni in V2>držni ter bojeviti. Nova nacijska odredba na češkem Češka vlada v zamejstvu je iz Londona podala ves-t, ki pravi, da so naciji izdali za češki protektorat bele listke, katere mora vsak lastnik radijo prejemnika prilepiti na sjvoj radio aparat. Na listku je zapisano sledeče svarilo: ' Pomni, da poslušanje zunanjih radijskih programov je kaznjivo s prisilnim težkim delom in končno tudi s smrtjo." — (ONA) Feldmaršal Rommel bolan? Iz Ankara prihaja poročilo, ki pravi, da nacijski vrhovni poveljnik v Afriki feldmaršal Rommel, je menda zbolel po neuspešnem zadnjem poiskusu, da prodre do Alkesandrije v Egiptu. Informacije d osle v Ankare se glase, da bo Hitlerjev nacijski prvak v poveljstvu kmalu odšel v Berlin, ter da bo tega "puščavskega lisjaka" nadomestil drugi nemški poveljnik. PAPEŽ PIJ POHVALIL MARSALA TIMOŠENKA Overseas New> Agency poroča iz Londona, da se je papež Pij XII. pohvalno izrzail o izrednih vojaških sposobnostih generala Timošenka, kateri je po mnenju Pija pokazal izredne obrambne spodobnosti. Papež je izrekel tozadevno priznanje in pohvalo neki im-portantni nevtralni astAmosti, katero je sprejel v avdijeneo. Ta oseba je tudi dejala, da izgleda, da je papež zelo dobro informiran o vojaški vojni situaciji. Glede vojne sarnie pa je papež .prepričan, da se ne bo končala pred to zimo. Papež ni tekom konference z omenjeno oseftmostjo niti enkrat omenil možnosti miru potom pogajanj preti doseženo zmago. Poudaril pa je važnost in potrebo boljšega in tesnejšega isodelovanja med katoliki, protestanti in ostalimi verniki. Le tesna kooperacija vseh bo mogla jamčiti izvedenje načrtov ža ipovojno rekonstrukcijo- v Srbiji Ha vas poroča iz Budimpešte: Dopisnik madžarskega lista Bsti Ujsag je imel interview s srbskim ministrom narodnega gospodarstva o položaju v S ribi ji. Minister Olčan je izjavil, da Srbija se v svojem današnjem položaju, kljub najboljši organizaciji, ne more sama preživljati. Povdaril je, da nemške zasedibene oblasti pomagajo srbski vladi glede prehrane. "Nemci niso pdbrali v Srbiji in po" Banafu žita in živine. Dozdaj smo že dobili 2,000 vagonov turščice in žita." Olčan ne obupava, zaveda se pa nadnaravnih težkoč, ki jih bo treba premagati. "V novi Evropi bomo politične probleme reševali v skladu s interesi in zahtevami vseh narodov." Nova žetev v Srbiji je jako srednje mere. Napori vlade za zboljšanje prehrane o-stajajo brezuspešni zaradi prekupčevanja in črne borze. Glede različnih rud, je trdil minister, da je eksplotacija antiunion ski h rudnikov v polnem teku. Sabotaža žetve na Hrvaškem Ilaras javlja iz Budimpešte: na Hrvaškem so uvedli posebne poljske straže za nad- zorstvo obdelane zemlje. Kdor bi namenoma napravil škodo na obdelani zemlji, pride takoj pred posebno sodkače.Najmanj-ša kazen je 10,000 kun in mesec dni zapora. Razmejitev med Madžarsko in Hrvaško Skupna madžarsko-hrvaška komisija Jbo v kratkem začela razgovore glede meje med Madžarsko in Hrvaško. Po vsej svoji dolžini tece meja ob rekah: od izliva Tise v Donavo gre meja- Domači iwrogor do izliva Drave, potem ob Dravi do izliva Mure; Ob isti priliki bodo uredili tudi pripadni-štvo otokov . na Donavi in Dravi. Nemški uradniki na Hrvaškem ubiti Deutsche Zeitung Kroatien poroča, da so uporniške čete u-bile Scbumacherja, ki je bil o-krožni načelnik nemške narodne skupine. V bližini Nove Gradiške sta bila ubita nače-nik Ritž in iistaški načelnik Karel Wagner. — Poroča J. 1. O.—New Tor* Delež kruha na Hrvaškem je bil znižan Zuerksher Zeitung javlja iz Budimpešte, da so na Hrvaškem znižali delež kruha na 150 gramov. Odiranje črncev V Harlemu podpisujejo črn. ci peticijo, katero bodo posla'.i na urna administratorja cen in potom katere bodo zahtevali, da se Ilarlem prog'asi, kot tlel obrambnega ozemlja, v ka. tereni morajo biti najenmiške cene pod državno kontrolo. Peticija poudarja, da se je od Novega leta povišalo stanovanjsko najemnino v Harlemu v gotovih slučajih celo za $25. na stanovanje. Več kot 700 črnskih pastorjev kroži peticijo po Harlemu in zbira tozadevne dokaze. ZSšpEn sam dolar, -dan v imenu človekoljubja, bo prinesel tisočkratno povračilo. Švicarski ust "weltwoche" o položaju na hrvaškem. — Znani tedfnik "W-eltwoehe" prinaia članek o boju partizanov na Hrvaškem. V Člankii najprej pove, da so Italijani imenovali Ubežnika Paveliea za poglavarja Hrvaške. Spomin ja na to, da je bil Pa-velič udeležen v zaroti proti kralju Aleksandru in Barthou-u. Iz gole hvaležnosti je Pave-lič potem ponudil hrvaško krono italijanski vladajoči rodbini. Xa žalost, piše ^Weltwoche" pa se Italija ni hotela zadovoljiti s krono, temveč je želela uresničiti svoje stare politične načrte, ter je zasedla večji del Dalmacije in Slovenije z Ljubljano. Odcep Dalmacije smatra Hrvaška krivičnim, ter bi jo hotela dobiti nazaj. Od tod je treba izvajati velik del Paveli-čevih težkoč v notranji politiki. Italijanske čete so zasedle dve tretjini Hrvaške s četami, ki štejejo približno četrt milijona vojakov. Vadrževanje tako številnih zaisedtbenih čet pa je v sedanjem težkem gospodarskem (položaju zelo mučno ibreme za ljudstvo, ki se mu stalno upira. Hrvaški partizani niso komunisti, temveč revni kmetje, demokratske tradicije. Na Hrvaškem komunizem ni imel