VIII. letni tecsžj. 9 st. 1912. Szeptember NEVTEPENO POPRIJETA DEVICA MARIJA Zmozsna Goszpa Vogrszka. POBOZSEN MESZECSEN LISZT Reditel: BASSA IVAN plebanos vu Bogojini. Bassa Ivau: Miloscse szi puna.......257 Bassa Ivan : Nikaj od szvetkov.......260 Dr. Mirko Lenarsich : Szv. rozsnivenec.....264 Po Ant. Obl: Krscsdnszka mati.......268 Disc. : Lepota preszv. Szrca...... . . 276 Klekl Jozsef: Tretji Red..........281 (sj.): Poszvet pri materi bozsoj..............284 . Drobiš. Ki ne dobro, ki je vecs, ali menje dobo sznopiesov, naj ml naznani! Vsza piszma k meni, tu slani par i jo nikaj ! Ki scsč liszt d&blati, naj za njega dve koroni posle na ime: Bassa Ivan plebanos vn Bogojini (Bagonya, Zalamegye) ali na) onomi dd, od koga liszt prekvzeme vszaki meszec. Sziromaki, ki nemorejo zdaj vcsaszi placsati, kak vszako leto, tak i letosz lebko po vecskrfitnib snmah, ali pa, kda bodo meli, naednok pMesajv! Csiszti dohodki liszta sze obrnejo na zidanje ednoga szamosztana v krajini Szlovenszkoj naVogrszkom. Vffl. leto 9. st. 1912. Szeptember. Miloscse szi puna. ztari Simeon z milim Jezusom na narocsaj je prorokiivanje pravo. Prorokiivao je, ka bodo vnogi, ki do Jezusa odiirjavali ino tč mecs de _ tiidi Marijino szrcč prebadao. Z toga" je Marija lehko szprevidla, kelko trplenja csaka na njo. Toiszto je cstela vu szvčti knigaj, ka de Jezus vnogo trpo. Vmorjeni Abel, odani Jozsef, preganjani David, vii-zemszko jagnje szo szami predkepi bili, temne predpodobe, stere szo njoj naznaniivale, ka csaka na njo. Ete podobe prihodnoszti szo z zsalosztjov napunjavale njčno celo zsivlenje. Vnogokrat je krvavelo njčno szrcč, kda szi je zmiszlila, ka njčno szrcsno dete ma trpeti za odkiiplenje szveta. Kda je vu cerkvi vidla agnjeca, golobe dariivati, szi je miszlila, ka do njdnoga szina tiidi tak da-riivali. Pa ka dela ona vu vszoj etoj szrcsnoj bolecsini? Etak pravi: »Ovo szliizsabnica Goszpodnova.« Naj mi bode, kak Bog scsd. Jeli, ka je to teski sztan matere! Mecs noszi vu szrci szvojem. Szama miszeo, ka sze csasz trplenja poszpoloma priblizsava pa ne mocsi, stera bi ga štela, ali mogla odri-noti, je vretina njdnoga nezgovorlivoga diisevnoga trplenja. Prav ma szv. maticčrkev, kda jo za kralico manternikov zov6 ! Manternike szo trapili, pred zverine vrgli, z vodov, zgnjom i mecsom njim gaszili zsitek, nego jako dugo je to vsze ne trpelo; ona je pa brezi henjanja tritreszeti let trpela. Pa vesz ete csasz je presztala z doszta včksov batri-vnosztjov ino diisevnov mocsjov, kak vszi manternicje na-vkiiper; z trdnov sztalnosztjov je prenašala znova i znova prihdjajocsa trplenja, stera szo njoj zsitek razdrčszelila. Jesz pa, kda me nevole zadenejo, szam pun szlabo-szto ino sztraha! Kelkokrat je Marija" na prihodna trplenja miszlila, stera je mogla poleg Jezusa presztati, je vszikdar ponovila vszebi ono podanoszt vu bozso volo, z sterov je nikda Jezusa v cdrkvi prikazala. Njčna v globocsino trplenja vtoplena duša je ne zgubila mir šzvojega szrca. Z poponov podanosztjov je štela tiszto, ka je Bog steo pa szamo tiszto i tak, stero i kak je Bog steo. Jasz sze pa grozim na miszeo novoga trplenja, trepe-csem pred krizsom, steroga mi je Bog odmeno. Mčr me povrzse, diisa mi je zburkana, szrcč tozsbe puno pri vsza-koj nevoli! ? Je dobro to tak ? Kak csi bi pred szebov vido blazseno zseno, kak csi bi csiio njdne szladke recsi: Szinek, viipaj sze vu Bogi, ki te ne da vise tvoje mocsi szkiisavati; csi ti posle trplenje, sze tiidi za miloscso poszkrbi, ka bos znao prenašati. (I. Kor. 10, 13.) Poszliihni recs miloscse, stera vu globocsini diise tvoje gucsi z tebom. Daj sze prek nagoni bozse miloscse. Trplenja szo najprednjesi dar bozsi, steroga je on mo-gocsi dati na zemli zsivocsemi csloveki, pa csi sztvorjenje ete bozsi dar z pripravnov priklonjenosztjov vzeme z bo-zsih rok, te najprijetnesi aldov prineszd Bogi, steroga je szamo mogocse njemi dati. Csi szo trplenja velka, stera ti Bog posila, znaj ka je tiidi velko njegovo nakanenje tebč poszvetiti. Jeli, ka nescses proti sztati Bogi? Jeli ka scsčs, naj sze nakanenja szpunijo nad tebov. Ka ti vala nemirovnoszt, ka haszni tebi sztrah ? Tvoja nemirovnoszt ino sztrah ne odvrneta krizsa od tebd. Krizs moreš nosziti, csi ga scsčs, ali nej, premislavaj szi, kak de zdaj zse csednese za teb£! Bos ga mirovno, ali nera-dovolno noszo, bos szi haszek szpravlao z njim, ali kvar ? V tisztom csloveki je modroszt rodovitna, ki sze z pripravnosztjov poda pod krizs, steroga Bog njemi nalozsi. Pravi ti tiidi z apostolom: »Bog je Goszpod, naj vcsini z me nov, kak sze njemi vidi.