KRANJ, JESENICE, 3. AVGUSTA - Danes popoldne so na obeh letnih bazenih, ki sta prizorišči X. jubilejnega balkanskega članskega prvenstva v plavanju in skokih v vodo ob obeh občinskih praznikih svečano odprli to največjo športno prireditev na Gorenjskem. V Kranju je prvenstvo odprl predsednik izvršnega sveta skupščine občine Kranj Drago Štefe, na Jesenicah pa predsednik delavskega sveta Železarne Jože Ulcar. (-h) - Foto: F. Perdan to XXXI. Številka 59 ^eto Sovi . -telji: občinske konference SZDL Sice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka i Trtic — Izdaja Časopisno podjetje F* Kranj — Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni urednik Andrej Zalar ['L A S I L O SOCIALISTIČNE Z Kranj, petek, 4. 8. 1978 Cena: 4 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik od januarja 1968 kot poltednik, od janu arja 1960 trikrat tedensko, od januarji 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah od julija 1974 pa ob torkih in petkih ZA GORENJSKO ! Se pod svežimi vtisi dogodkov in sklepov kjl. kongresa Zveze komunistov Slovenije in JJ-kongresa ZKJ praznujemo 5. avgust, praznik ,Q*ine Radovljica. Prav ob takih priložnostih se J* bolj poglobljeno spominjamo naše revolucio-Jj^fne preteklosti, spomnimo se tistih dni, ko , fezačela kovati naša sedanjost, ki se odraža v x**nem življenju, miru, bratstvu in enotnosti '^ffli narodov in narodnosti. Na ta dan 5. avgusta 1941. je bil na Vodiški f*aini na Jelovici ustanovljen prvi bataljon ['rodnoosvobodilne vojske Slovenije. Tega zgo-f^skega dne so narodni heroji: Stane Žagar, Ne Gregorčič, Lojze Kebe in še mnogi znani in PJnani junaki stopili na pot oboroženega fWa in začeli pisati nove strani naše zgo-" °vine. a Ko danes po sedemintridesetih letih preglejmo rezultate štiriletne borbe in tudi Nojnih naporov vseh delovnih ljudi, lahko s Nosom ugotovimo pravilnost prehojene poti s Nriftem Titom na čelu, ki je nakazal pot ^obodnega in srečnega življenja, katerega uži-danes. Pa ne samo to, naše socialistično pospravljanje, dosleden boj za enakopravno kovanje na vseh področjih mednarodnega °fajanja, za sporazumevanje med narodi in dosleden boj za mir, sta prinesla tovarišu Titu in vsei Jugoslaviji priznanje, ki ga uživamo v svetu. Ob priložnostih, kakršna je praznovanje občinskega praznika, običajno pregledamo in ocenimo delo v preteklem obdobju. Mnenja sem, in takšno je bilo tudi mnenje občinske skupščine, da številni uspehi, tako na gospodarskem, kot tudi na področju družbenih dejavnosti niso izostali. Razumljivo, želja je več kot nam dopuščajo možnosti — pa prav je tako. V tem se kaže zavzetost občanov za še hitrejšo rast naše materialne osnove na temeljih socialističnega samoupravljanja, za nenehno skrb za našega delovnega človeka, za njegov socialni in kulturni napredek. Koristim to priložnost, da čestitam vsem občanom tistih gorenjskih občin, ki so imele svoj občinski praznik v teh dneh, posebno pa občanom občine Radovljica z željo, da še naprej sodelujemo tako kot doslej v dobrobit ne samo nas, ampak vse naše domovine. Predsednik skupščine občine Radovljica Leopold Pernuš, dipl. ing. Danes ob 16.45 bodo v Lescah otvorili novo skladiščno halo Žita v kateri bo ob 17. uri tudi praznična seja radovljiške občinski skupščine - Foto: F. Perdan Gradnja sta med l Občina Tržič praznuje občinski praznik >sta v spomin in počastitev prvih žrtev, 'ha ta dan pred 37 leti padle v neenaki Wi borbi z nemškim okupatorjem v Vernici koči pod Storžičem. S spoštovanjem in 5. ki in dovanjem se jih spominjamo in nikdar ne J w 11,- J« Milk \Infi/i nKirnrv/t na na ušam »no in zavestn« rodnoosvobodilne borbe in revolucije: 3171 jih sjpvi»— -~ — -------- %bijamo na naš dolg do njih. Našo obvezo, * dolg skušamo poravnati na ta način, da ■vestno čuvamo največje pridobitve ... I___L. _ • „......I___ nai uvo ▼ «-»—----- --- -----J • enakost, svobodo in neodvisnost, da se : in silami anju a z vsemi našimi sposobnostmi in si j pri izgradnji, razvijanju in utrjev fa samoupravnega socialističnega sistem v tem sistemu stremimo za ustvaritev ipravnih socialističnih odnosov, srednjeročnim planom razvoja naše ob-smo trasirali našo pot do leta 1980. Ugo-iamo da se naloge iz tega plana dokaj jvoliivo uresničujejo, seveda pa ne manjka ^lemov in ovir, ki nekatere planske naloge snjujejo. Zlasti z rezultati v gospodarstvu sniujejo. - -----: "Ti/—*---- doseženim uspehom in napredku še ne emo biti povsem zadovoljni, m bo potrebno iti še marsikaj in vložiti še mnogo naporov v občini in sodelovanja vseh delovnih ljudi A..«™, da bomo razrešili pereče probleme, t^rn področju pojavljajo, dosegli inov, ^ n?»m rti* stabilizacijo gospodarstva in dosegli dinamično rast na realnih in kvalitetnih osnovah. Prav vsi se dobro zavedamo, da brez težav ne gre. Tudi vemo, da smo večkrat v naših zahtevah in željah nerealni, prezahtevni glede na naše omejene materialne možnosti. Z več posluha, z večjim občutkom za solidarnost, z realnim soočanjem s problemi, bomo tudi te pomanjkljivosti odpravili in jih postavili v tiste meje, ki so sprejemljive za našega delovnega človeka v združenem delu in občana v krajevni skupnosti. Delovni ljudje in občani naše občin,e se zavedajo, da samo s skupnimi močmi lahko več storimo za našo še boljšo prihodnost. Delegatska skupščina pa je že v preteklem in bo tudi v novem mandatnem obdobju imela polno razumevanja za podporo realnim pobudam občanov ter takim in podobnim akcijam. Izhodišče za naše delo in dejavnost pa bodo v prvi vrsti smernice, nakazane v dokumentih, sprejetih na letošnjih kongresih Zveze komunistov. Vsem delovnim ljudem in občanom se za njihovo dosedanje sodelovanje zahvaljujem, toplo jim čestitam k občinskemu prazniku, z željo, da bi sodelovanje bilo v bodoče tudi tako plodno kot doslej! Predsednik skupščine občine Tržič Milan Ogris Jeseniški praznični dan Pobratimstvo železarjev in rudarjev Slavko Osredkar, predsednik jeseniške skupščine, in Janez Ocepek, predsednik trboveljske skupščine, v torek slovesno podpisala listino o pobratenju trboveljske in jeseniške občine — Prva priznanja »1. avgust« temeljni organizaciji Plavž, žirovniški osnovni šoli, Ivanki Kozar, Zdravku Pogačniku in Francu Žvanu — Srečanje na kraju zgodovinskega spopada Jesenice — V znaku balkanskega prvenstva v skokih v vodo in drugih prireditev, so se v torek, 1. avgusta, sešli na slavnostno sejo delegati jeseniške občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij in delovnih kolektivov. Številni gostje so se udeležili slavnostne seje, med njimi sta bila tudi častni občan jeseniške občine Franc Lesk osek-Luk a in član sveta federacije Miha Marinko. Pozdravne brzojavke za praznik železarjev pa so med drugim poslali predsednik slovenske skupščine Milan Kučan, predsednica republiškega družbenopolitičnega zbora Silva Jereb, občina pobratim Valjevo in predsedniki gorenjskih občinskih skupščin ter izvršnih svetov, med katerimi so bili mnogi tudi na seji. Slavnostna seja je bila zaključena s srečanjem na Obranci. kjer so I. avgusta leta 1941 počile prve partizanske puške v jeseniški občini. Na sovražnika so udarili borci mlade Cankarjeve čete. Ta dan so Jeseničani izbrali za praznik. Predsednik jeseniške občinske skupščine Slavko Osredkar je v slavnostnem govoru poudaril pomen teh dogodkov in kasnejšega boja. ki je črpal neizmerno moč i/. predvojnega delavskega m revolucionarnega gibanja. Zato danes ne smemo dovoliti, da bi kdo potvar-jal zgodovino in ponujal zlagano preteklost, kot poskušajo nekateri, ki so v usodnih dneh našega naroda obrnili cevi proti njemu . . . Ko je Slavko Osredkar našteval rast in uspehe jeseniške občine, je opozoril, da to niso le besede, izgovorjene ob slavnostih. temveč resnica. Še posebno pa je pomembno, je povedal predsednik, da se je okrepiia vloga temeljnih organizacij, krajevnih skupnosti, interesnih skupnosti in drugih najrazličnejših oblik združevanja občanov. Nadaljevanje na 3. str Naročnik: mednarodni gorenjski sej v kranju, 11.- 21. - poceni in velika izbira blaga široke potrošnje - domača in tuja kmetijska mehanizacija vse za gradnjo in vaš dom - sejemski popusti * o g +* : --U- 7315 Predlog proračuna Pred nekaj dnevi je zvezni izvršni svet sprejel predlog temeljev proračuna federacije za leto 1979. Izdatki in dohodki zveznega proračuna za prihodnje leto bodo znašali 96 milijard dinarjev, od tega bodo lastni dohodki federacije predvidoma nad 60 milijard dinarjev, ostalo pa bodo prispevale republike in pokrajine na podlagi novega zakona o financiranju federacije. Izdatki zveznega proračuna za leto 1979 bodo v primerjavi z izdatki v lanskem letu za 16,9 odstotka večji. Največji del izdatkov bo šel za financiranje in modernizacijo Jugoslovanske ljudske armade, za gospodarsko nezadostno razvite republike in pokrajine, za invalid-sko-borčevsko varstvo in pokojnine vojaškiti zava rovancev, za delo zveznih organizacij in organov, za stalno proračunsko rezervo in drugo. Praznik SR Makedonije Pod r okroi i te//s ti ,'/sfotka. S podelitve priznanj krvodajalcem v Škof/i Loki - Foto: S. Jesenovec RADOVLJICA Občinski sindikalni svet Radovljici je te dni razposlal (»snovnim organizacijam sindikata in konferencam osnovnih organizacij sindikata v obrtni predlog možnih kandidatov za člane republiških odborov sindikata. Izvršni odbori bodo o tem razpravljali in dopolnili predloge do 1"). avgusta, obenem pa s«- bodo tudi odločali <> ustanovitvi občinskega odbora sindikat m za posamezno branžo. TRŽIČ Pretekli petek je obiskala mladinsko delovno brigado Kokrški odred na delovni akciji v Brkinih delegacija občinske konference ZSMS Tržič. Brigadirje so obiskali tudi predstavniki pokroviteljev tovarne Peko in Tovarne kos in srpov Ljubljanska banka pa je finančno pomagala tudi brigad i t jeni. ki so odšli na zvezno akcijo Samac — Sara jevo. Tržiško delegacijo je vodil predsednik občinske konference ZSMS Tržič" Marko Val javec Predsedstvo občinskega sveta zveze sindikatov Tržič je sklenilo, da se začne I. avgusta javna razprava o dokumentih 9. kongresa zveze sindikatov Slovenije. Javna razprava po osnovnih organizacijah ZSMS bo trajala do 1. septembra. 10. septembra pa jo bo ocenil in strnil občinski svet zveze sindikatov. () javni predkongresni razpravi je bilo govora tudi na posvetovanju predsednikov osnovnih organizacij sindikata. Dogovorili so se. da bo hkrati s kongresnimi dokumenti v javni razpravi govora tudi o delovanju in organiziranosti tržiškega sindikata in ii problemih te občine. Mednje sodijo krepitev temeljnih organizacij združenega dela. pridobivanje in delitev dohodka, planiranje, inovacije, kultura, izobraževanje, zdravstvo itd. Pozornosti bo deležno tudi vključevanje sindikata v krajevno samoupravo, uresničevanje štabi lizacijskih programov gospoda i si v ;t m pomen delavske kontrole ter družbene samozaščite J Kepic Odkritje spominske plošče na Blegošu POLJANE - Člani domače lovske družine so na Blegošu postavili spominsko ploščo borcem Poljanske čete, ki so padli v veliki nemški ofenzivi avgusta 1942. leta na Blegošu. Odkritje plošče, združeno s kratkim kulturnim programom, bo v nedeljo, 6. avgusta, ob 9. uri ob vojaški cesti med Črnim kalom in Prvo ravnijo na Blegošu. Lovska družina in Združenje borcev NOV Poljane vabita borce in aktiviste, lovce, svojce padlih borcev in preživele borce Poljanske, Škofjeloške in Selške čete Poljanskega bataljona iz leta 1942 in druge krajane, zlasti mladino ter ljubitelje gora, da se svečanosti udeležijo. Zborno mesto bo v Črnem kalu nad Žetino ob 8.30, do koder se da priti iz treh smeri, in sicer iz Poljan prek Javorij in Žetine, iz Gorenje vasi skozi Hotavlje in Sušo ter iz Železnikov prek Jesenovca in Martinj vrha. Po odkritju spominske plošče bo v planinski koči na Blegošu tovariško srečanje borcev Poljanskega bataljona in svojcev v tej ofenzivi padlih borcev Poljanske čete. Srečanje bi izkoristili tudi za pogovor o zbiranju zgodovinskega gradiva o Poljanskem bataljonu. Srečanje delavcev Verige Hom — Konferenca osnovnih organizacij sindikata Veriga I^esce je v soboto. 29. julija, organizirala šesto tovariško srečanje delavcev tega kolektiva na Homu nad Zasipom. Udeležilo se ga je okrog dva tisoč delavcev, njihovih svojcev in upokojencev Verige. Zbranim je spregovoril predsednik skupščine občine Radovljica Leopold Pernuš, zatem pa je 35 zaslužnim delavcem Verige podelil državna odlikovanja, s kate rimi jih je za delo in trud na različnih področjih odlikoval tovariš Tito. Na srečanju je za kulturni program poskrbela godba na pihala DPI) Svoboda Lesce in folklorna skupina iz Verige. ^ Andrej Žalar odgovorni urednik Glasa Kranj — Koordinacijski odbori za kadrovska vprašanja pri predsedstvih občinskih konferenc SZDL gorenjskih občin, izdajateljski svet Časopisnega podjetja Glas in zbor delavcev tega delovnega kolektiva so soglašali s predlogom, da se Andrej Žalar imenuje za odgovornega urednika našega časnika, glasila SZDL za Gorenjsko. V obrazložitvi predloga in v razpravi so poudarjali tvorno in zavzeto družbenopolitično aktivnost Andreja Žalar-ja, ki je bila še posebej izrazita v organizacijah SZDL in Zveze komunistov. Menili so. da ima Andrej Zalar organizacijske in tehnične sposobnosti ter marljivost, kar brez dvoma prispeva k višji kvaliteti osrednjega gorenjskega glasila. Medobčinski svet SZDL za Gorenjsko je zato ugotovil, da začne opravljati Andrej Zalar dela in naloge odgovornega urednika z letošnjim prvim avgustom. Andrej Zalar se je rodil leta 1942 in je po končani osnovni šoli in gimnaziji obiskoval pravno fakulteto. Vsa leta je bil družbenopolitično aktiven v mladinski organizaciji, krajevni skupnosti, delovni organizmi p in družbenopolitičnih Organizacijah, predvsem v ZK in SZDL. Številne odgovorne dolžnosti je opravljal v tem času. Kot novinar pri Glasu se je zaposlil 1. septembra leta 196«. 1 januarja letos je bil imeno-van za vršilca dolžnosti odgovornega urednika Vsak deseti občan daroval kri pričakujejo, da bo letošnja skupna številka precej višja od lanske. Veliko zaslugo za razširjanje te humane akcije imajo poleg občinskega odbora tudi krajevni odbori Rdečega križa. Razveseljivo pa je tudi, da je vedno več organizacij združenega dela, ki delavcem na dan odvzema krvi dajejo prosto. Junija, pred začetkom akcije, so v Skofji Loki tako kot v drugih občinah svečano proslavili 25-letnico krvodajalstva. Ob tej priliki so podelili tudi 292 priznanj krvodajalcem za petkratno darovanje krvi, 157 za desetkratno, 58 za petnajstkratno 14 za dvajsetkratno in 3 za petin-dvajsetkratno. j Skofja Loka - V kartoteki, ki jo vodijo v občinskem odboru Rdečega križa, je zabeleženih okoli 6000 imen občanov, ki so se kdajkoli zapisali med krvodajalce. Tudi minula redna letna krvodajalska akcija je dala iepe rezultate. Skupaj je na štirih odvzemnih krajih v Železnikih, Škofji Loki, Gorenji vasi in Zireh pretekli mesec darovalo kri 2977 občanov. To je skoraj toliko, kot je bilo krvodajalcev lani skozi vse leto. Občinski odbor namreč poleg vsakoletne redne organizira še izredne krvodajalske akcije za krajevni skupnosti Log in Sv. Duh, jeseni pa se vabilu odzovejo delavci tovarne Jelovica. Zato PRAZNIK OBČINE RADOVLJICA Danes se nadaljujejo prireditve, posvečene prazniku občine Radovljica. Tako bo popoldne ob 16. uri pred Žitom. TOZD Triglav v Lescah koncert domače godbe na pihala DPD Svoboda, ki ga bodo organizatorji dopolnili s folklornim nastopom. Ob 16.45 bodo v Lescah odprli novo skladiščno halo Žita. v kateri bo nato ob 17. uri tudi slavnostna seja skupščine občine Radovljica.' Jutri. 5. avgusta, se bo na Bledu ob 10. uri začela kmečka ohcet. ob 18. uri bodo v festivalni dvorani odprli razstavo slikarja in kiparja Janeza Boljke, ob 20.30 pa bo kresna noč v Bohinju. Naslednji dan, v nedeljo, bo ob 11. uri otvoritev Lipanske koče na Pokljuki, ob 14. uri kmečka ohcet na Bledu in proslava z družabnim srečanjem v počastitev krajevnega praznika na Homu nad Zasipom. Prireditve se bodo nadaljevale v torek. 8. avgusta, ko bo na kopališču v Radovljici ob 18. uri zvezni plavalni miting članov in mladincev, sklenile pa se bodo v sredo, 9. avgusta, ob 20.30 v festivalni dvorani na Bledu z jugoslovanskim folklornim večerom ansambla vojvodinsko kolo iz Subotice. TRŽIČ Tudi v Tržiču, ki prav tako kot Radovljica praznuje 5. avgusta, so prireditve za praznik občine stekle že v začetku tedna. Danes si bodo občani lahko ogledali proizvodne prostore v tovarni Peko. in sicer od 11. do 14. ure. Popoldne oh 16. uri bo koncert pihalnega orkestra pred paviljonom NOR. ob 17. uri seja sveta krajevne skupnosti Tržič-mesto. ob 18. uri prav tako v paviljonu NOB koncert pevskega zbora društva upokojencev, ko bodo odprli tudi razstavo slikarjev amaterjev z Gorenjske, ob 19. uri pa v Kurnikovi hiši še razstavo tržiških likovnih amaterjev. Posebno pa bo v Tržiču slovesno jutri, na praznični dan. ko bo ob 9. uri v sejni dvorani Peka skupna seja zborov skupščine občine Tržič, delavskih svetov TOZD in delavskega sveta delovne organizacije Peko. Ob 12. uri bo zborovanje delavcev Peka-rja prireditvenem prostoru za motokros v Podljubelju. na katerem bo kot gost spregovoril dr. Anton Vratuša. Ob 20.30 bodo občani pred paviljonom NOB sprejeli mladince delovne brigade Kokrški odred. V nedeljo. 6. avgusta, bo pred avtobusno postajo ob 9. uri pronie-nadni koncert pihalnega orkestra, ob 11. uri pa komemoracija v spomin pivih partizanskih žrtev pri spomeniku pod Storžičem. H. J. Enota ohranja tradicijo in vzgoja Tržič - Mladinska pohodna enota Kokrški odred je bila ustanovljena na pobudo občinske konference ZSMS leta 1972 in je v vseh letih delovanja veliko prispevala k ohranjanju tradicij NOB in k vzgoji mlade generacije. Leta 1973 je pripravila enota prvi množični pohod pod Storžič. Mladi so obiskali številne partizanske kraje v tržiški občini. Naslednje leto so se odločili za tridnevni pohod po poteh Kokrškega odreda. Nad 100 mladih in borcev je sodelovalo na pohodu. Tudi predlanskim je enota pripravila dvodnevni pohod, lani, v letu jubilejev partije in Tita, pa je bilo izredno delo trasiranje, označevanje in urejevanje ilegalne poti tovariša Tita prek Kra-vank. Na pohod po tej poti je krenilo 160 mladih iz vseh gorenjskih občin. Pohod je bil popestren z najrazličnejšimi vzgojnoizobraževalnimi in družabnimi prireditvami, izdali pa so tudi dva pohodniška biltena. Po tej poti je lani in letos že krenilo nekaj slovenskih mladinskih pohodnih enot. Letos bosta na sporedu dva pohoda. Prvi bo organiziran skupaj z graničarji in se bo imenoval Po poteh karavanških graničarjev. Začel se bo na Zelenici in končal v Završnici, kjer bo zaključna prireditev in srečanje z graničarji. Sodelovali bodo tudi mladi iz drugih gorenjskih občin, predvsem iz Radovljice in z Jesenic. Poti drugega pohoda pa še niso določili. Stab pohodne enote je hkrati tudi med najdelavnejšimi organi občinske konference ZSMS. Dobro sodeluje z organi za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, vendar pa kaže v prihodnje še bolj okrepiti sodelovanje s specializiranimi organizacijami, predvsem teborniki. in gasilci. J. Kepic Zasip ne upravičeno uvriča med najlepie urejene vasi. S pomočjo Tmoprispevka so krajevne ceste asfaltirane, kraj pa se odlikuje tudi zaradi izredne skrbi (Judi za lepši videz vasi 3. stran GLA Priznanje so Jeseničani podelili tudi temeljni organizaciji združenega dela Plavi * Pobratimstvo Zastopnik žirovniške osnovne šole prejema priznanje »J. avgust« železarjev in rudarjev Priznanja »1. avgust« Nadaljevanje s 1. strani To je rezultat zavesti ljudi in frontno organiziranega družbenopolitičnega življenja. Sistem socialistične samoupravne demokracije to omogoča, hkrati pa podru-žablja vsa področja človekovega življenja in delovanja. Ko je Slavko Oskredkar govoril o odnosih s sosednjima državama, s katerima jeseniška občina meji, je opozoril, da je prijateljstvo z njima in mirno sožitje temelj sodelovanja, vendar ne moremo molčati, če se našim rojakom kratijo človečanske in državljanske pravice ter pravice iz državne pogodbe. Ćas pred volitvami in kongresi, volitve in kongresi sami ter čas po kongresih so bili tudi priložnost za oceno uresničevanja srednjeročnega družbenega razvojnega načrta jeseniške občine. Jeseničani so to temeljito opravili in ugotovili, da je večina sprejela družbeni plan kot dogovor, ki ga je treba odgovorno uresničevati in spoštovati. Će temu ne bi bilo tako, potem plan na večini področij ne bi bil dosežen. Jeseniški občini pa je to uspelo. Občina je bogatejša kot leto poprej in to je najlepše praznično darilo. J. Košnjek Številke potrjujejo napredek Predsednik skupščine občine Jesenice Slavko Osredkar je v prazničnem govoru omenil nekatere podatke o izrednem razvoju jeseniške občine, ki ima 29.000 prebivalcev, od katerih jih je 47 odstotkov zaposlenih. 60 odstot-kov prebivalcev občine ustvarja svoje dohodke, sicer pa je v jeseniški občini 66 temeljnih organizacij združenega dela, 30 enovitih delovnih organizacij, 125 delovnih enot s sedežem izven občine ter 323 obrtnikov. Lani je bilo ustvarjenega v jeseniški občini 2,421.000.000 dinarjev narodnega dohodka, kar predstavlja 24.000 dinarjev na zaposlenega, poprečni osebni dohodek pa je lani znašal 5355 dinarjev. Jeseniška občina ima 9800 stanovanj, od katerih jih je bilo 6000 zgrajenih po vojni, samo lani in predlanskim pa je bilo zgrajenih 412 družbenih in 230 zasebnih stanovanj. Občina ima nad 5000 osebnih avtomobilov, 9000 televizorjev in 12.000 radij- skih aparatov. Od šestih osnovnih šol so bile štiri zgrajene po vojni, kmalu pa bo zgrajen tudi šolski center na Plavžu. 3158 otrok je v zadnjem šolskem letu obiskovalo osnovno šolo, od katerih jih je bilo 633 že vključenih v celodnevno šolo. Jeseniške srednje šole imajo 1200 dijakov, višje šole obiskuje 92 Jeseničanov, visoke pa 320. Otroškega varstva je deležnih 31 odstotkov otrok, dom za ostarele pa bi lahko sprejel kar 6 odstotkov vseh nad 65 let starih Jeseničanov. Dom postaja center za ostarele s posebnim blokom za to kategorijo občanov. Izredno je razvito zdravstvo, saj v občini, ne upoštevaje bolnico, deluje 39 zdravnikov, skupaj z bolnico pa je v občini kar 62 zdravnikov. Razen tega ima jeseniška občina bogato kulturno in športno tradicijo ter kopico vrhunskih športnikov in priznanih kulturnih ustvarjalcev. -jk Za letošnji jeseniški praznik so prvič podelili priznanja »1. avgust«. Prejeli so jih: • Vzgojnoizobraževalni zavod Jesenice — TOZD osnovna šola Žirovnica za prizadevanja in izredne uspehe na področju podru zabijanja vzgojnoiz-obraževalnega dela, prežetega z marksističnim pogledom na svet. Osnovna šola dosega že od leta 1958 dalje izredne učne uspehe, razvija najrazličnejše aktivnosti in se vključuje v samoupravno življenje kraja. • Slovenske Železarne, Železarna Jesenice — TOZD plavž za izjemne rezultate pri gospodarjenju in uresničevanju samoupravljanja. Dosežki so bili velikega pomena za razvoj in splošen napredek občine. Plav-žarji so lani praznovali 40. obletnico plavža. V tem obdobju so proizvedli 4.160.000 ton grodlja in zanj porabili nad 5 milijonov ton železove rude, nad 3 milijone ton aglomerata in 1,4 milijona ton apnenca kot talilo. Predsednik občinske skupščine Trbovlje Janez Ocepek in predsednik jeseniške občinske skupščine Slavko Osredkar podpisujeta listino o pobratenju med občinama Pobratenje s Trbovljami Praznično vzdušje v dvorani jeseniške skupščine je v torek doseglo vrhunec, ko sta predsednik skupščine občine Trbovlje Janez Ocepek in predsednik skupščine občine Jesenice Slavko Osredkar podpisala listino o pobratenju obeh občin. Trbo-veljčani so sklenili pobratiti se z Jesenicami 1. julija letos Jeseničani pa so tako sklenili 25. maja. Le redki predlogi so bili v jeseniški občini deležni takšnega odobravanja kot predlog za pobratenje s Trbovljami, ki imajo skoraj 19.000 ljudi, od katerih jih je 10.000 zaposlenih. To je pobratimstvo železarjev in rudarjev, ki so pred vojno zažigali plamene revolucionarnosti in nosili zastavo delavstva, se 0kupno bili med vojno in umirali ter po vojni prevzemali breme izgradnje domovine. Trdna vez se je skovala med temi ljudmi in ostala do danes. Zato je sklep o pobratenju le rezultat dolgoletnega skupnega dela in boja. Jeseničani imajo torej od torka, 1, avgusta, dalje dva pobratima: občino Valjevo in. občino Trbovlje Begunjah in v Nemčiji. Po vojni se je izobraževal, a je kljub temu našel čas, da je soustvarjal izobraževalno in kulturno politiko povsod, kjer je služboval. Kot predsednik skupščine in tudi na drugih mestih je zagovarjal industrijsko in turistično rast občine in dosegel pri tem izredne uspehe. Vedel je za razvoj občine in smernice tudi zavzeto uresničeval. V. • Zdravko Pogačnik za dolgoletno delo v delovni organizaciji, krajevni skupnosti, družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih. Zdravko Pogačnik je bil vsa leta aktivist sindikata. SZDL in partije, odbornik in član. najrazličnejših organov samoupravnih interesnih skupnosti. Sedaj je predsednik konference delegacij za skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter predsednik Društva za pomoč duševno prizadetim. • Franc Zvan za dolgoletno uspešno delo v izobraževanju, družbenopolitičnih organizacijah in skupnostih. Franc Zvan je bil partizan in kasneje zapornik v • Ivanka Kozar za uspešno delo v društvih, organizacijah in krajevnih skupnostih. Ivanka Kozar je borka od leta 1941 in udeleženka bitke na Stolu. Prestala je strahote koncentracijskega taborišča; aktivnost nadaljuje po vojni. Se posebno pozornost posveča socialnemu in zdravstvenemu področju. Nove naložbe v Tekstilni — ik V Tekstilni tovarne Medvode, ki posluje kot temeljna organizacija v okviru delovne in trgovske organizacije Tekstil Ljubljana, so v prvem polletju letos dosegli 60 milijonov dinarjev skupnega prihodka, s čemer so plan presegli za 18 odstotkov. V tem času so izdelali '190 ton tehničnih tkanin, medtem pa prejeli tudi vsa soglasja za uvoz inozemske opreme za nov obrats tehničnih tkanin. Nova proizvodna hala bo dograjena do 15. novembra, vanjo pa bodo ugradili igličaste stroje za mt re m tv.fiela-vo- iv*le4ktw-r.a-umi tm' sko industrijo v vrednosti 27,5 milijona dinarjev. Proizvodnjo tehničnih izdelkov v novi hali, ki bo predvidoma nared koncem prihodnjega leta, bodo podvojili. Ob enakem številu zaposlenih se bo skupni prihodek povzpel na 80 milijonov dinarjev. Denar za investicijo so združile temeljne organizacije Tekstila, kot njihovo prvenstveno naložbo. Tehnični izdelki so iskan artikel na našem tržišču, s povečano proizvodnjo bodo krili potrebe na domačem tržišču, s čemer bo povsem upadel uvoz. — fr Pomembna pogodba Verige LESCE — Naša poznana tovarna VERIGA je 30. 6. 78 v Varšavi podpisala svojo največjo enkratno pogodbo za lesne vijake in verige. Celotna vrednost pogodbe znaša 15 milijonov dinarjev. Od tega je vijakov za 13 milijonov (196 milijonov vijakov!) in jih bo Veriga oz. njen TOZD Vi-jakarna izdobavila poljskemu kupcu že do konca letošnjega leta, kar za ta TOZD predstavlja eno največjih dosedanjih nalog. SIS Nova stanovanja Kropa — Delavci SGP Gorenje iz Radovljice bodo predvidoma do konca tega leta v Kropi zgradili več stanovanj. V prizidku sindikalnega doma bo 14 garsonjer, dvoje enosobnih stanovanj in dvoje dvosobnih stanovanj. Sredstva za investicijo v višini 4,2 milijona din bosta prispevali tovarna Plamen in Samoupravna stanovanjska skupnost Radovljica. Miran Skalar Kljub krizi v ladjedelništvu Veriga razprodana Kot je znano, je v svetu ladjedelništvo še vedno v veliki krizi, v precejšnih težavah pa se nahaja tudi metalurgija. Mnoge tovarne, ki so bile specializirane izključno na sidme verige so praktično prenehale obstajati (Demant v Belgiji, Sirot Mestrei v Franciji, Grossmedere v Holandiji, Tokio Chain in Osaka na Japonskem). V Evropi je kriza dosegla tako raven, da največje ladjedelnice v Rotterdamu, Hamburgu, Amsterdamu in Antwerpnu celo razmišljajo o delni preusmeritvi svoje proizvodnje, kajti njihovi raziskovalci trgov ugotavljaljo. da kriza v ladjedelništvu ne bo popustila vsej še dve leti ne. V Atenskem pristanišču že več kot dve leti stoji preko 200 tankerjev brez dela. Seveda je razumljivo, da se kritično stanje v ladjedelnicah neposredno prenaša tudi na proizvajalce ladijske opreme. Zato je tembolj razveseljiv podatek iz Tovarne verig Lesce, ki govori o razprodani proizvodnji tako verigarne kot tudi sidrnih verig in kovačnice. SIS Uspešno v Sori Delovna organizacija Sora Medvode je najbolj uspešna med proizvodnimi delovnimi organizacijami v sistemu SOZD Slovenijales, v okviru katere posluje. 122 zaposlenih iv letos v prvem polletju naredilo I za tretjino več kot lani v istem ča:--Usmeritev v izdelavo predsobnefM pohištva se jim že obrestuje, s nimajo težav s prodajo. Tu mladinsko pohištvo MAK, ki so pričeli izdelovati, je bil med k" dobro sprejet, na medanrodr..