ni-kdor ugodnega terena. Ti kmetje se niso hoteli pridružiti u-j'taški strahovladi in so se pro-tivili nasilni priključitvi v Pa-veličevo vojsko, ter so se zato odločili za nevarno, toda svo-vodno življenje partizanov v planinah. Življenje dr. Mačeka je v nevarnosti. Konfiniran je bil v Kupincu, kjer je živel popolnoma osamljen. Tudi isdaj je še pod nadzorstvom. Švicarski list pripoveduje potem o številnih Hrvatih, ki žive v Zedinjenih Državah Severne Amerike, kjer so dobro organizirani, knonriti in naj-zvestejši pristaši predsednika Roosevelta. Ti Hrvati bodo mogli na mirovni konferenci uspešno govoriti v korist Hrvaške, katere usoda je neraz-vozljivo zvezana z usodo Dalmacije. To je ono, za kar se "bore "hrvaški partiz^T — zaključuje mnogo slučajev, ko se je direktno diskri-miniralo preti tttferodnim delavcem in je *ja4i tega naraščala bre»poselm»t med Mnogimi tujerodnimi skupinami. Ruski £uerikri se bojujejo na Norveškem Iz Londona došla vest navaja, da je prišlo iz Moskve porodilo o aktivnostih sovjetskih guerileev na norveških tleh v Skupine guerileev iztirujejo vlake, razstreljnjejo mostove, ter preprečujejo ponovno gradnjo in popravo pokvarjenih; prog in mofeitov. Dalje so že-zažgali več municijskih skla-diSc in uSbili 100 Nemcev. Ti guerilski napadi se vrae visoko na severa, kjer morajo Rosi doseči norveško zemljo preko 30 milj Širokega pasu finskega ozemlja. r C« w ■i 1 \\ M' KUHARSKA KNJIGA: Recipes gf Ail Nations (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo i j i ^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 stranici) i t* tp; Eecepti bo napisamv angleškem jexikn: ponekod pa so tudi ▼ jeziku naroda, ki mu je loka jed posebno v navadil j t* Ta knjiga je nekaj posebnega sa one, ki se xanimajo s« i i S > kuhanje in m hočejo ▼ njem dimbolj isveibsti in i izpopolniti. V ^SS^NaroSte pri : KNJIGARNI SLOVENIA Pl^LISHlMJ GO. 216 Wast 18th Street v ^ *ew York, JT. T Vojaška misija pojde v Brazilijo Iz Montevidea došlo poročilo se fflasi, da bo šla kmalu uragvajska vojaška misija na posvete v Brazilijo, kjer bodo imeli razgovori glede skupnih vojaških zadev, •. , f ______________i —-j—;- 3L0VENBC 23tTEV VOJKE. Iz Avstralije je prišla vest. med širokimi ljudskimi masami, je tudi že precej pod kontrolo in jetični bohiSki morejo danes živeti dolga leta ako se ravnajo po nasvetih zdravnikov, ki se ukvarjajo z zdravljenjem tuberkuloznih. Isto, kot za jetiko velja za srčne bolezni, za sladkorno nadlogo, ki je posebno v Ameriki tako zelo raašfrjena, in za težko slabokrvnost. Nešteti bolniki žive leta in leta pod zdravniško Oskrbo in tudi vrše svoje vsakdanje pbsle vzlic sladkorni, krvni, srčni ali tuberkulozni bolezni. Statistike kažejo, da d očim je bilo v letu 1900 samo 43% prebivalstva v starosti 45 let ali več, je ta odstotek v letu 1940 poskočil na 51%, kar pomeni, da tvorijo več kot polovico sedanjega prebivalstva ljudje, ki so že presegli 45. leto starosti. Te številke veljajo za Ameriko in Kanado — za Evropo in druge dežele se sicer dobe statlwtike, ali sedanja vojna je povzročila tolik kaos in tak<> grozno anarhijo v pogledu ljudskega varstva in oelcAe ljudskega zdravja in življenja, da se je resno bati povrnjenja starih nadlog, ki so kosile Človeška življenja v 4'dobrih starih čatrib." V Ameriki je k vidnemu izboljšanju splošnega zdravja veliko pripomogla pametna di-jeta, ki se je zelo razširila in udomačila med ljudstvom tekom zadnjih 15 let ali več. V tem pogledn je sicer bilo in je še mnogo pretiravanja, toda zanikati pa se vendarle ne da, da je pametna prehrana najboljša zagotovitev dobrega zdravja. Po drugi strani pa je bas .v Ameriki »tudi zelo široko polje za vsa&ojako patentirano iu nepatentirano mazaštvo zato, ker je brane preveč in si ljudje često privoščijo ' * najboljše", kar zmore njih denarnica, to pa je mnogokrat za zdravje in želodec najslabše. Pri tem •niso izvzeti niti delovni sloji, med katerimi je razpašenih tudi mnogo nepotrebnih želodčnih in slrčnih bolezni samo zato, ker je na razpolago vsako-.jake hrane, s katero bi si, ako bi znali, ljudje lahko gradili splošno zdravje, pa se namesto tega često polnijo zdravniški žepi. (Dalje pride.) da je v bojiih na Pacifiku padel dne 18. avgusta 'Slovenec Anton Turk iz Dianjondville, Wyo. Omenjeni se je nahajal pri vojakih od 'meseca septembra lanskega leta. Zapušča br^ta,, ki je tndi pri Vojakih, sestro, polbrata in očima. . INTRSTIKWTE V AMKKIKO K T PI JTE STATES WAR UNITED STATES WAE SAVINGS BONDS % STAMPS ' j v FtmiMQI . "AMEBldKA SLOVENSKA 2J&A" gj slovenske pesmi: I. Podoknlca — moAkl ^bor m hart-tori «anM>speT«vom V Lira 1. — za solo moflki In mMaii! »bor 7. Ura H." — za mešani *bor . 8. AJUuitakt odmrxl — »a moAkl ln ienakl sbor, % bariton sa-mospevom 9. Kanta ta tz psalma 12« — moSkl zbor .« ' 10. — *a safD0»bev«, tnefuil sbor tn spr*mlj«v»n)ein Btasovira II. Psalm 19 —SbT' Kunospev«,' n»-Sani sbor tn sprainIj«TanJ« glasovtra ali orr«t CBJWL SAMO 50 cento? , jeoijUd T» m kwiwrtne mini m MfiiM ln meiaiM ibare, Jcattke Jc of^ MI 'in v sjiinvi^ifflbl i^^i* TEJ L. HOLMAR. ,«rtuUft ta pemodja pH sv. Vidu, cW lani. Ohi* 1883. Naročite to zbirko pri: KNJIGARNI SLOVENK? FUBL. COMPANY t" *i**r.