« (I. Kor. 3, 18.) Pa bos vido, ka ti Bog szpuni obecsanja szvoja, ar sze njemi dopadne tvoja bogavnoszt pa ti krizs olejsa, steroga szi ozdalecs za tak teskoga drzsao. Tak te olejsa Bog, ka bos szam pravo z apostolom : »Kem vecs noszimo z trplenja Krisztusovoga, tem včksa je nasa tolazsba po Krisztusi Jezusi«. (2 Kor. 1, 5.) Zahvalim sze ti Mati mojega Odkiipitela, za tvoj navuk, steroga mi z pčldov das. Glej, zdaj zse mirno csakam krizse szvoje, stere mi Bog poszlati scsč, na stere szam prle z grozov znao szamo miszliti. »Blagoszlovleni naj bode Goszpod, moj Bog, ki nasz po pčldi szvoje szvčte matere vcsi na boj i prenašanje trplenja«, naj presztojin mojega zsitka vojszko, vu steroj bi brezi njdne p&de szpadno. " Bassa Ivan. * Nikaj od szvetkov. ign-ga leta julija 2-ga szo szvčti ocsa, rimszki papa vodali odrčdbo, ka od szčga mao dčn Szv. Stevana mant-rnika dec.- 26-ga, to je drugi dčn bozsicsa, viizemszki pon-delek, riszalszki pondelek, Szvecsnica, Ceplena Marja i Mala mesa ne bodo zapovedani szvčtki. Telovo sze pa predene na nedelo, dčn imčna Marijinoga pa na 12. dčn mihalscseka, liki tiidi ne kak obcsinszki szvčtek. Zviintoga szo zbriszali vsze obcsinszke i drzsavne szvčtke, kak prinasz Stevan-kralovo. Proscsčnja pa, kde sze obszliizsavajo, sze morejo predjaszti na najblizsnjo nedelo, Osztalo je to, ka na tč dnčve plevanusje duzse tiidi morejo za liisztvo szvoje mesiivati, tak, kak doszčga mao. Piispecje vogrszkoga drzsanja szo na to proszili szvč-toga ocso, naj escse na 1912-to leto szam dopiisztijo tak szvetiti, kak dozdaj. Pa to szo nam tiidi dopiisztili. Na to szo piispecje proszili znova, naj prinasz ne zbrišejo tej szvčtkov. Eden tao piispekov je steo bogati, vcsaszi, drugi je oszodo, ka prosziti ne škodi. Na to je zdaj te z Rima odgovor priseo, ka naj narodi raztolma-csimo delo pa sze naj podvrzsemo ocsinszkomi ravnanji rimszkoga pape. Szvetiti nam je ne prepovedano, nego- zapovedano tiidi nej. Ki scsd szvetiti, szlobodno szveti duzse tiidi, ki pa nemre ali nescse, on sze pa naj ne prisziljava na tč dndve szvdtek drzsati zato, naj osztane zapoved za celi szvet ednaka. Po pravici je to nikaj novoga nej, szamo nezvucseni najdejo v tom novino. Za csasza Marie Terezie szo XIII. Clemens papa 36 szvdtkov zbriszali, stere nas narod zdaj za oszvetke zovč pa na stere dnčve escse dčndenčsnji pli-vanusje za szvoje farno liisztvo mesiijejo tak, kak na zapovedane szvčtke, pa ne szmejo na drugo nakanenje me-suvati. , Zroke, steri szo szvčtoga ocso na to odredbo nag- noli, nam nancs ne bi trbelo eti popiszati. Szvdtoga ocso, rimszkoga papo poszebna pomocs Szvčtoga Duha pomaga vu ravnanji matere cdrkve poleg etih x-ecsih Krisztusovih : »Peter, jasz szam molo za tebč, naj sze nikdar ne zmešaš vu vori, nego potrdiš tiidi brate, tvoje« pa zato, ka naszlednik szv. Petra odredi, to je tak dobro pa mi drii-goga poszla vu tom nemarno, kak sze csedno i ponižno podvrzsti; nego za volo nezvucsenih i szlabih naj sztoji eti par recsih : Kak szo sze šzvčtki zacsnoli? Tak, ka je nisterna piispekija zacsnola steri dčn szvetiti pa sze je to tak dalecs sirilo, ka je na szlednje vdksi tao katolicsancov szve-tio, steri szo te proszili rimszkoga p&po, naj ovomi mčn-semi tali, steri escse ne szveti, tiidi zapovejo szvetiti. x Po kom kakse delo zapovedano, po tom sze tiidi szlobodno zbrise. Zdaj je zse tak bilo, ka včksi tao szveta nej szvetiio na ete dnčve. Ne szo szvetili fabrikanszki delavci v naj-vecs mesztih, ne szo szvetile kancalarje, nej trgovci, nej ostarjasje, nej vojszka, nej varaski liidjč, steri szo na ete dndve meszto szv. mese vobezsali na zlet vu vesznice, ali med gorč kama, tak ka szo vnogi piispecje proszili z drugih doszta včksih