- n sejmu v Skopju pa je prejel pi znanje Zlati most 78. V tovarn' so uredili prodajni salon, kjer razstavljeni in kupcem na voljo vsi njihovi izdelki, prodajajo pa tudi kredit. -fr "1 Vode bo dovolj Problem pit\t vodt v dneh je v p/pt"!.' ^li pogost< povzročil preglavice nreb .aiecni Zasipa. Letos 4 ,. )i.i..'ema ne bo več, saj je od »*w«w ,j povečan. Dela pri urej. nju vodovoda bodo kmalu končana Rekonstrukcija vodovoda je bila nujna tudi zaradi tega, ker je v Zasipu veliko zanimanje za nov:' gradnje in bo potrošnja vode skokovito naraščala. Jesenice — Za občinski praznik 1. avgusta so na Jesenicah odprli v mali dvorani delavskega doma tradicionalno kolektivno razstavo slikarskih del izredno prizadevnih članov klub DOLIK. Razstavljavce je predstavil Jote Vari, predsednik DPD Svoboda Tone Cufar, razstavo pa je odprl Slavko Osredkar predsednik skupščine občine Jesenice, ki je ob tej pribliki izrekel vse priznanje izredno prizadevnim članom DOLIK Jesenice — B. B. Ljubo Ravnikar Te dni mineva pet let, kar smo se za vedno poslovili od slikarja in velikega pobudnika likovnega življenja v Kranju Ljuba Ravnikarja. Sad njegovih več kot tridesetletnih prizadevanj je bogata likovna in obenem dokumentarna podoba Gorenjske, ki nam jo je je slikar ohranil v svojih komaj preštevnih akvarel-nih in oljnih upodobitvah. Ravnikarjev opus, ki je od leta 1946 nastajal v Kranju, ni zgolj likovna impresija, temveč obenem kar topografsko veren zapis gorenjske krajine. V tem prizadevanju je Ljubo Ravnikar nasledil in dopolnil delo svojega predhodnika češkega slikarja Ladislava Benescha, ki je na začetku našega stoletja seznanjal svet z lepotami naše pokrajine in njenimi kulturnimi znamenitostmi. Poleg motivov z Gorenjske najdemo v Ravnikarjevem novejšem opusu tudi številne upodobitve drugih kra- Ob spominski razstavi v Prešernovi hiši jev tako naših kot tujih. Med zadnjimi je tematsko in likovno najbolj zaokrožen ciklus akvarelov, ki je nastal leta 1956 v Rimu med slikarjevim potovanjem po Italiji. Upodobitve Rima nam kažejo Ljuba Ravnikarja kot krajinarja z velikim posluhom za kulturo dediščino starega Rima, za njegove arhitekturne in zgodovinske vrednote, pa tudi za senčne strani tega veliko-mestnega ambienta, za zapuščenost razpadajočih spomenikov in njihovo odtujenost v vrvežu sodobnega sveta. Samoten in molčeč, ves predan delu, hodi slikar po cestah in odmaknjenih predelih Rima in neutrudno slika. Z enako zavzetostjo in obliko- VEČER SLOVENSKIH PESMI Radovljica - Komorni zbor A. T. Linhart je sredi prejšnjega tedna priredil v avli graščine v Radovljici koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Prireditev, ki je hila namenjena predvsem turistom, je bila dobro obiskana, program koncerta pa pester in zanimiv /.lasti za tujega poslušalca. Zbor je vodil Andrej Arnol. sicer saksofonist pri RTV Ljubljana. S. Pezdič Smlednik — Stari grad nad Smlednikom tudi letos sameva, saj ni denarja za nadaljevanje obnovitvenih del. Grajske škrbine bo tako počasi pobralo, ali pa jih bo preraslo drevje. Čeprav se domači turistični delavci trudijo, denarja ni in ni in težko je napovedati nadaljevanje del. (-fr) GORENJSKI MUZEJ KRANJ V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolin« rja. V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v (iornjesav-ski dolini. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski inu/.ei m Jenkova soba. V galeriji Mestne hiše ie odprt« razstava del a kad. slikarja MARJANA SKUMAVCA. Razstava bo odprta do 17. avgusta V galerijskih prostorih Prešernove hiše je na ogled razstava akvarelov S poti po Italiji LJUHA RAVNIKARJA oh obletnici slikarjeve smrti. Razstava bo odprta do 16, avgusta. V baročni stavbi na Tavčarjevi -\.> je na ogled stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in tepu bliska stalna zbirka Slovenka v revoluciji. Razstave oz zbirke so odprte vsak dan raze h ponedeljka m nedelje popoldne od 10. do 12. ure in od 1 7. do 19. ure. V kasarni Staneta Žagarja v Kranju je odprt Mu/ej Prešernove brigade. Na Zg. Jezerskem si lahko ogledate res t av i u am poz nos red • njeveški kulturni spomenik »Jenkova kasarna«, ki je opremljen / etno loškim gradivom V Stari Fužini je odprla stalna razstava Planšar-ska kultura v Bohinju. Odprta je vsak dan od 9, do 12. ni od 16. do I!*, ure. LOŠKI MUZEJ ŠKOFJA LOKA Zbirke Loškega muzeja v Škof ji Loki so odpiic vsak dan razen ponedeljka od 9. l> istem < «*ll kot nui/ei ic odprta tudi galeiiia kjer |e na ogled razstav« matičnih del < lam.v 'nojeve slikarske koloni je l*»7^<' V hodniku je razgrnjen načrt *Nqvcb« na nriwmi»ti< »eg« program« ine Skolja I oka« Muzejski! zbirka v Zirell je odprta vsako soboto od !». do I I. me ni •d 14. do Hi. ure ter vsako nedeljo od 9. tlo I I. me m od I I do 16. tire /a obisk v ostalih dnevih pa se je potrebno predhodno na (»Vili Muzejska /.Mrk« v Železnikih je odprla vsak dan od 9. do 12. me m >d 15. do 18. ure Poleg železarske m lesarske zbirke si lahko ogledale. Kol lanevo spominsko sobo. zbirko skril Me kutine v Seski dolini Muzej v Kosovi graščini Jesenice - V Kosovi graščini na Jesenicah so začeli urejati prostore za stalno razstavo o delavskem gibanju ,:a Gorenjskem. Odbor za ureditev muzeja je povabil vse nekdanje zaporraM v graščino, kjer so bili v let^ od *41 do 1945 gestapovski zapor Vabilu se je odzvalo okoli petna lapornikov, ki so obudili spomin na do/'dke v teh zaporih med vojno. V nekdanjih prostorih aapnra sedaj delajo restavratorji Zavoda za .spomeniško varstvo iz Kranja, ki bodo na zidovih nekdanjih celic skušali odkriti napise in podpise zapornikov ter druge sledove in ostanke iz tedanjih dni. Ko bodo ta dela končana, se bo začela tudi temeljita obnova Kosove graščine. Po predvidevanjih naj bi bili prostori že prihodnjo pomlad pripravljeni za stalno razstavo o delavskem gibanju na Gorenjskem J- Rabič Gorenjski likovniki v tržiški galeriji V počastitev občinskega praznika bodo v petek, 4. avgusta, v tržiškem paviljonu odprli razstavo del članov gorenjskih likovnih skupin, ki jo je pripravila in posredovala komisija za kulturno dejavnost pri sindikalni konferenci Iskra-elektromehanika Kranj ob sodelovanju z ObSS Kranj. Organizatorji so želeli, da pokažejo rezultate dela gorenjskih amaterjev in da bi tovrstna prireditev postala tradicionalna ter vsako leto firedstavila nove dosežke amaterske ikovne ustvarjalnosti na Gorenjskem. Na razstavi sodeluje sedem likovnih skupin: likovna skupina Iskra, likovno društvo Petra Lobode iz Domžal, likovni klub Dolik z Jesenic, skupina kranjskih likovnih amaterjev, likovna skupina Likor iz Radovljice in likovni skupini iz Škofje Loke in Tržiča. Predstavlja se nam kar J9 avtorjev, seveda pa to še zdaleč niso vsi likovni ustvarjalci-amaterji, ki na Gorenjskem rišejo, slikajo in kiparijo. Največ je raz- Odgovor na članek Koncert v temi Na 6. strani 57. števibke vašega lista z datumom 28. 7. 1978 je objavljen članek z naslovom Koncert v temi. Avtor članka »—jg« povsem neupravičeno vali krivdo na 45-minutno temo med koncertom Pihalnega orkestra lobčine Kranj 21. julija na Mestnem trgu v Skofji Loki na organi zatorja koncerta, to je na Zvezo kulturno prosvetnih organizacij občine Škofja Loka in na občinsko konferenco SZDL Škofja Loka. Naša zveza je na tem prireditvenem prostoru doslej organi zirala ali soorganizirala že nekaj podobnih prireditev. Za osvetli tev, tudi dodatno z reflektorji, ki so last naše zveze, so običajno poskrbeli delavci področnega in krajevnega nadzorstva podjetja Elektro Kranj. Tudi za ta koncert smo po predhodnem dogovoru delavcu tega podjetja 20. julija izročili dva reflektorja in naročilnico, opremljeno z vsem, kar je potrebno (žig, podpis, zagotovilo o vplačilu v zakonitem roku), seveda tudi z jasno in nedvoumno navedbo, naj bosta reflektorja vključena 21. julija <>b 20. uri, torej ob začetku koncerta. Krivde za temo med koncertom torej ni mogoče prevaliti na organizatorje Obenem pa bi se želeli zahvaliti članom Pihalnega orkestra iz Kranja za veliko požrtvovalnost. Nastopili so v počastitev praznika slovenske vstaje, v času, ko orkestra, ki delujeta v naši občini (škofjeloški in žirovski) zaradi okrnjenosti članov nista mogla nastopiti. Kljub 45-minutni temi so kranjski godbeniki igrali, čeprav bi brez kančka krivde lahko koncert prekinili in odšli. Torej dejanje, ki zasluži vso pohvalo. Avtorju članka pa bi svetovali, da se skuša v bodoče, preden 6o komu pripisoval krivdo za ta ali oni spodrsljaj, prepričati o resničnem krivcu. Krivdo valiti na t>rganizatorja prireditve, ki ga razbere na plakatu, je seveda najlažje, koliko pa tu pripomore k pravilni obveščenosti bralcev, je pa mt>rda le vredno pomisliti. ZKPO Škofja Loka stavljavcev iz likovne skupine kranjske Iskre, jeseniškega Dolika in radovljiškega Likorja. V razstavljenih delih so zastopane različne smeri likovne ustvarjalnosti, vendar prevladujejo realistične stvaritve tako v risbah kot v akvarelih in oljih. Sicer se nekateri avtorji odmikajo od realizma, vendar velika večina tako pri upodabljanju krajine kot pri portretih in tihožitjih izpričuje svoj realistični pogled na svet. Druga skupina slikarjev se približuje impresionističnim prizadevanjem: na njihovih podobah je šele v določeni razdalji od slike moč strnitK barve ploskve in zaznati celoto. Razen tega pa nekateri avtorji poenostavljajo in stilizirajo realne oblike, pojavljajo se pa tudi surrea-listični in fauvistični načini slikanja ter ekspresionistične težnje. Sicer je pa pri tako velikem številu likovnikov razumljivo, da se v delih tolikerih avtorjev pojavljajo domala vsi načini likovne ustvarjalnosti preteklih obdobij in naših dni. Ne manjka niti naivnega slikarstva, ki je sicer zastopano v manjši meri. a dovolj značilno. Gorenjski likovni amaterji se pri svojem ustvarjalnem delu poslužujejo kar najrazličnejših tehnik: precej je risb, akvarelov in olj. manj pa grafike in plastike. Ob odpiranju razstave bo v petek ob 18. uri koncert pevskega zbora tržiških upokojencev. Obnova Godčeve hiše v Bohinjski Bistrici Spominski muzej naše partije BOHINJ - Komite občinske konference ZK Radovljica je na svoji julijski seji sprejel sklep o pripravah na obnovo rojstne hiše znanega bohinjskega revo-lucionarja in organizatorja oborožene vstaje Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici. Akcijo, v katero se je vključil tudi CK ZKS, so že začeli uresničevati. V God-čevi hiši, kjer je bila pred vojno usnjarska strojarna in stanovanjski prostori, je bila od 13. do 15. marca 1939. leta v najtežjih ilegalnih pogojih ustanovitvena seja CK KPJ, ki sta se je udeležila tudi tovariš Tito in Edvard Kardelj. Objekt, ki bo med najpomembnejšimi spomeniki revolucionarne preteklosti KPJ na Slovenskem, bodo urejevali muzejski in spomeniško varstveni strokovnjaki, arhitekti in zgodovinarji. V pritličju hiše bodo strokovnjaki Tehničnega muzeja Slovenije rekonstruirali usnjarsko strojar-no z originalnimi predmeti in napravami, ki so jih Godčevi uporabljali pri obrti. V prvem nadstropju bodo uredili sobo, v kateri je bila konferenca CK KPJ, spominsko sobo Tomaža Godca in prostor s stalno zbirko predmetov in dokumentov, ki bodo predstavili razvoj revolucionarnega gibanja in NOB na območju Bohinja. Komite je že imenoval . 13-članski pripravljalni odbor in strokovno komisijo. Akcija za obnovo Godčeve hiše naj bi bila končana julija prihodnje leto, ko je predvidena svečana otvoritev ob 40-letnici ustanovitvene seje CK in 60-letnice ustanovitve KPJ. Komite je dal tudi pobudo, naj bi častnemu odboru novega spominskega muzeja predsedoval Edvard Kardelj. valno skrbnostjo kot nekdaj bohinjski in gornjesavski pesjaži nastajajo slikovite upodobitve mesta ob Tiberi in njegove okolice: Kolo-sej, Forum romanum, mostovi čez Tibero, Hadrijanov mavzolej, Tivoli in ostala mogočna zapuščina rimskih cesarjev. Nič ni izmišljenega ali dodanega, spomeniki in njihovi ambienti vstajajo pred nami v vsej svoji resnični podobi kot verne pa tudi razpoloženjsko obarvane priče nekdanjih časov. Cene Avguštin France Boltar Ko so tvoja dolgoletna prizadevanja začela rojevati sadove, ko je zanimanje za tvoje slikarsko delo raslo iz dneva v dan, ko so se množile razstave in priznanja, si nas nenadoma zapustil. Pogrešali te bodo ne samo tvoji domači in prijatelji, temveč tudi gorenjski likovni delavci, s katerimi si vrsto let tovariško in prijateljsko sodeloval in jih spremljal na njihovih slikarskih in razstavnih poteh. Enako vnet pa si bil, France, tudi v svojem vzgojnem delu — ne samo z otroki v osnovni Soli, temveč tudi v radovljiškem druStvu likovnih sa-morastnikov, katerim si bil zvest in najboljši mentor. Nič manjSe prizadevnosti pa nisi pokazal pri pripravljanju razstav v radovljiški graSčini, v Šivčevi hiSi in drugod. Nihče, ki se je obrnil nate, ni odšel prazen. Komaj preStevne vrste risarjev in slikarjev, mladih in starejših so Sle skozi tvoje roke in dobro vemo, koliko talentov si obudil in koliko najboljših prijateljev si našel med njimi, najbolj trajen pomnik pa si si postavil, France, s svojimi likovnimi deli, s svojimi akvareli, ki pomenijo bogat prispevek h gorenjskemu krajinarskemu slikarstvu in k odkrivanju lepot naše domovine. Motivni svet, ki te je najbolj privlačil je bila tvoja Radovljica, s svojo slikovito okolico, s svojimi razgibanimi oblikami, z ohranjeno kmečko in mestno arhitekturo, s pogledi na Karavanke, Julijske Alpe, Jelovico in Savo. H krajinarskemu motivu, pa če si ga izbral nekje v bližini doma ali pa daleč v drugi deželi, si vedno pristopil pripravljen, opazoval si ga, se vanj poglabljal in iskal njegove najbolj značilne lastnosti, njegovo vsebino. , . . Tvoje krajine, France, ki si ,.h naslikal, pa še zdaleč niso gola ponovitev narave. Prilagodil si jih svojemu razpoloženju in svojemu odnosu do sveta. Ta pa je bil vedno močno osebno obarvan. Od tod tvoja samosvojost v uporabi barve in svetlobe, pa tudi v oblikovanju prostora, odtod toplo razpoloženje, marsikdaj pa tudi dramatični prizvok, poln temnih slutenj, ki veje iz tvojih slik, kot bi vedel, kaj se bo zgodilo. In tako si sredi dela nenadoma omahnil! Ne samo tvoji najbližji otroci v šoli, številni znanci, tudi gorenjski likov-ki so s teboj izgubili najboljšega sodelavca in prijatelja. Ostalo pa je vendarle tvoje delo, ki bo tvoj najlepši najbolj trajen spomenik. — in Radovljica iz leta v leto dosega pomembne uspehe na vseh področjih 5. avgust je občinski praznik občine Radovljica, ki si je izbrala ta dan v spomin na 5. avgust leta 1941, ko je bil na Jelovici ustanovljen Cankarjev bataljon. Z ustanovitvijo Cankarjevega bataljona se je začel na tem območju množični upor proti okupatorju. Občina Radovljica praznuje Naložbe v industrijo V občini ustvarja pomemben del družbenega proizvoda predvsem kovinsko-predelo valna industrija, naložbe v industrijo pa so pomembne v vsej občini. Zato, da ne bi zaostajali za razvojem v industriji, so intenzivno vlagali vsa zadnja leta, srednjeročni program razvoja pa narekuje de vrsto pomembnih naložb. Tako se je za veliko investicijo odločila delovna organizacija Veriga, ki bo zgradila halo, Plamen Kropa, Žito Lesce, ki namerava povečati svoje zmogljivosti ter druge delovne organizacije. Da bi povečali produktivnost, prodajo in da bi nasploh bolje in uspešneje gospodarili, izvažali ter prodrli na domača in tuja tržišča, se delovne organizacije občine racionalno opredeljujejo v programih zaposlovanja, deloma preusmerjajo proizvodnjo in se zavzemajo za takšne usmeritve, ki omogočajo boljše poslovne rezultate v dolgoročnem obdobju. Vendarle pa ni le industrija, ki zavzema pomembno mesto v gospodarstvu radovljiške občine, številne druge delovne organizacije po svoje prispevajo k intenzivnosti gospodarjenja. Tako je v občini gozdno gospodarstvo pa lesna industrija, ki izkoriščata in predelujeta surovino, ki je imajo Pokljuka pa Jelovica in drugi predeli v izobilju. Ne le da oskrbujeta domače in tuje tržišče, lesna industrija se usmerja tudi v končne izdelke, v pohištvo, ki je po svoji izvirni obdelavi, predvsem pa po kvaliteti lesa cenjeno domala na vseh svetovnih tržiščih. V občini je v delovnih organizacijah in skupnostih zaposlenih več kot 11.000 delavcev, med njimi je polovica žensk. Ženske zaposluje predvsem tekstilna industrija, nemalo pa jih je zaposlenih tudi v turizmu in v gostinstvu. Turizem ustvarja svoj dohodek na Bledu, v Bohinju ter v drugih krajih, ki sicer niso tako znani, vendar pa kljub temu v sezonah dobro obiskani. Velike naložbe radovljiškega turizma — v srednjeročnem obdobju naj bi vložili v turistične objekte kar 100 milijard starih dinarjev, od tega polovico za Bohinj — doživljajo v zadnjem času nekoliko težje trenutke, saj zaradi težjih pogojev dela in razmeroma nizkega nagrajevanja odhaja iz turizma in gostinstva najbolj kvalitetni kader. Kljub temu pa brez novih naložb ne bo šlo, kajti sedanje zmogljivosti so večinoma že zastarele in ne zadovoljujejo današnjega gosta. Prihodnost zahteva vsekakor skladnejšo in bolj enotno turistično ponudbo, ?^v«XS*ška°bcll?a.Praznuje letošnji občinski praznik &. avgust z delovnimi zmagami ter ob čvrstejšem položaju delavca v združenem delu - S samoupravnimi sporazumi in dogovori do večjega napredka na vseh področjih ki naj bi jo zagotovilo povezovanje in samoupravno sporazumevanje v okviru turistične poslovne skupnosti, ki se ustanavlja. Za gospodarstvo radovljiške občine velja tudi ugotovitev, da delovne organizacije ne zanemarjajo samoupravljanja in delegatskih razmerij ter si prizadevajo, da bi zagotovile resnično čvrst položaj delavca v združenem delu. Zakon o združenem delu jim je napotilo in edina osnova za takšne razmere in odnose, v katerih delavec preko samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij odloča o prihodnji poti in o razvoju. V Radovljici so za praznik asfalti rali cesto dtt pokopališča — Foto-F. Perdan Ha Bledu gradijo nov perdan vrtec za okoli 200 predšolskih otrok. - Foto: F. Družbeni standard V radovljiški občini, ki je po površini največja gorenjska občina, deluje dvajset krajevnih skupnosti, večjih in manjših. Za domala vse krajevne skupnosti velja, da so izredno aktivne in da je prav po njihovi zaslugi počutje občana v okolju, kjer živi, znatno boljše in da v skupnostih uveljavlja svoje želje in svoje interese. Večina krajevnih skupnosti je uspešno izvedla krajevne samoprispevke, s katerimi so va-ščani zgradili pomembne varstvene ustanove, rešili pereče komunalne probleme in poskrbeli za ureditev krajev. Ob krajevnih samoprispevkih pa niso stale ob strani tudi delovne organizacije, ki so vedno priskočile na pomoč bodisi z denarjem ali materialom. Tako se prav zdaj s samoprispevkom gradi pokopališče v Radovljici, izredno veliko pa je že bilo ali se se načrtuje akcij, ki jih bodo uresničili krajani sami: od cest do vodovodov, kanalizacije in gradnje potrebnih objektov. Vendarle pa ne le krajani sami, preko samoupravnih interesnih skupnosti se namenjajo izdatna sredstva za boljši občanov družbeni standard. Zgradili so veliko novih šol pa cest in vrtcev — zdaj pa bodo dobili še v Lescah — ter na Bledu — novo lekarno in še vrsto drugih objektov. Za razvoj se zavzemajo vse skupnosti, tudi samoupravna stanovanjska skupnost, ki se je odločila za veliko družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo s Cankarjevim naseljem v Radovljici. Tudi kulturna skupnost namenja po svojih možnostih denar za adaptacije kulturnih domov in kulturnih obeležij, ob tem, da s svojo dejavnostjo predstavlja eno najbolj aktivnih kulturnih skupnosti. Že dolgo se zavedajo, da je prav kultura sestavni del življenja delavca v združenem delu, zato kultura ni nekaj odtujenega in tujega, temveč prodorno prisotna na vseh področjih. Številni amaterski zbori in skupine ter društva, ki nimajo svo-. jih programov le na papirju, so živa in aktivna po vseh krajevnih skupnostih in v delovnih organizacijah. Kulturno ustvarjalnost ponujajo tudi turistom v turističnih središčih, ki tako v radovljiški občini ne najdejo le sobe in restavracije, temveč številne kulturne prireditve. V občini pa se dobro zavedajo, da bi lahko odpravili marsikatere probleme s še večjim povezovanjem združenega dela in s še odločnejšim dogovarjanjem v delegatskih odnosih in v samoupravnih interesnih skupnostih. Prav zato so njihova prizadevanja usmerjena na vsakodnevno odpravljanje problemov, ki zavirajo nadaljnji' razvoj družbenopolitične skupnosti na vseh področjih. Tudi črne gradnje, o katerih so veliko govorili, bodo uredili z odlokom, po katerem jih bodo razvrstili v tri različne kategorije in tiste, ki so postavljene na kmetijsko in gozdarsko zanimivih področjih, tudi odstranili. Prav gotovo pa bo pomemben korak napravljen s sprejetjem prostorskega plana občine. Še vrsta nalog čaka delovne ljudi in občane radovljiške občine, čeprav se danes lahko s ponosom ozrejo na prehojeno pot razvoja. Družbeni standard je nedvomno večji in vidnejši iz leta v leto, ob nadaljnji aktivnosti delovnega človeka in občana na vseh področjih pa se občini obeta še hitrejši in bogatejši razvoj. Ob 5. avgustu, prazniku občine Radovljica, najiskreneje čestitajo delovnim ljudem in občanom skupščina občine in družbenopolitične organizacije in jim želijo še veliko delovnih uspehov! S Pekom praznuje vsa tržiška občina Tržiški čevljarji ne omagajo Ob 75. obletnici bo imel Peko že blizu 4000 zaposlenih — Tri glavne naloge ob jubileju — Kvalitetna proizvodnja terja tudi kakovostno prodajo — Sodelovanje z vsemi večjimi proizvajalci obutve — Se več izvoza — Temeljne organizacije zrele samoupravne enote — Čestitke ob 75. obletnici Peka TRŽIČ — Čeprav je »osebna izkaznica« največjega tržiškega delovnega kolektiva že marsikomu znana, jo je kjub temu vredno osvežiti in dopolniti z novimi podatki. Tovarna obutve Peko Tržič bo vsak trenutek združevala že 4000 delavcev, organiziranih v osmih temeljnih organizacijah združenega dela in samoupravni skupnosti skupnih služb. Peko planira dnevno izdelavo 12.500 parov obutve, okog 9000 parov gumijastih podplatov in 11.000 parov podplatov iz poliuretana. Razen tega se v temeljnih organizacijah združenega dela Poli-uretan in Gumoplast lotevajo tudi proizvodnje še nekaterih drugih izdelkov, ki niso namenjeni izključno obutveni industriji. Peko planira za letos 2.481,000.000 novih dinarjev celotnega prihodka in 540.000.000 dinarjev dohodka. Ko so v delovnem kolektivu konec maja ocenjevali uresničevanje letnega plana, so ugotovili, da so že dosegli skoraj 39 odstotkov letno planiranega celotnega prihodka, 42,5 odstotka dohodka in dobrih 43 odstotkov z letnim planom predvide- nega čistega dohodka. Se posebno so veseli zadnjega podatka, pa tudi nad drugimi se v Peku ne morejo pritoževati. To je obenem tudi izreden prispevek k praznovanju 75. obletnice delovnega kolektiva, ki je združeno s proslavljanjem letošnjega 5. avgusta, praznika tržiške občine. V lani zgrajenem poslopju je Peko uredil tudi sodoben obrat družbene prehrane, kije med najlepše urejenimi na Gorenjskem Točno uresničevanje dogovorov Delovni kolektiv Peka je ob praznovanju 75. obletnice obstoja tovarne sprejel delovne obveze, ki bodo zanesljivo prispevale k še večji uveljavitvi organizacije združenega dela. K prvi nalogi sodijo boljša kvaliteta obutve, komercialni videz izdelka in vabljivost. V Peku menijo, da bi morali upoštevajoč bogato tradicijo in veliko ponudbo, ki tako pri nas kot po svetu presega popra-ševanje, izdelovati takšno obutev, ki se bo razlikovala od poprečne druge obutve. Za Peko je pojem kvalitete širok. Ne obsega le funkcionalnosti, ki je nujna za vsako obutev, temveč tudi aktualnost, modnost, pravočasnost dobave in kvaliteten ter sodoben način ponudbe, oziroma prikaz potrošniku. Zato letos usmerja Peko svoja prizadevanja predvsem v doseganje boljše kvalitete izdelka in v točnejše uresničevanje pogodbenih obveznosti za domači in tuji trg. Peku je zaradi takšne usmeritve v letošnjih petih mesecih uspelo povečati proizvodnjo za 5 odstotkov, precejšen napredek pa beležijo tudi pri izvozu na konver- tibilno področje. Fizični obseg izvoza se je do konca maja povečal v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za 8 odstotkov, vrednostno pa je izvoz poskočil za 57 odstotkov na osnovi dolarskega izračuna. Druga naloga, sprejeta ob 75. obletnici Peka, je povečevanje izvoza na zapad. Takšna usmeritev je nujna zaradi deviz, potrebnih za uvoz nekaterih pomembnih materialov. V Peku računajo, da bodo letos z izvozom presegli potrebe po uvozu, kar bo izreden uspeh. Pogoji zanj tičijo v dosedanjih uspehih pri izvozu in v napovedih, ki so realne. Uveljavitev na zahtevnem zahodno-nemškem trgu krepi konkurenčno sposobnost izdelkov Peka, obenem pa je to tudi prispevek k ugodnejši zuanjetrgovinski bilanci slovenske usnjarskopredelovalne industrije. Ta panoga je šesti najpomembnejši slovenski izvoznik s 6,6 odstotka celotnega republiškega izvoza, pri uvozu pa predstavlja ta panoga pičel odstotek vsega slovenskega uvoza, kar je ugodno razmerje in k temu prispeva Peko pomemben delež. Kvalitetna proizvodnja terja tudi dobro prodajo Tretja skupina nalog je vezana na investicijsko področje, ki je že nekaj let usmerjeno v širjenje prodajnih površin in k uvajanju novih načinov prodaje. S tako usmeritvijo Peko uresničuje dogovor, da mora biti kvaliteten proizvod tudi na primeren način ponujen potrošniku. Zato ni slučaj, če se odloča Peko za večje prodajne enote, ki omogočajo široko izbiro, obenem pa tudi ponudbo do- polnilnih programov in proizvodov. Ljudje želijo danes čim več kupiti na enem mestu in tak način prodaje to omogoča. Upoštevajoč še dizajn, je to doseganje evropske ravni prodaje usnjenih izdelkov. Peko računa, da bo letos v tem smislu preurejena prodajalna v Celju, jeseni pa bo nared nova tovarniška prodajalna v Bistrici pri Tržiču, ki bo urejena kot primer, kako organizirati in ure- diti prodajo na sodoben način. Razen prodajalne v Bistrici, kjer bodo na voljo izdelki Peka in blago usnjene konfekcije ter galanterije in obutev z napako, se pripravlja Peko v skladu z revitalizacijskim programom starega Tržiča tudi na obnovo obeh prodajaln v Tržiču. Postali bosta specializirani za prodajo posebnih vrst obutve, vzorcev-uni-katov in čevljev, za katere vlada še posebno zanimanje. V prodajalni bodo še posebno radi zahajali ljudje, ki imajo težave z obutvijo, na voljo pa bodo tudi moški čevlji med številkama 46 in 49 ter ženske številke 40 in več. V prodajalnah v mestu bodo prodajali obutev velikosti 34 in 35 ter še nekatere druge zanimivosti. V Peku upajo, da takšen posebni program ne bo le upravičil obstoj obeh prodajaln, temveč bo celo povečal zanimanje pri potrošnikih. Iz pisem, ki vsak dan prihajajo v tovarno, Peko sklepa, da je precej ljudi, ki jim konfekcijske številke obutve ne ustrezajo. Novih vlaganj sta stalno deležni tudi proizvodnja in tehnologija. V Peku bo kmalu zaposlenih 4000 delavcev. Organizirani so v osmih temeljnih organizacijah združenega dela in samoupravni skupnosti skupnih služb. Dve temeljni organizaciji delujeta tudi v Ludbregu na Hrvatskem, kjer ima Peko svojo tovarno Budućnost. — Foto: F. Perdan Peko bo od letos dalje bogatejši za precej nove opreme, ki bo delno nadomestila staro in iztrošeno, hkrati pa bo prispevala, da bosta kvaliteta in videz obutve boljša in privlačnejša. Tudi to je del letnega poslovnega in proizvodnega sporazuma, ki še posebej opozarja, da kaže hkrati z razvojem izdelovanja obutve bogatiti tudi vzporedni proizvodni program in krepiti orodjarno ter razvojne službe. Le tako bo lahko uresničen srednjeročni program. Za zdaj teče po predvidevanjih. Se posebno vzpodbudni so zadnji uspehi v orodjarni. Trajnost poslovnega sporazumevanja TOVARNA OBUTVE TRŽIČ Pekovo poslovanje je odprto. Tovarna ima kooperacijske odnose s skoraj vsemi večjimi proizvajalci obutve v Jugoslaviji, ki dopolnjujejo Pekov program obutve za industrijske prodajalne v Jugoslaviji, istočasno pa sodelujejo tudi v izvozu. Računajo, da bodo kooperanti povečali izvoz Peka za okrog 30 odstotkov! Prav tako je pomembno, da dolgoletni kooperantje Peka že dolgo ne poslujejo več na osnovi kupoprodajnih pogodb, ampak na osnovi samoupravnih sporazumov o poslovnotehničnem sodelovanju. Sporazumi opredeljujejo trajnost odnosov, njihova velika vrednost pa je v skupnem planiranju, delitvi rizikov in skupni skrbi za uspešnost poslov, ki se ne ustvarjajo samo doma ali na tujem trgu, temveč na obeh straneh. Tozdi gospodarijo odgovorno Osem temeljnih organizacij združenega dela, od katerih sta dve v tovarni Budučnost v Ludbregu na Hrvatskem, je bilo oblikovanih pred štirimi leti. Zaživele so kot zrele samoupravne enote. Ni pomembno le dobro poslovanje, temveč je izrednega pomena spoznanje, da delavci v teh temeljnih organizacijah vedno bolj določno in odločno izražajo in uveljavljajo svoje interese in da znajo svoje ravnanje prilagajati skupnim potrebam in ciljem. Ob takem delu so jim rezultati bližji in odločitve neposrednejše. Doseženo stanje ni končno. V Peku bodo v prihodnje predvsem »pilili« sedanje odnose in oblikovali merila za odnose in sodelovanje med delavci v temeljni organizaciji na eni in med temeljnimi organizacijami na drugi strani. Kvantifikacija prispevkov in uspešnosti dela posameznikov in temeljnih organizacij je zapleten in dolg proces, ki so ga v Peku pogumno začeli in so ga trdno odločeni tudi dokončati. Kot »rdeča nit« se stalno izpostavlja načelo solidarnosti in misel o zagotovitvi enakih možnosti pri pridobivanju dohodka tako posameznika kot vsake temeljne organizacije posebej. Le trg, kjer možnosti in pogoji za vse TOZD niso enaki, ne ponuja pogojev za uresničitev tega cilja. Pot za to je enotno vrednotenje opravil in merjenje uspešnosti dela na osnovi naprej določenih normativov porabe materiala in časa ter dobro planiranje. S tem bodo ustvarjeni enaki pogoji za ustvarjanje dohodka, strokovno delo pa dobiva tudi politično vsebino. Delovna skupnost Peka lahko zadovoljna praznuje 75. obletnico obstoja podjetja. Vsa leta je kolektiv zavzeto in odgovorno uresničeval plane in tega ne misli tudi v prihodnosti opustiti. Da delo ni bilo zaman, pričajo številne pridobitve, od množice stanovanj za delavce, modernih strojev, objektov družbenega standarda, do prispevkov družbeni skupnosti, za katere Peko ni bil nikdar gluh. Zato iskrene čestitke delovnim ljudem in občanom tržiške občine za praznik, enako pa velja za vse sodelavce, potrošnike in občane Gorenjske! Tovarna obutve Peko Tržič, ustanovljena pred 75 leti, bo jutri proslavila svoj jubilej hkrati s praznovanjem tržiškega občinskega praznika. Že zunanji videz pove, da je tovarna notranje dobro organizirana. - Foto: F. Perdan Petek, 4. avgusta 1978 7. stran G Lr A 8 LIP Bled, lesna industrija Naših trideset let T IP Bled je prerasel iz starih žagarskih obratov v tridesetih letih razvoja v pomembno delovno organizacijo, ki se uveljavlja tudi na zahtevnem tujem tržišču. LIP Bled čestita ob občinskem prazniku vsem občanom in delovnim ljudem radovljiške občine ter poslovnim sodelavcem V* Letos so zelo slovesno praznovali v Lesno industrijskem podjetju Bled 30-letnico ustanovitve. Ob tej priložnosti so orisali prehojeno pot razvoja, pot dela, naporov in doseženih rezultatov Razvoj žagarske industrije mal P°nlem?)n?e8m kot P gradbeni dežele tudi Je« kot^ ^ ^a L^por^nin in požga-1 freba jih je bilo obnoviti, mb' X. na tudi poskrbeti, da so obeDelPl rorame vključe-5 ^ tudTzasebnTUstniki gozdov, vali tuoi gozdno go- Te*?r«tvo*e "e leta 1948 razde-apodaratvo j ; m ^ko E Ble" ln GOZdn° ^daratvo Bled. Razumljivo je, da so bili alpski gozdni predeli tedaj še mnogo bolj nedostopni, delovni pogoji težki, zato je bilo treba na novo zgraditi vse objekte do cest in žičnic. Tedaj so se morali delavci odreči marsičemu, da je podjetje stopalo korak za korakom k boljši modernizaciji, mehanizaciji, zato, da so gozdovi končno postali bolj dostopni, žage urejene, da se je širil avtomobilski park in da so se venomer izboljševali tudi delovni pogoji. Razvoj lesne industrije Vsi obrati LIP Bled so bili za-* Zh opremljeni z izrabljenim. stareiL "h ]e bilo obnoviti. strfji,Homa?a vse obrate: v Bohinj-Tako domam v^. ^ Sote8ki, na ski u! Beli na Rečici, v Gorjah, Bohinjski Bel«. n { h na Lan. v ^Todnar^n drugod. Tedaj COVI>Tavci delali v več enotah, tako v 80 ^henern oddelku, v transportnih J*jJJv vzdrževanju, v preskrb, m ekonomiji obmo^J3 zgradili V vseh predelih IT v letih 1948 do 1952 20 kilometrov gozdnih zgradili -n v2 kilometrov kami°hnovili v kamionske. Gradili so P0,11 ^"stanovanjske barake, men-dela tfgovine, poslopja žičnice . ze, tTf Domembna je mla gradnja Najbolj P«" ste Bohinjska B.stn-kamionsKe ca — Rovtarica, ki je povezala obrat v Bistrici z Jelovico. Ze v samem začetku sta se razvijala dva centra: Bohinj in Bled zaradi neposrednega surovinskega zaledja Jelovice in Pokljuke. Nadaljnja predelava žaganega lesa se je po tradiciji usmerila v izdelavo zabojev in ladijskega poda. Ko pa so v podjetju položili temelje samoupravljanju, je politika razvoja smeri končne predelave še bolj zaživela. Nato so sledila obdobja, ko so morali zaradi manjše sečnje usklajevati žagarske zmogljivosti in tudi več žag zapreti, nekatere pa so v kasnejšem obdobju obnovili in jih usposobili za moderno in večjo proizvodnjo. Večje zmogljivosti V obratu v Mojstrani so najprej proizvajali opremo za avtomatska kegljišča, nato pa so obrat temeljito obnovili za proizvodnjo vhodnih in garažnih vrat; v Bohinjski Bistrici so začeli s poskusno proizvodnjo iso-span oblikovnikov zato, ker si je podjetje prizadevalo, da nudi tržišču gradiva in celo paket materialov za stanovanjsko gradnjo, po drugi strani pa so rešili vprašanje kosovnih odpadkov žage in predelovalnih oddelkov. Odprli so trgovino na Rečici, nato še eno v Zagrebu in v Murski Soboti. Večja proizvodnja, večje po-praševanje tržišča in kvaliteta so terjali znatno večja vlaganja, rekonstrukcije in modernizacije v prav vseh Lipovih obratih. V tridesetih letih obstoja znaša skupna proizvodnja iglavcev milijon 12.000 kubičnih metrov, žagan les listavcev 1600 kubičnih metrov, opazne plošče 176.000 kubičnih metrov, izdelali so skoraj milijon in pol vratnih kril, 600.000 kosov kompleksnih vrat, 14.000 kosov garažnih vrat, 95.000 kubičnih metrov ladijskega poda in oblog, 3000 kubičnih metrov panelnih plošč, 8700 ton lesne volne, 170 ton lesne vrvi, 9000 ton lesne moke, 6000 kubičnih metrov montažne zgradbe v delih, 118 stez avtomatskih kegljišč, 2 milijona 800,000 kosov iso-spana, 93.000 kubičnih metrov nabojev in palet, 71.000 kosov pohištva, 5000 kosov sistema MIKO. Rast izvoza Danes LIP razpolaga s 3().