«tb $t. ; Miia ŽČ&tt-ir-.':' Ej:y:i| I jjy'F IT a -GLAS NARODA" rroicv nr TU ipnit ' ^mm— ———^——i——— - | | i -I Owned and Publlsbcd tir Slorenlc PabUshicg Company, (A Corporation) Frank Sakser, President: Ignac fiode. Treasurer; Joseph Lupeb«. See. PlMe of of the corporation and a&tef*es of abore officers: 216 WEST 18th 8TEEET, KEW YORK, N. T. 49tfe Year "Giaa Naroda** Is issued every day axoept .Saturdays, Sundays and Holidays. Subuctftptloo Tearly $fl. Advertisement on Asreement. Za celo lete relja llat aa Ameriko in Kanado #8.— : *a pol leta f3.—; sa Četrt leta flJ50_ —2a Jlew Cork aa oslo leto f7.—; » P®1 leta »3^0. Za Inozemstvo ta celo leto $7.— ; xa pol leta $3.50. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan UnmB sobot , nedelj in praznikov. "GLAS NARODA**. «1« WEST 1Kb STREET, NEW YORK. N. t Telephone: CHelsea >—1842 _ KAJ JE Z DRUGO FRONTO? Predsednik Boosevek je v evojean "pogovoru" z narodom po radio .povedal, da so v teku velike priprave za močno zavezniško ofenzivo. Jz njegovih besed se more tedaj dosledno sklepati, da so v teku priprave za drugo fronto. Naslednji dan je v poslanski zbornici v Londonu govoril ministrski prod&ednik Winston ChurcMll, ki pa je največ govoril o svojem obisku v Egiptu in v Moskvi ter o Stalinu rdkel, da je mož neizčrpljive odločnosti in trdne volje. O kaki drugi fronti je Churchill samo rekel, da je~bil , napad na Dieppe kot nekak veHk poskus, ki je potreben, prediK) se prixhio kake večje operacije s lične vrste. V tem osdru je fbil pred&edjiik Roosevelt mnogo bolj jasen, ko je zatrdil, da morajo biti Hitlerjeve armade poražene in uničene na evropskih bojiščih. Kdaj bo do tega prišlo, pa ni povedal niti RooseveH, niti Churchill ~ V **•'•" Podjarmljem narodi pa z veliko nestrpnostjo čakajo na drugo fronto, od katere pričakujejo svojo osvoboditev in Obenem povračilo. Angleška poslanbka zbornica je že pričela razpravljati o CUmrehillovem govoru in laboritski iposlanec Aneu-rin Be van je Churchilla ostro naipadel ter rekel, da bo za deželo velika nesreča, ako še dalje ostane v svojem uradu. Po Bevanovem zatrdilu bi mogla biti že letos izvojevana zmaga, ako vlada ne bi tako eincala. Bevan je očital Angliji in njenim zaveznicam, da so za Rusijo manjše koristi, kot pa. je Italija Nemčiji. Zato je zahteval, da pride čimprej do sporaziHna medi zavezniki in Rneijo, da se odpre druga fronta. Dalje je rekel, da ima angleški narod veliko zaupan!je v vojaške ispsdfcmosti maršala Klemenii-ja Vorošilova in maršala Sdmeona Timošerrka. Moskovski listi, ki razpravljajo o C hurch illov eni govoru, pa pravijo, dia je malo izgleda, da bi bila druga fronta kaj kmalu odiprta. Listi se zaraidi tega pritožujejo, da v veliki strategiji AngHje in Amerike Rusija ni vključena kot poinomočoa zaveznica. Ruski narod je tudi užaljen, da Rusi niso bili povabljeni na zavezniško konferenco v Londonu, na kateri je med Anglijo in Združenimi državami prišlo do popolnega sporazuma na vseh poljih vojaških operacij. . Ruski listi so izpustili nekatera Churohillova izvajanja, toda vsi listi so prinesli dobeeedino, kar je Churchill rekel, da vlada med Angleži in Rusi različno nmemje in ko je rekel, dia Rusi ne morejo razumeti pravega bistva vojne na morju. Moskovski tMi so edini v prepričanju, da še dlje Časa ni mogoče pričakovati, da bi zavezniki kaj kmalu pričeli drugo fronto i!n J>i rdeči armadi odvzeli saj nekaj pritiska nemških oklopnih armad. Angleži se že izgovarjajo, da ni dovolj ladij na raz-polago wi prevoz močne arma*$e na evropsko celino. Da bi zavezniki imeli kak uspeh, proti Nemcem v Franciji, bi morali imeti najmanj 25 sftvizij, kolikor jih imajo Nemci v Franciji. Za to M bilo treiba najmanj 4,000,000 ton, da bi bila ta armada prepeljana v Francijo, potem pa bi bilo za zalaganje armade z vsemi vojnimi potrebščinama še potrebnih najmanj -500,000 ton vsak mesec. Dalje pravijo Angleži, da dteruge fro(r»te iri mogoče pričeti, dokler ni na razpokfcgo ameriška armada 375-000 mož. Vse izgleda, kot da druge fronte še ne bo mogoče pričeti do prihcKinjega poletja, medtem pa bo morala ruska armaa prenašati viso velikansko težo nemških armadi. (JIC.) — Thomas. 3. Wat- n sno, .predsednik tvrdke Inter- J lational Business Machines, je d zjavil, da je s prejel načelni- b itvo nacionalne kampanje, ki ji >e bo vršila ipo jo tudi nadalje pošiljati. Toda. - to zemljo ismo dozdaj sicer ' čii do v al i, a v pogledu dobro-i voljne ipodpore zanemarjalL > Brez dvoma je to dežela, ki >'je vredna vsake pomoči in > vzpodbude, ki jo le moremo da-r ti. Skoro dnevno so v zadnjih - mesecih nasi časopisi prinašali > (brzojavke o nadaljevanju ju- - goslovansfcega odpora. Ta na-j rod «toji z dušo in telesom v vrsti združenih narodov. Brez i vsakega dvoma je zelo važna - činjenica v novih vojaških načrtih, ki jih zdaj izdelujejo. 