orszagov, kak je nas vogrszki, naj zbrišejo, ali predneejo 16 szvčtke. Sziromaski tezsacje szo sze tozsili, ka szi za volo szvčtkov nemrejo vszakdenčs-njega kruha zaszliizsiti, szocidldemokratje szo ravno na drugi ddn tej velki szvčtkov predpodnom drzsali vszesi-rom szvoja včlka szpraviscsa tak, ka szo kotrige njiho-voga driizstva ne szamo k bozsoj zsliizsbi ne mogle, nego szo escse prisziljene bile na taksa szpraviscsa hoditi te-csasz, kde szo proti veri i Bogi govore drzsali, vesznicski narod je pa na te dneve pred poldnom poldrugo vero v cerkvi bio, odvecsara pa do polnocsi v krcsmi pri pleszi, dr je prvi den njemi dojseo za pocsitek, drugi den szo te zse vnogomi pa vnogoj poplatje goreli. Zednov recsjov,. vecs sze je grehsilo ete dni, kak dobroga delalo, zato sze zdaj dopiisztilo, ka vszaki szlobodno dela, pa te ne bode meo csasza grehsiti. Osztanejo szamo nisterni szvetki, stere z tem veksov vrelosztjov lehko obderzsimo, csi szmo zaisztino tak vorni pa vreli za szliizsbo bozso. Po pravici pa deni szi roko na szrce, liibi krscsenik pa drzsi malo zgriintavanje dušne veszti: Sto najbole javcse za volo toga, ka szo tej szvetki zbriszani ? Tiszti, ki szo dozdaj tiidi ne hodili v cerkev: ostarjasje, trgovci, szocia-listje pa tiszti, ki odiirjavlejo naso vero ino miszlijo ka zdaj pritoj priliki lehko norce zdrazsijo proti papovoj odredbi. Premiszli szi, ka szi bio na zsetvi pa na repi pa szi so vu vdras kiipiivat pa szi nancs nedele — szedmoga dneva, steroga nancs rimszki papa, nemre zbriszati, szamo csi predjaszti — pravim, nancs nedele szi nej poszveto 1 Zdaj pa jocses, kda ti bremen olejsajo! Jeli je te tvoj jocs z szpametnoga szrca? Vadliij szam szebi, ka nej. Vej prej vsze isztina, da sze pa prej liiteranje znasz norcaredijo. Hm ! Szamo ka oni tiidi nedo szvetili, kda mi gorihenjamo szvetiti, ar kak stčcs szo mocsni, brezi nasz ne do mogli szvetiti. Szi na to escse nej miszlo? Ne vidiš, ka mi pa nase navade drzsijo gori njihovo vero? Neves^ ka tam, kde szo szami, pa ne vidijo pred šzebom pčldo katolicsancov, ka jih tam ne hodi vcdrkev vecs, kak i—2 cele sztotine, kak na priliko v Berlini ? Zato miroven boj, pa sze ne stiikaj, ki je to odrčdo, je znao, ka je de-lao, mi sze pa lepo ponižno podvrzsmo toj odredbi. Vej de nam szvetiti zato szlobodno. Diihovnicje do duzse predgali ino mesiivali, csi liidsztvo scse, navszeveke. pa ki de so k mesi i predgi, szi tem vecs zaszliizsi pred Bogom, ar takse delo szpuni, stero je zdaj zse vecs nancs ne zapovedano. Ki pa de zsivo z danov szloboscsinov, on pa naj glčda, ka tem bole vrelo obdrzsi ona, stera szo zapovedana, tiszte szvčtke, steri szo nej zbrisznni — stii-kanji pa naj bo konec! Pravmo mi tiidi tak, kak inda szveta szvčti ocsacsje i cerkveni vucsenjacje ; »Rim je gu-csao i delo je dokoncsano«. Bassa Ivan. \ Kak sze moli szveti rozsnivenecz ? Szpiszal: Dr. Mirko Iienarsich. Szlednja szkrivnoszt veszčloga rozsnoga vencza je : »Koga szi Devicza vu czčrkvi najsla.« Gda to szkrivnoszt molimo, moremo szi etak premislavati. i) Jezus, kak 12 let sztaro dete, roma z-szvojimi szia-rismi na viizenszke szvetke vu Jeruzsalem. Kak lepi predkejp edne krscsanszke familie! Vodite roditelje vi tudi vaso deczo neitriidlivo vu czdrkev, ino bo-dete meli dobro deczo. Nepozabite, -ka bozsi blagoszlov na vasz ino na vaso hizso iz bozse hizse, iz czerkvi pride.- Premiszli szi nadalje krszcsanszki roditel, ka keliko vremena potrosi szvčta familia na molitev na bozso szliizsbo, csi ravno vu sziromastvi zsivela. Ti tiidi ne bodes szi-romaskejsi, csi szvčtke diisnovesztno poszvdtis ! Ka zamudiš pri deli, to ti obilno povrne Bog z-szvojim blagosz lovom. Oszkrunjenjč szvčtkov : szliizsbeno delo, razviizdanoszt, nemertiicslivoszt odzsenč na czeli tjeden od tvoje hizse bozs1 blagoszlov, ino te oropa od sz&da tvojega delovanja. Ne-govori Bog zobsztom : »Szpomeni da szvetke poszvčtis«. 