(KK) kvadratnimi metri delovnih prostorov ter 7336 kvadratnimi metri pokritih skladišč. Precej proizvodnje tudi izvažajo že od vsega začetka. Predvsem opazne plošče so glavni izvozni izdelek, po kvaliteti znan kot eden najboljših v Evropi. Do danes so izvozili že več kot 4 milijone 600.000 kvadratnih metrov opaznih plošč, izvažajo pa tudi vrata ter ostale izdelke. Medtem ko so v začetku izvažali le žagan les, izvažajo danes številne visokokvalitetne izdelke. Povsod so zaželeni, cenjeni in upoštevani, tako v Švici, Zahodni Nemčiji, Avstriji, Italiji, Grčiji, v Združenih državah Amerike in drugod. Samo letos so izvozili že več kot 600 vagonov blaga. Skrb za delavca LIP Bled, ki sodi med najbolj uspešne in pomembne organizacije radovljiške občine, si ni le prizadeval za večjo proizvodno rast, temveč je nenehno skrbel tudi za uveljavljanje samoupravljanja. Danes je delo družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov razvejano in aktivno, delavec si je utrdil svoj samoupravni položaj in v skladu z zakonom o združenem delu resnično odloča o delitvi dohodka in o nadaljnjem razvoju delovne organizacije. Za LIP Bled nikoli ni bilo nepomembno izobraževanje, vedno so poskrbeli, da se je izobraževalo ob delu kar največ delavcev. Obenem niso zanemarjali varstva pri delu ter stanovanjske probleme zaposlenih. Ob ustanovitvi niso imeli družbenih stanovanj, danes jih imajo 132, podelili pa so 300 stanovanjskih posojil za zasebne graditelje. Družbeno prehrano so organizirali v vseh temeljnih organizacijah, razen v delovni skupnosti skupnih služb. Zdaj predvidevajo organizacijo obratne kuhinje še v tej skupnosti. Delavci se redno in uspešno udeležujejo tudi raznih športnih aktivnosti, o vseh dogodkih pa so obveščeni preko svojega glasila, ki je delavcem odprlo strani tudi za lastne misli in poglede. LIP Bled je tako delovna organizacija, ki je iz skromnih začetkov prerasla v veliko delovno organizacijo, ki ne zavzema pomembnega mesta le v občini in v lesni industriji Slovenije, temveč je znana in priznana tudi na zahtevnem tujem tržišču. cilmirci Radovljica 55 let tradicije, 30 let razvoja Alpska modna industrija Radovljica sodi danes v sam vrh jugoslovanskih proizvajalcev modnih pletenin — Dodobra se je utrdil njen položaj na tržišču — Pred petimi leti, ob njihovem srebrnem jubileju so sklenili, da bo odslej pri njih dan večji poudarek produktivnosti in modernizaciji proizvodnje — Še v naprej si bodo prizadevali, da bodo njihove pletenine res kvalitetne, modne in za vsak okus — Zlate košute, ljubljanski zmaji in številna druga odlikovanja zadnjih let potrjujejo, da so v svojih prizadevanjih tudi uspeli. Mejniki v razvoju 1973 Leto 1973 pomeni v ALMIRI posebno skrb pri izboljšanju kvalitete, posebno še v njihovem obratu težkih pletenin v Novi gorici. Zmanjšano popra sevanje po izdelkih iz shetlanda tisti čas je bilo vodilo, da se je delovna organizacija odločila za investiranje v modernizacijo tega obrata, kar je bilo nujno spričo nefunkcionalnih proizvodnih prostorov in zastarelega strojnega parka. Reorganizirana pa je bila tudi končna kontrola v šivalnici, uvedena kontrola kvalitete po strojih v pletilnici, nabavljeni instrumenti za opremo fizikalnega laboratorija. 1974 Da so bili napori v izboljšanje kvalitete umestni, se je odrazilo že v naslednjem letu na tržišču, kjer je bilo precejšnje popraše-vanje po kvalitetnih in lično izdelanih pulijih. Reklamacije so bile v letu 1974 zelo redke, kar pomeni, da so zahteve končnih potrošnikov glede kvalitete, izdelave, kreacije in glede materialov zadovoljene. Poslovno leto 1974 je leto hitrega naraščanja cen in stroškovne inflacije ter zmanjšanje izvoza, je pa tudi leto, v katerem je ALMIRA dosegla lepe rezultate in naredila prelomnico v samoupravljanju. Naloge za izboljšanje poslovnosti so konkretizirane z v tem letu sprejetim stabilizacijskim programom. To leto je bila urejena tudi družbena prehrana delavcev v obratu v Radovljici. ALMIRA je bila v radovljiški občini prva, ki se je samoupravno organizirala. V okviru delovne organizacije sta bili konstituirani TOZD Proizvodnja pletenin Radovljica in TOZD Proizvodnja pletenin Nova gorica ter TOZD Industrijska prodajalna. Za opravljanje skupnih nalog pa delovna skupnost Skupnih služb. 1975 V letu 1975 je poleg izredno dinamičnega leta, glede možnosti prodaje pletenin, bilo obravnavano tudi področje samoupravne preobrazbe. Najvišja stopnja zavesti se je izkazala ob referendumu za priključitev obrata TIP - TOP k ALMIRI. Delovni kolektiv ALMIRE ob občinskem prazniku Radovljice in Tržiča čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem Tako je ALMIRA ob prazniku dela, 1. maju, dobila nov TOZD, TOZD Proizvodnja pletenin Bohinj. Močno podporo je imela v vseh političnih, samoupravnih in upravnih krogih v ALMIRI v letu poprej sprožena akcija za stabilizacijo in izboljšanje gospodarjenja, ki je vsekakor vplivala na rezultate poslovanja v tem letu. Čeprav je bila količinska proizvodnja v letu 1975 višja od proizvodnje iz predhodnega obdobja, število napletenih in skonfekcioniranih pletenin se približuje milijonu, plan v celoti ni bil dosežen. Na trgu se pojavlja močna konkurenca zaradi zapiranja vzhodnega trga. Le dobra kvaliteta in kreacija sta tisti, ki omogočita ALMIRI obdržati renome. Koncem leta je bil, tudi z namenom, da bi bila tekstilna industrija deležna dobrega planiranja v širšem družbenem prostoru, sprejet srednjeročni program ALMIRE za obdobje 1976-1980. 1976 Leto 1976 je leto pomembnih samoupravnih dosežkov na eni strani, na drugi pa leto velikih gospodarskih preskušenj v širšem družbenem prostoru. Izjemen dogodek za vse delovne ljudi naše družbe je v novembru sprejet zakon o združenem delu. Z njim se pričenja nova perspektiva razvoja samoupravnih odnosov; dana so zagotovila, da proces samoupravljanja ne bo tekel nenačrtno. V tem letu, za katerega je značilno zaostajanje gospodarske aktivnosti v prvem polletju in postopno oživljanje v drugem, se je tudi ALMIRA znašla v mnogo težjih pogojih gospodarjenja predvsem zaradi močnega povečanja ponudbe trikotaže na domačem trgu, ker je izvoz na vzhodna področja zmanjšan; zaradi uvoznih težav so bili predvsem v začetku leta zastoji zaradi problematične preskrbe s surovino, kar je tudi ALMIRO prisililo, da se je preusmerila na domače preje. Uveljavljen je bil nov sistem ugotavljanja dohodka po naČelhV plačane realizacije, uveljavljen je bil zakon o zagotovitvi plačil, ki je vnesel finančno disciplino, povečal likvidno sposobnost, povzročil pa povečanje zalog gotovih izdelkov. To leto je bila tudi investicijska dejavnost, predvsem zaradi uvoznih omejitev, minimalna. Na pozitivne rezultate ALMIRE so v tem letu, poleg naporov za znižanje stroškov, vplivali učinki nekaterih akcij, pričetih že pred leti: — pokazali so se prvi uspehi po uspešno speljanem sanacijskem programu v letu 1975 priključene TOZD Bohinj in — sprememba dobavitelja shetlanda v letu 1975 in s tem doseženo znižanje nabavne cene ter sprememba plačilne valute. Vse to se je pozitivno odrazilo v letu 1976. 1977 Leto 1977 se razlikuje od leta poprej po tem, da ni bilo izrazitega zastoja prodaje, čeprav se močno čuti nesorazmerje med upadajočim popraševanjem in naraščajočo ponudbo pletenin: izvoz se zmanjšuje, izgube so nekatere proizvajalce trikotaže prisilile k razprodajam zalog, kljub zasićenosti se še vedno odpirajo nove zmogljivosti za proizvodnjo trikotaže predvsem na nerazvitih področjih SFRJ. In še en vzrok: moda zahteva jeans in safari, te nove bombažne tkanine pa spodrivajo trikotažo na trgu. Vzroki za to, da gospodarski načrt v pretekelm obdobju v ALMIRI ni bil v celoti uresničen, so v administrativno omejenem uvozu in izvoz je zaradi mednarodne konkurence, na Vzhodu pa zaradi zamrznjenih cen, povsem nerentabilen in jersev proizvodni program je postal tržno problematičen. Zato je bil tudi v ALMIRI izločen. Preteklo leto pa je ALMIRI poleg težav prineslo tudi uspehe: — na sejmih mode so ponovno osvojili najvišja priznanja za kvaliteto, uporabnost in modnost. Potrošniki Beograda so jim prisodili posebno priznanje. Osvojili so novo tehnologijo s super-vvash efektom. Poslovno leto so sklenili tako uspešno, da jim je omogočilo delitev iz ostanka dohodka, občutno pa se je povečala tudi akumulacija. Za izvajanje tržnih in razvojnih funkcij je bila formirana TOZD Commerce in za člane kolektiva in svojce so v Radovljici pričeli s pripravo kosil. In sprejeli so vrsto samoupravnih aktov, kot temelj za razvijanje družbeno ekonomskih odnosov na podlagi skupnega prihodka. Osvajanje tehnologije V poslovnem letu 1973 se je struktura osnovnih sredstev nekoliko spremenila in to na račun večjih vlaganj v opremo. Tako je bil v tem letu urejen obrat za kemično čiščenje in valjkanje pletenin, nabavljenih je bilo precej pletilnih strojev (skupno 26), raznih šivalnih strojev za povečanje zmogljivosti in odpravo ozkih grl (skupno 34), urejen je bil medfazni transport z nabavo 46 voznikov, nabavljen kosma- tilni stroj, stroja za paranje in dva za označevanje všitkov in našitkov. V letu 1974 so glavna investicijska vlaganja namenjena proizvodnji v Novi gorici. Zgrajena je bila nova proizvodna hala in urejena lastna prodajalna. Za ta obrat je bilo nabavljenih tudi 10 polavtomatskih pletilnih strojev in šivalni stroj za šivanje obrob. Leta 1975 so modernizirane šivalnice. Za pletilnico v Radovljici sta bila nabavljena dva krožna pletilna stroja Bentlev. Znatna sredstva so bila pa namenjena tudi vzdrževanju. Leto 1976 je po investicijah sila skromno. Vse pa so financirane skoraj v celoti iz lastnih sredstev. To leto je v šivalnici TOZD Radovljica za proizvodne delavce uveden integralni sistem merjenja dela z namenom, da bi se povečala produktivnost in vzpostavile enotne osnove za nagrajevanje po delu. Leto 1977 je spet leto vlaganj v opremo: kar 94 odstotkov vseh investicij zajema. Za TOZD Radovljica je bilo nabavljenih 5 pletilnih strojev FRJ. S tem je bila omogočena delna ukinitev nočnega dela za žene. Za TOZD Nova gorica pa je bilo za modernizacijo pletilnice nabavljenih 6 pletilnih strojev MCV. V tem letu je bil zaključen projekt ISMD. Izdelani so bili novi časovni standardi za likanje, šivanje in adju-stiranje. V pripravi pa so standardi za krojenje. Z uvedbo ISMD se je dvignila produktivnost za 9 odstotkov. V decembru so z uvedbo integralnega sistema merjenja dela pričeli tudi v TOZD Bohinj. Delavci v Almiri Slabših poslovnih rezultatov v nekaterih letih je v ALMIRI prav gotovo kriva tudi huda fluktuacija. Tako je v letu 1973 odšlo iz ALMIRE 64 delavcev, na novo pa se jih je zaposlilo 109. Od skupnega števila delavcev, ki so zapustili to delovno organizacijo, je kar 9 kvalificiranih in 8 delavcev s srednjo strokovno izobrazbo. Medtem ko so tehnična opremljenost iz leta v leto vidno z bolj-šuje, pa to ne moremo trditi za kadrovsko strukturo. Za zboljšanje takega stanja je tudi ALMIRA podpisala Družbeni dogovor o izobraževanju in kadrovski politiki občine Radovljica. V letu 1973 je bil tudi dokončno izveden sistem analitske ocene delovnih mest, ki pa se glede na potrebe dopolnjuje. Institut za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani si je izbral ALMIRO kot vzorčno delovno organizacijo pri raziskavi politike razvoja strokovnih kadrov v gospodarstvu. Migracijska gibanja so se v letu 1974 precej umirila, v veliki meri tudi zato, ker so se tudi v ALMIRI osebni dohodki dvignili. Kvalifikacijska struktura pa se ni spremenila in tako še vedno preko polovice zaposlenih nima kvalifikacije. Delovna organizacija namenja vsako leto precejšnja sredstva rednemu štipendiranju in izobraževanju ob delu. V tem letu so bili delavci sistematično uvajani v delo in to preko instrukcijskega oddelka, ki je bil prejšnje leto formiran. V letu 1975 se migracija skoraj dokončno umiri ... Se vedno pa se v delovni organizaciji čuti pomanjkanje moške delovne sile, predvsem za priučitev v pletilce na Cotton pletilnih strojih. dimno V šolskem "letu 1975/76 je ALMIRA štipendirala 23 rednih in izrednih študentov na visokih (7), višjih (5) in srednjih šolah (11). Število vajencev pa se je spet znižalo. Od skupnega števila zaposlenih je v letu 1976 v kolektivu 711 žensk in 86 moških. Srednjeročni program ALMIRE predvideva 3-odstotno letno zboljšanje kadrovske strukture. V tem letu je ALMIRI to uspelo. Ob koncu lanskega leta pa šteje kolektiv ALMIRE 792 delavcev. Obveščanje delavcev v ALMIRI poleg ustaljenih načinov, to je oglašanja na oglasnih deskah in po zvočniku, ter informiranja preko glasila delovne organizacije, poteka tudi preko Informatorja, ki izhaja po potrebi. Poleg seznanjanja o sklepih samoupravnih organov, služi tudi kot tribuna za razlago strokovnih služb o problemih poslovanja in gospodarjenja. Nagrajevanje delavcev ALMIRE ureja samoupravni sporazum o merilih in osnovah za ugotavljanje delovnega^ prispevka, ki je osnova pri delitvi sredstev za OD. Za vrednotenje delavčeve učinkovitosti se upoštevajo trije kriteriji: količina dela, kvaliteta dela, uspešnost pri uporabi sredstev. Ta sistem pa je le prehodna oblika nagrajevanja in prvi način pri izgradnji takega sistema, ki bo resnično spodbujal prizadevanja za dosego čimbolj ših delovnih rezultatov. OS NAGRADE IN PRIZNANJA BEOGRAD 1968 zlata košuta 1971 diploma 1972 diploma 1973 zlata košuta 1975 zlata košuta 1976 2xzlata košuta 1977 2xzlata košuta 1977 priznanje mladih potrošnikov LJUBLJANA 1972 ljubljanski zmaj 1974 diploma 1975 diploma 1976 diploma 1977 ljubljanski zmaj 1978 diploma MODEFEST 1972 srebrni modefest 1975 srebrni modefest 1976 zlati modefest ČSSR 1978 zlata lenta VIII. mediteranske igre MIS '79 Dušan Humer Največja 9. stran GLAS Srečanje neuvrščenih v Beogradu športna prireditev doslej ^g^_"speh v Be<>gradu Split, mesto pod Marjanom, bo prvič v zgodovini mediteranskih iger gostil najboljše športnike in športnice iz Alžirije, Egipta, Francije, Italije, Libanona, Libije, Malte, Monaka, Maroka, Sirije, Španije, Tunisa, Turčije in Jugoslavije. Pokroviteljstvo nad to doslej največjo športno manifestacijo v Jugoslaviji je prevzel predsednik SFRJ maršal Josip Broz Tito. Gostitelj, Split, pričakuje, da se bo osmih iger udeležilo nad 4000 tekmovalcev in tekmovalk ter okoli 1500 novinarjev. Vsi novi objekti, ki bodo zgrajeni za igre morajo biti nared do 1. junija prihodnjega leta. MIS bo namreč od 15. do 29. septembra leta 1979. Doslej so bile mediteranske igre leta 1951 v Alek-sandriji, leta 1955 v Barceloni, leta 1959 v Bejrutu, leta 1963 v Neaplja, leta 1967 v Tunisu, leta 1971 v Izmiru in leta 1975 v Alžiru. Tu so Splitčani dobili tudi organizacijo osmih iger. MIS '79 pa ne bo samo v Splitu, temveč tudi v Makarski, Trogirju, Sinju, Omišu, na Hvaru, Šibeniku, Supetaru in Zadru. Spasojević v troskoku, Vera Nikolić je bila najhitrejša v teku na 800 in 1500 m, Milena Leskovac v teku na 100 m zapreke, Snežana Hrepevnik pa je ponovno zmagala v skoku v višino. Nastopili so tudi judoisti. Zmagali so Dragomir Vujkovič v srednji kategoriji, Goran Žuvela v poltežki ter Slobodan Kraljević v srednji kategoriji. Prva je bila tudi moška gimnastična reprezentanca, Brodnik je zmagal v mnogoboju in bil prvi na krogih in bradlji. Minski Fabri je osvojil zlato v jadranju »FIN«. Tudi plavalec Nenad Miloš je bil najhitrejši na 100 m hrbtno, Ana Boban pa na 100 m kravi pri ženskah. Zlato v boksu so osvojili še Boško Marinko v muha, Karlo Oović v bantam. Sre- JUGOSLOVANI NA MI V naših dveh zapisih doslej pred osmimi mediteranskimi igrami MIS •79 smo vam predstavili mesto Split, njegovo industrijo ter njegovo bogato kulturno dediščino. Pred vami smo razgrnili vso zgodovino sedmin organiziranih mediteranskih iger. Ta zapis pii ne moremo končati brez pregleda uspehov in osvojenih odli-čij na šestih mediteranskih igrah, saj vam je že znano, da se drugih v Barceloni leta 1955 Jugoslovani nismo udeležili. Na prvih igrah v oktobru leta 1951 v Egiptu je od naših športnikov sodelovalo le osemnajst atletov. Ti so se iz Egipta vrnili s petnajstimi kolajnami, od tega so bile tri zlate, pet je bilo srebrnih in sedem bronastih. Med temi osemnajstimi atleti se le dva nista dokopala do tretjega mesta, da bi se lahko okinčala z medaljami. Prve tri zlate so osvojili Božidar Djuraškovič v teku na 3000 m z zaprekami, Boris Brnad je bil prvi v skoku v daljavo, Branko Draganid pa je zmagal v metu kopja. Bejrut leta 1959 je bil prizorišče tretjin iger. V dvanajstih športnih panogah je tu nastopilo že petdeset naših reprezentantov. Domov so se vrnili že z osemindvajsetimi odličji. Enajst je bilo zlatih, devet srebrnih in osem bronastih. Tu so zlato dobili atleti Viktor Šnajder v teku na 400 m, Krešomir Račič v metu kladiva ter desetorobojec Jože Brodnik. Košarkarji Gozdič, Daneu, Dragoje-vid, Djurič, Kandus, Miler, Minja, Radonič in Troskok so prvič stopili na prvo stopnico zmagovitega odra. In v Bejrutu smo tudi Gorenjci po zaslugi Kranjčana Vlada Brinovca in Janeza Kocmurja slišali jugoslovansko himno. Vlado in Janez sta ^^r-\|i+ 1CT7Q namreč bila zmagovalca v plavanju. Iv7/ v2 Steva Horvat je osvojil zlato v roko-borbi grško-rimskega sloga v vel ter Dopolnilu že k obstoječi športni dvorani na Oripah kanleTo^rZ V iVZZZ2" ffl'"^ P**™'™ "' ,„/,,,/,/ G0O kategoriji. Lončar je bil zlat v streljanju z MK puško v ležečem položaju. Enak uspeh pa je dosegel tudi Čuk v olimpijskem meču. Tudi vaterpolisti Arneri, Cipci, Čukvas, Ježić, Kačič, Katušić, Nardeli, Radan, Radonjić, Stanišič, Šimenc so bili prvi. Leta 1963 so bile igre v Neaplju. Tu so se športniki iz trinajstih držav borili v sedemnajstih športih. 110 jugoslovanskih športnikov je osvojilo deset zlatih, enajst srebrnih in dvanajst bronastih kolajn. Zlato so med posamezniki osvojili Roman Lešek v skoku s palico, Dako Radoševič v metu diska, Zdravko Bezjak v metu kladiva. V Neaplju je začel blesteti tudi Miro Cerar. Bil je prvi v mnoeoboiu. zlat pa tudi na konju z ročaji. Zato so osvojili ponovno vaterpolska reprezentanca, odbojkarji in rokoborci v grško-rimskem slogu. Prva sta bila v lahki kategoriji Bra-nislav Martinovič. Peter Cucić pa v srednji. Teniška dvojica Jovano-vič-Pilič je bila zlata med pari, zlato pa so osvojili tudi Štagljar, Gube-rina in krmar Volčič v dvojcu s krmarjem. Kar šestintrideset kolajn so jugoslovanski reprezentantje leta 1967 iz Tunisa prinesli v domovino. Prvič so nastopile tudi ženske. In že v Tunisu je bila atletinja Snježana Hrepevnik zlata v skoku v višino. Najuspešnejši naš tekmovalec je bil Miro Cerar, ki je osvojil šest odličij. Bil je prvak mnogoboja, na konju z ročaji in na bradlji. Nenad Kuridja je z zmagal v plavanju na 100 m delfin, uspešni pa so bili ponovno rokoborci grško-rimskega sloga. Stevan Horvat je bil nepremagljiv \ lahki kategoriji. Ponovno tretjič* zapored so bili prvi vaterpolisti, košarkarji pa so osvojili drugo zlato. Tudi odbojkarji niso zatajili, saj so bili že drugič prvi. Rekord po osvojenih medaljah pa so naši športniki dosegli na šestih igrah leta 1971 v Izmiru. Domov so se vrnili kar s sedemdesetimi odličji. Od tega je bilo petindvajset zlatih, dvaindvajset srebrnih ter triindvajset bronastih. Zlati so bili Milan tan Damjanovič v lahki, Milan Ne-nadić v velter ter Josip Ćorak v poltežki kategoriji. Med strelci je bil najuspešnejši Zdravko Milutinovič. Bil je prvi v streljanju z MK puško v trostavu ter v olimpijskem meču v ležečem položaju. Četrto zlato so osvojili vaterpolisti, tretje pa košarkarji. Prvič je nastopilo tudi nogometno moštvo in že takoj osvojilo prvo mesto. Na zadnjih mediteranskih igrah leta 1975 v Alžiru so se najboljši jugoslovanski športniki borili v atletiki, kolesarstvu, boksu, dviganju uteži, jadranju, judu, košarki, sabljanju, nogometu, plavanju, rokometu, rokoborbi, skokih v vodo, streljanju, tenisu in vaterpolu. Tudi tu izkupiček osvojenih medalj ni bil slab, saj so osvojili petindvajset zlatih, sedemnajst srebrnih in devetnajst bronastih. Tega leta so z zlatimi medaljami jugoslovanski šport obogatili atleti Joško Alebić, Milovan Savić, Boško Božinovič, Bori-slav Pišić ter moška štafeta 4 X 100 metrov z ovirami in Nenad Stekić, Ivan Ivančič, Žarko Primorac, Srečko Štiglič ter Jelica Pavličević. V boksu sta zmagala Adam Ašinović ter Miljenko Rubelj, v judu pa Slavko Obadov in Pavle Bajčevič. Ponovno so bili uspešni rokoborci grško-rimskega sloga Sreten Damjanovič, Šabad Seidi v svobodnem slogu, moška odbojkarska reprezentanca, reprezentanca v rokometu, v odbojki — moški in ženske — ter spet vaterpolisti. Tako so na šestih mediteranskih igrah naši športniki in športnice skupaj osvojili kar dvestotriinštirideset kolajn. Vitrine jugoslovanskega športa iz teh iger krasi torej devetin-osemdeset zlatih, devetinsedemdeset srebrnih in petinsedemdeset bronastih medalj. To pa je lep uspeh, če vemo, da se drugih iger nismo udeležili. Čez dobro leto bodo igre v Splitu. Ali bomo izenačili ali pa presegli rekord iz leta 1971, ko smo osvojili .zlato, srebro in bron kar po tekočem traku. Takrat smo bili najuspešnejši s sedemdesetimi. Lahko pričakujemo, da bo padel v Splitu tudi ta rekord. Na beograjski konferenci zunanjih ministrov neuvrščenih držav je bila potrjena moč in enotnost gibanja, udeleženci pa so izrekli posebno priznanje predsedniku Titu za zgodovinsko vlogo v gibanju — Prihodnje leto septembra srečanje v Havani Beograd — Vloga in učinkovitost neuvrščenega gibanja se krepita, ideja neuvrščenosti pa se širi. Gibanje je postalo učinkovit in neodvisen mednarodni dejavnik. Neuvrščeno gibanje, začrtano leta 1961 v Beogradu, se bojuje zoper imperializem, ekspanzionizem. kolo-nializem. apartheid, rasizem, sionizem in vse najrazličnejše oblike nadvlade, obenem pa dokazuje, da je trdno odločeno kljubovati pritiskom, katerih cilj je oslabitev gibanja. Razvite države niso pripravljene prispevati k ureditvi gospodarskih problemov in skušajo vsiliti nove oblike odvisnosti manj razvitih od razvitih Spore med neuvrščenimi je treba reševati mirno brez tujih vplivov in interesov sil. da bi se še predvsem Afrika ne spremenila v novo bojišče. To so temeljni poudarki v Beogradu končane konference zunanjih ministrov neuvrščenih držav. Skupaj 86 jih je bilo v Beogradu, nad 40 držav pa je poslalo k nam opazovalce. Beograd je strnil dve tretjini človeštva, ki želi tisto, kar je srž sklepne listine. Neuvrščeno gibanje živi in sili v središče svetovnih dogajanj. Ce temu ne bi bilo tako. se v Beogradu ne bi dogovorili, da bo šesta konferenca voditeljev neuvrščenih držav septembra prihodnje leto v Havani, pred tem pa bo kopica sestankov zunanjih ministrov in članov najrazličnejših teles. Jugoslavija je s pravkar končanim Beogradom doživela kot soustanoviteljica gibanja novo priznanje, še poseben pomen pa pripisuje svet vlogi pred sodnika Tita in njegovim zaslugam za rast neuvrščenega.gibanja. Med najmočnejšimi vtisi, ki jih je zapustil Beograd, je prepričanje, da je neuvrščeno gibanje neupogljivo in zmožno se ubraniti vseh razpok, ki mu groze predvsem od zunaj. Izredno moč je pokazalo gibanje, ki je sposobno priznati tudi svoje napake in nesoglasja med posameznimi članicami. Vendar ohranja neuvrščenost tudi v takih primerih strpnost in razumevanje in prav to je motor razvoja. Deklaracija Beograda s političnim, ekonomskim in akcijskim delom to potrjuje Zato sta uspeh in izročilo beograjske konference največjega srečanja tega lela na svetu izv/.emši zasedanje generalne skupščine OZN še večja in dalekosežnejša. V času. ko je Beograd kljub že zaključeni konferenci zunanjih ministrov neuvrščenih držav še vedno žarišče živahnih političnih dogovarjanj med ministri neuvrščenih držav, svet doživlja številne pretrese. Tako vladna kriza na Portugalskem, začeta z odstavitvijo socialističnega predsednika Soaresa. še ni mimo. Opazovalci ugibajo, ali bo socialistična stranka vstopila v vladno koalicijo ali pa bo na Portugalskem zavladal predsedniški režim, kar bi pomenilo vračanje na stara pota. Portugalska negotovost zanesljivo ni posledica zadnjih nekaj tednov, ampak je slej ko prej rezultat stalnih nesoglasij med portugalskim predsednikom Kanesom in predsednikom vlade Soare-som. Boji ponovno plam t iju na vietnaiuskokampučijski meji. Kdo jih je povzročil, ni znano. Prav tako i/, poročil tudi ni zaslediti, ali se boji odvijajo na vietnamskem ali na kampuči jskem ozemlju. Znano je le. da je bilo zadnje dni na tisoče mrtvih in še več ranjenih. Najnovejše vesti pa govorijo, da je Kitajska pozvala Vietnam k prenehanju spopadov, hkrati pa nekateri kitajski časniki ugotavljajo, da je Vietnam orodje v rokah Sovjetske zveze. Karkoli je že. ponovni spopadi ne prispevajo k politični stabilnosti v tem delu Azije, prav tako pa je zaskrbljujoče, da sta sprti državi članici neuvrščenega gibanja, ki je v Beogradu doživelo veliko zmago. Med drugimi pomembnejšimi dogodki na svetu velja omeniti, da so enote redne libanonske vojske začele zasedati tista področja južnega Libanona, ki so bila pod okupacijo izraelskih sil. Vendar se je že prvi dan pohoda redne libanonske vojske na jug zataknilo. Pri mestu Kavraba so jih začeli obstreljevati pripadniki libanonske desnice, ki so ves čas zvesti sodelavci Izraela in jim je slednji celo nameraval prepustiti nadzor v Južnem Libanonu Egiptovski predsednik Sadat nadaljuje živahno politično aktivnost in ne odstopa od stališč do Izraela, ki pa prav tako. v nezadovoljstvo Američanov, vztraja pri svojem. Sadat je že Zagrozil s prekinitvijo stikov /. Izraelom. Spor bo skušal zgladiti ameriški državni sekretar Vance.ki odhaja na turnejo po bližnjem Vzhodu. In še vesti iz sosednje Italije. Tržaška federacija Komunistične partije Italije je grobo obsodila zastopnike »liste /a Trst«, ki jo podpirajo neofašisti. Komunisti opozarjajo, da je to groba kršitev demokratičnih sil v Trstu in v vsej državi. Prav tako pa se v sosednji državi utegne kmalu začeti parlamentarna razprava in raziskava primera Morove smrti. To terjajo socialisti, enakega mnenja pa so tudi krščanski demokrati in komunisti. Menda so italijanski poslanci že obupali nad počasnost jo policije. •) Košnjek TE DNI PO SVETU KOBILICE NAD AFRIKO Oblaki kobilic, ki včasih v širino merijo tudi več deset kilometrov, letos ogrožajo vse pridelke na širokem območju od zahodnoafriske obale do severne Indije. Žuželke, ki jih tudi z najsodobnejšimi sredstvi ni mogoče iztrebiti, se pojavijo vsakih nekaj let in povzročajo velikansko gospodarsko Škodo. MORSKA ELEKTRARNA V Sovjetski zvezi preučujejo projekt nove morske elektrarne, ki jo bodo verjetno zgradili v zalivu Belega morja. Elektrarna naj bi imela moč 10.000 megavatov. ki bi jo pridobivali v 200 blokih, postavljenih drugega za drugim v dolžini več kot 17 kilometrov. NOVO CEPIVO PROTI KOLERI Švedski raziskovalci so odkrili novo vakcino proti koleri, ki je popolnoma nestrupena, hkrati pa pred boleznijo varuje bolje kot dosedanje. Po uapelnih sedemletnih poskusih na živalih jo bodo zdaj preskusili tudi na ljudeh. VULKAN NA FILIPINIH Po 56 letih je nenadoma oživel ognjenik Bulosan na srednjih Filipinih. Dim in pepel bruha do 150 metrov visoko. Vulkanološka komisija na Filipinih je razglasila pas v premeru 5 kilometrov okoli ognjenika za nevarno cono. Bulosan je eden izmed desetih aktivnih filipinskih ognjenikov. NEUSPEL PRELET Britanca Christoper Davey in Don Cameron sta se pridružila skupini nesrečnikov, ki jim ni uspelo z balonom preleteti Atlantik. Vzletela sta v St. Johnu na Novi Fundlandiji. dvesto milj od Bresta pa sta se morala spustiti na oceansko gladino. 