'Zato pa prosim amerikanski - narod, da vključi v svoj dobro-r delni proračun skupni jugoslo-i vanski podporni fond — Uni- - ted Yugoslav Relief Fund. Pre- - pričan sem, da ee bo vgalk ame- - rikan-skr darovalec, posaanra- - nik ali družba, in vsak "fund"' - v tej deželi z veseljem dopri- - nesel svoj prispevek temu na-e hiranju in tako zagotovil jugo- - slovanske domoljube, da Ame n rika ni pregledala ali pozabila •• vzgleda njihovega junaštva in - njihovega nepremagljivega du-i- ha. Nabiranje se v»ši — je dejal li air. Watson — pod okriljem iv a meriških prijateljev Jugoslavi-a je (American Friends of Yugo- sla via) katerih predsednik r, Mr. Frank L. Polk, bivši po i- možni tajnik državneiga tajni-il šiva Častni zašcitnici sta )- kraljica Marija in Mirs. F. D i- Roosevelt, Willis H. Booth j< n -blagajnik in Matija S. Rowlanc i- je eksekutivni direktor. V od n- bor za to pomožno akcijo s< a dozdaj vstopili: Hamilton Fisl o AiTnstrong, Bozo Banac, Mrs Sidney Borg, CSalvm BuWoek a Charles C. Burlingliam, Dr. Ni v cholas M. Butler, William M h Ohadbourne. 'Mme Alma Clay burgh, Mrs. James S. Onshmai Baroness de Harold W ^ Dodds, Marehall FielS, Mrs 0 John W. Frothingham, Rev. R v I. Gannon, S.j_, Mme Slavk< r,e Gronitch, Miss Mel vina Hoff r. man. Miss Fannie Hurst, Tin a Rt. ReV. William T. Manning u I Miss Bufh Mitchell Clark Mi ri-nor, Prof. Joftm D. Prince, Mrs jj WiTliam HL Sdhubart, Eustace lh Seligman, The TDon. Alfred E II j Smith, Mre. Heulan Fiske Sto -e ne, Mme. Milenko Vestnitch ii tx I Matthew Woll. Bart Andres lj je določen za ravnatelja nacio ^ nalne kampanje. Glavni stal je zaenkrat v uradu '' America! 3i Frined« of Yugoslavia", 8 W v 40th St. °l; JRRBT HQIWVttK 1« akfW *• J^nty ja ci Tarealnka Polka* Na plantoeab—v4iMt ITS* u in DVQCC8NE UNIVERSITY TAMBCRICA — «t. M 671 n i , Za Um. rojake* aaaa. i Jen in. twanpet ao -vmm laraca pottdlH «a -pUfiaao aaredafae ■C LAS H A»0 P A* ** 1M» I< FRIDAY, SEPTEMBER 11, 1942 - TBTAyOYUK* MM e V juliju kta 1561. Lep ne-tfeljsiki sončni dan je sijal nad Ljubljano. Pred špitalsko olj od blizu sliiŠali govornika. Xaeradnje ostaneta pred cerkvijo dva Človeka prvi je bil ljubljanski čevljar, drugi pa kmet iz okolice, ki je prišel k maši. Znanca sta. iCed njima se razplete tale pogovor: "*No, oče Hribar, ali ste pribil k maiši?" "'Prišel sem, prišel Pa ne vem h kateri bi šel, da bi bilo prav. Oudne mase imate zdaj v LJitoljani. Vaši duhovniki so začeli novo vero učiti. Pravijo, da nemško.** v Nemčiji ee je začela ta reč. Ali niste se nič slišali o Mart inu Lutru, kako se je bii uprl papežu, in pridobil skoro vs»e Nemce na svojo stran? Vsi knezi in vsa gospoda so mta vdani." "Slišal .-em nekaj. Pa pravijo. da je gospoda zato lntrov-s.ka, ker ji je Luter dovolil vze-. ti cerkveno zwrljo 'ki so jo imeli prej škofje. Gospoda je pač gospoda, ni ii mar vere, samo da je dobiček.** •"Kako pa. da so tudi kmetje pristopili k lutroveem?** 4 'Kmetje so uboge sirote. Za tistim gredo, ki jim zrna bolj pihati In sladko govoriti. Bog ve, kaj j«n jeobijubljal I*fcter. Morda, že na zemlji ■ paradiž. A kdo se tako repenči v cerkvi?" 4 4 Al i no veste, da se je Trubar vrnil v Ljubljano?" "Primož Trubar? To je tisti, ki je na cesarjev ukaz moral bežati na Nemško?" "Tisti, t i st?. Naši grofje in plemiči m>o ga poklicali nazaj. Ob četrtkih pridiguje gospodi, ob nedeljah pa drugim meščanom in kmetom. Sam &kof .se : ga 'boji, ker tako oblastno na-( «topa in sramoti staro vero." t4-Ali tudi Trubar krščuje, brez blagoslovljene vode in obhaja pod obema podobama, kakor sta to delala. Tukačak in JurLšič." *"0, seveda! Lutrovci sipač^ po svoje razlagajo sveto pisano,* češ, da je bil tudi Jezus krščen, s navadno vodo. In, ali ni bila( tudi zadnja večerja pod obema podobama — kruha in vina?** J <*Zdi se mi, da govori iz vas-lutrovec." j '"Skoro vsi Ljubljančani fcme. Smo pa>č podležniki hi-1 trovske gospode. Čigar kruh ješ ,s tega vero greš" *4 Vsi boste pogubljeni. Lutra je živega peklenšček odne-| gel, kakor pravijo.** t4 "Kdo vam je pa to natvecil?' "J^judje govore. Pa še to mi povejte: kaj pa je delal Trubar toliko let na Nemškem?" 4' Jiukvioe je sestavljal in tiskal. Slišal sem, da anale rm vam ene. Stopiva ma-?o v cerkev.** ČJ^vIjar nameri korake proti cerkvenim vratom. Obotavija-je se gre kmet za njim. !Na prižmei zagledata približno petdesetletnega moža. Bil je Primož Trnlbar, bivši ljubljanski kanonik, tedaj superintendent ali 1 utrovski škof. Vneto govori, maha rokami in si »daj pa zaaj z velikim robcem obrine pot s čela. Gotovo je že dolgo govoril, ker zdaj »a hip pomisli in reče: "Torej nie verujte nesramnim lažnivcem! Sam '4 odej, rogati in kosmati jih zapeljuje, da divjajo proti na&i .veri, ki je od samega Boga .v fv. Trojici postavljena in namskozi Jezn-sa Kristusa razodeta. .Samo kozi našo vero boste pravi pr; tvangelij spoznali in v nebo Lj >rišli." i ' . ; Pri zadnjih be«edah udaril sel >0 naslonu in odide z prioniee. i 5 "Ta Je pa hud," pošepne so imet svojemu znancu Čevljar- j ao_ u. ^Kdo pa so nesramni laž- rj* livci in kaj so mu napravili, r^j la se . tak o jezi nanje?*! Isti "To so tisti, ki so dtsaK zve-jibo rti stari veri. Imenujejo ga za crivoverca in zapeljrvca. To-[de yjo ga. cesarju na Puna ju in on tahtevajjo, nag ga zopet izžene <=ti ili pa zapre.'* Jak Medtem je pristopil Primož ni Dnrbar k oltarju in začne ma-'pr kovati. Kkuet ni bil še nikoli le pri lutrovski maši, zato -se ni ta Ualp čudil, ko je opazil, da ni | , silo povzdigovanja. Pri ob-^ajiln obhaja Primož Trubar ludi vernike; poleg hoetije dai^ » sakemu piti iz jcaliba. Po piaii potegne čevljar kme ^ ta za rokav; .. ' ^ "Stopit* z menejj!