2) Mali Jezus brez znanja szvojih roditelov osztane vu hizsi szvojega nebeszkoga Ocse. Na keliko sze moreš ti tudi rad gori drzsati vu hizsi bozsoj, ino tam sze kak doma csiititi. Bojdi gddrkoli na szveti, je mogocse ka szi dalecs od tvoje hizse, sziromastvo potrebcsina te je lehko na duge csasze odtrgnola od tvoje hizse, ino moreš med tiihinczami krvavo szvebi szvoj kriih iszkati, ali dom, hizso donok najdeš. Vu czčrkvi imas dom, imas hizso, hizso tvojega nebeszkoga Ocsd. Ali neszpozabi sze iz dosztojne pobozsnoszti, bogabojarnoszti vu czerkvi, ar »Szvetoszt sze aosztaja hizsi tvojoj o Goszpod« pravi szvčto piszmo. 3) »Maria ino szveti Jozsef varata ka szta Jezusa zgubila.« Kaksa sztrahota napuni szerce Marie i Jozsefa gda vidita, ka Jezusa nemata! Krszcsanszka diisa premiszli szi, jeli ti csiitis sztrahoto, gda Jezusa zvelkim grehom zgubiš ? Neszrecsna diisa, stera Jezusa szmrtnim grehom zgubi, neszrecsnejsa stera to zgiiblenje ne csiiti, najbole neszrecsna je ona diisa, stera sze ober zgiiblenja radiije, szmeje ? Bozsa kastiga ne osztane vo, pride na njč sztrasna duhovna szlepota ! 4) Maria ino Jozsef iscseta Jezusa netrudlivo, in z-ve-■ likov zsalosztjov. Navcsi sze od njih, kak moreš ti ne triidlivo ino zsalosztjov isztinszkoga pozsaliivanja Jezusa iszkati, csi szi neszrecsen bio Jezusa zgrehom zgubiti. Ti pobozsna diisa navcsi sze, csi sze Jezus pred tebom szkrije ino ti neda duhovne szlatkocse vu molitvaj ino vu bozsi delaj, vu toj diihovnoj sziihocsi kak naj vecs ponižno moliti, ino molitev zniksim talom ne zapiisztiti. Tak sze lehko viipas, ka za kratki csasz bodes znova csiitila kak szlatko ino veszdlo jč Jezusi szliizsiti. 5. Maria ino Jozsef najdeta Jezusa na tretji den vu cerkvi med piszmoznanczami. Maria i Jozsef iscseta Jezusa tak dugo, kak dugo szta ne najsla zgiiblenoga Jezusa. Ti tiidi ne henjaj Jezusa iszkati, dokecs njega nazaj ne najdeš! Ali iscsi Jezusa vu cerkvi kak Maria i Jozsef,- to je szkrbi sze Jezusa szebi nazaj szpraviti z molitvami, szve-sztvami, tak Njega zagvusno najdeš. »Iscsite Goszpoda, gde je za najdti, zazavajte Goszpoda, gde je bluzi« pravi szvčto piszmo. 6. Maria ino Jozsef sze radiijeta gda Jezusa gori-najdeta. Sto je mogocsen dosztojno doli szpiszati veszdlje, vu sterom plava diisa csloveka, gda Jezusa nazaj gorinajde! Kak szi blazsena, gda od greha ocsiscsena vu tebi prebiva ! Kak bi sze tebi tiidi dobro godilo, ti mlacsna diisa csi bi szi zgorčcsnov molitvov, zgosztemi vrednimi obha-jilmi nazaj z budila na popolno zsivlenje. Iscsite vszi Goszpoda, naj csiitite kak veszelo je Jezusa najdti! 7) Maria govori szvojemi Szini, Szm moj zakaj szi nama to csino? Keliko diis ponavla to pitanje ! Ponavla to nepotrplivi vu nevolaj. Ponavla to pitanje betezsnik, ponavla to pitanje celi sereg z krizsom obterseni liidi. Ino to je ne prav! Kajkoli goszpodni Bog na nasz piiszti, ne pitajmo, ne zbrojavamo, »zakaj szi meni to csino« naj nam za doszta bode, ka je Bog csino, ino tak je za nasz, za nase diisevno zvelicsanje najboljše, csi mi ravnok nemremo pre-razumiti na koj je nam dobro, ka Bog na nasz deve ! 8. Jezus odgovori: Szte ne znali, ka jasz tam morem biti stera szo mojega ocsa". Jezus iz prva iscse ona, stera szo njegovoga Ocse. Pri tebi tiidi Bog more te prvi biti. Jeli donok Bog pri tebi vu tvojoj hizsi te najprvesi? Jeli z Bogom sztanes gori ? Jeli z Bogom lezses doli ? Jeli je prvi pred jesztvinov g. Bog ? Zamerkaj szi kaf vu steroj hizsi je Bog ne te prvi tam je te najzadnjesi! Tu vu bodocsnoszti moreš po- praviti. Ali escse drugo sze lehko navcsis iz rejcsi Jezusa to ka kak moreš bozsi glasz naszlediivati, gda te Bog opomina. Zagviisno Jezusi je zsmetno bilo sze odtrgnoti od Marie i Jozsefa, ali g. Bog je zselo ka naj 3 dni osztane vu cerkvi Jezus, zato szpuno volo szvojega nebeszkoga Ocse. Zato pravi Jezus: „Ki bole liibi szvojega ocso ali mater od mdne, nej je vreden mene«. g. Jezus sze z Mariov ino Jozsefom nazaj povrne vu Nazareth ino Mana ino Szv. Jozsef pazlivo szkrb imata, na Bozse Bete, ha naj njega vecs nezgubita«. Csi szi Jezusa zgiibo iz szmrtnim grehom ino pravo pokoro csinčcs nazajdobo, pazi ka naj Njega znova nezgii-bis. Preporacsaj sze vu obrambo B. Device Marie, ka naj nazaj vu greh ne zavdaris! 