10.000 POC.REBCEV V Tarquinii je 10.000 ljudi pospremilo boksarja Angela Jacopuccija na zadnji poti. Italijanski tekmovalec za srednjo kategorijo je nedavno umrl zaradi posledic poraza proti Angležu Alanu Minterju. Nerazveseljive vesti pa prihajajo tudi iz Lausanne. Zdravstveno stanje slovite švicarske alpske smučarke Lise-Marie More-rod, ki se je pred dnevi hudo ponesrečila ? avtomobilom, še vedno zbuja skrb zdravnikov, VODIMO V PROMETNIH NESREČAH Po številu prometnih nesreč smo Ju-glasovani vsaj med prvimi v Evropi, če že ne prvi. Lani je na naših cestah umrlo 4500 ljudi. 80 odstotkov nesreč gre na račun nepazljivosti voznikov, v 17 odstotkih so bili krivi p< sicer pa slabe ceste in neustrezna v zi!a. Odvzeto je bilo približno 70.000 vozniških dovoljenj. FESTIVAL MLADfNE V Havani se je pretekli \h tek žarel 11. svetovni festival mladine in studentov, na katerem sodeluje skoraj 20.IHI': fantov in deklet iz 146 držav. Festival se bo zaključil 5'. avgusta, obsega pa različne politične kulturne, športne in druge aktivnosti. V "igo-slovanski delegaciji je okoli 200 mladih. Drugega dne festivala so naši predstavniki izvedli kulturni program. Nastopili so zbor Collegium musicum, ansambel Orce Ni-kolov, ljubljanska baletna skupina, instrumentalna skupina Igorja Savina, pop skupini Indeksi in September ter drugi. Na 28. mednarodnem Gorenjskem sejmu v Kranju od 11 do 21 avgusta 1 978 razstavljamo in prodajamo — pohištvo — gradbeni material — gospodinjske stroje — zavese, preproge — sejemske cene zaradi nižje stopnje prometnega davka — potrošniški krediti Oglasite se v hali A v paviljonu MURKA C L, A S K) stran Uspela raziskovalna naloga pionirjev 900 drevesnih velikanov STROJI POMAGAJO - Na gorenjskih poljih se žetev zaključuje. Zaradi slabega vremena se je zavlekla, kvaliteta zrna in pridelek pa bosta zaradi neurij in toče slabša. Pri žetvi se vedno bolj uveljavljajo kombajni, vendar se Je pri žetvi na šenčurskem polju, od koder je posnetek, zataknilo. Zadružni kombajn se je pokvaril in je moral na pomoč stroj Kmetijskoživilskega kombinata. Nasploh se kaže pri nas za letev prihodnja leta še temeljiteje pripraviti in se oskrbeti z mehanizacijo in rezervnimi deli zanjo. Sicer se utegne žetev zavleči 0k) - Foto: F. Perdan Dan oglarjev na Starem vrhu Turistično društvo Stari vrh nad Škofjo Loko bo v nedeljo, 6. avgusta, pripravilo že sedmo leto po vrsti etnografsko-turistično prireditev dan oglarjev. Oglarjenje je bilo v preteklem stoletju in še v začetku tega v bogatih gozdovih Starega vrha in v okolici močno razvito. Večino oglja so domačini prodajali železarskim obratom v Železnikih, kjer so ga rabili za kurjenje v plavžih, fužinah in vigencih. Po letu 1902, ko je plavž v Železnikih ugasnil, je tudi oglarstvo skoraj popolnoma zamrlo. Dandanes le še redko vidimo kuhanje oglja. Da pa to staro in zanimivo opravilo ne bi do kraja zdrsnilo v pozabo, so se turistični delavci na Starem vrhu odločili, da na dan oglarjev prikažejo obiskovalcem, kako so v teh krajih pred mnogimi leti pridobivali oglje. Po drugi strani pa je to tudi poskus, da se ta gozdarska dejavnost poživi, kajti po oglju je tudi zdaj močno popraševanje. Prireditev se bo začela v nedeljo ob 11. uri na »Grebljici«, do koder je lahko priti *z avtomobili. Parkirni prostori bodo na Grebljici in v Zaprevalu. Da pa se priti tudi z avtobusom iz Škofje Loke ob 8. uri ali ob 12.15. Iz Javor prek Cetene ravni je do Grebljice le še slabe pol ure hoda. Program dneva oglarjev pa je takle: ob 11. uri bosta obiskovalcem spregovorila predsednik turističnega društva Stari vrh in predstavnik pokrovitelja SOZD GLG, nastopili pa bodo folkloristi iz Javor in nonet mladih zadružnikov. Od 12. do 13. ure si bo mogoče ogledati delo oglarjev: pripravljanje drv, ureditev kopišča, zlaganje drv v kopi, pokrivanje kope in kuhanje oglja. Videti se bo dalo tudi koparsko orodje, bajte in nekaj značilnosti iz dela in življenja oglarjev. Od pol dveh naprej se bo prireditev nadaljevala z zabavo. Igral bo ansambel Planšarji Janeza Jeršinovca. H. J. Na Bledu veselo svatovanje Sobotna in nedeljska kmečka ohcet na Bledu bo priklicala iz pozabe stare poročne in svatovske običaje v blejskem kotu Bled — Jutri, 5. avgusta, in v nedeljo, 6. avgusta, bo živel Bled v znamenju kmečke ohceti, ki bo ponazorila stare poročne in svatovske običaje v blejskem kotu. Ohcet se bo začela v soboto (jutri), 5. avgusta, ob desetih dopoldne z vabljenjem svatov na ohcet. Prireditev bo na Griču številka 3. Ob pol štirih popoldne bo prevoz bale z nevestinega na ženinov dom na Grajsko cesto 13 oziroma k Piberču. Pred slaščičarno Ravnik bo povorka z balo naletela okrog 17. ure na šrango. Sobotni spored bo zaključen z vasovanjem, ki se bo začelo ob devetih zvečer pod Lipo na Grajski cesti. Nedeljski ohcetni spored se bo začel ob enih,, ko se bodo nevestini svatje zbrali na Grajski 13, kjer je nevestin dom, in na Želeški 7 pri Kejžarju, kjer je ženinov dom. Ženinovi svatje bodo uro kasneje krenili na kmečkih vozovih po nevesto k Piberču. Tu se bo oblikovala svatovska povorka in krenila ob treh k poroki, ki bo na otoku. Poročni obred bo ob štirih. Po poroki se bodo svatje s čolni vrnili na Ml ino. Ob pol petih bo krenila povorka po Bledu do Kompasovega doma v Ribnem, kjer bo ohcet oziroma svatovska pojedina. Začela se bo krog 17. ure. Spremljali jo bodo stari plesni običaji, svatovski ples, ples novoporočencev, snemanje venca nevesti, izročitev kuhalnice itd. Folkloristi s Koroške bodo odplesali nekaj plesov, nato pa bo za zabavo igral ansambel Nika Kraigherja. jk Poljudno znanstvena revija za mlade Pionir je v letošnjem letu razpisala poučno in koristno nalogo za mlade raziskovalce: opisali naj bi najdebelejša drevesa v domačem kraju. V akciji je sodelovalo okoli 700 šolarjev članov bioloških, naravoslovnih in botaničnih krožkov na 75 slovenskih osnovnih šolah. Mladi raziskovalci so popisali 900 največjih znamenitih dreves domačega kraja, pri čemer so zajeli 51 drevesnih vrst. Med njimi so bila tudi drevesa, zai katere pri spomeniškem varstvu še niso vedeli, kazalo pa bi jih zavarovati kot naravne spomenike. Šolarji so izdelali tudi vrsto fotografij, risb in zemljevidov ter zbrali vrsto zgodovinskih podatkov in pričevanj iz ljudskega izročila o drevesih. NAJVEČJA DREVESA NA GORENJSKEM Na Gorenjskem so se v raziskovalne naloge mladih vključili krožki pri osnovnih šolah v Preddvoru, Cerkljah na Gorenjskem, Jesenicah, na Koroški Beli in v Preski pri Medvodah in v Železnikih. Člani biološkega krožka OŠ Matije Valjavca v Preddvoru so v znamenitem parku blizu hotela Bor in Grad Hrib opisali orjaško sekvojo, najdebelejšo med desetimi v parku; obseg ima 550 cm, debelino 175, visoka pa je 35 m. Orjaški hrast v tem parku pa je debel 150 cm. V malem gozdičku v bližini pa so izmerili smreko velikanko z obsegom 500 cm in premerom 160 cm. Po zakonu o gozdovih so drevesa nad 120 cm debeline v družbenih gozdovih zaščitena in se ne smejo posekati. Čudoviti Hudičev boršt z več kot 200 let starimi drevesi sredi senožeti na Zaplati pa so preddvorski pionirji obiskali in opisali že lansko leto. Člani biološkega krožka OŠ Davorin Jenko v Cerkljah so opisali 6 najdebelejših dreves v domačem kraju in razen tega izdelali tudi pregleden zemljevid. Opisali so staro lipo v Cerkljah, dve lipi v Cešnjevku in eno v Adergasu; tu so tudi izmerili mogočen divji kostanj z obsegom 315 cm in premerom 100 cm. Pozornost zasluži tudi najdebelejši rdeči bor v Praprotni polici v Kvedrovem gozdu z obsegom 242 cm in 8 metri čistega debla. To drevo sodi med najdebelejše bore na Slovenskem. Naravoslovni krožek OŠ Tone Cufar na Jesenicah je opisal 12 dreves, in sicer 4 bukve »v hribu« Koroška Bela, 3 topole, 2 vrbi žalujki v parku, 1 smreko, 1 hrast na Javor-niškem rovtu in 1 jelko. Opozoriti velja na jelko v Dragi, ki ima obseg 540 cm, premer 172 cm, vrh pa ima odlomljen. S takimi merami sodi to drevo med najdebelejše jelke pri nas. Zanimiv je tudi prispevek učencev OŠ Koroška Bela. Popisali so 5 dreves, in sicer lipo ob gostišču na Ja-vorniškem rovtu — Pristava z obsegom 220 cm, smreko na Hrušici »Za Makužem« z obsegom 280 cm in tri debele hruške z obsegom 230 cm in 270 cm. Kako so nekdaj spravljali seno? Sovodenj — Turistično društvo iz Sovodnja v Poljanski dolini je v nedeljo, 30. julija, pripravilo že tradicionalno turistično etnografsko prireditev Praznik koscev. Domačini prireditev imenujejo tudi »pokoš-nica«. Stare običaje v zvezi s košnjo si je ogledalo več sto obiskovalcev. Vreme je sprva dobro kazalo, toda že kmalu po začetku prireditve so se nad Novo Oselico, hribu nad Sovodnjem, kjer je prireditev bila, začeli kopičiti temni oblaki. Toda to koscev in grabljic ni niti malo motilo. Z vso resnostjo so zagrabili za delo, kajti številnim obiskovalcem so želeli čimbolj verno prikazati kako so v hribovskih predelih nekdaj kosili, grabili in spravljali seno. In gledalci, ki so se nagnetli ob enem od novooseliških travnikov, so imeli zares kaj videti. Vsakdo je lahko spoznal, da je bila nekdaj košnja in spravilo sena dokaj težko opravilo, da ročna košnja ni niti malo lahka, da pa je bilo v času košnje na hribovskih kmetijah tudi dokaj veselo. Kajti kosci in grabljice so zlasti ob malici, kosilu ali večerji znali povedati marsikatero šalo. Sovodenjčani so tudi letos, kot je že v navadi, po prikazu starih običajev pripravili tudi tekmovanje koscev. Tokrat so se odločili za nekoliko drugačno obliko. Med seboj sta namreč tekmovali ekipi sovo--lenjskih delovnih organizacij Jelovica in Termopol. Strokovna komisija je ocenjevala čistost košnje, kako je zložena red, pomemben pa je bil seveda tudi čas. Boj je bil zares zagrizen, saj so kar štirje tekmovalci dosegli enako število točk. Zmagovalca je tako odločil najboljši čas. Tako je zmagal 16-letni Roman Treven iz ekipe Jelovice, drugi je bil Andrej Pagon iz Termopola, tretji pa Ivan Jereb iz Jelovice. Zadnje-uvrščeni Dušan Platiša pa je imel izredno smolo, saj se mu je med košnjo snela kosa. V končni uvrstitvi je bila boljša Jelovica s 101 točko, pred Term opol o m z 89 točkami. Sledilo je rajanje pod lipo. Številne goste so pozno v noč zabavali Dobri znanci, pevec Braco Koren ter humorist Marjan Roblek. J. Govekar Učenke in učenci osnovne šole Prešernove brigade v Železnikih so popisali pet znamenitih lipovih dreves in sicer v Sorici ob pokopališču, kjer so štiri debla z obsegom 7, 5, 4 in 5,8 metra ter lipa pri Racovniku v Železnikih, ki ima obseg 3,5 metra. Biološki krožek OŠ Heroja Franca Bukovca Preska pri Medvodah je popisal 6 za domači kraj značilnih dreves: 2 lipi, 2 kostanja, hrast in platano. Spominska lipa v kraju Topol — Katarina blizu cerkve ima obseg 550 cm; drevo si je po požaru med vojno opomoglo. Ob cesti Medvode — Jeprca (Žeje) le dva metra od betonskega cestišča blizu peskokopa stoji košata lipa. Domačini pravijo, da so se graditelji magistralne cese v letu 1936 lipi izognili, zato je na tem delu ceste ovinek. Deblo drevesa je poškodovano zaradi pribijanja raznih reklam in tudi vrh je suh. V kraju Studenčice pri Bernardo-vih raste mogočen kostanj, ki ima obseg debla 436 cm, premer pa 140 cm. Poleg drevesa so ostanki bunkerja, kjer je bil med NOB kot borec ranjen lastnik; le-ta bo kostanj zavaroval kot spominsko drevo. Pri kmetu Janezu Tehovniku na Tehovcu št. 1 so krožkarji premerili samotno rastoči kostanj z obsegom 334 cm in premerom 125 cm ter višino 27 metrov. Kmečki gospodar je v razgovoru z mladimi povedal, da je v prvih letih po vojni zaradi obvezne oddaje posekal 3 velike kostanje debele okoli 2 metra. Zaradi izredne debeline so drevesa podirali z žago amerikanko dolgo 2 metra (cug-žago). Pri delu so bili potrebni 4 moški, dva sta držala žago za ročaje, dva pa za vrv navezano na ročaje. Žago je lastnik pokazal mladim raziskovalcem, morda bi sodila celo v muzej. V gozdu Danice Drnovšek (Žlebe) raste velik hrast z obsegom debla 440 cm in premerom 140 cm. Drevo je zdravo, visoko 25 metrov in sodi v vrsto zavarovanih dreves. Značilnost grajskega vrta v Gori-čanah pri Medvodah je velika platana z obsegom debla 418 cm, z dvema vrhoma: drevo je naravni spomenik. Na dvorišču, kjer raste platana, je bilo med okupacijo od leta 1942 dalje zbirno taborišče političnih zapornikov z Gorenjske, ob vhodu v grad pa je pritrjena spominska plošča 4. pokrajinski konferenci KPJ, ki je bila leta 1934 in ji je prisostvoval tudi Josip Broz-Tito. F. Jurhar Mladi raziskovalci OŠ Preska pri Medvodah merijo obseg orjaškega kostanja na Tehovcu. Obnova ceste Naklo — Duplje V ponedeljek so pričeli delavci Cestnega podjetja iz Kranja z obnovo oziroma rekonstrukcijo občinske ceste Naklo—Duplje v skupni dolžini 5000 metrov. Zaradi močno poškodovanega cestišča, tudi do 70 odstotkov, spomladi ni bilo moč zakrpati cestišča. Sredstva — vrednost opravljenih del bo znašala 808 starih milijonov — je zagotovila Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Kranj. Širina vozišča bo pet metrov, na vsako stran pa bo od pol metra do meter urejenih bankin. Z zemeljskimi deli in utrjevanjem vozišča bodo končali do 10. avgusta, če jim vreme ne bo preveč nagajalo, asfaltno prevleko, debelo 10 cm, pa bodo položili od 21. do 25. avgusta, ostala dela in urejevanje bankin pa bodo končali do 10. septembra. Zaradi obnove občinske ceste Naklo-Duplje bo cesta zaprta do 10. avgusta in od 21. do 25. avgusta za ves promet razen lokalni osebni in avtobusni promet, ki poteka na relaciji Naklo -Strahinj- Duplje, ostali promet pa poteka na relaciji Naklo-Tržič-Duplje ali Naklo-Kokrica - Golnik - Križe - Duplje. J. Kuhar PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI I Črtomir Zoreč: Podkoren — Pred kratkim so gasilci iz Podkorena dobili nov gasilski avto. Avto je novejše izvedbe in so ga (zdelali v Tovarni avtomobilov in motorjev v Mariboru. (Jasilsko društvo i2 Podkorena je svoj a v/o že preskusilo na nedavnem tekmovanju gasilskih društev v Mojstrani m na nedavni vaji v Ratečah. Avto je velika pridobi teine le za gasilce, temveč za samo vas Podkoren m tkolici*. Denar so prispevali krajani Podkorena, pod-korensko gasilsko društvo, krajevna skupnost Kranjska gora. samoupravna interesna skupnost Jesenice m temeljne organizacije i jeseniški občim. — A. K. si * ? POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE Iskani trio - Pri folklorni skupini DPD Svoboda Tomaž Godec v Bohinjski Bistrici igra Trio, ki ga sestavljajo Janez Sodja, Jože Repinc in Janez Medja. Razen tega pa večkrat tudi igrajo za ples, na piknikih ali družabnih srečanjih »okrepljeni« s klarinetistom, harmonikarjem in basistom. Dobro igrajo, zato ljudje radi poslušajo fante vedno oblečene v gorenjsko narodno nošo. —B. B. jov _ Cesta med Bledom in So- m 7«^eteK eraanje mosiuv — 7 ». T 7 J , , teskabo deležna novih popravil, hekateri deli sedanje cesten*' bodo več uporabni, zato bo del trase potekal po novem zemljišču. To je bilo nujno, saj ima sedanja cesta med Bledom m Sotesko izredno nevarne ovinke, razen Tela pa je cestišče še ozko. t reje vanje ceste terja tudi Jadnin dveh velikih mostov čez Savo Bohinjko. Delavci Gradbinca so že začel, s pripravam, za gradnjo. - /i. /i. Planica - Široka in razmeroma še kar dobro vzdrževana cesta v Planico omogoča, da vsak dan, posebno pa ob sobotah in ob nedeljah, pride zelo veliko gostov in izletnikov k izviru Nadiže. -B. B. V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM / ~be so vsakemu mestu i />on<>s. h■,la:i misel, do :e vec 9t*> ' f /.i, pač ne morejo ugotovi/t. kdo ,( tako muh,moren mim - M. VV/// Praznik primskovskih gasilcev Prim»k.oyo — V krajevni skupnosti Primskovo so preteklo soboto nadvse slovesno počastili praznik občine Kranj. Poleg otvoritve nove šole in oddelkov vzgojno varstvene ustanove je za Primskovljane po-membnB pridobitev tudi nova 1200-litrska motorna brizgalna ro-senbauer, za katero so krajani zbrali skoraj 100.000 dinarjev. Gasilci so za praznik obnovili tudi 1932. leta zgrajen gasilski dom. Polepšali so fasado* prepleskali stolp in posodobili notranje prostore. Večino del so opravili sami, precej pa jim je pomagala tudi kranjska poklicna četa, katere člani so hkrati tudi gasilci društva Krani-Primskovo. Prevzem nove brizgalne je bil združen s praktično gasilsko vajo, ob kateri je bil še posebno zanimiv prikaz uporabe Alpetourovih kmečkih cistern za gasilske namene. H. J. druitva KranjJ^rimskoro z novo motorno brizgalno rvsenbauer Priznanja Avto-moto zveze Cerklje — Ob letošnjem srebrnem jubileju — 25-letnici uspešneža delovanja Avto-moto društva Cerk-j lje je sekretar AMZS Boris Korbar podelil najzaslužnejšim članom društva posebna priznanja. Polde Lovšin je prejel posebno priznanje AMZ Jugoslavije. Jože Korošec srebrno plaketo AMZ Slovenije, bronasto pa Ivan Miklavčič, starejši. Društvena priznanja (lepe spominske značke) je prejelo 42 ustanovnih članov, devet delovnih organizacij in ustanov ter 40 najprizadevnejših članov in krajanov, ki so se izkazali pri gradnji novega društvenega doma, katerega je slovesno odprl in izročil svojemu namenu prizadevni in delovni predsednik društva Jože Korošec. Srebrno plaketo AMZ Slovenije je prejelo tudi Avto-moto društvo Cerklje. Tekmovanje traktoristov V nedeljo bo v Cerkljah pod pokroviteljstvom Društva kmetijskih inženirjev in tehnikov Gorenjske, Zivinorejsko-veterinar-skega zavoda Gorenjske in Kme-tijskoživilskega kombinata iz Kranja Gorenjsko tekmovanje traktoristov v oranju in spretnosti vožnji. Ob 6.45 bo v Zadružnem domu preskus teoretičnega znanja, po tem pa spretnostna vožnja in oranje za Vašco (ob cesti Cerklje-Zgornji Brnik nasproti bencinske črpalke). Poudarek bo predvsem na oranju, kjer bodo kmetijski strokovnjaki ocenjevali odpiranje brazde, globino oranja, zaoravanje plevela, zaključek oranja in tudi splošni izgled parcele. Na tekmovanju bodo nastopili poklicni traktoristi, kmetje in mladi zadružniki, organizatorji pa pričakujejo tudi traktoristke. Najboljši z območnega tekmovanja se bodo udeležili republiškega prvenstva, ki bo letos med 25. in 27. avgustom v Radljah ob Dravi. Tekmovanje bodo s finančnimi sredstvi omogočili Gorenjska kmetijska zadruga, zemljiške skupnosti gorenjskih občin. Gozdno gospodarstvo Kranj in Bled, škofjeloška zadruga, Mesna industrija Gorenjske, Ljubljanska banka. Seme iz Beograda, Poljooskrba Zagreb, Pinus Rače, Tovarna dušika Ruše, INA Kutina, Zivinorejsko-veterinarski ^zavod Gorenjske^ KŽK in drugi. (80. zapis) In tako sem z Gorjuš in s Kopriv-nika sestopil prek Jereke spet v Bohinj. Deželo samo zase! S svojo govorico in s svojimi navadami ter s svojim značajem in humorjem. MOJ BOHINJ Bohinj — skoraj zaprt gorski svet. .Pa vendar s tolikimi vezmi in možmi vezan na gorenjsko Slovenijo. Na hitro roko kar naštejem, kaj vse me navdihuje za teh nekaj zapisov o Bohinju: najprej Prešernov Krst pri Savici pa še njegov in Črtomirov Ajdovski gradeč; tu, na Brodu ob Savi Bohinjki tik pod visoko Rudnico je stekla zibel slovitemu slovenskemu pisatelju dr. Janezu Mencingerju, tu je doživljal svojo Hojo na Triglav; v Bohinju so z listinami izpričano železarili že od leta 1549 pa vse do leta 1891 — tega leta je ugasnil - zadnji bohinjski plavž; od sredine 18. stoletja so z bohinjskimi fužinami gospodarili Cojzi — ne bo narobe, če povem, da hranijo v Železarskem muzeju na Jesenicah obsežen arhiv s pravnimi spisi, ki jih je izdelal dr, France Prešeren za tovarnarja Ruarda, klienta svoje advokatske pisarnice; ti akti se nanašajo v glavnem na zemljiške spore fuži-narja Ruarda s posestniki gozdov v Bohinju; o pesniku Valentinu Vodniku, ki je pasel čredo na bohinjskem Koprivniku je že stekla beseda; po nekaj let sta v Bohinjski Bistrici službovala še druga dva slovenska književnika: v letih 1896 - 1898 pesnik Anton Medved, v letih 1895 - 1896 pisatelj Fran S. Finžgar iz Bohinja so šli štirje srčni možje na Triglav - pred 200 leti; Ribče-vem lazu bodo ta mesec dobili spomenik; Bohinj je dal slovenski glasbi dva vrhunska pianista: Antona in Janka Ravnika; in slavista Mirka Mah-niča; tu je živel in v junaško smrt omahnil narodni heroj smučarski tekmovalec in organizator NOB v Bohinju Tomaž Godec; posebno prizadet sem še vedno zaradi porazne usode slikarja gora Valentina Hodnika; sam si je pretrgal nit življenja; hudo mi je za njim, bila sva si prijatelja; seveda, še marsikaj je lastništvo Bohinja, da omenim le šegavi Kravji bal, planšarski muzej, sloveče sirarstvo in ne nazadnje taborniško Gozdno šolo pri Naklovi glavi; spomin pa seže še v leta po prvi svetovni vojni: takrat je bil Bohinj središče slovenskih zimskih športov: zelo cenjene so bile tedaj sankaške tekme. Prvi smučarski koraki, ki jih je usmerjal Rudolf Badjura, so bili tu storjeni; tudi smučarski skoki so se vsaj za nas tu rodili; tedaj je Pogačar skočil 12 m daleč — to je bil rekord! Teh stvari se spominjam izza svojih otroških let, morda se motim v kaki trditvi? No, le zakaj sem vse to našteval? Hotel sem povedati, kaj vse mi pomeni ime Bohinja. Saj ljudje poznajo Bohinj tako malo. Pač, radi se ponorčujejo, da Bohinjci krave s šilom derejo (z leseno palčico res le kožo odstranjujejo od mesa — da se le-to ne poškoduje je palčića gotovo boljša kot preoster nož). In še to radi poočitajo Bohinju: tu ima dež svoje mlade . . . Zato je res bolje, da gredo ti nagajivci na Vogel in na Komno, mi pa bomo ostali v dolini in se pogovorili o vsem, kar sem uvodoma nakazal in zakaj mi je Bohinj tako spoštljivo ljub. — Seveda bom moral spregovoriti tudi o starih cerkvah in njihovih podobah — o hotelih in takih rečeh pa raje ne. 0 teh govore drugi. AJDOVSKI GRADEC Bohinjski svet je zgodovinsko pomemben zaradi železarstva, ki seže tja v pred rimsko dobo: to dokazujejo kupi žlindre med Jelovico in Ajdovskim gradcem. Ajdovski gradeč... Spomin na Prešernovo pesnitev: On z njimi, ki še trd jo vero krivo, beži tja v Bohinj, v Bistriško dolino, v trdnjavo, zidano na skalo sivo. Še dandanašnji vidiš razvalino, ki Ajdovski se Gradec imenuje, v nji gledaš Črtomirovo lastnino. Ajdovski gradeč, kakih 200 m visok grič — straži še danes vse vhode in prehode v Bohinj. Tik nad železniško postajo Bohinjsko Bistrico, v trikotu med Bitnjami, Nemškim rovtom in Bistrico. Porasel, po-veznjenemu klobuku podoben grič - Nm712. Arheologi so dognali, da je vrh Ajdovskega gradca stala poznoan-tična naselbina, utrjena z obrambnimi zidovi in stolpičem (5. stoletja). Našli pa so na Ajdovskem gradcu tudi ostanke starih topilnic železa. Očitno je šlo za posebno noriško železo, ki ne potrebuje med taljenjem prisotnosti vode. Seveda tisti grad na Ajdovskem gradcu je bil le čista pesniška fantazija. Saj drugače ne bi mogel Prešeren prikazati oblega Ajdovskega gradca. Črtomirov nagovor, izpad in zalet Valjhunove site in dobro oborožene krščanske vojske na sestradano, a junaško pogansko kr-delce — to je bil skoraj premogočen uvod v Krst pri Savici, ki je pravzaprav globoka tragedija. Črtomirova, Prešernova, slovenska ... Ajdovski gradeč — torej poganski grič. Kajti Ajdje so veljali za ne-krščene. Včasih pa je veljalo to ime tudi velikanom. Saj celo v našem Crngrobu visi ogromno rebro ajdovske deklice, ki je bila neki tako velika, da je stala z nogami v razkorelcu čez Savo in zajemala vodo; da so kmetici zalivali sušne njive. Z ajdo ime nima mikake zveze — prej s kakimi trdoživimi in upornimi ilirsko-keltsko nastrojenimi staroselci. Seveda Ajdovski gradeč ni osamljeno ime, saj imamo še kar dve Ajdovščini, Ajdno nad Žirovnico pa Ajdovec v Suhi Krajini. Tudi ptujska Hajdina s svojim Mitrejevim svetiščem sodi k »ajdovskim« izvorom. Grič Ajdovski gradeč nad Bohinjsko Bistrico, nekdanja ilirsko-kelt-ska naselbina in poznoantična utrjena postojanka s topilnico železne rude. — Ajdovski gradeč poznamo tudi iz Prešernove pesnitve Krst pri Savici. Krajani o svojih nalogah Podnart — V domu kulture je bil v torek. 25. julija, zbor delovnih ljudi in občanov Podnarta. Razpravljali in sklepali so o osnutkih statutov skupščine občine Radovljica in krajevne skupnosti Podnart. o gradnji telefonskega omrežja v krajevni skupnosti, o asfaltiran") f*»«*c r>»-,.. zrenje—Dobrava in drugih komunalnih delih, ki jih čakajo letos. Potrdili so možne kandidate za delegate skupščine in sveta krajevne skupnosti. Volitve bodo septembra. Na zboru so tudi soglasno potrdili programski del zazidalnega načrta za Podnart. C. Rozman DRUŽINSKI POMENKI Vloženi orehi MARTA ODGOVARJA Polona — Kranj Rada bi imela komplet krila in bluze, ki bi ustrezal blagu, katerega košček vam v pismu prilagam. Komplet bi imela za boljše priložnosti. Stara sem 27 let, visoka 166 cm, tehtam pa 55 kg. Odgovor Bluza je daljša širšega kroja z zapenjanjem na drobne gumbe, pod sedlom je spredaj in zadaj obrana. Ovratnik je manjši z volančki. Rokava so rahlo obrana vstavljena, širša, spodaj pa stisnjena z ožjo manšeto, ki ima tudi volančke. Pas je iz blaga. Krilo je širše, v pasu obrano, dolžina čez kolena, zadrga pa je v stranskem šivu. Pas pri krilu je širok cca 2,5 cm. Za krepke mišice si moramo nenehno prizadevati in čas dopustov je za ta namen nadvse primeren. Zato m morda za trenutek odložili knjigo, d ste jo nameravali brati in jo za sledečih nekaj sekund uporabili kot elovadni pripomoček pri sledečih /ajah: — Knjigo vzamete med dlani, se /zravnate in jo z vodoravno izteg- OD VSEPOVSOD njenima rokama držite od sebe. V tem položaju vzdržite nekaj sekund, napravite krajši predah in vajo ponovite. Pri tej vaji ves čas izvajanja pazite na vzravnano držo telesa. — Naredite vajo s knjigo tako, da jo s stegnjenima rokama držite za hrbtom, ne rfa bi se nagnili naprej. Tudi to vajo delate vsaj pet sekund, premor pa izrabite za dihalne vaje. Sončite se zmerno, kajti prenaglo nastala varovalna plast zaščitnih pigmentnih celic preprečuje tudi blagodejne vplive sončnih žarkov na naše telo. ZGLEDUJTE SE PO SONCU; KAMOR PRIDE, SIJE l__--' Priporočamo planinske izlete Iz Goric na Veliko Poljano Iz Kranja se odpeljemo ob šestih zjutraj z avtobusom do Goric, od koder krenemo naprej po asfaltirani cesti do konca Srednje vasi. Pred mostom zavijemo desno po gozdni poti do njenega konca v hudourniški grapi. Nadaljujemo po prodnati grapi, nato pa zavijemo desno navzgor na rob in hodimo po njem do vikenda na Kozjeku. Od Goric do sem je uro hoda. Naprej hodimo v manjših ključih po grebenu naravnost prek dveh prečnih poti. Ko se grebene položi, pridrži z desne pot s Trstenika. Kmalu se grebene spoji s pobočjem in po njem smo v desetih minutah na začetku pašnika, po nadaljnjih desetih minutah boje pa pri planšarski staji, ki je delno preurejena v planinsko kočo, ki jo upravlja planinska sekcija Sava Kranj. Od Goric do koče je 2 5 ure hoda. Do položnega dela grebenca se vračamo po poti, po kateri smo se vzpenjali. Nato krenemo na levo markirano pot in po njej sestopamo na Povije oziroma na Trste-nik. Za povratek potrebujemo poldrugo uro. Iz Trstenika odpelje avtobus za Kranj v nedeljah ob 13.15 in v delavnikih od 13.05. Skupaj terja izlet štiri ure hoje. Zasip pri Bledu, ki je leta 1975 proslavil 900. obletnico obstoja in 50. obletnico delovanja Kulturno-prosvetnega društva, je postal leta 1973 samostojna krajevna skupnost. Na željo krajanov je bila izvršena odcepitev od blejske krajevne skupnosti in ta odločitev se je kmalu izkazala za upravičeno. Učinkoviteje kot prej so se začeli uveljavljati interesi krajanov, združeni z željo po napredku, živahnejše pa je postalo tudi družbenopolitično delovanje. Krajevna skupnost Zasip je že leta 1973 sprejela program razvoja skupnosti in vanj med drugim zapisala, da mora postati kraj urejenejši kot do takrat, da morajo priti do veljave interesi delovnih ljudi in občanov, da morajo biti vezi med ljudmi trdnejše in da morajo iz kraja problemi, s katerimi so se ljudje že leta in leta otepali. Leta 1974 je v Zasipu uspela prva akcija. Na volitvah so izvolili organe krajevne samouprave, hkrati pa so se ljudje na referendumu odločili za samoprispevek za asfaltiranje krajevnih cest. Samoprispevek bo kon- čan prihodnje leto, do tega časa pa bo uresničen tudi program del. Nad 70 starih milijonov dinarjev bodo v Zasipu zbrali s samoprispevkom, izreden prispevek pa je bilo prostovoljno delo. Samo pri urejevanju ceste do rekreacijskega središča na Homu in pri gradnji središča samega so krajani opravili nad 6000 prostovoljnih delovnih ur. V Zasipu so ponosni, da je asfalt že prekril večino krajevnih cest in da tudi javna razsvetljava počasi razsvetljuje naselje. Začeta dela nameravajo v Zasipu dokončati in se lotiti tudi urejevanja odvodnjavanja meteornih voda. Sami vsemu delu ne bodo kos, zato računajo na pomoč samoupravne komunalne interesne skupnosti, skupščine občine in združenega dela! kjer je zaposlenih veliko prebivalcev Zasipa. Še posebno pa so v Zasipu zadovoljni, da so številni krajani hkrati z asfaltiranjem krajevnih cest ugradili asfalt tudi na dvorišča in s tem veliko prispevali k lepšemu videzu vasi. Velika pridobitev za kraj so tudi novi prostori za krajevno skupnost in družbenopolitične Skok iz 17. nadstropja Petintridesetletna Newyorčanka Victoria Lard je skočila s terase stanovanja v sedemnajstem nadstropju in ostala živa. Padla je na parkiran kombi, iz katerega so jo potegnili le laže poškodovano. Rojevajo se kjerkoli Ameriškim novorojenčkom se, kot kože, zelo mudi na svet. Lani se jih je 310 rodilo v avtomobilih. J 1,1 v vlakih. 47 v kino dvoranah in 6 v letalih. Kristina vzela Rusa Kljub ogorčenju zahodnih novinarjev, predvsem francoskih, ki ne spoštujejo osebnega življenja znanih ljudi, se je v torek v Moskvi poročila slavna Onassisova hči Kristina. Vzela je Sergeja Kausova, ki ga je spoznala v Parizu preteklo zimo. Ljudje so začudeni, soj je Sergej majhna riba s komaj 2500 franki na mesec, ne lep, še bolj čudno pa je, da zakonca nameravata živeti v Moskvi. In čigave bodo zdaj ladje, ki jim povetfuje bogata nevesta? Prednost oddihu Najnovejša anketa lista Figaro pravi, da Parižani dajejo prednost daljšemu dopustu pred večjim zaslužkom. 