^ in ga odreda v zakristijo. — Trubar je brl pravkar siekel Tiašnisko obleko. Pcanal je ievjJjarja in ga prijateljsko pozdravil : "Kaj"bo dobrega, moj dragi? ^ že vem"!'* In ie odpre predal m v omari, vzame iz nje dve knji-c^i in ju da čevljarju, rekoč: ^ I" Toslopij, tT^ljučivši gledali- .. š6e,.pet garicž ^oeot^afaia staV y ba za kurjavo. ZefT^ljišoe oljše-' fJ ga 130 akrov, od katerih je 94 ^alcrov posejanli s travo'in ob-* ® aajenili z drevjem. Ko ibodo od h dana vfca stanovamja, "bo v tem mestecu živelo 36.000 ljuadi- * Stanovalca prihajajo iz skpro, m vs Tartte Cnek, m >—fill ' Waat Newton, lj*a?ft inu fM&rn*. \ ; Wlwwkt+, Wwt JLU^, f*. r Koek Spriaca. Ml IkMfeV DiaaoadTUla, Xaa tUO$a f»» ......m I ill >iiiil>i aa—a |^M|aa«laco. Jaaafc Im< Kij, Jo«. J. I»—lnl Kreletk, Loals OooSa ..OUbert, Ural« Topil Blbblag. Joda Porta JCONTANA: 4 W««bo«. L. m«n>. » »t t 1 NBBBASKA: ■ Omaka. P. Bfiarlak VBW XOBK: sr* wuteaaiei," paw «m tOBIO: % 44PoŽiijaHi vaip posjaaiico kot župan Clevelanda, Ohiio, ap^e-,. rj&Jcaga mesta, y katerem jpvi, d^akr^t. toFuko ljpdi, ka)kor v Beogradu za ča»a pnetcidih Brečnfh dni svobode. Govorim vam tudi kot človek, ki je po-; posen na svoje slovenske pra-' ^edje, kajti moji roditelji so' br»li v to deželo iz gikbliče Ljvrfbljape, torej iz Jugoslavije..' ' Moja poslanica na vas je ve-sela in se glasi: | -rojaki so uvideli, da so vaši .sovražniki tudi naši' sovražniki. Prvi oddelki ame-j jri^ke vojske, ki bo Mela najmanj d-oet milijonov mote, že lstcff»aio vsepovsod po svetu na ibojni .poijih na stran svojih zavajniikov. A Se mnogo .večja [delavska vojska.— ameriških mož W žen — se zbira okoli strojev naj^epjega industri j-t |akeg9«i^ema na svetu z ogrom nipu rudokapi, je^lannftmi in ' orpžajjnami, ki bodo dobavljale topove, ladje, puHke in le-tala, ^ zmago deauok racije. I "Banes 7. septera!bpa ti de-. }arv<š praznujejo -dan, katerega jim je Amerika posvetila — dan cjeki — in tmotfaično pri; «6gajo v svegih a&adih po vsej (doieli: -svobodno delavstvo bo zmagalo! Ta prilega i* sve" t\ana obljuba zasužnjenim ju-gostovauakim delavcem in do-lavoejn vsdh drugih dežel, ki so zdaj v J>e»ti nacistov, da bodo kmalu zopet svobodni. Izmed največjih in najlepših vzgledov, Jci navdušujejo naše delayce, pa je junaško držanje jugoslovanske vojske, katere hrajbri upor proti nadmoenemu sovražniku je povsod po svetu podžigal plamen svobode in njegov sijaj. Poročila o jugoslovanskem junaštvu in ne-omajnosti gredo skazi tisk v tukajšnjem časopisju in na* naga nja jo na delo s podvojeno silo, da za jamčimo potrefbno pomoč vaši plemeniti braibro- Obljubljam vam in zagotavljam V®*, da -bo sila, katero ^daj grade Amerika in njeni zavezniki, tako nev^dežna, da bo kmalu udarila in razorožila vaše zatiralce. Kadar pride ta čas. se bodo morala združiti vsa ljudstva in vsi narodi, da vsepovsod na svetu zajanplčijc svdbodo in pravioo. . Aaneriški delavci pozdravljajo na. »voj "Delavski prasenift jugoslovanske delavce in jim kličejo: "Bratje, svobodno delavstvc in pravioa bosta zmagala!" Jon*' naše ntiftdine, jL^je fepoiek * podaril krasen šopek cvetlic, ' katerega ji je ieroSJa s kratkim zahvalnim besedilom Eleanor Mfrtefejoyich, mala fcniiie Wrigoj J>a posWi^m-c^', ^loi^\-4ateIjjca J?a se druga tiepe govore so narediti Mr Cfharlee Stenrisha St., Joseph Becniik, Mrs. Dekleva in nato že Mrs. Samson, ki je od veselja ginjena spregovorila zahvalo za tolikoletno podporo in .nas urgiraia, da smo naklonjeni njenemu naslednik^ v vtr- ! govmi Jako, kot sipo bili tj jej in njeni družini.. Z solznimi očmi se je špdila kaj da ie storila tako dobrega, da sm« se jo, Slovenci opomnili ob njenem odhodru. Njen sin Frank je bil tudi ginjen in se vsem zahvalil Spominu njegove matere. Torej izgubili smo celo Sam-( sonovo družino iz naselbine: Pogrešamo Georga starejšega, I pogrešamo Georga mlajšega* tki na« je tolikokrat aabnva. /, svojo harmoniko in se.iaj bo-' 1110 še pogrešali najprej vas. [ Samson, kakor tudi vase-, ga sina Franka. Še enkrat] v£na pa ielimp vse najboljše v varani iiyljeaaju, obema, in upa mo, da se se vidimo v.zdravju : in veselju ob priliki v Qowandi. 1 Na vašo željo, Josephipa, >se torej tem potpm zahvaljujem 1 vsem tistim, ki so vam »tali ob strani v trgwini,. ki so vam . stali ob strani v urah žalosti, in končno vsem tistim, ki so se » trudili, da so vam .priredili poslovilni večer, najbolj pa roja-r kinjam. ki so vse de4o t&ko izvrstno žsvreile. Zahvaljuje se tudi Frank Samson vsem &ku-" ipaj za krasno darilo. John Matekovioh. t Gowanda. N. Y. VESTI IZ CUSVEUfc£ID, i i 'Orno. L [One 22. arcgusta ie bii naj-L den mrtev na E. 45tb St., in St. j Clair Ave.. 59 let stari 'Frank itraek. Bii je samski ter je _ živel .pri družini Joseph Bolle. j One 2. sf ptenotora je naroči v . State bolnišnici rojak Joe Mi-u slaj, star 70 let Bolehal je že 1 zadnjih 12 let. Stanoval je pri a družini Majer v Boolkhi- Do-_ ma je bii k vassi RageČice pri ft Mokronogu, odkoder je .pripel rv Ameriko pred 35 leti. Bil je samski in tukaj zapušča pol-r brata Mike Terai&a, ki je pre-; " skrbel njegov pogneb. . " Xa posledicah operacije je ~ preminil v St X»uke bolnišnici * dobro poznani Rudojipto. Fame- * tie, ,star šele 31 let Poleg ža- mjočžh staršev zapora 'brate Cirila, Johna, Pavla, Joseph a, Edvarda iii sestre Jose^hino, Marv, ifiQdred in več drugih sorodnikov. Po kratki bolezni za snfno hibo je rnrtrl Gregor Blatnik, star 83 let. Doma je bil iz vasi (Lopata, fara Hinje, odkoder je prišel v Amaeriko pred 57 leti. Zapušča žalujočo soprogo Frances, s katero sta pred petimi leti. prazno vala zlato poroko,, pet sinov m beer Mary Mauer, pri kateri sta s soprogo žh-ela. 