10. Jezus vu Nazaret nazaj pride ino je podlozsen szvo-jim roditelom. Decza! bojte podlozsni! Bojte podlozsni, kak gori odras-cseni tudi! Kak morete nepokorni biti, gda Bog je za vaso volo pokoren bio notri do krizsne szmrti ? Nepokornoszt je zacsčtek vszega greha proti Bogi ar iz gizdoszti izvira. Nepokornoszt je ta najvčksa rana našega csasza. Decza je nepokorna sztarisi, gori odrascseni szo nepokorni diihovnoj ino szvetszkoj oblaszti. Ali dobro pazite na recsi Szv. Pavla: »Oni ki sze proti posztavlajo (najmre ■duhovnim i szvetszkim naprej posztavlenim) berčjo szebi szkvarjenje« (Rim. 13, 2.) Premiszli, ka nepokornoszt prvi roditelov je zrok vszega greha vsze nevole, ino pokornoszt Szina bozsega te je obranila od vekivecsnoga szkvarjenja, zato bojdi, ino osztani pokoren ! (Dale.) Krscsanszka mati. 8. Zvezda vupanja. j bi mogli razlozsiti zgojitev decd, to najzsmet-nese materino delo. Pa ka pomaga pero tisz-tomi, ki nevej piszati, ka pomaga materi vcsenjč, csi je nemre szpunjavati. Pri zgojitvi decč trbej materi potrebne krcsanszke jakoszti, ovacsi nemre szvojij duzsnoszti zveszto szpunjavati. »Tisztomi, ki liibi — pravi szvčti Augustin — je vsze lejko.« To vala tiidi materi. Stera mati liibi Boga ober vszega, pa szi po toj liibčz-noszti ravna domacse zsivlenje pa zgojitev decč, tisztoj materi je vsze lejko, Ona posztane mocsna zsenszka, stera hodi po poti popolnoszti. Sz szvojim ognjom nejti domacse pa njim szvejti sz szvojim zglddom, gda je obiscsejo ne-vole pa britkoszti. Mati pa szamo te posztane taksa mocsna opora szvojoj drzsini, csi ma trdno viipanje, tiszto zvezdo stera ravno nebozse mater najbole tolazsi, gda pride v neszrecso sz szvojimi. Zato szi gnjesz pogucsavlimo od vupanja. Szv. Zeno pravi: »Zemi viipanje, pa vrloszt opeša, delo henja, vsze de mrtvo. Kmet ne szeja zrnja v peszik, ge tak nebi mogeo csakati zsdtve; ribics ne nasztavla mrezse v taksem kraji, ge nega rib ; truden potnik ide do najzagnjega, pokecs viipa szvoj cio doszčgnoti, csi je pa zgiibo viipanje, te odnemore brezi pomocsi. Ka je szrcč za nase telovno žsivlenje to je viipanje za znotrasnje zsiv-lenje vszake diise pa cele cslovecse driizsbe. —1 Cslovek szigdar viipa. Csi sze vcsaszi szpomina nezaj, gaje szkoro sztraj, ka vsze je mogeo presztati, kelko zsaloszti, dela, nezahvalnoszti, szkrbi pa kelko szrcsnij bolecsin je mogeo prenašati. Pa csi bi cslovek naprej znao, ka ga vsze csaka, te bi vnogo szrcd bilo sztrto, te bi sze dosztakrat najlepša pa najvčksa dela ta piisztila. Zaj pa cslovek szigdar viipa. V betdgi viipamo zdravje, v sziisavi viipamo dezs, v zsaloszti pa veszelje. Vszi pa znamo, kelkokrat nam je to viipanje prazno, kelkokrat sze nam zgodi kaj ravnovsze inacsi, kak szmo csakali. Pa za toga volo zato nej niscse v szramoto posztavleni. Viipanje davle vszem neszrecsnim najvčkso pomocs pa tolazsbo. Viipajmo zato v potrebno miloszt bozso pa v vecsno žsivlenje v nebčszaj. Vsze, ka cslovek na szvejti dela, vsze dela szamo v viipanji, ka bi kaj dobroga doszčgno. V najvčksoj nesz-recsi scse raa cslovek tolazsbo, pokecs viipa, ka de ednok zse bose. Popolno obviipanje sze v resznici szamo pri po-giiblenij nahaja. Kak more telo dihati, tak more v tom zsivlenji diisa szigdar viipati, hrepeneti pa szi prizadevati, ka doszčgne potrebno szrecso. Viipanje je pa vecsvrsztno. Mamo vkanlivo viipanje, stero nam nazltik obecse szrecso, v resznici pa csloveka szamo zapela; mamo minlivo viipanje, stero nam jako hitro vgaszne; mamo grešno viipanje, stero vabi csloveka na sorko pot, stera pela v pogiiblenje. Pa scse tii sze pozna, ka szvejt reszan vodi bozsa previdnoszt. Escse nigdar niscse nej bio dugo szrecsen sz szvojim grehom. Od angelov pa od prvij sztarsov sze do denčsnjega dnčva szigdar kazse, ka pot greha ne pela do prave szrecse. Najvecskrat pa vszaki zse prekeszno szpozna szvojo hibo, gda more za njo presztati tesko pokoro eli pa na szebč zčti scse vekso kazen. Ned nami je najvecs poszvetnoga viipanja, zselč po bogasztvi pa po csčszti, po veszčlji, pa szrecsi pa po mčr-nom zsivlenji. Vsze to je dovoljeno, csi je pot do toga nej grešna. Csi sze pa cslovek v to prevecs zaglčda pa posztavi szvoje viipanje v takse minlive recsi, te v szem tom ne najde szrecse, stero je csakao. Szamo cilo malo jij jč, ki