KOTIČEK GOSPODA DOROPOLJSEKGA Gospod Doropoljski! roskega Slovenca. Seveda, sedaj se več ne Danes se oglašam pri Vas prvič. Hodim sankaš in ptičkov ne krmiS saj je dehteča v IV. a raz. II. ra dcS. osnovne šole v 'n cvetofa pomlad zakraljevala po vsej Ljubljani. Najbolj me veseli zcmljcpis, naSl zemIJ ¦ LzlvaJ '" zdrav ln vesel! zgodovina in telovadba. Tclovadim doma • na vrtu, kjer imam kroge, drog in palice za plczanjc. Mogoče, da dobim šc kaj DraS' gospod Doropoljski! drugega telovadnega orodja. Jako rad či. judi jaz se pridružujem Vašim dopiso. tam »Zvončck«. Rešil sem že tri uganke. valcem. Hodim v 4. r. osnovne šole v D. Star scm ') lct proi. Drugič Vam pa pišem M. v Polju. Stanujem kakc pol ure od ie kaj lcpšega! Solo. torej imam že precej daleč. Hočem S pozdravom! Vam opisati. kakžna je moja pot. Vije se Fran Z o r m a n. ob železnici mimo raajhnega gozdiča. Rav« Odfiovor: no posije izza sinjih oblačkov gorko solns Ljubi Fran! čece. Zadnje biserne kapljice se še leske« „ t , . , „ čejo na glavicah cvetic in visokih bilk, a Do Iepih predmetov ima5 veselje. Zgo, potem izBtaejo v soInčmh žarkih. Skriv. dov;na ]e nasa učiteljica, zemljepis nas uii nostno tam na vejici dtobi Ikijanček milo spoznavati doinorao in ostali svet, telo. jutranjo pesemco. Tudi veverica se je- vadba krepi telo, zbuja pogum. vztrajnost, prebudila iz sna in zaLudcno pogledala voljo, značaj — lastnosti in kreposti. ki »kolo sebe. a ko me zagleda. hitro zbeži. jih moia imeti vsik Jugoslovenl Tam daleč za gozdičera pa se sliši filaa • pctelina, ki še vedno oznanja beli dao. Cenjeni gospod Doropoljski! Komaj se zavem da moram v šolo. Torej sedaj boste vcdeJi, kakšna je moja pot. ki Tudi jaz čitam z zanimanjem VaŠ ^rem vsak dan po njcj. »Zvonček« in Vam pišem to pismo v Diugic kaj drugcga. nadi, da ga ne vržete v kož. Vubim Vas, Srčno Vas pOzdrav!ja pruiite obiskat nas Korosce; boste vioeli, o ¦ & * % ¦ * fcako se zavedamo, da smo Slovenci! Mi ¦ Regina S u4t e/5 i fiev « mali se pa sankamo, da je veselje. Jaz pa v U. M. v Polju. krmim tudi vsak dan uboge ptičke, ko mi Odgovor: Ua moja mamica zmca. Ah, kako hvalež* Ljuba Regina! rio čvrčijo! Pa še drugič več! Lepo aj opigak syojo jutranjo pQt % do< vdani \am roa v §oio_ Vidim, da opazuješ veličastno, Janko Govejšek. prckrasno prirodo z budnimi očmi. Mnogo Odgovor: Je mladih Ijudi, ki ničesar ne vidijo, ker. I inht Tinlrot gledajo le topo predse in jih nobena stvar Ljuoj janico. ne Zflnlma ^ive in hodijo po svetu tja. Priobčujem tudi Tvoje pismo — pismo vcndan — kakor bi ne bila lepota ustvar* ¦ mladega, zavednega in navduSenega ko« jena tudi zanje. Ali je to prav? 156