'Halje zapuSča 15 Vnukov in štiri pra vnuke brata Antona in več drugih sorodnikov v starem kraju pa zapušča brarta in sestro. (Po dolgi m mučni bolezni je preminila Mary KBun. stara 30 let. Zapušča žalujočo mater Frances, sestri Frances, poročeno Tomšič in Jennie, poročeno liotič, brata Antona in več sorodnikov. Rojena je -bila v Clevelandu. . wm>nmmm OBBE83CTJB. Kakor poroča ONA, je ame-l^ri poslanik v OaraoBs, Vsoe-aii-la, dr. Frank tP. Corrijgan, kupno s porfjskhn zdravnikom n kirurgom dr. Ignacom Pi-Ksecm, odkril gotov organkem r ledvHjnli, kateri najbrž rego-ira pritisk krvi v Člove&cem desu. Poslanik in kirung sta obeio-lanila svoje odkrit je db priliki Zborovanja Instituta za kirurge .eksperimente,, katero se je »red kratkim vpsiio v tem mestu. ■ Stvar bosta tudi objavila 7 medicinskih publikacijah. Kjomo raziskovanje v- to =^ner, — srta dejala — je iaoJi-nalo neki: poseben mehanizem, kateri izloča svojevrstno kemično stftManoo, ki vpliva na pri ti sik krvi. Poslanik .Gorrigan je bil svoj Ptas kirurški šef v raziskoval-oi ibolnišnici v Chile, dalje je 51an odbora direktorjev .Ameriškega kolegija kirurgije in (aidryelan gov^rnerjev v istem kolegiju- ;Br. CJorwgan prihaja iz iCle-velando, kQer je nastavljen v bolnišnioah, kot kirurg in svetovalni zdravnik. Medicino je štndiraif v Gtevelandn, ter v evrop^fc Ur. Pines je "bil medicinski profesor v VaTŠavi na Polj-f^ispt. NamcSčep. je bil tudi v botni-Hfnici v Bostorm. . |n UESSONy Df®1 ČKŽi'Ž2 y^Sw Ja 4« 7 .yiHj'j v eqftLf. ■ In -kc)4g» 'Je poppUiA hi pw nlC prt krajAana. Od pr»« So t«(ln>e strani Jc j« popolnoma h»tk, %<* > napisal to kot Je Idia prrotao ladani aa rifijo «auo. <*m& Jc aato ntoa, k« -ae pprt&Ue tiskarske for me, to ker Je TfitteiJ sprajfl fttWo oe B°P» t« prumwfl »toptoJttMUl -meUtii vam .CortnU Poq»««. I^hko » oQte S^aoS^Be.' -ro.praktieBo^aBBle-lmaamr MtJ»8n; Heeanbnlvlb in »aplefenUa iIovbUdU pt*rll te w na^bfwti, gowrltl la n ^šumeti EpanskDj - r ~ Oorintero *r*tfa> mfetoflo -»o odobril učitelji, profesorji. Sole, poslanlStra ii akaportite ^vadfca jpo <*3*m svetu. Ji praktično, prtproeto to aspetoa Prodanli Je 4>Ito » nad '2.000,00 Corttoorih Juijir. <5e w ta knj\m Mtalhn, r)e -»1 KNJIGARN4! «LOVBNIC PUBUffl INO -OOifPANT, 216 "West IBtb Street New York. N. T. — Oena Je Huao arnsm an an vm c^jw ■ Nof^ ] PIANO- 1 HARMONIKO ali KLAVIR BUEEZEa OF SPRING TIME OF BLOB8QM (Oretal f) SLOVENSKI FANTJE V9E BOM PftOUALA_ VO JEZERU K O Si O___ OHIO VALLB* SYLVIA POLKA TAM NA VRTNI GREDI MARIBOR WALTZ SPA VAJ M ILKA ^OJA ORPHAN WALTg _ deklf. na vrtu qj. mabička. peoljaj BARČfICA MLADI KAPETANE ----- gremo na štajersko Staje mft_ HAl*Y POLKA ČE NA TUJEM 35 centov komad _ 3»$1. moja derlb jbftejklada NiraHti prt KNJIGARNI ■8L0VBNIC n^MWNO CO. Zli Kf»X»* ■BLAB NA» ODl'w I«t FRIDAY, SEPTEMBER 11, 1942 ibutotubi UM TRUE RODOVI Dogodki iz nekdanjih dni. Spisal: 86« ENGELBERT GANGL A -.rečo ni bilo. Izgubljal je in zaigral vse. Razburjen je bi/, ko so razšli, prisiljeno se je s mejal. Zvečer — v ireljt--se mora zasukati lako, da se vrne izguba z dobičkom. 1'oflovili se z obljubo, da se snidejo zopet, nocoj poslednji-k i at, ker mora potem ogrski tovariš na svoje mesto. . Dana beseda mora oficirju biti sveta. Kdor je ne drži, si oskruni čast. A kje naj dobi Frice zdaj denar? Če gre k judu, ga gotovo sramotno zapodi. Ali naj brzojavi očetu! Kako mu naj brzojavno dopove, da rabi nujno denar? Ali naj gre k Mihajloviču? Trpela bi njegova čast. Spomnil se je vojaške blagajnice. Ključe od nje je kmeJ t»n. Danes ne pride (nihče pregledovat blagajnice in nihče ne bo vedel, da si je za nocoj izposodi'? tri — štiri stotake. Nocoj dobi gotovo on, saj ni mogoče, da bi izgubil tri večere zaporedoma. Jutri dene zopet v blaigajnico izposojeni denar, in vse bo v redu. Šel je v plsannico. Zaprl je vrata za seboj, odklenil blagajn ico in vzel iz nje štiri stotake. Truden je bil, dve noči ni že spal. Sedel je za mizo, da bi delal. Roka, ki je ž njo prijel za pero, se mu je zdela umazana, omadeževana, Podaril se je z njo tujega imetja. Če se to zve, je izgubljen. Prišel je v pisarn Leo poveljnik, strogi gospod polokovnik. Frice je planil pokonci, zravnal se je v pozdrav. *4Danes teden pride inšpekcija," je začel polkovnik, "gospod general pride. Glejte, da bo vse v redu, vsi zapisniki, vsi spisi, blagajnica, knjige in tako dalje Ukazujem vam, tla mi napravite povsod najstrožji red. Preden pride gospod general, pregledani vae sam. To vam povem že danes, da imate dovolj časa in da ne bo potem nič nepravilnega. Odgovorni ste za vse sam.'