doszčgnejo, ka szi zselejo, pa scse tej szo nej szrecsni od toga, ka szo doszčgnoli, zato ka je nase szrc£ za nekaj visisega sztvorjeno. Csi szo pa bili reszan szrecsni pa zadovolni, je ta szrecsa trpela szamo nekaj minot. Szmrt napravi vszemi konec. Eli je pa to prava szrecsa,. csi mas vsze, ka szi szi zselo, pa te moreš to vsze v ednoj minoti povrcsti ? — Lejko pa pravimo, ka szmo mi vszi nej doszta zemelszkij dobrot okiiszlili. Vsze poszvetno je podobno velkomi goscsčnji, stero lacsni szirmacje ozde-lecs glčdajo, tiszti pa, ki vzsivlejo, szo nej naszicseni. — Kaksi haszek ma cslovek od poszvetnoga blaga, za stero sze je triido v znoji pa v velki szkrbej, stero pa more te v kratkom csaszi vsze zapiisztiti? Szamo za szvejt je nej vredno telko delati pa trpeti. Kama inacsise je pa nase zsivlenje pri szvetloszti krscsanszkoga viipanja. Csi viipam, csi poglčdnem naprej, szam potolazseni v najvčksem trplenji. Vera nasz vcsi, ka britkoszti pridejo od Boga pa vodijo k Bogi, csi je szamo z dobrov volov prendsamo. Voszka, sztrmna je pot, pa nasz vodi bozsa roka, gda hodimo prek pecsin pa prek globocsin. Znamo, ka mo szkoro vzsivali Njega, ki nasz je sztvoro za vecsno szrecso. Mi zselemo szrecso, hrepe-nemo po nebčszaj, pa znamo, ka szmo jij escse nej vredni. Za nase mlacsno pa grešno zsivlenje je bilo escse premalo pokore. Vszaki den szkusamo szvojo szlaboszt, gda ne vcsinimo tiszto, kak bi mogli vcsiniti. Bojimo sze vecs-noszti pa Szodnika, zato ka szmo nej na racsun priprav-leni. Vszaki hip nasz lejko pozovd k szebi, zato miszlimo szamo sz sztrahom na szvojo szmrt. Zmiszlimo szi pa, kak szo mujrali liidje pred Krisztosovim rojsztvom, gda szo scse nej meli szvesztev za mujrajocse! Viipanje sze rodilo na Kalavariji, ge je Szin bozsi zadoszta vcsino za nase grehe, pa nam je zaszluzso vsze potrebne miloszti. Zaj sze lejko znebimo grehov, nasa szlaboszt je podprta z mocsjov Vszemogocsega. Nevarnoszti nasz obdajajo, pa zato lejko mčrno csakamo na vecsnoszt pa na nebčsza. Delam, ka morem pa ka szpoznam, zato me Bog zaisz-tino ne zavrzse. Szamo to bom delala, ka je bozsa vola, pa znam, ka de Bog z menov zadovolen. — Pa vnogo krisztjanov nema toga szrecsnoga viipanja, stero vcsini csloveka zadovolnoga pa veszdloga. Csakajo do szmrti, ka je vsze driigo zapiiszti, na koj szo v zsivleriji sztavili szvoje viipanje, pa scse komaj te njim posztane Bog dober. Da bi znali vszi gresnicje, kaksa szrecsa pa zadovo-lnoszt szta v diisi, csi je diisnaveszt mdrna, csi zsivč v mdri z Bogom, csi bi znali, ka je to mocsno krscsanszko viipanje nekse znamenje nebeszkoga veszelja, stero vcsini diiso za szrecsneso, kak vsze zemelszke dobrote, csi bi vsze to znali, bi posztavili vszi szvoje viipanje na našega Goszpoda Jezusa. Marijo pozdravlamo kak mater szvetoga viipanja. Ona je mati, stera liibi szvoje dete, pa pri Bogi vsze zamore. Ona je pa tudi szama zgldd pravoga viipanja. Kelko britko-sztr je mela ona kak mati! Celo zsivlenje je glddala szvojega szinii, kak dar Bogi za nase grehe, vidla ga je na krizsi v szmrtni bolecsinaj, v narocsji ga je drzsala mrtvo-ga, locsiti sze je mogla od njegovoga groba. Zvezda viipanja njoj je nej vgasznola. Evangelist pravi, ka je sztala pod krizsom. Ja, sztala je sztanovitna v szvojem viipanji, ka Jezos gorsztane, pa de ga szkoro pa vidla. Niti edno minoto je nej dvojila. Zorja na viizem njoj je pa naznanila odicseno sztanenje njdnoga Szinii. Zsaloszt je minola, brit-koszt je prejsla, nezmerna radoszt jo je prevzčla, szpomin na prvesnje tezsave njoj je pa szamo natelko osztao, ka je tembole csiitila szvojo szrecso. Sz tem je posztala Marija zglčd vszem, poszebno pa krscsanszkoj materi. Vej je viipanje tiidi v materinom szrci doma. Mati dela, trpi, sze dariivle pa szi odteguje za szvoje dete. To viipanje njoj obecse, ka bo zs njega ednok pošteni cslovek, szrecsen na szvejti, pa de ga ednok mela na szvojoj sztrani v nebčszaj. Da te pa naj viipanje na ze-melszko szrecso ne odvrnč prevecs od pravoga cila, od našega viipanja na nebčsza, premiszli szi vecskrat recsi Jezo-sove: »Iscsite najprlč nebeszko kralesztvo pa njegove pra- ' < vice, vsze driigv