47 odstotkov anketirancev bi raje imelo tri proste dneve v tednu, 34 odstotkov je za višji mesečni zaslužek, 19 odstotkov pa se jih ni odlo- Raziskave v Bermudskem trikotniku Sovjetska oceanološka ladja Akademik Kurčatov je odplula proti Bermudskemu trikotniku v Atlantskem oceanu, kjer bo sodelovala v zadali faz\i sovjetsko-ameriškega hidrofizikalnega poskusa Pohmode. % Zskusi ki trajajo že skoraj dve leti, nameravajo raziskovala L*S*"invioar%^na^ vrtincev, ki menda požirajo ladje in letela. Zelene, nedozorele orehe na gosto prehodite z iglo in nanje nalijte svežo vodo. Vodo menjavajte dnevno deset dni, da orehi izgube grenkobo. Po preteku tega časa odcejene prekuhajte v kropu do mehkega in jih nato odcedite. Medtem skuhajte dober kilogram sladkorja (na kilogram orehov) v 3/4 l vode. Ko se potegne nit, v sladkorno raztopino dajte orehe in vse skupaj prevrite.. Sedaj odstavite posodo in poberite prekuhane orehe v drugo, prazno posodo. Ponovno prekuhajte sladkor in nato zopet dodajte orehe. Ta postopek ponovite še dvakrat (skupaj štirikrat) Ko ste orehe pripravili po opisanem postopku, jih poberite iz raztopine in pustite ohladiti. Hladne naložite v kozarce in nanje vlijte še enkrat prekuhano in ohlajeno sladkorno raztopino. Dobro zaprte (ali zavezane) kozarce spravite na hladen prostor. Krajevna skupnost Zasip napreduje Značilni za modne kopalne obleke so obrise /eleso poudarjajoči izrezi in drzni dekolteji. Prefinjeno oblikovani modeli so pogosto stkani iz hera niti. Izvrstne lastnosti tega pletiva omogočajo diskretno prosevanje kože skozi tkanino, ki jo mokrota še bolj poudarja. Ob vsem je seveda poglavitno, da damo sončnim žarkom prosio pot do kože po načelu: veliko kože — malo tekstila. Razigrana moda nam ponuja fantazijske m cvetlične vzorce, postreže pa tudi s kopico elegantnih enobarvnih kreacij za enodelne kopalne obleke in še vedno priljubljene bikmijc. ZA KREPKE MIŠICE Jutri praznuje krajevna skupnost Zasip V Piškovci je zagrmelo Pomemben dan v zgodovini narodnoosvobodilnega boja na Gorenjskem so izbrali krajani krajevne skupnosti Zasip, ki združuje 750 ljudi, za svoj praznik. 5. avgusta, na dan, ko slavi tudi radovljiška občina, leta 1941 je odjeknila eksplozija na cevovodu hidroelektrarne v Piškovci, ki je napajala z električno energijo vso jeseniško Železarno, ki je takrat, v času največje nemške premoči, delala za okupatorjevo vojno industrijo. Sabo-tažno akcijo je izvedla uradna trojka iz Zasipa Franc Primožič, Anton Terseglav in Janez Ambrožič. Akcija ni le prekinila obratovanja jeseniške Železarne, temveč je imela izreden moralni in politični pomen za nadaljevanje narodnoosvobodilnega gibanja na Gorenjskem. Akcija pa obenem tudi dokazuje, da je Zasip pričakal začetek boja pripravljen, saj je revolucionarno vrenje tlelo tako v naprednem kulturnem društvu kot kasneje v revolucionarnih delavskih organizacijah. Iz njih so zrasli komunisti, borci in aktivisti, ki so se za sabotažno akcijo v Piškovci dogovarjali prav v času, ko je Hitler napadel Sovjetsko zvezo. Večina jih je v boju padla ali pa so bili ustreljeni kot talci po strahotnem mučenju. Zato je odločitev, da je praznik Zasipa 5. avgust, ena najlepših oddolžitev njihovemu spominu in delu. Lani, ko smo Gorenjci izbrali Zasip tudi za kraj 9. zbora gorenjskih aktivistov, so v Zasipu prvič praznovali 5. avgust kot praznik krajevne skupnosti. Letošnje praznovanje bo drugo. Krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije so pripravili bogat program praznovanja. Jutri, 5. avgusta, na praznični dan, bo ob 18. uri mokra vaja članov domačega in sosednjih gasilskih društev. Nedeljsko slavje pa se bo začelo ob pol dveh popoldne, ko bo v kulturnem domu slavnostna seja sveta krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. Slavje se bo nadaljevalo v rekreacijskem centru na Homu. Ob pol štirih bo začetek proslave s kulturnim programom, ki ga pripravljajo folklorna skupina iz Bele Krajine, recitatorji, pevski zbor iz Zasipa in godba na pihala iz Lesc. Slavje bo doseglo vrhunec s podpisom listine o pobratenju med krajevnima skupnostma Zasip in Podzemelj iz Bele Krajine ter prevzemom nove motorne brizgalne. Praznovanje drugega krajevnega praznika se bo nadaljevalo z družabnim srečanjem, na katerem bo igral ansambel Franceta Krešeta. J. Košnjek Nov gasilski dom bo ponos gasilskega društva in celega kraji nedeljo bodo zasipski gasilci prevzeli tudi novo motorno brizgamo ______ ... ^««»«. —ii~ MKKttK.,.M\mtm Podrt most čez Savo v Piškovci je »slaba vest« Zasipa, razen tega pa tudi radovljiške in jeseniške občine. Krajani že več let terjajo popravilo. Kaže, da bodo prihodnje leto želje uslišane. Sadovi samostojnosti 13. stran O L, A organizacije v kulturnem domu. Prej so se morali sestajati in dogovarjati po posameznih hišah, kar pa ni bilo vzpodbudno. za družbenopolitično in samoupravno delovanje. Kmalu pa utegne biti nared nov gasilski dom. Zanj so krajani že veliko prispevali, izdatna pa je bila tudi pomoč združenega dela. Zajeten je seznam nalog, ki jih morajo v Zasipu še rešiti. Ze so se lotili akcije za povečavo pokopališča, precej let pa so tudi že stara prizadevanja za pridobitev primernejše trgovine v vasi. Menda se zatika pri iskanju investitorja, saj za zdaj še nihče ni voljan prispevati denar za modernizacijo trgovine, v kateri ob koncu tedna ne bo vrst in večurnega čakanja. Radovljiška skupščina podpira prizadevanja prebivalcev Zasipa za odstranitev tega problema. Drugi problem, star že nekaj let, ie podrt most v Piškovci, preko katerega je najbližja pot od Zasipa do Žirovnice in okoliških krajev. Most je obenem tudi meja med radovljiško in jeseniško občino. Kaže, da bo s prizadevanjem obeh skupščin in krajanov most že prihodnje leto nared. Tretja velika želja krajanov Zasipa pa je telefon*. Čeprav leži na pragu Bleda, ni v vasi niti enega telefonskega priključka! Nad 100 ljudi se zanima za telefon in vsak od njih je voljan jamčiti s starim milijonom dinarjev, pa se ne premakne. Če tudi to ni dovolj, pravijo, smo v Zasipu sami pripravljeni izkopati jarke za napeljavo! Vendar pri telefonu in pri Prebivalci Zasipa o svojem kraju" drugih problemih ne kaže obupati. Kraj je voljan prijeti za delo, saj nobena težava ni tako velika, da ji sloga in solidarnost ne bi bila kos. To potrjuje asfaltiranje krajevnih cest, urejevanje rekreacijskega središča na Homu, lanska organizacija zbora gorenjskih aktivistov in še marsikaj. Ob vsem tem pa so prebivalcem Zasipa stali ob strani občinska skupščina Radovljica, združeno delo, s katerim se sodelovanje krepi, in tudi sosednje krajevne skupnosti. J. Košnjek Krajevni problemi niso nerešljivi Francka Čelik iz Zasipa, delavka v jeseniški Železarni: »Zasip postaja urejena vas. Uspelo nam je asfaltirati krajevne ceste, veliko skrb pa posvečamo tudi videzu vasi. Zadovoljni smo tudi, da imamo prizadevno kulturno društvo in pridne gasilce, ki so se lotili gradnje novega doma. Seveda pa problemov ne manjka. Čim prej kaže povečati trgovino ali zgraditi novo, urediti telefonsko omrežje, saj v kraju ni niti enega telefona, in zgraditi otroški vrtec. Precejšen problem pa je tudi ozka cesta do vrha Homa, ki se razvija v prijeten rekreacijski in turistični center.« krajanom Zasipa, temveč tudi ljudem iz Podhoma, ozka cesta do Bleda, neurejenost telefonskega omrežja in pomanjkanje pitne vode v .konicah'. Preskrba z vodo se bo kmalu zboljšala, pa tudi za druge krajevne probleme se že kažejo rešitve. Med največje uspehe krajevne skupnosti sodi asfaltiranje krajevnih cest, kjer smo krajani pomagali z denarjem in prostovoljnim delom. Ob tej priložnosti je marsikdo asfaltiral tudi dvorišče, kar prispeva k lepšemu videzu vasi.« Iva Globevnik iz Zasipa, gospodinja: j »Ze nekaj let želimo dobiti v vas telefon. Veliko interesentov je zanj in precejšnjo vsoto je vsak pripravljen odšteti za priključek, a smo kljub temu v vasi še vedno brez telefona. Tudi trgovino bo treba povečati in zgraditi otroški vrtec. Otroci pa pogrešajo primernejša igrišča, saj sedanje igrišče na Homu ne zadostuje. Velika pridobitev za kraj pa so na novo asfaltirane krajevne ceste.« Zdravko Zupan iz Zasipa, zaposlen v Elim Jesenice: »Razen zgraditve nove trgovi ne in ureditve telefonskega omrežja bi morali v Zasipu razmišljati tudi o gradnji športnih igrišč, saj je za šport v kraju precejšnje zanimanje, in se dogovarjati, da bi avtobusi pogosteje vozili do Zasipa. Zdaj prihaja v vas le delavski avtobus. Sicer pa je naša vas znana po urejenosti. Vedno več ljudi se zaveda, kaj pomenijo za kraj urejene hiše, dvorišče, balkoni s cvetjem itd. Ker smo blizu Bleda in Vintgarja. veliko ljudi zahaja k nam, privlačno pa je tudi rekreacijsko središče na Homu.« Ivan Bpoljar iz Zasipa, zaposlen v železarni Jesenice: »Zasipska krajevna skupnost se ubada s številnimi problemi, ki so navidezno veliki, vendar niso nerešljivi. Predvsem nas tare premajhna trgovina, ki ne služi le Viktor Do vžan iz Zasipa, zaposlen v jeseniški Železarni: »Smo ena redkih gorenjskih vasi brez telefona, razen tega pa so po moje največji krajevni problemi premajhna trgovina, porušen most v Piškovci, ki je pretrgal vez med Zasipom in Žirovnico, in premajhno pokopališče. Odstranjevanja teh problemov smo se že lotili in upam, da bomo pri tem uspeli. Krajani delamo skupno in rezultat tega je ugrajen asfalt na vseh krajevnih cestah. Glavna naloga gasilcev je dograditev novega doma, ki ne bo pridobitev le za gasilce temveč za ves kraj.« J. Košnjek O zasipski krajevni skupnosti so pripovedovali Janez Povšin, Viktor Dovžan, Sonja Stepan in Ciril Kraigher - Vse slike Franc Perdan Zasipska olimpiada Glavni spodbujevalec športnega življenja v krajevni skupnosti je osnovna organizacija Zveze socialistične mladine Slovenije. Še posebno zagreti so igralci malega nogometa, ki redno sodelujejo v radovljiški občinski ligi. Tradicijo pa ima tudi »mala zimske olimpiada«. Mlado in staro iz Zasipa se ta dan zbere na smučeh. Lani je na primer tekmoval vsak peti občan. Najboljši prejmejo vsako leto kolajne in to je za vsakogar veliko priznanje. Sicer pa v Zasipu pravijo, da bi bilo športno življenje v kraju še živahnejše, če bi imeli šolo in vzgojnovarstveno ustanovo. Rože ponos Zasipa Zaradi izredne skrbi ljudi za urejenost kraja je bil Zasip lani ocenjen za najlepše urejeno vas v radovljiški občini. Zasip je vas rož, zelenja in skrbi ljudi za okolje. Marsikdo se prav zaradi tega ustavi v tem kraju blizu Bleda in Vintgarja. Turizem je zadnje čase zašepal. V Zasipu je nekaj turističnih sob, vendar krajani menijo, da turistične organizacije ljudi premalo usmerjajo v Zasip, ki skupaj s Homom ponuja in skriva številne zanimivosti. Mogoče bi bilo obiskovalcev Zasipa še več, če bi bile boljše avtobusne zveze z Bledom. Tako pa v vas pripe-ljajo le delavski avtobusi, precej ljudi pa se vozi v službo z vlakom. Kulturna tradicija Nad pol stoletja je že staro Kul-turnoprosvetno društvo Zasip. Vsa leta je bilo žarišče kulturnega in družabnega snovanja na vasi in to vlogo opravičuje društvo še danes. Pod okriljem društva deluje moški pevski zbor, prav tako dejavna pa je tudi knjižnica. Kulturniki vneto pripravljajo najrazličnejša praznovanja in proslave. Tudi v nedeljo, ko bo na Homu osrednja proslava ob prazniku, se bodo predstavili. Nič manj delavni niso gasilci. Skupaj s častnimi in podpornimi člani jih je 56, kar je za tak kraj veliko. Redno vadijo in dopolnjujejo svojo opremo. Pravijo, da so že kos vsakemu požaru v vasi. Tako kulturniki kot tudi gasilci uživajo podporo krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij s SZDL, ZK in ZSMS na čelu. Pobratenje V nedeljo, na osrednji proslavi v počastitev krajevnega praznika na Homu, bo še posebno slovesno podpisovanje listine o pobratenju med krajevno skupnostjo Zasip in krajevno skupnostjo Podzemelj v občini Metlika v Beli Krajini. Okrog 50 prebivalcev te skupnosti bo ta dan prišlo v Zasip. Z njimi bo prišla tudi folklorna skupina z recitatorji, ki bo sodelovala v kulturnem programu. Podzemelj je skupnost, ki združuje 11 manjših vasi in zaselkov, in leži ob Kolpi na meji z republiko Hrvatsko. 750 ljudi združuje. Ker nima industrije, se v skupnosti razvija turizem. Skupščina krajevne skupnosti Zasip poziva krajane, naj bo na ta dan vas praznična in pripravljena prisrčno in bratsko sprejeti vedre prijatelje iz Bele krajine. \_ Pomen tekmovanja Boj je oče vsemu, je vsemu kralj: ene izkaže za bogove, druge za ljudi, iz enih naredi sužnje, iz drugih svobodne. To misel je pred tisočletji zapisal začetnik dialektike, ena najbolj izrazitih osebnosti med grškimi misleci, utemeljitelj zakona o enotnosti in boju nasprotij Heraklit. Tekmovalni duh ne bo nikoli zamrl, športni boj bo vedno spremljal človeštvo. Tekmovalni duh sili k popolnosti, uspešnemu premagovanju notranjih in zunanjih težav, veleva nam, da ne zaostajamo preveč za vodilnimi tako v športu, kakor tudi na drugih področjih. Tekmovanje ceni vsaka družba. Ni naključje, da so olimpijskim in tekmovalnim idejam zvesti vsi gospodarsko bolj ali manj razviti narodi, predstavniki različnih družbenih ureditev in veroizpovedi. Športno tekmovanje ima določen smisel, pomen, vsebino in oblike. Temelji na ustreznih načelih. Naša družba upošteva socialistična načela tekmovanja, v smislu preseganja zmogljivosti, v spodbujanju sposobnosti, tvorne dejavnosti. Smisel tekmovanja je v dvigu kvalitete, širjenju množičnosti, v bolj izenačenem boju in merjenju moči, v športnem potrjevanju posameznikov in narodov, v propagandi športa posebno med mladino, v dvigu splošne gibalne omikanosti, v športnem osveščanju množic itd. Tekmovanju dajejo določeni utrip družbenopolitične in gospodarske razmere. Če so te dovolj ugodne, omogočajo več športa in več omike. Šport kot del omike, kot odsvit zmogljivosti, in predvsem šport za vsakogar pa lahko povratno učinkuje k dvigu gmotne osnove družbe. Družbenopolitični pomen tekmovanja je v dobri organizaciji, v aktivnosti organizatorjev, v vzgoji novih, v globljem pojmovanju športa in njegove družbene vloge, v oceni in kritični presoji tekmovanja. Nravstveno-vzgojni pomen tekmovanja je v krepitvi tovarištva, v večanju občutka odgovornosti, v oblikovanju duha pravičnosti, v znamenju gesla, naj bi bil šport učitelj čiste, častne in poštene igre. Vedenje na tekmovanju naj bi bilo dostojno, vsak naj bi po lastnih močeh izpolnil svoje obveznosti. Športno tekmovanje naj bi pritegnilo množice. Toda ne kot pasivne gledalce, temveč kot aktivne udeležence, da bi se trajno boljšala kvaliteta izidov in večalo število tekmovalcev. Tekmovanje ne bi smelo biti predrago, panoge naj bi bile dostopne vsem. Športno tekmovanje zahteva dolgotrajno, sistematično in načrtno pripravo, oblikuje človeka, ki teži po uspehu, ga odlikujejo značajsko-karak-terne vrline, gibalne in umske sposobnosti. Tekmovalni in tudi drugi uspehi so v neločljivi povezanosti s pravilnim, lahko bi rekli bolj športnim načinom življenja. To zahteva veliko odpovedi, samoprema-govanja, zdržnosti, samokontrole v prehranjevanju, počutju, zaporedju napora in oddiha. Tekmovalno obdobje — obdobje vrhunskih športnih storitev je kratkotrajno, vendar nas tekmovalna vnema ne bi smela prekmalu zapustiti. Jože Ažman J Sonček, le glej: F. Perdan Ne boš me opekel, saj je maže še dovolj... — Foto: Naročniki GLASA tokrat ceneje na Gorenjski sejem Kot so povedali na upravi Gorenjskega sejma, bo letos vstopnina na sejem 30 din. Le naročniki GLASA bodo dobili vstopnico 10 din ceneje. Na dan otvoritve, v petek, 11. avgusta, bo namreč objavljen v GLASU poseben kupon, vreden 10 din. Izrežite ga in vzemite s seboj na sejem, pa ga bodo upoštevali pri blagajni. Tudi v kioskih bo ta petek moč dobiti več GLASOV. Tako tudi naši stalni bralci ne bodo prikrajšani za to ugodnost. Ne pozabite! 11. avgusta bo GLAS 10 din več vreden! GLAS 14. stran JESENICE, 3. AVGUSTA - Na letnem bazenu bomo lahko štiri dni spremljali atraktivne skoke najboljših balkanskih skakalcev v vodo - Foto: F. Perdan Grand Prix von Oesterreich 1978 -11. do 13. avgusta Odločitev že v Zeltwegu? -^LJUBLJANA - V nedeljo, 13. avgusta, do na znanem dirkališču v Zeltwegu (Avstrija) dvanajsta dirka za svetovno prvenstvo dirkačev z avtomobili formule 1. V Zeltwegu bo verjetno že odločeno o letošnjem svetovnem prvaku, saj so do konca tekmovalne sezone ostale le Se Štiri dirke za velike nagrade (Nizozemske, Italije, ZDA in Kanade), zato prireditelji pričakujejo rekorden obisk gledalcev. Ob ugodnem vremenu naj bi se ob tekmovalni progi zbralo nad 100.000 gledalcev, od tega pa jih bo ena desetina iz Jugoslavije, predvsem iz Slovenije. Čeprav ima Američan Mario Andretti (lotus) pred najbližjim zasledovalcem Švedom Roniem Petersonom (lotus) 18 točk in pred Avstrijcem Nikijem Laudo (brabham) kar 23 točk prednosti, si Andretti se ni dokončno zagotovil naslova svetovnega prvaka. V Zeltwegu ima pred domačim občinstvom svojo zadnjo priložnost Lauda. Z morebitno zmago bi se Andrettiju približal na 14 točk, kar bi mu se dajalo možnost, da bi si v zadnjih štirih dirkah priboril se tretji naslov svetovnega prvaka. Seveda pa bi morala oba voznika lotu-sa (Andretti in Peterson) odstopiti, kar pa je zelo malo verjetno, saj so letos lotusovi bolidi na enajstih dirkah zmagali kar šestkrat (petkrat Andretti, enkrat Peterson). Andretti je letos odstopil Sele dvakrat, Lauda pa že kar Šestkrat, zanimivo pa je tudi, da Niki Se nikoli ni zmagal v Zeltwegu. Na »Veliki nagradi Avstrije« bodo dirkači prevozili 54 krogov po 5942,40 m, skupno torej 320 km s poprečno hitrostjo nad 210 km/h. Uradni rekord lansko leto prenovljene proge ima Mario Andretti, ki je en krog prevozil v času 1.40,96 min oziroma s poprečno hitrostjo 211,89 km/h. Za dirko je prijavljenih 23 dirkačev združenja tekmovalcev za velike nagrade in Ae 10 tekmovalcev, ki niso člani tega združenja. Med temi si bo 7 najboljših pridobilo pravico nastopa na uradnem treningu, kjer bo torej sodelovalo 30 dirkačev, na uradni dirki pa bo startalo le 26 najhitrejših tekmovalcev. Prvi uradni trening avtomobili sto v formule 1 bo že v petek, 11. avgusta, ob deseti uri, potem pa bodo trenirali Se dirkači v ostalih kategorijah, ki bodo v nedeljo nastopili pred glavno dirko. V formuli super vau bo nastopil tudi član AMD Skofja Loka Franci Jerančič. Uradni trening bo tudi Se v soboto, v nedeljo ob Štirinajsti uri pa bo start dirke avtomobilov formule 1. Kot sta na tiskovni konferenci povedala člana OK Franz Hasslinger in Walter Jeseniški športniki za praznik JESENICE - V počastitev občinskega praznika so pripravili na Jesenicah več Športnih tekmovanj. V soboto, 29. julija, je mladinska organizacija Železarne organizirala tekmovanje v streljanju z zračno puško, kegljanju na asfaltu in Sahu. Sodelovala so moStva Kovinske opreme Mojstrana, veteranov DruStva upokojencev in invalidov Železarne, ki je postalo tudi zmagovalec. Občinski odbor ZRVS pa je pripravil tekmovanje v streljanju z malokalibrnko puSko. Sodelovalo je 12 ekip iz jeseniške občine. Zmagala je postaja milice Jesenice. Vruga je bila KO ZRVS Sava, tretje pa moStvo teritorialne obrambe Jesenice. Med posamezniki so bili najboljši Lah, Rabič in Lavtar. Jeseničani pa pripravljajo Se dve prireditvi. V soboto, 5. avgusta, ob 15.30 bo skakalna tekma na plastični smučarski skakalnici v Zabreznici z mednarodno udeležbo. Tekma bo pomembna za domače HkakaUf. ki so se vrnili s priprav na CeikoslovaAkem. V nedeljo, 6. avgusta, pa hJb na Plavžu mednarodni balinarski turnir. Na njem bo sodelovalo 12 moštev. J. Kabif Dirkača moštva Lotus Ronie Peter son in Mario Andretti sta največja favorita na dirki v Zeltwegu. V tek movanju za svetovni pokal vodi An dretti s 54 točkami pred Petersonom, kijih ima 36. Binder so organizatorji pripravili brezplačni parkirni prostor za okoli 60.000 avtomobilov in kamp za 20.000 Šotorov. Cene vstopnic za stojišča bodo 180 Šilingov, v predprodaji pa 150. Za sedež na tribuni pa bo treba odšteti od 500 do 600 Šilingov. V nedeljo je bila v Hockenheimu (ZRN) enajsta dirka za SP avtomobilistov formule 1. Po pričakovanju je zmagal Američan Andretti (lotus) pred Scheckterjem (JAR, wolf)> Lafntom (Francija, Lieger), Fitti-paldijem (Brazilija, copersucar), Pironijem (Francija, tvrrell) in mladim Mehičanom Rebaqom (lotus). Šved Peterson, Avstrijec Lauda, Anglež Hunt in Francoz Depalier so zaradi okvar na vozilih odstopili. Ta zmaga je bila že peta letoSnja zmaga Andrettija, ki ima tako vse možnosti, da letos dohiti ali celo prehiti legendarnega Jima Clarka, ki je v eni sezoni zmagal kar sedemkrat. To je bila tudi 69. zmaga vozila lotus na velikih nagradah, največ zmag, in sicer 71, pa ima ferrari. Vrstni red za SP po enajstih dirkah je naslednji: 1. Andretti (ZDA, lotus) 54 točk, 2. Peterson (Švedska, lotus) 36, 3.-4. Lauda (Avstrija, brabham) in Reutemann (Argentina, ferrari) 31, 5. Depalier (Francija, tvrrell) 26, itd. Franc' Perdan Velika vodno-smučarska prireditev V soboto in nedeljo je bilo na Zbiljskem jezeru tekmovanje za Lovoriko Evrope 78, na katerem je nastopilo 26 tekmovalk in tekmovalcev iz 5 držav. V dobrih tekmovalnih pogojih so bili doseženi najboljši rezultati v tem evropskem tekmovanju, dobra pa je bila tudi organizacija, kije bila v rokah članov VSK Olimpija iz Ljubljane. V slalomu je bil pri moSkih najboljši Italijan Savoini pred rojakom Granallijem, od naSih pa je bil Zagrebčan Bi-šič tretji, Ljubljančan MuSič pa Sesti. V izvajanju likov je bil spet prvi Savoini, dočim je bil MuSič peti. V skokih, ki so bili najbolj zanimiva disciplina dvodnevnega nastopa, je slavil Italijan Cazzaniga pred naftim MuSičem. V kombinaciji je kljub 4. mestu v skokih bil prepričljivo prvi Savoini, MuSiču pa je pripadlo bronasto odličje. V ženski konkurenci bila Angležinja Hulme najboljša, odlično tretje mesto pa je osvojila Zagrebčanka Husjakova. Andreja Porenta je osvojila tako v slalomu kot v likih peto mesto. NaSim tekmovalkam in tekmovalcem (razen MuSiča) se je poznalo, da jim manjka težjih nastopov, saj so do#egali rezultate pod zmožnostmi. -U Vaterpolo Koper kadetski prvak RADOVLJICA - Letni bazen je bil pred dnevi prizorišče letoSnjega republiškega kadetskega prvenstva v vaterpolu. Za prvaka so se borili Koper, Delfin iz Rovinja, Renče, Kamnik in Triglav iz Kranja, zunaj konkurence pa so nastopili tudi mladi vaterpolisti Radovljice. V igrah so mladi na prvenstvu pokazali, da so dobro pripravljeni za poznejše nastope v članskih moštvih. Prvaki kadetov so igralci Kopra, ki so v borbi za prvo mesto le z golom prednosti premagali Triglav. Izid tega srečanja za prvo mesto pa bi bil lahko tudi obraten. Izidi - predtekmovanja - Koper : Kamnik 9:6, Triglav : Radovljica 6:12, Koper : Delfin 11:5, Radovljica : Renče 14:9, Kamnik : Delfin 16:13, Renče : Triglav 12:4; * finale: Triglav : Koper 12:13. Renče : Kamnik 6:13, Radovljica : Delfin 14:4. Vrstni reo: i. Koper, 2. Triglav, 3. Kamnik, 4. Renče, 5. Radovljica, 6. Delfin. Vsa srečanja so dobro sodili Arčon iz Nove gorice, Farčnik, Stariha in Marinček iz Kranja. Najboljši strelec z 12 zadetki pa je bil Dojčinovič iz Kamnika. -dh Predoslje zmagovalec V nedeljo je strelska družina Franc Mrak Predoslje organizirala tekmovanje z zračno puSko v počastitev krajevnega praznika Britofa, katerega se je udeležilo osem ekip. Med ekipami ZB je prvo mesto zasedla ekipa ZB Predoslje s 404 krogi od 600 možnih krogov. Drugo in tretje mesto si delita s 378 krogi ZB Britof in ZB Kokrica. Izven konkurence pa so Se tekmovale ekipe gasilcev 463 kr., ZRVS Predoslje -Britof 438 kr., mladinci iz Britofa 356 kr., KS Britof 306 kr. in TVD Partizan Britof 236 kr. Posamezno pa so dosegli naslednje rezultate: 1. Ciril Lukanc 177, 2. Srečo Jerman 169, 3. Z' ran Sitar 168, 4. Primož Strniša 166, 5. Janez Umnik 161, 6. Matjaž Bogataj 158 itd. J.Sitar Zelo dobra ocena za Pičulina BUDIMPEŠTA - Tu je bilo letoSnje evropsko mladinsko prvenstvo v vaterpolu. Sedemnajst evropskih mladinskih reprezentanc se je od 21. do 29. julija borilo za evropski naslov. V naSi reprezentanci ni bilo sicer nobenega Kranjčana, vendar sta bila tu predsednik vaterpolske zveze Slovenije Mate Bečič in kranjski vaterpolski sodnik Marjan Pičulin. Prvo mesto je osvojila reprezentanca SZ, pred Madžarsko, ZRN, Španijo in Jugoslavijo. Mednarodni sodnik Pičulin se je prvič pojavil na evropski sodniški sceni, prej je sodil na balkanskem prvenstvu, in v Budimpešti dobil visoke ocene. V vseh Štirih vodilnih tekmah ga je trojica znanih evropskih vaterpolskih delavcev in sodnikov ocenila z oceno Štiri. To oceno so mu dali Avstrijec Dinweber, Nizozemec Kettelar in Jugoslovan LambaSa. Te Štiri visoke ocene so Pičulinu odprle pot na mednarodno vaterpolsko napredovanje na mednarodni listi vaterpolskih sodnikov. -dh Atletski miting KRANJ - Atletski klub Triglav je organiziral preteklo soboto pregledni atletski miting. Med pionirji so zmagali Darko Marjanovič na 100 metrov, Iztok Omerza v skoku v daljino, Sandi Leben pri metu kopja, Tone Lovrič v metu krogle in Sandi Leben v metu diska. Med mlajšimi mladinci je MiloS Markič zmagal v skoku v daljino, Boris GaSpirc v metu krogle in metu diska in Veso Zorič pri metu kladiva. Štefan Kurnik je med starejšimi mladinci zmagal v metu krogle, med člani pa so bili zmagovalci Marjan PeneS na iOO metrov in DuSan Prezelj (Kladivar) v metu krogle in diska. Pri starejših mladinkah je Mojca Gorenec zmagala v metu krogle in diska, pri članicah pa je v enakih kategorijah slavila Stanka LovSe-Prezelj. L. Kognvšek TJ KRANJ, 3. A VGUSTA — Takoj po otvoritvi so se na letnem kopališču začela tekmovanja letošnjega balkanskega prvenstva v plavanju — Foto: F. Perdan Matjaž Mušič. najuspešnejši Jugo slovan na tekmovanju v Zbiljah Uspehi se nadaljujejo Preteklo nedeljo je bila v GareSnici (SRH) mednarodna dirka v moto crossu do 250 ccm z udeležbo 31 tekmovalcev iz 7 držav. Dirke so se udeležili tudi tekmovalci dveh društev z Gorenjske in sicer iz Tržiča in Kranja. Tekmovalec Matjaž Globočnik je v hudi mednarodni konkurenci zasedel 9. Mesto. Štefan Nahtigal iz Kranja pa 11. mesto. Konkurenca na tekmovanju je bila huda, saj se je naS lanski državni prvak Leno ŠoStarič uvrstil Sele na 17. mesto po obeh odpeljanih vožnjah. PRIJETNA MEDNARODNA VEST Iz mesta Liege iz Belgije smo prejeli novico o dirki za evropsko gorsko prvenstvo v razredu do 250 ccm, da sta naša tekmovalca Vuk Tomanovič iz Beograda in Boris Baje iz Kranja zasedla 3. oziroma 6. mesto in si tako pridobila prve točke v tekmovanju za evropsko prvenstvo. Na tekmovanju je nastopilo preko 100 tekmovalcev iz Evrope, zato je uspeh naSih tekmovalcev Se toliko večji, kar so jima izkazali tudi gledalci, ki so prisostvovali na zaključni slovestnosti z burnim aplavzom Obema tekmovalcama tudi mi iskreno čestitamo. 171 Začetek vadbe NaSi najboljši alpski smučarji Bojan Križaj, Boris Strel, Jože Kuralt, MiSo MaguSar, Janez Zibler in Tone Koželj so pod vodstvom tehničnega direktorja državne reprezentance Toneta Vogrinca in trenerjev Filipa Gartnerja in Danila Vodovnika odpotovali na vadbo v Argentino. Pot so omogočile tudi nekatere naSe delovne organizacije. To je lep primer pomoči vrhunskim Športnikom. Na Ledinah pa so vadili člani moške B selekcije in članice B selekcije. Pod vodstvom trenerja Vojka GašperSiča so na Ledinah vadili tudi Gorenjci. Na treningu, na katerem je bil poudarek na tehniki vožnje in vzdržljivosti, so bili Alenka Kolenc, Damjana Likozar, Mateja Ravnikar in Darja Porenta (Alpetour), Barbara Benedičič in Saša Vesek (Jesenice), Nataša Blažič (Triglav), Polona Pehare (Tržič), Matjaž Pretnar, Iztok Šter in Matija Horvat (Alpetour) in Milan Markič (Tržič). Po sodbi trenerja je trening izredno uspel. -bef Uspehi so plod trdega dela KRANJ - Malo je tako delavnih športnih kolektivov kot je NK Primskovo. Ta marljivi športni kolektiv, ki so ga nogometni zanesenjaki ustanovili v letu 1972, ima za seboj leta dela in uspehov. Uspehi so v veliki meri vezani na športno pa tudi izvenšportno stran. V letih od ustanovitve naj omenimo samo nekaj največjih delovnih zmag tega marljivega kolektiva. Najprej je bilo iz gozda in travnika potrebno urediti nogometno igrišče. Udarniško delo članov kluba je prispevalo k temu, da imajo krajani Primskovega na voljo igrišče in najbolj sodobne garderobe v vsej kranjski občini. Žal pa so še določene težave. Nesebična pomoč pristašev tega malega po imenu, a velikega kluba po uspehih, je doprinesla, da je to danes urejen športni kolektiv s svojim izvršnim odborom, tajnikom, blagajnikom, komisijami in trenerji. Tudi na tekmovalnem področju imajo veliko uspehov. O tem pričajo pokali in diplome, ki jih ni malo. Letos so bili najbolj uspešen klub v ONL Kranj. Podpirajo pa tudi vrhunski nogomet, saj so nosilec druge selekcije pionirjev. Na področju množičnosti so daleč pred vsemi. Imajo namreč kar dve članski ekipi pa tudi mladince, ker se zavedajo, da brez mladih ni uspehov. Seveda pa ima NK Primskovo obilo načrtov za prihodnost. Za uspehe v preteklosti so zaslužni vsi. Se posebej pa predsednik Mohar, brata Kodele, Jerman, Peteh in še mnogi drugi. Pravkar potekajo dela za postavitev ograje okoli igrišča, ki pa ga želijo tudi razširiti. V bodoče si želijo še več sodelovanja s krajevno skupnostjo in DPO na terenu. Zahvaljujejo pa se tudi številnim podpornim članom, posebej pa tovarni IKI, za materialno pomoč. M Ši.l.i, Vsi na kolo PREBACKVO - športno društvo Jakob Stucin Prebace vo— H rastje bo v nedeljo, 6. avgusta, organiziralo športno prireditev Vsi na kolo za zdravo telo. Start bo od 8. do 10. ure pred gasilskim domom na Prebačevem. Prireditev ima rekreacijski značaj in se je lahko udeležijo občani z navadnimi kolesi. Vsak udeleženec bo dobil klubsko t rim izkaznico, s katero bo nastopal Ae na drugih podobnih akcijah, in trimsko značko kolesarja. II I X. jubilejno balkansko člansko prvenstvo v plavanju Mesto živi s plavalno prireditvijo KRANJ — Gorenjsko mesto je svečano okrašeno pričakalo vse udeležence desetega jubilejnega članskega balkanskega prvenstva v plavanju. Mesto živi že od ponedeljka naprej samo še za to prireditev. Vse reprezentance s 140 nastopajočimi so že v hotelih Transturist v Škofji Loki, Creini v Kranju in Grajskem dvoru v Radovljici. Razpoloženje je bilo že včeraj dopoldne na višku, saj so se plavalci in plavalke že borili za popoldanske finalne borbe, ki že prinašajo kolajne in prve točke svojim reprezentancam. Kot napovedujejo plavalni strokovnjaki, se bo zmaga za najboljše moštvo v skupni uvrstitvi odvijala med repre-zentanti Bolgarije in Romunije, naši pa se bodo borili za tretje mesto. Bolgari so v prednosti, saj imajo najbolj izenačeno žensko in moško ekipo, pri Romunkah pa so ženske boljši del moštva. Vse tri reprezentance, ki računajo za najvidnejša mesta, so na prizorišče letošnjih balkanskih borb pripeljale svoje najboljše orožje. Le Turki so v manjšini, saj plava le šest do osem plavalcev. Svečana otvoritev je za nami in podeljene so prve medalje. In kaj plavajo naši. Glavni adut je seveda najboljši jugoslovanski plavalec Kranjčan Borut Petrič, ki plava kar v osmih disciplinah in v vseh treh štafetah. Moški del reprezentance plava na 100 m kravi B. Petrič in Popo-vič, na 200 kravi Milečki in Borut, oba pa tudi na 400 m kravi. Borut Petrič in Darjan Petrič bosta plavala na 1500 m kravi, na 100 m prsno pa Mitrovič in Krajčinovič. 