* Frice je bil razburjen, da se je komaj držal pokonci. Kaj bi bilo, ako bi zdajci polkovnik zahteval kljilče od Wagajnice? I "ničen bi bil, izgubljen. Polkovnik je maJo pobrskal po papirjih in potem je odišel. Kamen je padel Fricetu od srca. Samo nocoj se naj obrne po .sreči, in potem naj pride pregledovat blagajnico sam cesar." Frice je prebiledeval, trepetali so mu vsi živci, šumelo mu je v glavi — zaigral je tudi izposojeni denar. Tovariši so videli njegovo razburjenje. Hoteli go vrniti, kur je izgubil nocoj. Da bi prejemal miloščino? Ta sramota! "Kaj mislite? Ta malenkost!" Na stanovanju se je zgrudil Price na stol. Ako si ne izmisli rešilne poti, mora poseči po samokresu in se umoriti sam. To je gotovo. Ako zapazijo v vojašnici, da je posne-ve:H denar, rnru v tistem hipu vzamejo oficirsko šaržo, in ga zapro vtrcfenjavo. Ako ni rešilne poti, je poguba neizogibna. Kaj naj stori? r Na svoje zagrebške tovariše se ni mogel obrniti. Tu se ne >me izdati, da je v taki stiski — družba bi se ga ogibala, 1 «sr bi ga smatrata za navadnega sleparja, ki bhari in nosi pokonci glavo, v resnici je pa lažnik, nevreden oficirske uniforme. Na steni nad posteljo je visel njegov samokres. Tja -o mu silile oči. Mraz mu je šinil po hrbtu. To je zadnja rešitev — prej mora poizkusiti kaj drugega. . Da ni tako daleč od duma. Stopil bi k očetu in mu po-wdifcl, da je zdaj sinova-bodočnost v njegovih rokah. Ako hoče in more, naj ga reši. Toda oče je tako daleč. Ali mu naj piše? ( asa je tako mai'o. In če pride nopovoljen odgovor, potem ne bo več časa, da bi iskal pomoči drugod. Edino dobro bi bilo, če bi mu dal polkovnik dva dni dopusta, da ure s am domov in dožene zadevo z očetom. Ko bi ne pričakoval inšpekcije, bi dobil izlahka dvadnevni dopust. Ali zdaj mu ga polkovnik gotovo ne da, samo ako pride s tehtnim, uvaževanja vrednim razlogom. Ako bi imel kako taiko očetovo pismo, ali še najboljša bi bila brzojavka. Pregledal je vd desne na levo, da mu jc salblja udarjala ob nogo in se zopet odbijala. Bral je pismo z ntfimrajočim glasom. . ; (Nadaljevanje prihodnjič.) daj NAKUP VOJNIH HRANILNIH BONDOV BO POMAGAL JIH OSVOBODITI! t Dtft. -NOVA IZDAJA' Dobri Atlas je nujno potreben i« ■ ——■ ———_~---—- ...in ravno v HAMMONDOVEM NOVEM Svetovnem Atlasu NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaže svet, kakoršen je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in demokratskih vlad. NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI Sestav sveta—abecedni seznam dežel, provinc—navaja površino, prebivalstvo, glavna mesta in kraj na zemljevidu. Seznam mest in trgov—navaja ime kraja, okraj, in državo, prebivalstvo in kraj na zemljevidu. Zastave vodilnih držav—v polnih barvah, vsega skupaj 56; cela vrsta narodnih barv. ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta. NOVO LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov 'v Združenih državah in kaže primerjavo 8 starim štetjem. VSEBINA ATLASA 7.rmlJei»Uoi svetovalni odbor je izbral Izmed vri tisoč ■Lik samo najboljše barvane slike— ta zbirka Je tako popolna, da Je za vsakega neobhodno potrebna tekom vojne In po vojni. Vključeni so nanaslednji zemljevidi: — svet, Evropa (dane«), osrednja Evropa (ob izbruhu vojne), Angleško otoijo, Francija, Nem-tli*. Italija, Švica, Holandska, Belgija, Švedska. Norvetika. Danska. Unija sovjetskih soeja-listifnlh republik. Bolgarska, Romunska. Jugoslavija. Grška, Albanija. Azija. Tnrtlja, Sirija. Lebanon. Arabija, Vzhodno Indijsko otofje in Malajski polotok. Indija. Bonna, Kitajska, Japonska. Paeiflk Južna Amerika (severni del). Južna Amerika (južni del), Afrika, Severna Amerika, Kanada Združene države, Mehika. O-srednja Amerika in Zapadna Indija. Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja Ta atlas, ki sam sebe popravlja, ima namen *-eSHi marsikatera -nasprotujoča si vprašanja, ki nastanejo r raznih razgovorih. Strani so skladišče svetovnega znanja in podajajo razsežnost zemlje, prvine sončnega sestava, pokrajine In plolwW^lno oceanov in jezer, dolgost najdaljših rek In prekopov, površino poglavitnih (»tokov in visokost svetovnih gora. Tn so odgovori na tnnnjra dnnaSnja vprašanja. SEDAJ 40 centov PO POSTI V URADU — 35 CENTOV MHHMHIII III Mill llllffnigniMWMIIMMMBBffWMBMWMI 48 VELIKIH STRANI Naročite pri: Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA Naša borba proti osišču je < začela novo poglavje in je se-, i daj druge vrste borba od one' v prvih mesecih po začetku i vojne Sprememlbe se lahiko vi-j < dijo na borilni fronti, kjer na-j i še čete v zraku in na tleh si 2 izbirajo svoj lastni čas za na- j padanje sovražnika, in se lah- ( ko tu in tam vidijo na domači 1 fronti, kjer smo se prilagodile* j trudom, stalnemu pogonu, ki je 1 potreben za zmago . : , Prva doba, ona takoj po 1 Pearl Harborju, je bila čas ve- i lkkega napora in velikega do- t seganju, pa tudi precejšnje zmešnjave. Vojni uapor je tu 1 pa tam zaostajali. Surovine ni- ,j so držale koraka z izgotovljeaii t mi materialu Bilo je premalo 1 izurjenih delavcev za nekatera * nova večja dela in zato je bilo i treba začeti z velikim progra- 1 mom izvežbanja. Tovarne, ki * so bile napravljale blago za ci-l 1 vilno prebivalstvo, so se zapi-!< rale, da se pripravijo za izde- j lovanje vojnega blaga. In pošiljali smo vedno več hrane in r. drugih zalog svojim za vezni- i kom in svojim vojakom.. i To vse je začetkoma povzro- i čalo precej zmede. Čas zmede t pa je v gilavnem minul Se- 1 daj smo v stanu posvečevati j 1 več časa pripravljanju načrtov j primerni lazdelitvi onega, kar 1 imamo, prizadevanju, da s po- 1 močjo racijoniranja dosežemo 2 da stvari trajajo dalje in seže- j jo dalje in da potom primerne razdelitve. 