de vam te podeljeno«. — Glddajte najprle, ka te Bogi szliizsili, pa ka vredni posztanete nebčsz, te vsze drugo zadobite, Csi bi za nebčsza trbelo dati vsze, ka mamo, pa nebi bilo to prevecs. Bog pa ne zselej, ka bi njemi vsze poszvetno dali, on pravi: »Csi meni sliizsite i za szvoje diise szkrbi te pa mojo volo vszeli szpunjavlete, te szte lejko brezi szkrbi za vsze drugo. Vi szte prevzeli na szebč szkrb za mojo csaszt, jez bom glčdao za vaso szrecso«. Csi sze zanemarja szkrb za csaszt bozso, za molitev, za dobro zsivlenje, pa sze sztarsi za vsze to nikaj ne brigajo, te do za kr&tek csasz zsnjeli velko zsaloszt pa teske szkrbi. Vnoga mati sze zgovarja, ka je nej mogla deteta navcsiti pobozsne molitvi, ka nej mela csasza nan-jega paziti; gda pa vidi, ka je dete neszrecsno, pa de ga vidla pogiiblenoga, te zse szpozna, ka bi mogla vcsiniti. Nesternij sztarisov szlepota je zaisztino csiidna. Telko sze trudijo, ka bi deca mela lepe dele, lepo obleko; glčdajo, ka delajo, pa ne molijo za njč, ne pazijo na driizsbe, kama zahajajo, szmejčjo sze, gda kaj lagojega vcsinijo, ka je scse reksi to szamo dete. Szkoro vszaki ma szoszeda, steri njemi kak zsiva pčlda kazse, kama pripela szkrb za poszvetno szrecso pa vzsi-vanje na szvejti. Pa vsze to je ne zmodri. Sto pa szvojo deco za nebdsza zgaja, szi veszdlje pa tolazsbo pripr&vla, sto je za nebdsza zgaja, on szkrbi tiidi najbole za njiivo zemelszko szrecso. Kak naj z&to kazse mati to vupanje ? V szvojem deteti vidi mati szigdar dete bozse, stero more v nebčsza priti. Vsze miszli sze morejo po toj v61-koj miszli ravnati. Csi Bog pozovč k szebi dete v ranoj mladoszti, sze pri grenkoj locsitvi tembole zbudi materina liibezen. Niscse ne zameri materi, csi sze jocse, gda ne-szčjo dete v jamo, zato ka je mati navdana z velkov ma-terinov liibčznosztjov. Kak vucsenica Krisztosova de pa gledala malo naprej. Csiije glasz Jezosov, ki pravi: »Piisztite male k meni priti, pa njim to nikaj ne brante, zato ka je njiivo kra-lesztvo nebeszko.« V szkuzaj pa v velki bolecsinaj daruje mati vdano pa dobrovolno Ocsi nebeszkomi szvoj najdragsi pa najliibsi zaklad pa sze podvrzse zevszema njegovomi ravnanji. »Bosega szam njemi nej mogla dati. Zaj je varen pri Mariji. Za men6 de molo, ka naszkori za njim pridem.« Eli je dete zaj nej brezi nevarnoszti, je nej szrecsno za celo vecsnoszt ? Csi bi bilo escse na szvejti, ka bi bilo zs njim, kak bi prdsztalo vnoge nevarnoszti zapelavanja ? Ti szama csiitis vszo zsmčcsavo zsivlenja, zato voscsi deteti blazsenoszt pa mčr, steroga je doszčgnolo. Za takso deco nebos mela na szmrtnoj poszteli nikse szkrbi. Kaksa szrecsa je za tebč, ka ti pridejo ednok pri szodbi deca proti pa te szprevodijo v vecsno szrecso. Zakaj je mrlo ? Bog zse zna, ki ga je k szebi pozvao. Ka njemi hudobija nebi popacsila njegovoga szrca, ga je Bog oszlobodo zapelivoszti szvejta. Z vupanjom je pa n&jvecskrat zjedinjeni sztraj. Cilo materino szrcč je szkoro szigdar nemarno, je sztraj, csi njoj deca nebi prišla v nebčsza. Kem bole viipa, tem bole sze tiidi boji. V nebčsza scsč szpraviti szvoje dete. Eli do pa mogla szvoj cio doszčgnoti pri telsi nevarnosztaj, stere je obdajajo ? Eli je je ona zmozsna prav vcsiti pa csuvati od hiidoga ? Kelko decč je bilo szkrbno odgojenij, v materini szkuzaj pa szkrbej, pa szo na szvejti vsze po-giibili : vero, neduzsnoszt", pošteno szivlenje pa scse liibč-zen do matere. Sli szo v szliizsbe kak delavci eli dekle neduzsni, domo szo pa prišli sz szramotov, szpremenjeni, ka je je mati komaj poznala. Sli szo v Ameriko, v tuja meszta po szliizsbi z vupanjom, ka vere ne pogiibijo, pa szo prišli domo kak szovrazsnicje cčrkvi pa Krisztosi. Eli sze nede tiidi zs njenim detetom tak godilo ? Pri liidej ne dobi tolazsbe za szvoje szkrbi. Pa zaviipaj, zsalosztno szrcč szkrbne matere ! Vis na , desznici nebeszkoga Ocsč je Odkiipiteo, prijateo malij, steri je tiidi tvoje dete odkiipo sz krvjov pa glčda na njč pun liibčznoszti. On ma vsze miloscse, stere mati potrebuje, ka dete prav zgoji pa je vtrdij pred zapelivim szvejtom. Tč miloscse mati lejko szproszi szvojemi deteti, csi ma pravo viipanje, pa csi