200 m prsno bo poleg Mitroviča plaval še Tomaž Rodič, na 200 m in 100 m hrbtno pa bosta naše barve zastopala Nenad Miloš, Kos in Popovič. Borut bo nato plaval še na 100 m in 200 m delfin, 200 in 400 m mešano. V teh disciplinah pa bo ob sebi imel še Hanžekovi-ča, Vočka, Apra in Novaka. Pri ženskah pa na 100 m plavata Separovičeva in Rodiče-va. Separovičeva, ki je trenutno naša najboljša ženska plavalka nato plava še na 200 in 400 ter 800 m kravi. V teh disciplinah bodo nastopile tudi Krstičeva in Štembergarjeva. 100 in 200 m prsno bosta plavali Rodičeva in Brumnova, na 100 in 200 m hrbtno pa Bla-žičeva in Krstičeva. 100 in 200 metrov se bodo z ostalimi kosale Efendičeva, Miničeva in Štembergarjeva, Efendičeva in Štembergarjeva pa nato še na 200 in 400 m mešano. Vstopnina za dopoldanska predtekmovanja je za vse dni 5 dinarjev, za finalni del pa za odrasle 20 in za otroke po 5 dinarjev. _ • D. HumeV S SODIŠČA Vrba vir spora Kranj — V zadnjem Glasu smo pisali o poseku vrbe na zelenici ob bloku Begunjska 7 v naselju Vodovodni stolp. Ker se je veČina stanovalcev nad takim brezdušnim početjem zgražala, smo tudi napisali, da pričakujemo odgovor predsednika hišnega sveta, ki je posek dovolil, stanovalke, ki se je zanj zavzemala m Anke Bernardove iz KŽK, ki vodi nadzor nad ureditvijo mestnih zelenic. Se isti dan se je v uredništvu oglasil predsednik hišnega sveta Karel Gerden. Zatrdil je, da je vrba nekatere stanovalce res motila, ker je delala senco pred njihovimi okni, v stanovanja pa so z nje prihajali različni insekh, od komarjev, mušic, kobilic in nodobnega mrčesa. Zato se je s predlogom zakoncev Mesaric, naj bi 'vrbo samo nekoliko obžagali, strinjal. Ko je „ato Mesaričeva odnesla prošnjo „a KZK, se je vrnila z novico da %c>do jeseni vrbo itak podrli. Taka je tudi vsebina pisma, ki ga L Anka Bernard naslovila na Jifesarič Alojza in hišni svet 11. J^Oitiramo dobesedno. Dovo-tiaiemo posek vrbe na zelenici za stanovanjskim blokom zaradi Vazlogov, ki jih navajate v krošnji ter na priporočilo hišnega PJueta, vendar bo treba na tem JZstu zasaditi drugo odgovarja-Ttfče nižje zelenje. Posek preskrbi-JZ no dogovoru sami. Delavci, ki hnSo drevo žagali, morajo poskr-za varnost ter varstvo bloka ^n garaž pred poškodbami. Prav tako je treba paziti, da ne bo ^varnosti za mimovozeče avto-Zfnbile in druge udeležence na Zimovodeči cesti. Delavci naj v ^menjavo za les drevo podro Mm bolj Pri tleh. O odvozu vej se V1' o dogovorili naknadno ... b0TGUdena to, da hišni svet pri „Zlitvi drevja in grmov ali pri SC^feku nima nikakršnih pravic P%očati, lahko da samo mnenje, « v pismu KZK zapisal, da se ^Tnisvet ne obvezuje za nikakr-financiranje pri poseku m saditvi nižjega jelenja,« nam *^niasnil Karel Gerden. je%%?e?ne da, ne ne, kar pa ni ^Predsednik bi najbrž moral Krcati sestanek hišnega sveta, sk katerem bi stanovalci preteh-Tli vse možnosti, kako s čim t"1*, škode rešiti nevšečnost, sretno bi bilo dovolj, da bi veje V he obrezali, morda pa bi se ob ^nih dokazih odločili tudi za %rajni izholposekHjei)včan *,amna tabla pred motelom ^^ki gori-Foto: J. Rabu Na startu &rj tekmovalcev TVD Partizan Naklo je v r„ltl« 1 nmrnika organizi- SSSeV kr^eTneg. P^ni^ £ 8po. P°,^«kreacuaki o* » ,,.kmovakev iz 16 9*\SS. Na,tT°v Da ie spremljalo nad B»e,iiev, Prireditev p« ■ P pionirke **iJ% MedI pionirkami je *°2r****°V. doi?:E^ Maja Jo«, med 26°"ala ,domxvn Naklo Slavko Legat, iz Smartna Sle^n'vete^^Jl^ "'"ni do 45 let in ve« Zmagali v**fr «• 4800 metrov dolgiP™** ^, Mu*i* »^^Trnfi« lupini *!Sv- ffsKS Kocbek v starejši vet«r-rti veteranov. «P«P»n' Sp. Bela — Voznik osebnega avtomobila, ki ga je tovornjak zrinil s ceste, se je iz prevrnjenega avtomobila na srečo izkopal cel in živ. — Foto: Janez Kuhar Nevaren prvi teden Smrtna kosa je v prvem avgustovskem tednu v zadnjih petih letih na slovenskih cestah kar na široko zamahovala. Samo lani je v tem prvem tednu v gostem počitniškem prometu umrlo 16 oseb, v vseh petih letih pa je bilo samo v tem tednu 63 smrtnih žrtev. To je bil tudi najbolj črn teden za voznike avtomobili ste in njihove potnike, druga najbolj ogrožena skupina v prometu pa so bili pešci. V gostem avgustovskem prometu na naših cestah je še kako važno sporazumevanje med udeleženci v prometu: pravočasno nakazovanje smeri, opozarjanje na zaviranje in podobno, tako se lahko prepreči marsikatera nesreča. Čeprav od leta 1973 upada število nesreč z ranjenimi, pa nesreče z mrtvimi udeleženci na naših cestah še naraščajo. To pomeni, da lahko vozniki sami z doslednim upoštevanjem pravil varne vožnje marsikaj naredijo za lastno večjo varnost. TRZNI PREGLED JESENICE Solata 17,40 din, cvetača 19,95 din, korenček 16,18 din, česen 36 din, čebula 10,50 din, fižol 19,92 din, kumare 14,40 din, paradižnik 20 din, paprika 20 din, slive 15,20 din, jabolka 18,20 din, limone 16,80 din, ajdova moka 18,40 din, koruzna moka 6,81 dinarja, kaša 19,74 din, surovo maslo 79 din, smetana 35,70 din, skuta 26,55 din, sladko zelje 6 din, klobase 70,54 din, orehi 166,90 din. jajčka 1,30, 1,80 in 2 din, krompir 6,60 din KRANJ Solata 20 do 25 din, špinača 22 do 24 din, cvetača 18 do 20 din, korenček 18 din, česen 50 din, čebula 12 din, fižol 26 din, pesa 10 din, kumare 12 din, paradižnik 20 do 25 din, paprika 18 do 20 din, slive 26 din, jabolka 18 do 20 din, hruške 20 din, grozdje 28 din, breskve l8 do 20 din, med 60 din, limone 23 din, ajdova moka 22 din, koruzna moka 8 din, kaša 16 do. 20 din, surovo maslo 80 din, smetana 36 din, skuta 16 do 18 din, sladko zelje 6 do 8 din, kislo zelje 10 din, klobase 24 din, orehi 160 din, jajčka 2 din, krompir stari 4 din, novi 8 din, buče 16 din. VAŠA PISMA Zakaj ni oznak? Duplje - Avtobus Ljubljana— Bovec vozi od I. maja do 15. septembra. V obeh smereh vozi /)<• stari vesti, skozi Črnivec. Posaver. Pod-brezje in Bistrico. V smeri proti Bovcu je na vseh postajah označen na tablah z voznimi redi. Nasprotno je v smeri iz Bovca proti Ljubljani. Niti v Radovljici in niti na Črnivcu ni napisano, da vozi po stari cesti. Iz Radovljice ima odhod ob 18. uri. Zakaj ne napišejo točnega voznega reda? Saša Pretnar Podbrezje Uspela prireditev KRANJ — Letošnja XII. mednarodna kolesarska dirka Po ulicah Kranja, ki je bila preteklo nedeljo, je uspela nad vsemi pričakovanji. Ce pogledamo tekmovalne dosežke pri članih, so domači kolesarji zasluženo osvojili čestitke gledalcev, niti enkrat oamkrat pa ni zasepala tudi organizacija dirke. Ob tej priložnosti se kolesarski klub Sava zahvaljuje vsem - pokrovitelju tovarni Sava, delavcem UJV in športnega društva * Kokrice - ki so v veliki meri pripomogli, da je prireditev ob občinskem prazniku uspela. H. J. Sopotnik umrl Kolesar v avto — Kranj — V ponedeljek, 31. julija, ob 10. uri se je v križišču Valjavčeve in Vidmarjeve ulice pripetila prometna nezgoda, v kateri je bil hudo ranjen kolesar Robert Poljan šek (roj. 1966) iz Kranja. Kolesar je neprevidno zapeljal v križišče in zato trčil v osebni avtomobil, ki ga je vozil Franc Jagodic (roj. 1951) iz Kranja. V nesreči je bil Poljanšek hudo ranjen. Prepeljali so ga v Klinični center. Neprevidno v križišče Kranj — V torek, 1. avgusta, ob 12.45 se je v križišču Nazorjeve in Dražgoške ulice pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Ciril Kne (roj. 1933) s Kokrice je peljal proti cesti JLA, ko mu je v križišču Nazorjeve z Dražgoško z neprednostne ceste zapeljal v križišče Milivoj Matic (roj. 1955) na kolesu s pomožnim motorjem. V trčenju si je Matic zlomil ključnico. Traktor padel na voznika Kranj — V torek, 1. avgusta popoldne se je s traktorjem ponesrečil Alojz Čimžar (roj. 1952) iz Oreho-velj. Cimžar je s traktorjem in enoosno prikolico vozil kamenje iz Kokre. V levem ovinku, ki ga je hotel speljati tako, da je s prednjimi kolesi zapeljal nekoliko v breg, pa se je traktor prevrnil in ga stisnil pod 8eboj- Spregledala tovornjak Kranj — V sredo, 2. avgusta, nekaj minut po 14. uri se je v križišču Ceste Staneta Žagarja in Jelenčeve ulice pripetila prometna nezgoda. Voznik tovornjaka Zdravko Sajevic (roj. 1950) iz Kranja je peljal po Cesti Staneta Žagarja proti Brniku. V križišču z neprednostno Jelenčevo ulico mu je z leve prečkala cesto kolesarka Francka Fojkar (roj. 1945) iz Hrastja, ki se je sicer prepričala, da je na levi prosto, na desni strani pa je spregledala tovornjak. Ta je sicer zaviral in se umikal kolesarki, vendar jo je kljub temu zadel. Na srečo je Fojkarjeva dobila le odrgnine in si prebila arkado. Nezgoda kolesarja Kranj — V sredo, 2. avgusta, nekaj po 14. uri se je na lokalni cesti med Kranjem in Smlednikom v Hrastju pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Mirko Medved (roj. 1956) iz Hrastja je peljal v smeri Smlednika, ko je srečal dve kolesarki, ki sta vozili pravilno po desni strani proti Kranju. Za njima je kakih 60 metrov daleč vozil v isto smer, vendar po levi strani 10-letni Marko Torkar iz Čirč- Ko se mu je avtomobil že zelo približal je otrok nenadoma ostro zavil v desno proti sredini ceste; voznik Medved je skušal trčenje preprečiti in je sunkovito odvil v levo, kljub temu pa je avtomobil otroka zadel. Vrglo ga je prek kolesa v avto, nato pa je obležal hudo ranjen na bankini. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. Avtomobil pa je zapeljal s ceste in trčil v drog električne napeljave. Cesta ni bila prosta Preddvor — V sredo, 2. avgusta, ob 20.25 se je na lokalni cesti med Preddvorom in Zg. Belo pripetila prometna nezgoda. Voznik kolesa z motorjem Jože Cvek (roj. 1937) iz Preddvora je peljal po dovozni cesti v križišče z lokalno cesto, vendar pa v križišču ni ustavil in je zavil levo. ne da bi se prepričal, če je prosto. Prav tedaj je po prednostni cesti pripeljal voznik osebnega avtomobila Franc Finžgar (roj. 1944) iz Zg. Bele, ki je zadnji trenutek opazil motorista in skušal nesrečo preprečiti z umikanjem v levo, vendar pa i** Cvek kljub temu trčil vanj. V nesreči je bil ('vek lažje ranjen. I.. M Na eno leto in dva meseca zapora je senat okrožnega sodišča v Kranju obsodil 34-letnega Alojza Pelka z Visokega, ker je 3. junija lani zakrivil smrtno prometno nesrečo. Tega dne se je Pelko peljal na mopedu skupaj s sopotnikom, prijateljem Jovom Nikoličem po regionalni cesti od Spodnjega Brnika proti Kranju. Nikolič ga je že dopoldne tistega dne prosil, naj ga pelje v Kranj, popoldne pa je spet prišel k njemu. Odpeljala sta se na letališče Brnik, od tam pa še na Sp. Brnik in nato že v mraku proti Kranju. Ves dan sta po malem pila, tako da vožnja Alojza Pelka ni bila ravno zanesljiva. Ko je vijugal po cesti, je približno 200 metrov pred odcepom ceste za letališče v blagem loku za-vozil na travnati rob ob cesti, oplazil prometno tablo, nato pa sta padla. Sopotnik je pri tem dobil tako hude poškodbe, da je dan po nesreči v Kliničnem centru umrl. Pelko se je sicer zagovarjal, da ga je v komolec zadel nek avtomobil, vendar pa ni vedel kakšen, niti ni bilo sledov na obleki, in razen tega bi mopedista in sopotnika vrglo s ceste, ne pa da je moped v blagem loku zavozil na travo. Pri odvzemu krvi se je pokazalo, de je bil Pelko tako vinjen, da ni bil sposoben za varno vožnjo. Pri obsodbi je sodišče med olajšilnimi okolnostmi upoštevalo, da je Pelko v nesreči izgubil prijatelja, da je bil zaradi tega prizadet, da je pomagal pokojnikovi družini, ni pa moglo seveda mimo tega, da je sedel na vozilo tako vinjen. Zato se je odločilo še za varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja za kategorijo A in sicer za dve leti. Nož ljubosumnosti »Odprite, umrl bom!« je klical hudo ranjeni Ramiz Bečič pod oknom gostilne Pri kolodvoru na Trati pri Skofji Loki. Natakarica mu je odprla vrata, da je vstopil, sedel na stol, nato pa omahnil. Kmalu so prihiteli miličniki, ki jim je Ramiz še lahko povedal, kdo ga je bil zabodel v trebuh, nato pa so ga z rešilcem odpeljali v Klinični center. Le hitremu zdravniškemu posegu se ima zahvaliti, da je ostal pri življenju. To se je zgodilo okoli 22. ure, 10. februarja letos. Tega dne je Andrija Buden, star 36 let, iz Škofje Loke že dopoldne po malem začel piti, nadaljeval pa je tudi po delu, tako da je šele okoli 21. ure prišel domov na večerjo. Že je legel kar oblečen, pa je spet vstal, vzel v kuhinji kuhinjski nož, ga zataknil za pas in se vrnil v gostilno Pri kolodvoru. V gostilni je bil tudi Ramiz Bečič, ki ga Buden ni gledal ravno z naklonjenostjo. Bečič Dežurne trgovine V soboto, 5. avgusta, bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ: Central - Delikatesa, Maistrov trg 11 od 7. do 19.30, v nedeljo od 7. do 11. ure, Živila — prodajalna PC Vodovodni stolp, UI. Moša Pijade, prodajalna SP Pri Petrčku, Titov trg 5, prodajalna Mercator, C. JLA 6 TRŽIČ: Mercator - Poslovalnica Žito Ljubljana, C. JLA 6 ŠKOFJA LOKA: SP Groharjevo naselje, Mesnica Groharjevo JESENICE: Delikatesa - Kasta 4 na Plavžu se je bil namreč spletel z Budnovo ženo, medtem ko je bil Buden na prestajanju kazni. Bečič je o tem razmerju večkrat tudi govoril z Budnom, se hvalil pred drugimi, zaradi-tega pa sta se zakonca tudi hotela razvezati, vendar sta se kasneje premislila. Vendar pa Buden tega ni mogel pozabiti. Z ljubosumnostjo je mučil ženo, večkrat pa je zato tudi pregloboko pogledal v kozarec. V gostilni Pri kolodvoru je, potem ko je pri točilni mizi začel pogovor z znancem o svojem avtomobilu, Buden zagledal tudi Bečiča. Le-ta je bil tudi vinjen in je silil v Budna, naj še kaj popije. Zato je Buden takoj za znancem odšel iz gostilne, pred vrati pa sta se še ustavila in nadaljevala pogovor o avtomobilu. Za njima je iz gostilne stopil še Bečič in se spet vtaknil v njun pogovor, prav ko je Buden pravil znancu, da ima za pasom nož. Bečič je prav tako hotel videti, rinil je v Budna, da ga je ta odrinil, prišlo je do prerekanja in prerivanja. Buden je nato potegnil nož in od spodaj navzgor zabodel Bečiča v trebuh, nato pa zbežal. Ko je zaradi poskusa umora Buden stal pred senatom okrožnega sodišča v Kranju, se je spominjal vsega dogodka, vendar pa je bil takrat, kot je menil sodni izvedenec psihiater, v stanju bistveno zmanjšane prištevnpsti, predvsem zaradi psiholoških razlogov in tudi svojega značaja: ljubosumnost in osebna* mržnja do Bečiča zaradi razmerja z ženo sta pod vplivom alkohola in tudi zaradi neprijetnega obnašanja Bečiča samega pripeljala do dejanja, ki bi se lahko še bolj usodno končalo. Sodišče je Budna obsodilo na tri leta zapora. Posredujemo prodajo naslednjih karamboliranih vozil: 1. ZASTAVA 101 leto izdelave 1977, prevoženih 9900 km. Izklicna cena 17.500 din. 2. ZASTAVA 750 leto izdelave 1975, prevoženih 32.000 km. Izklicna cena 12.000 din. Vozila je možno ogledati na dan licitacije 9.8. 1978 v prostorih Zavarovalne skupnosti Triglav Kranj, Oldhamska 2. Pismene ponudbe sprejemamo do 12. ure istega dne z 10 '< pologom od izklicne cene. Izvršni svet skupščine občine Kranj razpisuje prosta dela in naloge ravnatelja Poklicne šole v Kranju Pogoji: Visoka ali višja izobrazba ustrezne smeri za poučevanje na srednjih šolah. 5 lel vzgojno izobraževalne prakse in opravljen strokovni izpit, moralnopolitične kvalitete ter organizacijske in vodstvene sposobnosti Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 15 dneh po imenovanju. Kandidati naj vložijo prošnjo, priložijo življenjepis, dokazila o izobrazbi, strokovnem izpitu ter potrdilo o delovnih izkušnjah na naslov: Komisija za kadrovanje in zaposlovanje pri izvršnem svetu skupščine občine Kranj, Trg revolucije 1, 64000 Kranj. TELEVIZIJA sobota 5. AVG. 16.45 Skoki v vodo, reportaža z Balkanskega Srvenstva na Jesenicah balkansko prvenstvo v plavanju — prenos iz Kranja 18.20 Obzornik 18.30 Bonny, Beautv, Daisy, Violet in Geoffrev Morton, dokumentarna oddaja 19.20 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 F. Vlček- V. P. Borovička: Bajtarja, TV nadalj. 20.40 Muppet show (gost Egdar Bergen) 21.05 Nikoli v nedeljo - celovečerni film 22.35 TV dnevnik 22.50 625 Oddajniki II. TV mreže: 17.25 Poročila 17.30 TV koledar 17.40 Pantomima, gledališka predstava iz VVashingtona na Festivalu otroka v Šibeniku 18.15 Igre in šale na šibeniškem festivalu 18.40 Č. Priča: Prilagajanje, TV novela 19.30 TV dnevnik 20.00 A. Dvorak: Rusalka - II. del opere 21.00 24 ur 21.10 Feljton TV Zagreb — I. program: do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 T V dnevnik 20.00 Lady L, celovečerni film 21.50 TV dnevnik 22.05 Šahovski komentar 22.35 Zabavni spored za konec tedna nedelja 6. AVG. 9.10 9.15 9.45 10.05 10.55 11.30 12.30 13.00 15.20 15.45 15.50 16.05 16.10 16.25 18.15 19.30 20.00 21.30 22.00 22.30 22.45 Poročila Za nedeljsko dobro jutro — čez tri gore: Oktet Sava iz Kranja 625 M. Vitezović: Dimitrije Tucović, nadalj. Hunterjevo zlato — serijski film Kmetijska oddaja Šahovski komentar — oddaja TV Beograd Poročila (do 13.05) Britanska enciklopedija — serijska oddaja Poročila Okrogli svet Športna poročila Balkansko prvenstvo v skokih v vodo, reportaža z Jesenic Balkansko prvenstvo v plavanju, prenos iz Kranja Pustite balon — film TV dnevnik M. Vučetić: Crni dnevi, I. del dok. drame Delta Donave — oddaja TV Novi Sad Športni pregled TV dnevnik Balkansko prvenstvo v skokih v vodo, reportaža z Jesenic TA TEDEN NA TV Sobota NIKOLI V NEDELJO je zanimiva komedija, v kateri odkrivamo na eni strani staro, s tradicijo obremenjeno Grčijo, na drugi strani pa moderno življenje pristanišč in turistov. V tako zastavljeni zgodbi odigrata glavni vlogi Jules Dassin kot turist, ki prihaja na novo odkrivat grško zgodovino, in Melina Mercuri kot prostitutka čez teden in spoštovana ženska v nedeljo. Odtod tudi naslov filma, kije takoj ob nastanku požel val odobravanja in vsepovsod odlične kritike. Ponedeljek Nedelja Ivan Southall je napisal roman PUSTITE BALON, ki predstavlja eno najuspešnejših del v sodobni mladinski literaturi. 1976. leta so po njem posneli tudi film. Glavni junak je dvanajstletni deček, ki je rahlo pohabljen in si na vso moč prizadeva, da bi se uveljavil v družini. Zgodba se odvija v času prve svetovne vojne v majhnem avstralskem mestu, ki po svojih običajih predstavlja drugi divji zahod. Film na komičen način prikazuje meščane kot so policaj, 'gasilec, mestni župan in drugi. ČRNI DNEVI so dokumentarna drama o dogodkih v Jugoslaviji takoj po prvi svetovni vojni, ko se je delovanje Komunistične stranke Jugoslavije legaliziralo in je imela celo svoje poslance v ustavodajni skupščini. V letih 1919 in 1920 je delavski razred pod vodstvom KPJ izbojeval več pomembnih zmag kot osemurni delavnik in delavsko zavarovanje. Take razmere pa vladajočemu režimu niso ustrezale. Izdana je bila obznana, policija pa je zapirala in mučila pristaše KPJ. Nato je bila sprejeta še vidov-danska ustava pa zakon o zaščiti države, ki je poslancem KP odvzel mandate in jih izročil sodišču. Komunistični poslanec Triša Kaderović je v skupščini dejal, da ta zakon prinaša začetek belega te rorja. Usmerjen ni le proti KPJ, ki bo odslej delala ilegalno, ampak proti celotnemu delavskemu razredu. Branislav Nušič je bil kritik tiste vrste, ki ima rad okolje, katerega kritizira in. se mu smeje prav zato, da bi ga ozdravil njegovih bolezni. Najbolj uspešen je bil seveda tedaj, kadar je govoril o tistem, kar je dobro poznal in razumel. Karikaturno in porodično je zrcalil navade, nazore, posebnosti in življenje malomeščanov. Ob tem je najpogosteje ostajala v središču njegove pozornosti patriarhalna družina, medsebojni odnosi v njej pa so mu bili vir komičnega. Nušičeva dela si še danes zlahka utirajo pot do sodobnega občinstva. GOSPA MINISTRICA kot ogledalo malomeščanskega in snobovskega pohlepa po oblasti, denarju in družbenem ugledu ne bo izgubila žive aktualnosti. Sreda NE RAZUMEM TEH ODNOSOV je zapel deček na svoj dvanajsti rojstni dan. Kako bi jih razumel, saj je bil še zelo majhen, ko so ga starši pripeljali v dom v V Bjeli, kjer živijo otroci, ki so v večini primerov nezaželeni ugledali svet. Vzgojiteljice pravijo, da so redki tisti starši, ki pridejo pogledat, kako živijo in napredujejo njihovi otroci. Avtor oddaje Rajko Cerovič je v glavnem spremljal življenje dveh otrok iz tega doma. Prvič ju je obiskal pred petimi leti. ko sta prišla v dom. Četrtek Zgodba filma PREISKAVA O NEOPOREČNEM DRŽAVLJANU je dokaj zapletena. Osrednja junaka sta policijski in špektor in njegova ljubica, lepa Augusta. Policijski inšpektor skriva svoj poklic; pri Augusti se predstavi kot »gospod doktor«. Ni pa njen edini ljubimec. Ko to zve, v navalu jeze ljubico ubije. Tu pa se začne zaplet: poklic mu nalaga, da odkrije skrivnostnega morilca. Film se odlikuje po satiričnem pristopu do razumevanja morale, resnice in zakonov. -Režiser Elio Petri, v gl. vlogah Gian Maria Volon-te in Florida Bolkan. Oddajniki II. TV mreže: 8.55 Poročila 9.00 Oddaje za JLA; 11.00 Poročila (do 11.05) 16.45 Sinjska Alka — prenos 18.20 10 let slavonskega glasbenega festivala 19.30 TV dnevnik 20.00 Igra gibov — dok. oddaja 20.50 Včeraj, danes, jutri 21.10 Molk je zlato - film T V Zagreb - I. program: 9.50 Poročila 10.00 Čudežno sedlo 10.30 Flandrijski pes 11.00 Narodna glasba 11.30 Kmetijska oddaja 15.05 Otok zakladov — film 16.30 TV dnevnik 16.45 Sinjska Alka 18.20 10 let slavon. glasb. fest. 19.30 TV dnevnik 20.00 Rdeče in črno, T V nadalj. 21.10 Človek in mesto 21.40 TV dnevnik 22.00 Športni pregled ponedeljek 7. AVG. 17.00 Ljudje in zemlja — ponovitev 18.05 Obzornik 18.15 Britanska enciklopedija — serijska oddaja 18.45 Mladi za mlade 19.15 Risanke 19.30 TV dnevnik 19.55 B. Nušič: Gospa ministrica 21.45 Kulturne diagonale 22.25 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 17.25 Vaterpolo Jugoslavija : Nizozemska — prenos 18.15 Dogodivščine mačka Toše 18.30 Dositejeve basni 18.45 Mladi za mlade 19.30 T V dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.30 Aktualnosti 21.00 24 ur 21.10 Jean Dillmann, film T V Zagreb - I. program: Poročila TV koledar Dogodivščine mačka Toše Dositejeve basni Mladi za mlade TV dnevnik TV drama Glasbeni trenutek Na prvem mestu: Arhitekt Stjepan Planit-TV dnevnik Dokumentarni film 18.00 18.05 18.15 18.30 18.45 19.30 20.00 21.15 21.20 22.05 22.20 torek 8. AVG. 18.10 18.20 18.52 19.20 19.30 20.00 20.35 21.55 22.10 22.55 Obzornik Daljnogled Moč zborovskega zvoka: »Sem več barti čiro pesem pel« Risanka TV dnevnik V Šabonu Yanomamiji, dok. ciklus Iz tropskega deževnega gozda A. Blomquist: Maja z Viharnega otoka, nadaljevanje in konec TV dnevnik Glasba takšna in drugačna Poročila Oddajniki II. TV mreže: 17.40 Vaterpolo Jugoslavija : SZ — prenos 18.30 Zagrebška kronika 18.45 Brigadirski TV studio 19.30 TV dnevnik 20.00 V središču, aktualna oddaja 20.50 Akcije: Varstvo pri delu 20.55 Test 21.05 24 ur 21.15 Znanost 22.00 Likovna umetnost TV Zagreb - I. program: 18.00 Poročila 18.05 T V koledar 18.15 PionirskeTV novice od 18.45 do 20.55 isto kot na odd. II. TV mreže 21.(X) Buggsv Mallone — film 22.40 TV dnevnik 22.55 Šahovski komentar sreda 9. AVG. 17.25 Šahovski komentar, oddaja TV Beograd 17.50 Obzornik 18.00 Ne razumem teh odnosov — oddaja TV Titograd 18.30 Davy Crockett na Mississippiju — mlad. film 19.20 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Arosa: Igre brez meja prenos 21.30 Iz koncertnih dvoran — N. Rimski Korsakov: Šeherezada 22.25 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 17.40 Vaterpolo Jugoslavija : ZRN — prenos 18.30 Beograjska kronika 18.45 Popularna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna sreda 22.00 TV dnevnik 22.15 Naši kraji: Djerdap TV Zagreb — I. program: 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Mali svet — otroška oddaja od 18.45 naprej isto kot na odd. II. T V mreže IZBRALI SMO ZA VAS četrtek 10. AVG. 17.55 Obzornik 18.10 I. Stravinski: Pulcinella, nastop ansambla newyorškega baleta 18.50 Ne prezrite: Kaj morata moški in ženska vedeti o sebi 19.20 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Film tedna: Preiskava o neoporečnem državljanu 21.50 Jazz na ekranu: Trio Sam Rivers - II. del 22.20 T V dne/nik / Oddajniki II. TV mreže: 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Čudežno sedlo — otroška oddaja 18.45 Vabilo na potovanje - quiz 19.30 TV dnevnik 20.00 Krleža o filmu 22.30 24 ur 22.35 Svetovno prvenstvo v tekmovanju s kajaki in kanuji TV Zagreb - I. program: do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Paralele - aktualna oddaja 20.50 Gruntovčani — nadalj. in konec 21.55 TV dnevnik 22.05 Šahovski komentar 22.35 Koncertna dubrovniških poletnih prireditvah 78 TFlElćm 11. AVG. 17.45 Šahovski komentar — oddaja TV Beograd 18.10 Obzornik 18.20 Viking Viki - serijska oddaja 18.50 Pevski tabor 78 - 4. del 19.20 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Jadranska srečanja — prenos iz Opatije 21.15 Razgledi: V Šanghaju kokošje perje leti v nebo 21.50 TV dnevnik 22.05 Detektiv Shaft - serijski film 23.15 Kontrapunkt Yehudija Menuhina 23.40 Poročila Oddajniki II. TV mreže 17.30 Zagrebška kronika 17.45 Solun: Balkanske atletske igre — prenos (slovenski komentar) 20.20 Na prvem mestu — kulturna oddaja 21.20 Včeraj, danes, jutri 21.40 Sodobniki Nikola Hajdin 22.10 Koncert Ravija Shankara Sitar 23.00 Nove knjige T V Zagreb — I. program: 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Bistrooki — otroška oddaja 18.45 Zabavna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Jadranska srečanja — prenos 21.15 Bareta — serijski film 22.05 TV dnevnik 22.20 Nočna premiera: Camper John Novo poslastico za gurmane so odkrili pri ŽIVILIH v GLOBUSU: suho puranje meso. Pravijo, da je res odlično. Cena: 80 din za kg Kmalu bomo rabile že tudi kostim za prehodne dni Pri Zarjini NOVOSTI na Jesenicah smo jih videti iz odličnega diolena. Izdelal jih je LABOD Novo mesto, dobe se pa v velikostih od 38 do 48. Barve so pastelne: svetle drap in zelene. Cena: 1732 din Ste za veselo posteljnino v močni modri, rdeči, zeleni ali rjavi barvi. Na oddelku dekorative v Murkini MODI smo poslikali tovrstno blago v širini 140 centimetrov. Čisti bombaž. Cena: 46,60 din za m Prijetne pižame iz tankega bombažnega pletiva z rožicami ali črtami v gornjem delu imajo naprodaj pri Elitini MODI v Kra nju. Pri Beti so jih izdelali in jih nudijo po tovarniško znižani ceni. Velikosti od 38 do 44. Cena: 206,19 in 226,99din ^^^^^B-' ^WHBMBjg^...... Pri KOKRI v GLOBUSU smo videli zelo lepo moško obleko, ki so jo izdelali pri RIO Rijeka. Tovarniško znižanje so določili zanjo. V lepi modri in svetlo sivi barvi jih imajo in v velikostih 7/46 do 7J56. Vprašajte za model LJUBLJANA. Cena: 1285,60 din V Tekstilindusovem informativno prodajnem centru v hotelu CREINA v Kranju imajo spet na zalogi tako zelo iskan drobno ro-žasti bombaž za ženske obleke, bluze itd. Širina 90 cm. Cena: 38,70 din Petek, 4. avgusta 1978 RADIJSKI SPORED 17. stran O LAS Informativne oddaje lahko poaluaate na prvem orofTun v«ak dan, ra-K^edolje. ob 4.80. 500, 5 30, 6.00. 8.30,7.00,8.00, « OO. 10.00 (Dane* dopol-SWe). 11.00, 12.00, 13.00, fjft. I«-«« (Dogodki in 2£,MrW), 18.00, 19.00 J5Udijaki dnevnik), V« OO. 24.00, v nočnem sporedu ob 1.00, 2 00 •t OO in 4.00, ob nedeljah *. ob 4.30, 5.00, 8.00, 7 ©0. 8.00, 9.00, 10.00, l£©0, 13.00, 14.00, 19.00 ^dijaki dnevnik), 22.00 S.OO, 24.00, 1.00, 2.00, 3.00, 4.00; na. drugem radijskem .rogrtmu prisluhnite kovicam ob 8.30, 9.30, tO 30, 11-30, 12.30, 13.30, 1530, 18.30 in 18.30, na tretjem programu pa ob 19.00, 20.30 in 23.50. 5. AVG program Dobro jutro! Glasbena matineja Pionirski tednik Mladina poje Kdaj, kam, kako in po čem? Turistični napotki za naše goste iz tujine J. S. Bach: Trio sonata št. 2 v G-duru Lokalne radijske postaje se vključujejo Mi pojemo Godala v ritmu Kmetijski nasveti — ing. Jelka Hočevar: Karenca pesticidov pri vrtninah Veseli domači napevi Danes do 13.00-ih — posebna obvestila Priporočajo vam . Od arije do arije Vedre melodije S knjižnega trga »Vrtiljak« Studio ob 17.00 (kulturni magazin) Poletni divertimento Lahko noč, otroci! Minute z ansamblom Jože Privšek Sobotna glasbena panorama Za prijetno razvedrilo Oddaja za naše izseljence Popularnih dvajset Nočni program - Prvi 4.30 8.0$ 9-05 9-35 10-15 10-40 11.03 11.20 11.40 12-10 12-30 12- 40 13- 00 13-30 14.05 15-30 15.45 16.00 17- 00 18- 05 19- 35 19- 45 20- 00 21- 00 21-30 23-05 00.05 Drup program « OO Sobota na Valu 202 i-anO Iz partitur velikih 1J' zabavnih orkestrov i •* 33 Danes vam izbira 14OO Tudi tako nam je lepo 14 20 Klavir v ntmu \a30 Iz naših sporedov i433 Srečanja republik \%'30 Z vami in za vas ifiOO Naš podlistek ifil5 Z majhnimi 1 zabavnimi ansambli i« 40 Glasbeni casino 1730 Zrcalo dneva }7'40 Popevke jugoslovanskih avtorjev , a nO Vročih sto kilovatov 18U^ (radio Koper) i« 40 Z ansamblom 10' Andrej Arnol 18.50 Svet in mi Tretji program ,a 05 Za vas muzicira jo £o0 Znani skladatelji 2°- _ sloviti izvajalci on "30 Poročila Zborovska glasba 20 v prostoru in času (ruska glasba 16. in 17. stoletja) 01 OO Vidiki sodobne 1 £>lad[e66e 15 Stereofonski operni Z ' koncert nn Simfonični nokturno H;55 Iz slovenske poezije 8. AVG prvi pro*r*m . «n Dobro jutro! lo7 Radijska igra za gU otroke fl 44 Skladbe za mladino a 05 Se pomnite. y tovariši. - ■ «05 Nedeljska panorama 1°-°^ lahke glasbe „ oO Humoreska tega 1 tedna a ,n 50 Glasbena medigra '? i5 Naši poslušalci 11' čestitajo in pozdravljajo ,20Za kmetijske I3proizvajalce ,„46 Obisk pri orkestru *3 Quincy Jonea nS-18.50 Nedeljsko >4t^ popoldne «n Zabavna radijska 16-00 g" pavid Campton: Paket .. „t lahko noč, otroci! ^'45 Glasbene razglednice 19 g V nedeljo zvečer 20^ skupni program JR I 22- 2° "studio Skopje «r I iterarni nokturno ž3'05 Ke: Vita nova ,r Glasbena parada 23- 15 Radenci 1978 Nočni program ^^nS" valu 202 Cocktail melodij »2'^5 Izroda v rod ^'io Zvoki iz studia H 13 nn Pet minut humorja Glasba ne pozna ,4' meja 15.00 Mladina sebi in vam 15.35 Instrumenti v ritmu 15.45 Naši kraji in ljudje 16.00 Filmska glasba 16.33 Melodije po pošti 18.40 V ritmu Latinske Amerike Tretji program 19.05 Večerni glasbeni studio 20.30 Poročila 20.35 Pesmi o soncu 21.00 Naši znanstveniki prhd mikrofonom 21.15 Giuseppe Verdi: Odlomki iz opere »Othelln« 23.00 Koncert ansambla »Slavko Osterc« — (Slavenski, Stuhec, Geissler, Ramovš) 23.55 Iz slovenske poezije PONEDELJEK 7. AVG. Prvi 4.30 8.08 9.05 9.20 9.40 10.15 11.03 12.10- 12.30 12.40 13.00 13.30 14.05 14.30 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 18.25 19.35 19.45 20.00 20.10 22.20 23.05 23.15 program Dobro jutro! Glasbena matineja Počitniško popotovanje od strani do strani Pesmice na potepu - Poje OPZ RTV L p. v. Matevža Fabijana Vedre melodije Kdaj, kam, kako in po čem? Za vsakogar nekaj Veliki revijski orkestri Kmetijski nasveti — mag. Tone Zafošnik: Pomen založnega gnojenja v vinogradih Pihalne godbe na koncertnem odru Danes do 13.00-ih Priporočajo vam ... Pojo amaterski zbori NaSi poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Naš radio »Vrtiljak« Studio ob 17.00. Izročila tisočletij Zvočni signali Lahko noč, otroci! Minute z ansamblom Franca Miheliča Kulturni globus Operni koncert Popevke iz jugoslovanskih studiev Literarni nokturno M. Kristan: Kužne srne Za ljubitelje jazza Drugi program 8 00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Ponedeljkov križemkraž 13.55 Glasbena medigra 14 00 Z vami in za vas 16.00 Kulturni mozaik 16.05 Jazz na II. programu 16.40 Od ena do pet 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail (prenos iz studia Radia Koper). 