1 azpoložljivih zalog bodo tete čim dalje mogoče zadostovale 2a pričakovane po-trpflie. . iN a primer mesa potrefbujemo več, kot kdaj poprej. Na-sša vojska in nasi zavezniki potrebujejo velike zalogo mesa — okoli 6 bilijonov funtov. Civilno prebivalstvo samo bi letos vzelo 21 bilionov, ako bi le moglo, ali naša skupna zaloga > je le 24 bil ionov funtov mesa. Ta razlika med zalogo in potrebo pomenja, da se mi doma ( bomo morali zadovoljevati s tem,, da dobivamo po 2 in pol funta mesa na teden za vsako j osebo. Te količine pa je ravno toliko,, kolikor smo povprečno . jedli v zadnjih 10 letih. Primerja se lahko z enim funtom" za Angleže. 12 unč. za Nemce, 5 unč za Belgijce. Zraven pa imamo obilne zaloge perutnine J flira in suhega fiftola za primerno prehrano. Mi na domači fronti smo še vedno potratni s stvarmi, ki « morejo in morajo prispevati k « zmagi. Ne le da moremo biti t varčni s tem, kar imamo, marveč moramo tudi prihraniti in • nabirati one stvari, ki smo jih poprej odmetavali kot ne več 1 potrebne. Danes imamo določen seznam materialov, ki jih moramo re-! sevati iz smetišč in nabirališčj odpadkov. Najbolj važni odpadki so seveda kovine in gu- , «ntj. Ta seznam pa ni nikakor končno ustanovljen. Kakor ' vojna nadaljuje, utegne biti in J ibržkone bo še drugih stvari, ki bodo ravno tako nujno po- 1 trebne. V .sedanjem trenuotiku pa so naše -vojne industrije 1 najbolj laične za sledeče odpod-ke: Staro železo. — Pol vsakega j tanlka, Tazorače, trgovske ladje in topa, ki jih nase tovarne k-delujejo, je deloma napravljene iz starega železa, kakršno smo nekdaj smatrali kot ma3o 1 ne b rez vsafke vrednosti Indn- : strija jekla je tako urejena, da 1 rabi 50 odst. litega železa in 50 odst. starega železa za izdelovanje jekla, ki je temeljni ma- ] terial modeme vojne. . Baker, med, cink, aluminij . in svinec. — Vseh teh kovin ; kimamo v zadostnih količinah, i Vse »o nmjno potrebne za izdelovanje municije. Potrebne 1 so za bonafbe, eranate,, patrone, praske, mrtraljeze in za fine mehanizme velJkili topov. Gra ditelji ladij in letal jih potrebujejo. . Gumi j. — Ta je najhujši pri-mankljaj Aimerike Danes one dežele, od ikoder je nekdaj prihajalo približno 9 odst gumija za ves svet, so zasedene od Japoncev. In oni ostanejo tam, dokler jih ne zapodimo. Amerika mora prihranjati,svoj obnošeni gumi j in odrekati se gumijevih predmetov, ki niso skrajno potrebni, da naberemo nekoliko sto tisoč funtov gu-■nrija, ki jih brezpogojno potrebujemo. (Kuhinjske masti. — Vsako leto ameriške gospodinje mečejo proč kaka dva biliona funtov ostankov in odpadkov kuhinjskih mafcti. Ta snov pa služi za izdelovanje glicerina, in glicerin se ralbi za razstreliva. Dandanes se vsaka gospodinja poziva, naj prihranja vse te masti, tako da imamo ! obilno zalogo za glicerin, ki je po ceni. . * Cunje, manila vrvi, žaklji. — Teh snovi potrebujemo vedno več. Velik del naše zaloge jute in lanu je bil nad odrezan. Cunje, s katerimi preobremenjena tekstilna industrija na« ne more zadostno zalagati, se potrebujejo v delavnicah strojev i-n pri strojih samih. Ti materiali se tudi rabijo za prevažanje municije na veliko, kakor tudi za žaklje peeka m za insulaci- BODRILNE POSLANICE JUGOSLOVANOM Iz Velike Britanije so prejeli dne 6. septemlbra preko radia Jugoslovani, Norvežani i n Lmk-ejrtburžani poslanice, naj svoj odpor napram Nemcem nadaljujejo. Te -poslanice >0 jim tudi oiblj-ubile, da bodo na-cisiti po vojni primemo kaznovani. J ugoslovauski kralj Peter *II. je o priliki svoje 19. letnice, pozval svoj narod, naj v domovini sledi generalu Draži -Mihajloviču, vodji četnikov, ter naj z zaupanjem zre v bo-1 dočnost. j Norvežanom je naslovil jk>-slanico Johan Nvgoarcfesvold, predsednik norveške vlade v Londonu, a Luksemburžanom je govoril višji uradnik britanskega Foreign Officea, v ime-I nu ministra zunanjih zadev, Anthony Eaena. POROKE V MILWAUKEE, WIS. V zadnjih dneh so bili poročeni v Milwaukee, sledeči: Mr. John F. Kiel in Miss Olga Gor šek, Mr. Gilbert Enbring in 1 Mliss Augustine Plesec Mr. John Marušič in Miss Jennie Daniels k i ter ^fr. Robert D. I>atiler in Miss Marv J. Potočič. I----- "ODPRTA NOC IN DAN SO GROBA VRATA . . V Monessen, Pa. je pred nekaj dnevi umrla rojakinja Fran ces Grezuti. roj. Kramer v starosti 64 let. Doana je bila iiz ISke vasi pri Igu pri Ljubljani. V Atmeriko je prišla pred 42 leti. Zapušča žalujočega moža, sina in dve hčeri. . t IV Vandflmg, Pa., je dne 29. [avgusta po dolgi in mučni bolezni p remind Jernej Oimta, ki je dosegel častitljivo starost 82 let. Doma je bil iz Dola pri Borovnici in je prišel v Ameriko že pred 50 leti. Zapušča žalujočo ženo, dve hčeri ter sina, ki je v Waehingtonu. D. C, t V Slovan, Pa., je dne 2. sejpt. po dolgi bolezni umrl Anton Škafar, star 66 let in doma z Iga pri Ljubljani. Zapušča ža-Tujdčo ženo, dva sinova, od katerih je eden pri vojakih iin Wer. . I ISr* Odpri roke, odjpri srce, otiraj revežem solze! JlflL|/BONDS H tWm AMD JtOgL STAMPS fflfflt UNITED N^H STATES ATaJbosds STAMPS ffjpH UNITED JLšEM, stamps Domača fronta