18.40— 19.00 Lahka glasba slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj 19.45 Dvorakova violinska sonata in Brahmsov klavirski trio 20.30 Poročila 20.35 Beethovnova prva simfonija in Simfonični orkester RTV - Ljubljana pod taktirko Sama H ubada 21.00 Literarni večer (ponovitev) 21.40 Večeri pri slovenskih skladateljih »različni obrazi na križpotjih naše nove muzike« 23.00 Iz slovanske operne literature 23.55 Iz slovenske poezije 8. AVG. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.20 Mladi koncertant Glasbena šola Vič-Rudnik 9.40 Vedre note 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 Promenadni koncert 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti — Ivan Kranjc: Prevozi čebel na jesensko pašo v Hrvatsko 12.40 Po domače 13.00 Danes do 13.00-ih 13.30 Priporočaj«) vam ... 14.05 V korak z mladimi 15.30 Mozaik zvokov 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Poletni sprehodi z našimi solisti... Zorana Cotič - klavir, Igor Karlin — klarinet (pri klavirju Aci Bertoncelj I 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Jože Kampič 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Radijska igra Gert Hofmann: Poročilo o kugi v Londonu 21.55 Glasbena medigra 22.20 Skupni program JRT - Studio Novi Sad Jugoslovanska 2«? .05 Literarni nokturno A. Aškerc: Balade 23.15 Popevke se vrstijo 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Moderni odmevi 16.40 Disco podnevi 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Z ansamblom Tone Janša 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Lahka glasba na našem valu 18.40 Popevke slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 Peterllijič Čajkovski: Odlomki iz opere »Jevgenij Onjegin« Dvignjena zavesa C. Saint-Saens: Fantazija za harfo (igra harfist Jože Pikelj) Poročila Slovenska komorna glasba nekdaj in danes... Hamburški glasbeni večeri Iz albuma tonskih zarisov življenja Iz slovenske poezije 20.00 20.20 20.30 20.35 21.20 22.50 23.55 Prvi 4.30 8.08 9.05 9.20. 9.40 10.15 10.40 11.03 12.10 12.30 12.40 13.00 13.30 14.05 14.30 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 18.30 19.35 19.45 2().(K) 22.20 00.05 9. AVG. program Dobro jugro! Glasbena matineja Pisan svet pravljic in zgodb Igrajo majhni zabavni ansambli Zapojmo pesem Kdaj, kam, kako in po čem? Turistični napotki za naše goste iz tujine PoTalijinih poteh Veliki zabavni orkestri Kmetijski nasveti — ing. Branko Korber: Obisk pohorskih kmetov v postojnskih gozdovih Pihalne godbe (Ameriški simfonični pihalni orkester) Danes do 13.00-ih Priporočajo vam . .. Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Spomini in pisma Loto vrtiljak Studio ob 17.00 Mladi mladim — Nastop nagrajencev tekmova nja glasbenih šol Slovenije: pianistki Lidija Malahodkv, Verenka Terčelj Slovenska in svetovna zborovska glasba Lahko noč, otroci! Minute z ansamblom Slavko Znidaršir Koncert iz našega studia S festivalov jazza 7. Mednarodni dixieland — festival Dresden — 77 (3. del) Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 S solisti in ansambli JRT 14.(K) Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Lahke note 16.40 Iz slovenske produkcije zabavne glasbe 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Tipke in godala 18.00 Progresivna glasba (Radio Koper) 18.40 Srečanja melodij Tretji program 19.05 Glasbena soareja 20.00 Maurice Ravel v komornih delih 20.30 Poročila 20.35 Iz manj znane operne literature 21.40 Sodobni literarni portret (ponovitev) Mirko Božič 22.00 Razgledi po sodobni glasbi — Glasbeni dnevi v Dona ueschi ngen u 1977/1 23.20 Claudio Monteverdi (zgodovinski posnetki iz I. 1937 s skupino Nadje Boulangerr 23.55 Iz slovenske poezije 10. AVG. 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.20 Počitniški pozdravi 9.35 Narodne in ponarodele 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 12.10 12.30 12.40 13.00 13.30 14.05 14.20 14.40 15.30 16.00 17.00 18.05 19.35 19.45 20.00 21.00 21.40 22.20 23.05 23.15 00.05 Uganite, pa vam zaigramo... Zvoki znanih melodij Kmetijski nasveti — ing. Tadej Sluga: Priprava nasadov krompirja za strojni izkop Od vasi do vasi Danes do 13.00-ih Priporočajo vam .. . Prekmurje v zborovski glasbi Koncert za mlade poslušalce Mehurčki Paleta ritmov z ansambli Vrtiljak Studio ob 17.00 Malo glasbenega razvedrila za poletno popoldne Lahko noč, otroci! Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Literarni večer (Umetniška pripoved) S. Beckett-M. Jerajeva Lepe melodije Dve sonati 20. stoletja (Zverov, Kodalv) Literarni nokturno Paleta popevk in plesnih ritmov Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Z vami in za vas 16.00 Tam ob ognju našem 16.15 Instrumenti v ritmu 16.40 S popevkami po Jugoslaviji 17.00 En mikrofon za dve izkušnji 17.10 S popevkami po Jugoslaviji (nadaljevanje) 17.30 Zrcalo dneva 17.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 Čustveni svet računalnika Ruperta 18.40-19.00 Z velikimi zabavnimi orkestri Tretji program 19.05 Jugoslovanska vokalna glasbena ustvarjalnost in poustvarjalnost 20. stoletja — balade 19.30 Zunanjepolitični feljton 19.45 Večerni concertino 20.30 Poročila 20.35 »Groblje 78« - Ljubljanski godalni kvartet 21.32 Prokofiev, Šesta klavirska sonata 22.00 Glasbeni klub 23.55 Iz slovenske poezije 11. AVG Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.20 Zabaval vas bo orkester Percv Faith s svojim zborom 9.35 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 Znano in priljubljeno 12.10 Z orkestri in solisti 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Tatjana Slanovec: Gospodarski pomen kakovosti odkupljenega mleka 12.40 Pihalne godbe 13.00 Danes do 13.00-ih 13.30 Priporočajo vam ... 13.50 Človek in zdravje 14.05 Glasbena pravljica Vid Pečjak-Ivo Petrič: Pobegli robot 14.22 Naši umetniki mladim poslušalcem 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Napotki za turiste 15.35 Glasbeni intermezzo 15.45 Naš gost 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Z opernih odrov 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Borisa Franka 20.00 Stoppops20 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih 23.05 Literarni nokturno 23.15 Jazz pred polnočjo 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Glasba iz socialističnih dežel 14.(K) Z vami in za vas 16.00 Prometni leksikon 16.05 Vodomet melodij 16.40 Top albumov 17.10 Znalo dneva 17.40 Odmevi z gora - Marijan Krišelj: Iz zgodovine radia na temo — narava, varstvo okolja in flovek (oddaja ob 50 letnici radia) — IV. oddaja 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereojazz The singers unlimited — Joe Turner in 4 mojstri trobente 18.40 Glasba za vsakogar Tretji program 19.05 Od premiere do premiere: SLG Cehe Rudi Šeligo: Čarovnica iz Zgornje Davče 19.58 Prisluhnimo glasbenim miniaturam ... 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov 20.30 Poročila 22.00 V nočnih urah . .. 22.30 Mednarodna radijska univerza 22.40 S pevci od včeraj in danes 23.55 Iz slovenske poezije 9 občanom gorenjskih občin čestitamo za njihov praznik kolektiv trgovskega podjetja« murk S NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke z dne 28. julija: 1. instinkt, 9. Split, 14. Koh-i-Noor. 15. trote, 16. akord. 17. mok, 19. Eris, 20. rod. 21. absolvent. 2.1. Ot. 24. Obri, 2fi. Bern, 27. Sa, 28. lin. 29. aga, .JO. KB, 32#beda. 33. plat. 34. O(cvirk) A(nton). 35. Roosevelt. AH. niz. :S9. okit. 40. tla. 41. Pieta. 43, veter. 45. Istanbul.46. Trost, 48. stalnost. Prejeli smo 103 rešitve. Izžrebani so bili: 1. nagrado (70 din) dobi Slavko Pajntar, Ročevnica 51, 64290 Tržič. 2. nagrado (60 din) dobi Božena Bogataj, Gorenjskega odreda 14, 64000 Kranj. 3. nagrado (50 din) dobi Jožica Kranjc, Potrčeva 35, 62250 Pni j. Nagrade bomo poslali po pošti. KINO Kranj CENTER 4. avgusta ital. barv. SVET PONOČI - DANES ob 16., 18. in 20. uri 5. avgusta ital. barv. CS dokument. SVET PONOČI - DANES ob 16., 18. in 20. uri, prem. ital. barv. krim. NASILJE V NEAPLJU ob 22. uri 6. avgusta nem. jug. barv. pust. west. SLOVO VELIKEGA POGLAVARJA (WINNETOU III. del) ob 10. uri, ital. barv. dokument. SVET PONOČI -DANES ob 15., 17. in 19. uri, prem. franc. barv. ljub. drama ŽENSKA NA OKNU ob 21. uri 7. avgusta ital. barv. krim. NASILJE V NEAPLJU ob 16., 18. in 20. uri 8. avgusta ital. barv. krim. NASILJE V NEAPLJU ob 16., 18. in 20. uri 9. avgusta ital. barv. kom. ŠKOFOVA SPALNICA ob 16., 18. in 20. uri 10. avgusta ital. barv. kom. ŠKOFOVA SPALNICA ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 4. avgusta ital. barv. zgod. spektakel ZADNJI DNEVI POMPEJEV ob 18. in 20. uri 5. avgusta nem. barv. pust. SLOVO VELIKEGA POGLAVARJA (WINNE-TOU III. del), ob 16. uri, franc. barv. kom. DA, DA ... ZA ZDAJ ob 18. in 20. uri 6. avgusta amer. barv. vvest. PRESTE J SVOJE KROGLE ob 14. uri, ital. barv. erot. kom. KARIERA NEKE SOBARICE ob 16. uri, franc. barv. kom. DA, DA ... ZA ZDAJ ob 18. uri, prem. ital. barv. kom. ŠKOFOVA SPALNICA ob 20. uri 7. avgusta ital. barv. kom. UPORNI PROFESOR ob 18. in 20. uri 8. avgusta kanad. barv. DUDDY VISOKO LETA ob 18. in 20. uri 9. avgusta amer. barv. vvest. PREŠTEJ SVOJE KROGLE ob 18. uri, ital. barv. krim. NASILJE V NEAPLJU ob 20. uri 10. avgusta amer. barv. pust. KAZEN NA GORI EIGER ob 18. in 20. uri Tržič 5. avgusta amer. barv. vvest. PROFESIONALCI ob 18. in 20. uri 6. avgusta amer. barv. vvest. PROFESIONALCI ob 15., in 19. uri, amer. barv. akcij. STRELNA ČRTA ob 17. uri, prem. nem. jug. barv. vvest. SLOVO VELIKEGA POGLAVARJA (VVINNETOU III. del) ob 21. uri 7. avgusta amer. barv. vvest. PREŠTEJ SVOJE KROGLE ob 18. uri, kanad. barv. DUDDY VISOKO LETA ob 20. uri 8. avgusta nem. jug. barv. vvest. SLOVO VELIKEGA POGLAVARJA (WINNETOU III. del) ob 18. in 20. uri 9. avgusta amer. barv. pust. KAZEN NA GORI EIGER ob 18. in 20. uri 10. avgusta franc. barv. krim. POLICIJSKI KOLT 357 ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 5. avgusta angl. barv. kom. PINK PANTER V NOVI AKCIJI ob 18. in 20. uri 6. avgusta angl. barv. kom. PINK PANTER V NOVI AKCIJI ob 15. in 19. uri, amer. barv. pust. KAZEN NA GORI EJGER ob 17. uri 7. avgusta franc. barv. krim. POLICIJSKI KOLT 357 ob 18. in 20. uri 8. avgusta ital. barv. kom. UPORNI PROFESOR ob 18. in 20. uri 9. avgusta nem. jug. barv. vvest. SLOVO VELIKEGA POGLAVARJA (VVINNETOU III. del) ob 18. in 20. uri 10. avgusta amer. barv. vvest. PREŠTEJ SVOJE KROGLE ob 18. in 20. uri Duplica 5. avgusta amer. barv. CS pust. KAZEN NA GORI EIGER ob 20. uri 6. avgusta ital. barv. krim. NASILJE V NEAPLJU ob 15. in 17. uri, franc. barv. krim. POLICIJSKI KOLT 357 ob 19. uri 9. avgusta amer. barv. vvest. PROFESIONALCI ob 20. uri 10. avgusta nem. jug. barv. vvest. SLOVO VELIKEGA POGLAVARJA (VVINNETOU III. del), ob 20. uri Jesenice RADIO 4. avgusta amer. barv. BRATA MAŠČEVALCA ob 17. in 19. uri 5. avgusta amer. barv. VEČNI ALIBI VIKA DA-KINA ob 17. in 19. uri 6. avgusta amer. barv. VEČNI ALIBI VIKA DA-KINA ob 17. in 19. uri 7. avgusta angl. barv. TRI ŽENE ob 17. in 19. uri 8. avgusta angl. barv. TRI ŽENE ob 17. in 19. uri 9. avgusta amer. barv. SOS IZ BOEINGA 747 ob 17. in 19. uri Jesenice PLAVŽ 4. avgusta amer. barv. ZLOMLJENA KRILA ob 18. in 20. uri 5. avgusta angl. barv. TRI ŽENE ob 18. in 20. uri 6. avgusta angl. barv. TRI ŽENE ob 18. in 20. uri 7. avgusta amer. barv. VEČNI ALIBI VIKA DA-KINA ob 18. in 20. uri 8. avgusta amer. barv. VEČNI ALIBI VIKA DA-KINA ob 18. in 20. uri Dovje — Mojstrana 5. avgusta amer. barv. NOVEMBRSKI NAČRT ob 19.30 6. avgusta amer. barv. LOGANOV POBEG ob 19.30 Kranjska gora 5. avgusta amer. barv. LOGANOV POBEG ob 20. uri Če se ne motim, smo ob odhodu pozabili zapreti vrata Gradbeno podjetje Bohinj Bohinjska Bistrica Vsem občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik občine Radovljica in se priporočamo s svojimi storitvami Gostinsko podjetje Zelenica Tržič Vsem občanom gorenjskih občin iskrene čestitke za občinske praznike SOZD Mercator Ljubljana, DO Rožnik TOZD Preskrba Tržič Mercator Vsem delovnim ljudem želimo veliko delovnih uspehov, cenjenim potrošnikom pa tudi v prihodnje priporočamo obisk in nakup v dobro založenih prodajalnah Mercatorja v Tržiču, Kranju in drugih občinah Slovenije. Ob tej priliki vas vabimo na ogled in nakup na Gorenjskem sejmu v Kranju. Od 11. do 21. avgusta imamo svoj stalni razstavno-prodajni prostor v hali C. Za obisk in nakup se priporoča Mercator iz Tržiča! Za občinski praznik čestita vsem delovnim ljudem in občanom Tržiča delovni kolektiv Gostinskega podjetja Zelenica, še posebej pa gostom in se priporoča za nadaljnji obisk v lokalih. Komunalno podjetje Tržič Pristava 80 I )eia\ nosi i: Gradbene: zidarstvo, steklarstvo, dolomit ni pesek /» lasade. soboslikarst vo. pečarsl vo. k lepa rs t vo komunalne: vodovod, vrtnarija, cvetlicama, tržnu a. pogrebna služba, vzdrževanje cest in javne razsvetljave, snaga, pralnica, urejanje grobo\ Prodaja gradiieiiega materiala hm drobno Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in sodelavcem čestitamo za občinski praznik Kartonažna tovarna Ljubljana n.sol.o. TOZD Jelplast, Kamna gorica n.sub.o. proizvajamo: — brizgane plastične izdelke za potrebe embalaže - tehnične izdelke Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik Radovljice Obrtno podjetje Kn j igo vezn ic a in tiskarna Radovljica čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za občinski praznik in se priporoča s svojimi storitvami Kemična tovarna Podnart p. o SPECIALIZIRANA TOVARNA KEMIKALIJ ZA GALVANOTEHNIKO, FOSFATIRANJE IN BARVANJE KOVIN IMOS - Splošno gradbeno podjetje Tržič Med petimi največjimi Splošno gradbeno podjetje Tržič, ki je del sestavljene organizacije IMOS Ljubljana, išče možnosti za poživitev stanovanjske gradnje v tržiški občini Splošno gradbeno podjetje Tržič, ki je del sestavljene organizacije združenega dela IMOS Ljubljana, se z 270 zaposlenimi uvršča med pet največjih delovnih kolektivov v tržiški občini. Razen gradbene dejavnosti so za tržiško Splošno gradbeno podjetje značilne se obrtna in kovinska dejavnost, izrednega pomena pa je tudi projektiva, združena v enoti Arhitekt biro, ki ima sedež v Kranju. Letošnje leto je med najpomembnejšimi za tržiške gradbenike. Družba jim je zaupala gradnjo pomembnih objektov v tržiški občini, med katerimi kaže še posebej omeniti dom upokojencev v Bistrici pri Tržiču, poslovni in potrošniški center v Bistrici ter gradnjo druge etape proizvodnih prostorov za tovarno Trio na Mlaki. Zahtevna pa je tudi obnova stanovanjskih objektov v okviru načrta revitalizacije mesta Tržiča. Ker je stanovanjska gradnja v tržiški občini začela pešati, Splošno gradbeno podjetje Tržič pospešeno pripravlja dokumentacijo in išče možnosti za financiranje nadaljnje stanovanjske izgradnje. SGP računa na nadaljevanje izgradnje stano- vanjske soseske B-3 v Bistrici. Dokumentacija za 98 novih stanovanj je pripravljena. Izredno zanimiva pa bo brez dvoma zasebna stanovanj-sH9v gradnja v soseski B-7 v Bistrici pri Tržiču. IMOS-Splošno gradbeno podjetje Tržič že raziskuje trg in išče interesente za gradnjo. Gradbeno parcelo v tej soseski je prav tako mogoče rezervirati na upravi podjetja v Tržiču. Kolektiv IMOS-Splošno gradbeno podjetje Tržič čestita delovnim ljudem in občanom Tržiča ob 5. avgustu, prazniku občine, in jim želi še veliko uspehov! TržiSka industrija obutve in konfekcije Tržič proizvaja: — sestavne dele obutve (notranjike) in — modno usnjeno konfekcijo ter — prodaja vse vrste osebnih in drugih zaščitn.h sredstev pri delu. V tovarni prejmete brezplačne nasvete in navodila, ser-visna služba pa je vsem na voljo. Kolektiv tovarne čestita vsem delovnim ljudem za občinski praznik Radovljice Ob občinskem prazniku želi delovna skupnost TRIO tržiške industrije obutve in konfekcije Tržič vsem občanom in poslovnim prijateljem vse najboljše in obilo delovnih uspehov. Klavnica in mesarija Bohinjska Bistrica Vsem kupcem in občanom občine Radovljica čestitamo za občinski praznik ter priporočamo naše domače bohinjske klobase in zimsko salamo. mira stavbno in pohištveno mizarstvo, radovljica. sarcer-jeva 22. tel (064) 75-036. Žiro račun pri SDK radov Ijica 51540-601 12232 Izdelujemo opremo za hotele in bolnice ter stavbno pohištvo po naročilu Vsem občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik TRŽIŠKO PODJETJE INDUSTRIJSKO KOVINSKE OPREME čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za občinski praznik Tržiča Vezenine Bled tovarna čipk, vezenin in konfekcije Vsem delovnim ljudem m poslovnim urna te/jem čestitamo za občinski praznik Radov Ijice ■ FILBO fjjfc^O podjetje za proizvodnjo filtracij skih9 ventilacijskih in sušilnih naprav n o Bohinjska Bistrica P P°' \zde\U)em(\™ontxram" in projektiramo stroje in naprave za industrijsko ventilacijo, filtracijo, klimatizacijo in zračno hlajenje. Nudimo tudl ključavničarske in kleparske usluge. Vsem občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik ' Sukno — industrija volnenih izdelkov z n.soi.o. Zapuže HUK&O- Industrija volnenih izdelkov Zaouž^ vse vrste blaga „genske iz 100 ^ Ciste ru„X vXTr volnen odeje najboljših kvalitet. V prodajalnah v ZapU iah i- f Koroški cesti v Kranju vam nudimo najnj;a?" vzorce ženskega in moškega volnenega blag« ter v, „en . odeje vseh vrst in kvalitet. " v««nene Ob t»*° *>°*aii izbi" boste gotovo našli tudi nekaj zase Vsem delovnim ljudem čestitamo ™ občinski praznit? Radovljice SKUPŠČINA OBČINE, DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE IN SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI OBČINE TRŽIČ ČESTITAJO VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA OBČINSKI PRAZNIK Slovenske železarne Tovarna verig, n. sol. oV Lesce Tovarna verig, vijakov, odkovkov, orodij, pnevmatsko-hidravličnih naprav, industijske opreme in meril Delovna organizacija čestita vsem občanom in svojim poslovnim partnerjem k občinskemu prazniku in jim želi v prihodnje veliko poslovnih uspehov. ljubljanska banka temeljna banka gorenjske čestita za občinski praznik občanom Radovljice in Tržiča Obrtno podjetje Tržič se priporoča s svojimi storitvami v mizarski, slikarski, črkoslikarski stroki, polaganje tapet, plastičnih ometov ter vseh vrst podov obenem čestita vsem delovnim ljudem za občinski praznik Združena lesna industrija Tržič čestita vsem delovnim ljudem za občinski praznik Tržiča Živilski 2rro Ljubljana TOZD Triglav Lesce TOZD Gorenjka - tovarna čokolade Lesce Vsem svojim potrošnikom in občanom čestita za praznik Radovljice in Tržiča ter priporoča svoje izdelke kot: žitarice, mlevske izdelke, kruh, testenine, pekatete, Triglav pecivo, kolače, čokolado Gorenjka, izdelke obrata Šumi in Impe-riala. SLOVENSKE ŽELEZARNE tovarna vijakov amen kropa Proizvajamo žagan les, lesno embalažo, transportne palete, pohištvo in oblazinjeno pohištvo. WHa tiram ta i srpi!« Proizvaja; kose srpe, mačete, grablje, pleskarske lopatice, zidar *ke om? ače, gladilne ometače, japan lopatice v garniturah, dleta, i*zda. za oblice, avto-camp lopate, gumarske nože, mreže za okna in vrata, kompletne koae za kosilnice, komine nože, podložne ploščice, reporezne nože, zelarake nože, sobe sa brane, sobe za gr.iblje, nože za kombajne, okopače za kultivatorje* kline sa alamoreznice. Vsem občanom čestita za občinski praznik Tržiča s Samoupravna stanovanjska skupnost občine Tržič Cankarjeva 1 čestita vsem stanovalcem in hišnim svetom za občinski praznik Tržiča Upravlja sredstva in stanovanja v družbeni lastnini ter poslovne prostore v stanovanjskih hišah. Izvaja družbeno pomoč na področju stanovanjskega gospoaarstva. Za občinski praznik Radovljice čestitamo vsem poslovnim prijateljem in občanom ter jim želimo veliko delovnih uspehov bombažna predilnica in tkalnica tržič vam priporoča: Delovni kolektiv čestita za občinski praznik • barvne, beljene in surove bombažne tkanine v širini od 80 do 260 cm • klasično belo posteljnino • sodobno enobarvno posteljnino iz mešanice bombaža in modalnih vlaken, ki je po pranju ne likamo • najsodobnejšo tiskano posteljnino z blagovno znamko NIGHT and DAY, ki jo odlikuje lahka nega in izredna dekorativnost iz programa, ki ga je za BPT oblikoval sloviti pariški modni kreator Piere Cardin, pa vam poleg sodobne tiskane posteljnine nudimo tudi namizne garniture izjemne kakovosti in harmoničnih barv tovarna pil tri g lav tržič Za praznik občine Radovljica 5. avgust želi OZD UMETNOKOVINSKA OBRT KROPA- SLOVENIJA vsem delovnim ljudem obilo uspehov, cenjenim kupcem pa priporočamo obisk in nakup naših ude/kot TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV IN LIVARNA TITAN KAMNIK proizvaja: fitinge črne in pocinkane, ključavnice navadne in cilindrične, obefianke navadne in cilindrične, motorne mesoreznice in drobilke za orehe, ulitke iz temprane litine za avtomobilsko, strojno in elektro industrijo. Cenjenim potrošnikom priporočamo nase renomirane izdelke Naš delovni kolektiv čestita občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik Proizvajamo: vse vrste pil, jeklena sidra z notranjimi navoji /a montažo z vsemi vibracijskimi, električnimi vrtalnimi stroji 1'rebivulieth občine Radovljica čestitamo z a občinski praznik Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo za občinski praznik Gozdno gospodarstvo Bled, n.sol.o., Bled TOZD Gozdarstvo Bohinj, n.sub.o., Bohinjska Bistrica TOZD Gozdarstvo Pokljuka, n.sub.o., Bled TOZD Gozdarstvo Jesenice, n.sub.o., Jesenice TOZD Gozdno gradbeništvo Bled, n.sub.o., Radovljica TOZD Gozdno avtoprevozništvo in delavnice Sp. Gorje, n.sub.o., Spodnje Gorje Obrat za kooperacijo zasebni sektor gozdarstva Bled, n.sub.o.. Bled nudi standardni' asoriimcntc smreke, jelke, macesna in bukve. Izdeluje Hsortimente po naročilu z ustreznimi dimenzijami in kakovostjo, zlasti / /ahtcvann po izrecni gostoti, polnolesnosti, resonanci m ravnosti, kar j<- posebnost strukture lesa iz triglavskih gozirbn. 21. stran O LAS Novost za naše gospodinje! Uuto Odprta je nova diskont trgovina na Bledu — edina največja na Gorenjskem, velika izbira prehrambenega blaga, pralnih in zaščitnih sredstev, alkoholnih in brezalkoholnih pijač, po znatno nižjih cenah v originalnih ovojih Trgovina je ob cesti na blejski grad v skladišču Vina Bled, parkirni prostori Prihranek pri nakupu vam omogoči brezplačni izlet na Bled Kvaliteto blaga in nižje cene vam jamči gostinska in trgovska delovna organizacija Central Kranj, TOZD Vino Prepričajte se! POSEBNA PONUDBA ženske bluze moške srajce moške hlače kavbojke ženske maje ženske obleke haljice od 94,80 do 137,40 din od 106,80 do 120,22 din 203,52 din od 162,81 do 320,60 din 131,67 din 189,95 din 195,38 din V teh dneh Gorenje dneh v omejenih količinah v prodajalni Kranj, Prešernova 11. Komisija za delovna razmerja Osnovne šole Stanko Mlakar Šenčur razpisuje naslednje delovne naloge in opravila: - UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE PU ali P nedoločen čas - UČITELJA GLASBENEGA POUKA PU ali P nepoln delovni čas, nedoločen čas - UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA PU ALI P določen čas od 1. 9. 1978 do 15.11. 1978 - UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA IN FIZIKE PU ali P določen čas od 1. 9. 1978 do 9. 10. 1978 Rok za prijavo je 15 dni po objavi. 1 alpina. tovarne obutve žiri v vseh prodajalnah ALPINA v Ajdovščini, Celju, Logatcu, Domžalah, Idriji, na Jesenicah, v Kranjski gori, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Mežici, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu, Ptuju, Skofji Loki, Šentvidu, Trbovljah, Velenju in 2ireh. PRIČAKUJE VAS ENTRAL Delovna skupnost SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE ŠKOFJA LOKA objavlja prosta dela in naloge: REFERENTA ZA SREDSTVA SOLIDARNOSTI IN OROČENA SREDSTVA BLAGAJNIKA -ADMINISTRATORJA Pogoji: pod 1.: višja ali srednja izobrazba ekonomske, upravne ali ustrezne smeri pod 2.: srednja ali nepopolna srednja izobrazba, praksa zaželena. Delovno razmerje ae sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Obvezno je dvomesečno poskusno delo. Kandidati naj vložijo pismene vloge na naš naslov v 15 dneh od dneva objave. Stanovanja ni. Odbor za delovna razmerja pri Delavski univerzi Tomo Brejc Kranj objavlja proste naloge in opravila vodje tiskarne Pogoji: — tehnik grafične stroke m 3 leta delovnih izkušenj ali — poklicni grafik in 5 let delovnih izkušenj Objava velja 15 dni od dneva izida. VIZ Jesenice TOZD Osnovna šola Žirovnica objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1 UČITELJA BIOLOGIJE gospodinjski pouk in vodje šolske prehrane, NDC 2. UČITELJA TELESNE VZGOJE, NDC 3. UČITELJA GLASBENEGA POUKA, NDC Pogoj /a zasedbo delovnega mesta je ustrezna strokovna izobrazba. Razpis velja do zasedbe. Kmetijsko živilski kombinat Kranj v Kranju, Cesta JLA 2 — z n. sol. o. TOZD Kooperacija Radovljica objavlja na podlagi sklepa Komisije za medsebojna razmerja prosta dela oziroma naloge za nedoločen čas PRODAJALKE ŽIVILSKE ALI MEŠANE STROKE v poslovalnici v Radovljici Poleg splošnih pogojev se zahtevajo še naslednji posebni pogoji KV prodajalka živilske ali mešane stroke, deljen delovni čas, poskusno delo 2 meseca. Stanovanja ne moremo nuditi. Kandidati naj pošljejo prošnje z dokazili o strokovnosti v 15 dneh od objave na Splošno kadrovski sektor KŽK Kranj, Cesta JLA 2. M alples industrija pohištva Železniki 64228 Železniki objavlja na podlagi 10. člena Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu naslednja dela in m.'oge vTOZDFonskoin garniturno pohištvo vzdrževanje strojnih naprav Pogoji za zasedbo: — K V strojni ključavničar, — 1 leto delovnih izkušenj na K V opravilih širokega profila v strojništvu. Za navedena opravila in naloge je predvideno poskusno delo. Delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pismene prijave s potrebnimi dokazili je treba poslati v 15 dneh po objavi delovnega mesta na naslov — ALPLES industrija pohištva Železniki, 64228 Železniki, kadrovsko socialni oddelek. Kadrovska komisija pri osnovni šoli Simon Jenko Kranj objavlja prosta dela in naloge: 1. DVEH UČITELJEV V OPB: Pogoj: U razrednega pouka 2 UČITELJA V OPB ZA DOLOČEN CAS (nadomeščanje delavke); Pogoj: U razrednega pouka 3. POMOČNICE KUHARICE 4. POMOČNICE KUHARICE za polovičen delovni čas 5. ClSTILKE ZA TRI URE DNEVNO Za objavljena dela in naloge velja poskusno delo 2 meseca. Nastop dela 1. septembra 1978. Pismene prijave z dokazili o strokovnosti naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Osnovna šola Simon Jenko Kranj — za kadrovsko komisijo. Delavski svet delovne skupnosti Skupnosti za zaposlovanje Kranj, Cesta JLA 12 razpisuje prosta dela in naloge 1 VODJE SPLOŠNE SLUŽBE Poleg splošnih pogojev mora imeti delavec še: — dokončano visoko ali višjo izobrazbo pravne 'smeri. — 2 leti prakse v pravnih poslih. 2 ADMINISTRATIVNO TEHNIČNA DELA NA ŠTIPENDIRANJU Od delavca se pričakuje: — dokončana srednješolska izobrazba, najustreznejša ekonomska ali upravno-administrativna smer, — obvladanje strojepisja in slovenskega jezika v taki meri, da lahko piše zapisnike. Dela in naloge s področja štipendiranja razpisujemo za določen čas. Opravljala se bodo na enoti Skupnosti za zaposlovanje v SKOFJI LOKI. Kandidati naj svoje vloge z dokazili pošljejo v 15. dneh po objavi na naslov Skupnost za zaposlovanje Kranj, C. JLA 12 Kranj. 5r STROKOVNO POTOVANJE V SEVERNO GRČIJO za gostinske in turistične delavce TOZD PUTNIK SLOVENIJA organizira v času od 14. do 19. septembra 1978 strokovno potovanje za gostinske in turistične delavce v severno Grčijo in na polotok Halkidiko. Ogledali si boste organizacijo hotelov, seznanili se s turistično ponudbo severne Grčije ter izgradnjo največjega turističnega centra Porto Carras s 5200 sobami, marino, rekreacijskim centrom in lastno proizvodnjo prehrambenih artiklov. Hkrati smo pripravili strokovne razgovore z grškimi kolegi. INFORMACIJE IN PRIJAVE: PUTNIK, Ljubljana, Miklošičeva 17, tel. (061) 311-542 PUTNIK, Maribor, Partizanska 24, tel. (062) 22-491 MLADINSKA TURISTIČNA POSLOVALNICA, Novo mesto, Novi trg 4, tel. (068) 22-555 AVTOPROMET Nova Gorica, Kidričeva 20, tel. (065) 21-924 Aerodrom Ljubljana-Pula Letališko in turistično podjetje Razpisna komisija delavskega sveta TOZD Kranj-Pula, Gostinstvo in turizem za izvolitev individualnega poslovodnega organa ponovno razpisuje delovne naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD KRANJ-PULA, GOSTINSTVO IN TURIZEM Za razpisane delovne naloge se zahteva: - visoka ali višja izobrazba pravne, turistične ali organizacijske smeri - vsaj 3 leta prakse v gostinsko-turistični dejavnosti, od tega 2 leti na odgovornih delih - znanje vsaj enega svetovnega jezika; zaželen je angleški jezik - da je pri dosedanjem delu pokazal dobre organizacijske sposobnosti in smisel za vodenje. Poleg zgoraj navedenih pogojev morajo biti vsi kandidati za razpisane delovne naloge družbenopolitično razgledani in aktivni, z moralnimi vrlinami in ustvarjalnim odnosom do samoupravljanja. Za delo na letališču je pogoj tudi dovoljenje po 63. členu Zakona o prehajanju čez državno mejo in gibanju v mejnem pasu. Kandidate prosimo, da svoje ponudbe z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh od dneva objave razpisa na naslov: Aerodrom Ljubljana-Pula, delovna skupnost skupnih služb, 64210 Brnik — Aerodrom z oznako »Razpisna komisija DS TOZD Kranj-Pula, Gostinstvo in turizem« Izdelujemo in montiramo po naročilu: Zavese in kamise silen t gliss, platnene samonavijalce, oblazinjeno pohištvo in vsa tapetniško dekorativna dela TOZD Tapetništvo Radovljica Polagamo: vse vrste plastičnih iglanih podov in itisona Robimo in režemo: talne obloge itison po merah in željah kupcev Lastna zaloga zaves, karnis in talnih oblog. Vsem delovnim ljudem in občanom čestita za občinski praznik Radovljice. Vsak torek odprto od 6. do 16. ure SUROVINA Maribor TOZD Ljubljana Ljubljana, Cesta dveh cesarjev 370 razpisuje prosto delovno mesto za opravljanje del in nalog POMOĆNIKA POSLOVODJE poslovne enote Kranj Pogoj: kvalificiran delavec- trgovske stroke, kovinsko tehnične smeri s prakso. Delo je za nedoločen čas s tro:nesečno poskusno dobo. Pismene prijave sprejema 15 dni od objave kadrovska služba Surovine Tozd Ljubljana, Ljubljana, Cesta dveh cesarjev 370. Industrijski kombinat PLANIKA Kranj, TOZD Trgovska mreža objavlja dela oziroma naloge pomočnika vodje TOZD za investicije in propagando Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da imajo višjo šolsko izobrazbo ekonomske, pravne, gradbene ali komercialne smeri, — da imajo 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del, — poznati morajo predpise in zakone s področja investicij, imeti smisel za delo z ljudmi in sposobnost samostojnega ukrepanja in organiziranja dela. Za navedena dela oziroma naloge je 3-mesečno poskusno delo. Pismene prijave sprejema kadrovski oddelek kombinata 15 dni po objavi. ZAHVALA Nenadoma in prezgodaj nam je usoda iztrgala iz družinskega kroga našega dragega moža, očeta, brata in strica Antona Marko iz Poženika Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in sodelavcem iz Planike, Tekstilindusa in Alpctoura ter KS Poženik, ki so v težkih dneh priskočili na pomoč, izrekli sožalje. darovali vence in cvetje ter ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahval ju jemo se tudi duhovnikom i/ Cerklej za cerkveni obred. Žalujoči žena Cilka, sinova Simon in Filip, hčerka Marta ter brat Ivan z družino LEGD4DA . —> SMER. OBVOZA ZAČETEK IU KOkJEC ZAPORE OBVESTILO Zaradi rekonstrukcije regionalne ceste II/ 322 skozi mesto Tržič na odseku od tovarne obutve PEKO do križišča s cesto JLA, bo navedeni odsek ceste zaprt za ves promet od 15/8-1978 do konca novembra 1978. Obvoz v Tržič in obratno bo mogoč od Deteljice na cesti I la do obračališča pri tovarni obutve PEKO, po cesti po bivši železniški progi skozi Mlako do Pristave in po regionalni cesti do Tržiča. Možnost obvoza do Tržiča in obratno iz smeri Kranja bo tudi mogoča po regionalni cesti II 322 preko Goric m Golnika ter po lokalni cesti iz Naklega preko Dupel.j. Prosimo udeležence v prometu, da / razumevanjem upoštevajo režim prometa v času zapore, ker rekonstrukcij sk 7 dela navedenega odseka ne morejo bit, .zvedena brez popolne zapore. _ i— f——■-' ' ZAHVALA Mnogo prerano nam je smrt iztrgala našega moža, očeta, brata in bratranca Janeza Galjota iz Lahovč Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in soborcem za izrečena ustna in pismena sožalja. za podarjene vence in cvetje ter za spremstvo na njegovi prerani zadnji poti Posebno zahvalo smo dolžni zdravniškemu osebju oddelka za IG kliničnega centra v Ljubljani za požrtvovalno in dolgotrajno zdravljenje in lajšanje bolečin. Zahvaljujemo se častitljivi duhovščini za pogrebni .obred. Zahvaljujemo se tudi ZB Cerklje, tov. Poru za poslovilne l>esede. Zahvalo smo dolžni tudi GI) iz Lahovč za izkazano zadnjo čast. Vsem, ki so sočustvovali z nami. še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Marija, hči Mari, sin Janez, sestra Hozka in ostalo sorodstvo Lah ovce, i 978 ZAHVALA l'o dolgi in težki bolezni nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta Marjana Jereb Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, jo v tako velikem številu spremili v njen grob ter ji darovali vence in cvetje. Se posebno hvalo smo dolžni vsem sosedom za obiske in vsem ki ste karkoli pomagali in se od nje lepo poslovili. Lepo se zahvaljujemo dr. Štenškovi za dolgoletno zdravljenje in g. župniku za cerkveni obred in nagovor. Še enkrat prisrčna hvala. Žalujoči: sin Vinko / družino, sin Tone z ženo Olgo, hčerka Ivanka z družino in ost alo sorodst vo Ciree, I. H. W7H MALI OGLASI telefon 23-341 prodam Prodam brejo KRAVO v osmem mesecu, ki bo drugič telila. Kovor 7 5707 Prodam POROČNO OBLEKO -uvoz iz Švice. Naslov v oglasnem oddelku 5788 Prodam izvenkrmni motor PEN-TA 8 KM. Dobre Franc, Križe 82 5815 Prodam več ton CEMENTA. Suha 14, Kranj 5816 Poceni prodam rabljeno SPALNICO. Jelene Alojz, Kalinškova 4, Gorenje, Kranj 5817 Prodam 2 GORENJSKA NA-GELJNA velikosti ca. 1,50X0,50 m. Cena po dogovoru. Poljšica 47, Zg. Gorje pri Bledu 5818 Prodam MACESNOVE PLOHE OlSevek št. 3 5819 Poceni prodam PSA, dobrega čuvaja. Mihelič Darko, Bled, Rikli-jeva 5 5820 Prodam 6 mesecev staro ŠKOTSKO OVCARKO. Irena Rus, Puštal lOl, Skofja Loka 5821 Prodam dobro ohranjeno KMEČKO PEČ. Kavčič Franc, Godešič 87, Skofja Loka 5822 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Vincarje 16, Skofja Loka 5823 Prodam macesnov SOD za gnojnico — nov, 700 lit. Bernik Stanko, Ševle 3, Skofja Loka 5824 Prodam PUNTE in BANKINE. Tominčeva 28, Kranj (Stražišče) 5825 prodam TELICO, 8 mesecev brejo in PŠENICO-Zalog 11, Cerklje rTodam KOBILO, mirno, dobro, staro 5 let. Bukovščica 22, 64227 Selca 5827 prodam vhodna VRATA. Bitenc Mato, Škofjeloška 28, Kranj 5828 prodam plemenskega VOLA, težkega okrog 450 kg. Fabijan Franc, Zg. Besnica 50 5829 Prodam KRAVO po izbiri. Brezje 40 pri Tržiču 5830 Prodam traktorski PLUG obračalnik. Rogelj Peter, Lenart 1, Cerklje na Gorenjskem 5831 prodam MOPED APN 4 in 03 dvobrzinec. Praše 23 5832 prodam stoječo OTAVO. Velesov-aka c. 25, Šenčur 5833 Prodam KRAVO v 9. mesecu bre-josti- Pretnar, Podbrezje 87 5834 ; poceni prodam MIZO za REZANJE KAMNA. Telefon 064 21-661 Kranj, 31. div. 36 5835 prodam KLAVIRSKO HARMONIKO Hohner, 72 basov, ali zamenjam za PIANINO. Naslov v oglasnem oddelku 5836 prodam 4 tone svežega CEMENTA Telefon 21-726 5837 MIZARSKO KOMBINIRKO Burkert z vsemi priključki, suhe hrastove in jesenove PLOHE in DESKE ter MOPED prodam. Hribar Tenetiše46 5838 prodam 2 novi PLASTIČNI CISTERNI za gorivo po 15001. Telefon 74-048 5839 prodam svetla furnirana VRATA z nadsvetlobo (serijska), komplet. r»aUdek, Dražgoška 3/1 V. Kranj 5840 prodam 7 mesecev brejo KRAVO, lustin, Sp. Dobrava 6 A, Kropa 5841 Prodam SMUČI 2,10, ČEVLJE št. OO—40, PALICE, OBLEKO - paja-ziZ ČELADO za motor, PODVODNO MASKO, PLAVUTKE števil-ka 37 — 38, menjalnik, leva vrata, ■ *•* zadnjo havbo za * itla prvo in zadnjo navDo za ?*SfrL' REKORD, starejši letnik. Anton, Savska loka 5, Kranj Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE in SEME za krmilni ohrovt. Strahinj 69 5864 Prodam novo gnojnično ČRPALKO. Ručigajeva 3, Kranj 5865 ! Prodam KRAVO, ki bo šestič telila. Kimovec Vinko, Bukovca 56, Vodice 5866 Prodam bukova in hrastova DRVA. Cena po dogovoru. Dostop z vsakim vozilom. »Pri Babniku« Bodoveljska grapa, Skofja Loka 5867 Prodam TRAVERZE. Svoljšak Anton, Stara cesta 11, Skofja Loka, telefon 61-716 5868 Prodam 2 meseca stare JARČKE, rjave, srednje težke, cena 40. Stanovnik Jurij, Log 9 (Poljanska dolina) Skofja Loka 5869 TELEVIZIJO RR Niš, usmernik in konvertor zelo poceni prodam. Tel. 064 60-997 5870 Prodam tri in pol meseca starega kratkodlakega GONJIČA odličnih staršev. Prevodnik Tomaž, Brode 10, Skofja Loka 5871 Prodam 2000 kom. strešne cementne OPEKE in PSA volčjaka. Jelovčan, Šutna 64, Žabnica 5872 Prodam TELIČKA. Posavec 16, p. Podnart 5873 Ugodno prodam nerabljen ŠTEDILNIK 2 X plin, 2 x elektrika. Horvat Lojze, Gorenjskega odreda 14, Kranj 5874 Prodam 6 tednov starega BIKCA in 8 mesecev brejo KRAVO. Zg. Lip-nica 1,64246 Kamna gorica 5876 Prodamo SLAMO. Sp. Brnik 32 5876 Prodam nov BETONSKI MEŠALEC in TRAKTORSKI NAKLA-DALEC za gnoj. Jama 35 5877 Prodam vzidljivi ŠTEDILNIK, OTROŠKO POSTELJO z jogi vložkom in kombiniran OTROŠKI VOZIČEK za dvojčke. Tržič, Zali rovt 5, tel. 50-057 5878 Prodam suhe smrekove PLOHE, DESKE 3 cm. LETVE 3x5, ŽELEZ JE 0 10 800 kg, 0 7 200 kg PUNTE BANKINE in strešno' OPEKO špičak. Zupan Štefan Cerklje 71 5879 Prodam dobro ohranjeno močnejšo AVTOPRIKOLICO in skoraj nova macesnova GARAŽNA VRATA 2,50 X 2,50. Voglje 118 5880 Prodam 1800 kg BETONSKEGA ŽELEZA 0 10 mm. Dorfarje 36, Žabnica 5881 150 ZABOJEV za jabolka prodam. Naslov v oglasnem oddelku 5882 Poceni prodam novo KOPALNO BANJO in komplet KUHINJO. Gli-nje 5, Cerklje 5883 Prodam starinska OKNA z gavtri, primerna za vikend. Adergas 27, Cerklje 5884 Prodam SEME krmilne oljne repice. Zg. Brnik 44, Cerklje 5885 Prodam KRAVO po teletu. Višev-ca 3 pod Šentursko goro, Cerklje 5886 Prodam dobro ohranjene BANKINE. Informacije na naslovu — Voglje 10 5887 Poceni prodam črnobel TELEVIZOR RR Niš. Tel. 25-194 5888 Prodam rabljene DESKE za betonske opaže in rabljena OKNA in VRATA. Lahovče 66, tel. 42-075 5889 Prodam 1 kub. meter borovih plohov in suhe bukove BUTARE. Zg. Besnica 14 5890 SEKULAR železne konstrukcije z leseno ploščo, novim motorjem 3 KM in enoletno garancijo, zelo primeren za graditelje, poceni prodam. Šmarca 56, Kamnik 5891 Prodam večjo količino CEMENTA Anhovo 450. Hafner Janez, Zabnica 31 5892 Poceni prodam FORD TAUNUS 17 M, vozen, celega ali po delih. Motor in menjalnik dobro ohranjena; po 2000 din. Prodam tudi motor in menjalnik za ZASTAVO 750 po 1000 dinarjev. Zoran Sodja, Ribno 60, Bled 5849 Prodam R 10, letnik 67, v nevoznem stanju, reg. do novembra 1978, lahko tudi po delih. Tel. 23-160 samo dopoldne 5850 Prodam MOPED Tomos 15 sport. Tavčar Vinko, Poljane 20 nad Skof-jo Loko 5851 Prodam tovornega SPAČKA, letnik 67, lahko tudi po delih. Kuhar, Sp. Besnica 2 5852 Prodam FIAT 850, starejši letnik. Avtokleparstvo Jereb Stane, Lesce, Begunjska c. (tel. 75-422) 5853 Prodam PONIJA po delih. Sp. Brnik 31, Cerklje 5854 ZASTAVO 750, starejši letnik, ugodno prodam. Alič Jože, Pristava 19, p. Tržič 5855 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101, letnik november 75, ali zamenjam za manjši avto. Tel. 25-579 5856 Prodam ZASTAVO 850, karambo-lirano, po delih. Mali Matevž, 64275 Begunje 41 a 5857 Prodam osebni avto R 4, letnik 74. Zasip 98, Bled. Ogled možen od 4. ure naprej 5858 Prodam avto AMI 8, letnik 1973, dobro ohranjen. Kosar Jože, Bled, Jamova 12 5859 AUSTIN 1300 prodam po delih. Strnad, C. l.maja 61, telefon 21-054 5860 23. stran O LAS ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Škofje Loke ali Kranja KUPIM. Tel. 064 60-026 5772 Kupim HIŠO, lahko tudi polovico, z vrtom ali parcelo v Kranju. Ponudbe oddati pod Gotovina 5918 Prodam GARAŽO v Bistrici pri Tržiču, pri bloku št. 161. Informacije na telefon 061 51-558 Izgubil sem vrečko z radiom puloverjem in brisačo. Najditelj ijaj vrne proti nagradi na naslov v oglasnem oddelku 5934 prireditve ■ KUPIM DROGESA n mleko ZA sončenje vam zaščiti kožo pred sončnimi opeklinami - koža pa postane enako mer no zagoreta Kozm. P. Šinkovec Kranj, Prešernova 19 prodam skoraj nov HARMONIJ s sedmimi registri. Beton Bojan, Mlaka pri Kranju 71. prodam GRADBENO BARAKO. Svigelj, Berioncljeva 7 (za Goreni-Bkirni oblačiti) Tel. 21-627 ^ prodam jesenove in hrastove D&SKE 5 cm. Sp. Brnik 36 5862 prodam OMARO. KOMODO 2 t^ZISCl. MIZICO, FOTELJA po ueodni ceni. Vehovec Franc, Stoši-čevs 4, Kranj, tel. 22-382 5863 Kupim nekaj PŠENICE. Tupa-liče 11 5843 Kupim dobro ohranjeno OTROŠKO KOLO. Pot v Bitnje 6, Kranj 5844 Kupim avtoprikolico. Vprašajte na tel. 40-507 5845 2 kub. metra prvovrstnih suhih borovih PLOHOV kupim. Hrenko Franc, Kamnogoriška 67, 61000 Ljubljana 5893 Kupim prednje VETROBRAN-SKO STEKLO za F 12. Čadež Peter. Binkelj 28, Škofia Loka, tel. 61-802 5894 Kupim 6 do 8 mesecev starega PSA volčjaka — čuvaja. Okorn Jul-ka, Zgornja Luša 6, Selca nad Škofjo Loko 5895 Kupim kromirana VRATA od krušne peči. Naslov v oglasnem oddelku 5896 Prodam ZASTAVO 101 letnik 75. Križe 76. Ogled v soboto od 12. ure dalje 5897 Prodam NSU 1200 C, letnik 1971, 77.000 km. Jarc, Vrečkova 3, Planina - Kranj, tel. 26-251 5898 Prodam FIAT 126 p, letnik 1977, registriran do januarja 1979. Cerklje št 77 5899 Prodam MENJALNIK za Z 750. Voklo 70 5900 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 1300, letnik 1971, reg. do julija 1979. Ažman, Naklo 6 5901 Prodam avto FIAT 125, letnik 69. Tomaž Kostanjšek, Jelovška 11, Radovljica 5902 Prodam AUSTIN 1100 MK II, neregistriran. Debelak, Otoče 20 5903 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1972. Sredn ia vas 55. Šenčur 5904 Prodam R 4 TLS, letnik okt. 77, stalno garažiran, odlično ohranjen. Zupančič, Predoslje 164 5905 FIAT 126 p, nov, še neregistriran in stanovanjsko PRIKOLICO za 3+1 osebe, lepo ohranjeno, prodam. Ponudbe na tel. 064 22-991 5906 BRAKO PRIKOLICO s predšoto-rom, 1977 in REZERVNE DELE za R12 (amortizer, križniki, svečice) ugodno prodam. Bedina Anton, Ko-krica, Betonova 58, tel. 23-518 5907 Prodam FIAT 750, letnik 71, registriran do maja 79. Podobnik, Tro-jarjeva 38, Kranj 5908 Prodam FIAT 124, letnik 69. Svoljšak Brane, Binkelj 5, Skofja Loka Prodam skoraj nov TOMOS AVTOMATIK 3. Demšar Janez. Vincarje 15, Skofja Loka 5909 Prodam AUSTIN 1300, letnik 71, registriran do aprila. Cena 22.000. Tel. 21-030 5910 FIČKO, letnih 67, dobro ohranjen, poceni prodam. Ogled možen vsak dan: Tavčar Branko, Stara vas 26, Žiri 5911 Prodam dobro ohranjen R 5, letnik 76. Informacije na tel. 23-048 od 6. do 14. ure 5912 Prodam FIČO KOMBI 430 TK. Novoselski Dragan, Kropa 4/a 5913 Prodam ZASTAVO 101. Jekovec, Srednja Bela 53, Preddvor 5914 Prodam osebni avto AUSTIN IMV 1300 special, letnik 1973, po generalni 10.000 km. Črnivec Marjan, Kidričeva 18, Kranj 5915 Osebni avto AUDI 60 L, letnik 69, ugodno prodam. Jeran Jože, Šmarca 82, Kamnik 5916 Avo-moto društvo Tržič priredi v nedeljo, Avto-moto društvo Tržič priredi v nedeljo 13. avgusta ob 14. uri na prireditvenemu prostoru moto-crossa v Tržiču VELIKO TOMBOLO GLAVNI DOBITKI: 1 traktor 2 osebni avto 1 25 P 3 osebni avto Wartburg 4 barvni televizor 5 motorna žaga 6 pomivalni stroj 7 hladilna skrinja 8 mešalec za beton 9 žaga — cirkular 10. vrtalni stroj vibracijski 1 1 kombi garnitura 1 2 moško kolo 1 3 žensko kolo in še več sto drugih dobitkov PRIDITEVTRŽIČ, SREČA VAS ČAKA! i stanovanja ■ Družina z enim šoloobveznim otrokom išče v Kranju eno- ali dvosobno STANOVANJE za daljši čas. Ponudbo pod šifro Nujno 5806 Samska uslužbenka takoj najame v Kranju mansardno STANOVANJE ali SOBO s posebnim vhodom in souporabo kopalnice. Cenjene ponudbe pod šifro Za 1 leto 5920 Mlada zakonca iščeta v Kranju ali bližnji okolici SOBO s kuhinjo za dobo 2 let. Ponudbe pod Dobra plačnika 5921 SOBO 19 kv. m oddam enemu ali več fantom za prenočevanje. Ponudbe pod Mir 5922 Dekle in fant iščeta podnajemniško SOBO za 3 mesece v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku 5923 Študentki iščeta SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku 5924 Miren zakonski par išče v Kranju onosobno STANOVANJE za dobo 2 let. Ponudbe pod Pošten 5925 OO ZSMS VELESOVO priredi pred gasilnim domom v Velesovem 5. 8. 1978 in 6. 8. 1978 VELIKQa» VRTNO VESELICO. Igral bo ansambel TRGOVCI. Kegljanje za športno kolo in streljanje na beže-čega fazana 5935 OO ZSMS VISOKO prireja v soboto in nedeljo, 5. in 6. 8.1978, VELIKO VRTNO VESELICO. Igra ansambel SELEKCIJA. Za jedačo in pijačo je poskrbljeno. Vabljeni! 5936 —obvestila mm Cenjene stranke obveščamo, da je gostilna Marinšek Marija Naklo zaradi letnega dopusta zaprta od 1. do 15. 8.1978. Hvala za razumevanje in se priporočamo 59uP Obveščamo, da bo pekarija Šenčur zaradi popravila in dopusta zaprta od 2. 8. do 29. 8. 1978 5938 Previjam in popravljam vse vrste ELEKTROMOTORJEV in EL. ROČNIH STROJEV (vrtalke, bru-silke, oblice itd.). Hkrati obveščam, da sprejemam tudi naročila za popravilo PRALNIH STROJEV. ELEKTROMEHANIKA, Bremec Miro, UI. l.maja 51 (pri Jakopinu) Planina - Kranj, tel. 21-766 5939 Gostilna VIGRED, Zdravko Debeljak, Reteče, Šk. Loka. K sodelovanju vabimo 2 dekleti z veseljem do dela v gostinstvu za pomoč v kuhir.jf' v in strežbi. Delovni čas od 17. do 24. ure, petek in sobota pa od 18. do 01. Ponedeljek prosto. Hrana in stanovanje v hiši. OD 4500 din 5807 VAJENCA za keramično stroko in delavce za pourno delo sprejmem. Konjedič Viktor, Šiškovo naselje, Kranj (ob Delavski cesti) 5808 zaposlitve Gostišče KUHAR Adergas 37 zaposli v času Gorenjskega sejma več strežnega osebja in pomoč v kuhinji. Interesenti naj se javijo na zgornji naslov 5926 Zaposlim KV ali PKV PLESKARJA in VAJENCA pleskarske stroke. RihtarŠič Jurij, Golniška c. 13, Kokrica, Kranj 5927 Sprejmem MIZARSKEGA POMOČNIKA ali priučenega delavca in VAJENCA. Mizarstvo Trampuž, Strahinj 105, Naklo 5928 40-letna gospodinja, čista in vestna, sprejme kakršnokoli . delo na dom. Naslov v oglasnem oddelku 5929 Delo na Gorenjskem sejmu sprejmem. Ponudbe pod Natakar 5930 Instruiram matematiko za osnovno in srednjo šolo. Naslov v oglasnem oddelku 5931 Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Uradne ure za stranke vsako sredo od 8. do 12. ure in od 15. do 17. ure. «3 i Zdravko Debeljak iz gostilne »Lovec« v Goricah pri Golniku obvešča cenjene goste, da je prenesel svoje poslovanje v prenovljeni lokal gostilne Sora v RETECAH pri Skofji Loki, sedaj VIGRED. Lokal je odprt vsak dan, razen ponedeljka in prvega torka v mesecu. Za obisk se priporoča gostilna VIGRED Zdravko Debeljak, tel. 60-354 58^ ROLETE: lesene, plastične, tudi v temni barvi, in žaluzije naročite Špilerju, Gradnikova 9, Radovljica. Pišite ali kličite telefon 75-610, pridem na dom. izgubljeno 0stal0i .posesti Prodam HIŠO. Trojarjeva 48, Kranj 5917 Ulica MoAe LjudBka prav,. ,., tmrjeva 2. — Saalov uredništva in uprava listu: Kranj, Mote Pijadeja l. — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka S1S00-603-31999 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-H60, mul,, offlaani in naročniški oddelek 23-341. — Saročnina: letna 300 din, polletna 160 din, cena za 1 številko v kolportaii 4 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem I mnenju 421-1/72. j vozila Prodam ZASTAVO 750. Markič, Podbrezje 124 5758 Prodam NSU 1200 po delih. Stare Viljem, Sr. Bitnje 38 5846 Prodam karamboliran AMI 8. Ve-lesovska c. 25, Šenčur 5847 Ugodno prodam R 8, letnik 1965, motor generalno obnovljen, karoserija potrebna popravila, lahko tudi po delih. Željan Anton, Kajuhova 6, Bled 584K Ušli sta srednje veliki PAPIGI -sivoglavki, samec z rdečo glavo, samica s sivo, trup pa zelen. Vrnite proti nagradi! Tel. 26-816 5932 Izgubila se je SIAMSKA MAČKA v Gorenjah — Kranj. Prosim najditelja, da jo vrne proti nagradi. Pivka 18, Naklo 5933 Lepo prosim dobrosrčno družino, ki ima precej veliko počitniško prikolico, če bi mi jo hotela posoditi za 2 do 3 leta, ali pa kakšno gradbeno podjetje, ki ima bolj veliko stanovanjsko barako, da bi jo odstopilo za nekaj let. Naslov v oglasnem oddelku 5940 ZAHVALA Ob boleči in nenadni smrti našega dragega sina, bratca in vnučka Janija Drinovca se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, PM iz Kranja, poklicnim gasilcem iz Kranja in vsem drugim, ki so pomagali pri iskanju malega Janija. Hvala vsem za izrečeno sožalje in pomoč v težkih trenutkih. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred in vsem, ki so mu darovali cvetje in ga spremili v prerani grob. Žalujoči: mamica, ati, sestrica Urška, bratec Aleš in ata Podbrezje, 21. julij 1978 5. AVGUST FORM AC. J* ZVtZA SLOVENIJC PONAVLJAL ŠOLSKA OCENA J BIJIHO S1 O LAS MONUOiSK. MfSFTAB V .PROD NCVfSTI. MOĆNA j62A OGREVALNI NAJVIŠJE N0R0USK0 BOŽANSTVO MCMORUA * »TOMO Hl l KUPON Rešitev (napis pod sliko) Ime in priimek: Naslov: ...... Podpisan dogovor za gradnjo Cankarjeve soseske RADOVLJICA - V sejni dvorani občinske skupščine Radovljica je bil v ponedeljek, 31. julija, svečano podpisan dogovor o pogojih za pripravo in izvedbo usmerjene stanovanjske gradnje / I soseski Cankarjevo naselje v Radovljici. Podpisniki so se sporazumeli, da bodo v skladu s svojimi pooblastili in dejavnostjo opravili dogovorjene haloge pri izgradnji te soseske, v kateri bo 250 do 280 stanovanjskih enot z ustreznimi spremljajočimi objekti. Pri 'em bodo upoštevali potrebe za gradnjo stanovanj tudi na drugih območjih občine tako na Bledu, v Bohinjski Bistrici, v Kropi, Lescah in Podnartu. Prizadevali si bodo, da bo na leto zgrajeno ^najmanj 50 stanovanj s spremlja-"sJčimi objekti in to v obdobju od 1980 do 1984. V prisotnosti predsednika radovljiške občinske skupščine ter predstavnikov vseh občinskih družbenopolitičnih organizacij so dogovor podpisali predsedniki skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti, izvršnega sveta občinske skupščine, sveta krajevne skupnosti Radovljica, občinske samoupravne komunalne skupnosti, direktor Temeljne banke Gorenjske - poslovna enota Radovljica, direk- , ->r podjetja za vzdrževanje zgradb in gradbeni nadzor Alp-dom Radovljica in generalni direktor združenih industrijskih gradbenih podjetij IMOS Ljubljana. S tem dogovorom je sklenjeno večletno prizadevanje krajevnih in občinskih dejavnikov za pospešeno usmerjeno stano- *.^njsko gradnjo v radovljiški občini. Uredništvo razpisuje za reševalce nagradne križanke deset nagrad, in sicer: 1. nagrada 20(1 din 2. in .'i. nagrada 100 din 4. do Iti. nagradil 5(1 din Pravilno izpolnjene - nagradne kupone pošljite do 9. avgusta 1978 na naslov (T Glas Kranj, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1. Lahko so nalepljeni na dopisnici, kuverto pa označite s pripisom NAGRADNI KUPON. KRANJČANI NA LETALIŠČU - V sredo so obiskali gradbišče na brniškem letališču predstavniki kranjske občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij in izvršnega sveta. Ob tej priložnosti so se zastopniki letališča zahvalili Kranjčanom za pomoč in sodelovanje pri rekonstrukciji letališča. Menili so, da ta modernizacija ne sme biti zadnja, temveč se mora nadaljevati, hkrati pa je treba skrbeti tudi za urejevanje cestnega omrežja. 0k) - on K Perdan Odkritje ob Kolpi Pokrajino ob Kolpi še ni zajel nov čas industrializacije, turizma in niti skomercializirani, zasluž-karski odnos med ljudmi Taka je bila ena izmed ugotovitev kranjskih tabornikov, ki so letos prvič izbrali celinsko taborjenje. V sodelovanju s škofjeloškimi sovrstniki so pripravili taborišče ob Kolpi pri Vinici. Tam so se zvrstili vsaki po dvanajst dni. Življenje je bilo pestro; polno iger, tekmovanj, taborniške zaposlitve, tako da za kopanje v lepi in topli Kolpi skorajda ni bilo časa. Posebno živahnost pa so v celotni program vnašali še taborniki, gostje iz pobratenega Rivolija pri Torinu. Najprej so se čudili nekaterim zahtevam pri osvajanju veščin partizanskega kurirja, ki so za naše tabornike zelo privlačne. Potem pa so se ogreli, sodelovali in skušali dokazati, kaj so. Višek je bilo splošno tekmovanje ekip ob sodelovanju JLA, teritorial-cev, rezervistov, mladine in drugih z območja Vinice, ki so se pomerili v obrambnih sposobnostih. Za mlajše tabornike, stare do 12 let, je bilo še več razgibanosti Nai večje doživetje je bilo zanje »-obin zonstvo«, en dan v gozdu ob krom pirju m hrenovkah ter raziskovanju divjine. Taborniki so si med bivanjem v Vinici ogledali tudi muzeje in druge znamenitosti v Metliki in Črnomlju obiskali so Rog in Plitvice. Vinica z okolico pa Kolpa je prava »amazonska džungla«, kjer so se otroci lahko sprostili, se pomerili v zahtevnih taborniških veščinah od orientacije do postavljanja bivakov, za kar v Fazani, kjer imajo Kranjčani in Skofjeločani že več let tabor, ni priložnosti. To je bilo posebno odkritje letošnjega taborjenja v Vinici, da o vljudnosti domačinov sploh ne govorimo. K. Makuc Gostovanje nemiljskih plesalcev Nemilje - V okviru kulturno prosvetnega društva Mali vrh, ki pokriva območje Nemilj in Podblice, je najDoij aeiavna in tudi najbolj znana folklorna skupina. Pohvale vredno je, da so se folkloristi posvetili izključno izvirnim gorenjskim narodnim plesom, s katerimi uspešno nastopajo na številnih krajevnih, občinskih pa tudi širših prireditvah. Skupina je lani praznovala 25. obletnico dela. Od tedaj nastopa šest do osem plesnih parov v popolnoma novi, mladi zasedbi. Omenimo samo nekaj njihovih pomembnejših nastopov v letošnjem letu. Med prvomajskimi prazniki so razveseljevali naše rojake na tradicionalnem planinskem plesu v Ziirichu, 4. julija so nastopili na izseljenskem pikniku v Škofji Loki, še prej pa na srečanju gorenjskih aktivistov v Kranju. Tedaj so jih opazili tudi predstavniki iz pobratenega mesta Rivolija in jih povabili v goste. Tako so sredi julija mladi folkloristi iz Nemilj odpotovali v Valdelso Fiorentino blizu Firenc. Pogovarjali so se z mladimi komunisti v tem mestu, si ogledali bogate kulturno zgodovinske znamenitosti v Firencah in okolici, sodobno kmetijsko zadrugo, tovarno hrane in lesno tovarno, gostitelje pa so razveselili tudi z izbranim sporedom izvirnih gorenjskih plesov. Zadnji dan so bili gostje župana mesta. Ob tej priliki so se dogovorili, da bodo v bližnji prihodnosti obiske izmenjali. Takoj po vrnitvi se je skupina udeležila tradicionalnega srečanja folklornih skupin, ki je bilo od 22. do 26. julija v Zagrebu. Nastopilo je skupaj 120 folklornih ansamblov iz vse Jugoslavije in zunaj nje. Nastopi na tako pomembnih prireditvah so vsekakor pohvala za mlade folkloriste in hkrati spodbuda za še marljivejše delo. H. J. Tri tedne po toči Iz občinskega rezervnega sklada 500.000 dinarjev za omilitev toče KRANJ - Ko se je 13. julija usula toča nad precejšnjim delom kranjske občine, je izvršni svet skupščine občine takoj krenil v akcijo. Razdelil je naloge kmetijski zemljiški skupnosti, samoupravni komunalni interesni skupnosti, na opustošena območja pa so brž odšli tudi delavci Zavarovalne skupnosti Triglav in Gorenjske kmetijske zadruge, ki so ocenjevali škodo oziroma svetovali kmetom, kako bi posamezne poljske kulture lahko vsaj delno rešili popolnega uničenja. V torek so o ukrepih za odpravo posledic strahotne ujme in o predlogih za nadaljnje reševanje govorili člani izvršnega sveta skupščine občine Kranj. Za omilitev škode so namenili iz sredstev rezervnega sklada 500.000 dinarjev; od tega 350.000 dinarjev za kmetijsko dejavnost in 150.000 dinarjev za komunalne in druge objekte. Denar za sanacijo kmetijskih površin je izvršni svet poveril kmetijski zemljiški skupnosti, ki ga bo združila s svojimi sredstvi in tako pomagala kmetom pri nakupu potrebnih semen, gnojil, zaščitnih sredstev in krme. Treba pa bo čimprej izdelati še merila za razdelitev tega denarja. DEŽURNI NOVINAR • *2F 21-860 Spomin na Mak ari ona - Včeraj je bilo glavno mestu Nikozije na Cipru zapuščeno, večina uradov pa zaprtih. Ciprčani so namreč v spomin na obletnico smrti prvega ciprskega predsednika nadAkofa Makariosa ostali doma, kjer pa so delali, ho za l.r> minut prekinili delo Na Makanosovem grobu je bila spominska slovesnost, ki so se j«, udeležili najvišji predstavniki ciprske vlade. Oživljanje nacizma - Val nacistične kampanje se je iz južne Brazilije sedaj prenesel tudi v Sao Faolo. Tu so zjutraj našli sinagoge in židovske sole popisane I nacističnimi znamenji. Sklepajo, da gre za organizirano kampanjo proti izročitvi nacističnega zločinca Wagnerja. ki se je dolga povojna leta tako kot mnogo drugih njemu podobnih skrival v Braziliji, zatočišču te vrste prostovoljnih »izgnancev«. Vroč konec tedna - Meteorologi obetajo eneRa najbolj vročih vikendov letošnjega poletja Po turistični reki. ki seje prejšnji vikend zlivala po magistralah iz kontinenta čez naAe ozemlje proti morju, bo morda za nas kontinentalce morda kaj več prostora na cestah, ki vodijo k jezerom, kopa h v-a in k rekam Ce pa je kdo namenjen za konec tedna na morje, pa vsekakor ve. da ga čaka počit niAka gneča na cesti in na obali Asfalt na Pokljuki - Delavci Cestnega podjetja iz Kranja so v teh dneh dokončali asfaltiranje 4 kilometre dolgega odcepa (»•ste od hotela Pokljuka do ceste, ki jo uporablja JLA. Obenem pa »<> že stekla tudi zemeljska dela za cestno povezavo od hotela proti Mrzlemu studencu i ti Zatrniku. ki so se jih lotili vojaki iz pokljuAke kasarne Promet normalen — Kot so povedali na stalni službi UJV Kranj, je promet na gorenjskih cestah normalen, brez zastojev. Tudi gasilcem ni bilo treba nikjer posredovati, niti ni vlečna služba odvažala zvite l>loiWinc I. M 150.000 dinarjev, namenjenih za odpravo škode na komunalnih in drugih objektih, je izvršni svet razdelil na dva dela: 55.170,50 dinarja je poveril samoupravni komunalni interesni skupnosti, ki bo skupaj s sredstvi lastnega sklada skušala čimprej popraviti poškodovane komunalne objekte, 94.829,50 dinarja pa so si predstavniki krajevnih skupnosti že razdelili za popravilo krajevnih cest. Krajevna skupnost Preddvor bo dobila 35.000 dinarjev, Grad 14.829,50, Velesovo 10.000, Bela 20.000 in Trstenik 15.000 dinarjev. Julija so bila v hudih neurjih prizadeta tudi številna druga območja v Sloveniji. Zato je republiški izvršni svet kmetom v teh krajih, tudi v kranjski občini, že sklenil zagotoviti dvakratno zaščitno škropljenje sadovnjakov, vinogradov in krompirišč. Včeraj je bil v Ljubljani še posvet o kriterijih za razdelitev pomoči republike. Prav tako se kmetje poleg olajšav pri davkih lahko nadejajo zmanjšanih obveznosti pri zdravstvenem in starostnem zavarovanju. O morebitnem sprejetju odloka, s katerim bi se podaljšale olajšave kmetom, ki se ukvarjajo s specializirano kmetijsko proizvodnjo, pa bo izvršni svet razpravljal jeseni. Izvršni svet je poleg tega zahteval od nosilcev za odpravo škode, to je od kmetijske zemljiške skupnosti, samoupravne komunalne interesne skupnosti in krajevnih skupnosti, da sproti poročajo o kriterijih, merilih in doseženih rezultatih pri svojem delu. Pomembno pa je tudi, da je tem MkupnoHtim priporočil, naj bi vsako leto v svojih rezervnih skladih namenile nekaj denarja za morebitne nove katastrofe. Lanski potres in letošnja toča sta pokazala, da bi bilo tako prav. H. Jelovčan