dobro moli. Pri Zvelicsari pa sztoji Mati, nasa Mati Marija, stera je szama vszo britkoszt pa zsaloszt obcsiitila. Zaj je ona tiidi Mati vszej mater, Mati lepe liibčznoszti pa szvčtoga viipanja. Okoli njč szo pa angeli pa szveci, szou vszi zve-licsani; steri szo po njoj doszčgnoli szvoje szpreobrnenje pa zvelicsanje, szou gori matere, stere szo bile v ravno taksij eli pa scse v včksi tezsavaj. Zaj szo vszi priprav-leni nam v potrebcsini pomagati. — Krscsanszka mati szklenjavle rokč, szi dolpoklekne, pa vrocse molitvi, pune zsive vere pa mocsnoga viipanja sze zdigavlejo pred tron nebeszkoga Ocsč, kak prosnjč po bozsem szmilenji: »Ocsa, podpiraj, Ocsa, blagoszlavlaj nebozse mater, stera zselej deco v nebdsza pripelati.« To ponižno viipanje, stero sze zavej lasztne szlaboszti, vszej nevarnoszti, pa posztavi vszo dobro vero szamo v Boga, sze kazse v dobroj molitvi pa v goszti zdihajaj ■— vsze materino zsivlenje je szkoro szama molitev. Csi dela doma eli na poli, jo szig-dar ta miszeo na Boga tolazsi. Mčrno lejko zato pravi: »V tebi szam viipala, o Goszpod, nebom pogiiblena na veke.« Po A. Obl. Neizmerna lepota preszv. Szrca Jezusovoga. Naj mileise Szrce. si bole premislavlemo lepoto Jezusovoga Szrca, bole nam zmenkajo recsi, sterimi bi mogli vredno naznaniti. Poszebno njegove neizmerne liibezni i dobrotlivoszti do nevolnoga cslovestva nemremo zadoszta dopovedati. Zse vecskrat szan szi pri-zadevao prepricsati vasz, kak nedopovedlivo liibecse, kak neszkoncsano szmileno i neizmerno dobrotlivo je to Szrce. " Pa sze mi vidi, da ma nas jezik druge recsih, stere bi nam vtčgnole scse bole na tenko zariszati dobroto bozsega Szrca. Imenujemo ga naimre tiidi naj mileise Szrce, zato ar je med vszemi szrci naj bole prizaneszlivo, naj bole ra-hocsiitčcse ali gingavo i naj bole priproszto. To neizmerno milobo je kazalo nigda Jezusovo Szrce do vszeh liidi, i vednako milo nam je vszem tiidi scse zdaj. Poglednimo Jezusa najprvlč med decov! Zse med nami je znamenje dobroga rahocsiitecsega szrca, csi sto neduzsno deco liibi i csi deca njega radi majo. Takse liibezni pa scse ne nigdar niscse meo do male decč, kak Jezus, i na veke njemi osztane za njegovo premilo Szrce tak csasztni priszlov »prijateo decč !« Gde sze szv. evangelium glaszi, povszod sze tiidi prelepa zgodba »Jezus male kszebi zovd« veszčlo pripo-vedava. I csi szi jo zse dosztakrat csiio, zmirom sze ti scse genliva. vidi, ar szi vszigdar miszlis: kak je meo Jezus venda priproszto, kak detinszko Szrce! Apostoli, szo med tisztimi Zsidovmi naj bolsi mozsje bili tiidi jako dobroga szrca, takse rahocsiitnoszti neszo poznali; krej goniti szo zacsnoli pobozsne Izraelke, ki szo zaviipno prineszle szvojo deco k Jezusi. Jezusovo premilo Szrce pa tak jako razve-szeli pogled liibe neduzsnoszti, da sz proszčcsim glaszom veli: »Piisztite venda male kmeni ; nigdar njim ne branite !" I kak szrecsnoga sze csiiti med njimi! ednoga obine, driigoga na Szrce pritiszka, tretjemi roko devle na gingavo glavico; za vsze pa ma detinszke recsih blagoszlova, Iti -bčzni i dobrotlivoszti: on je veszeli decč, deca pa njega ! Jezus je pa deco zato tak liibo, ar je ne pokvarjeno de-csinszko szrcč tak jako podobno njegovomi nevtepenomi Szrci. Szv. Krizosztom pise: »Diisa detecsa je proszta vszeh dušnih bolezni.« I takse decsinszko szrce proszto szkazslivoszti, krivicsnoszti, hudobije i greha, je zselo Jezus da bi meli tiidi apostolje i vszi liidje. Zato je posztavo pri ednoj priliki malo dete pred szvoje vucsenike i je pravo : »Csi nate taksi kak to dete, ne pridete vnebeszko kralesztvo.« I ar njemi je vszako priproszto decsinszko szrcč tak liibo, zato deco priszrcsno preporacsa vszem vernim rekocs: »Sto takse dete v mojem imeni szprejme, tiszti menč szprejme. Jaj pa csloveki, steri koga z med mali szpacsi; bole bi njemi bilo, da bi sze njemi obeszo mlinszki kamen na si-njek i bi sze vtopo v globocsini morja!« Csi sze scses tiidi ti Jezusovomi milomi Szrci prikii- piti, szkrbi, da bo najprvle tvoje szrce prav priproszto de-csinszko neduzsno; szkrbi pa tiidi za deco stera Szo tebi vu szkrb zrocsna da nezablodijo med szvetom. Opazimo Jezusa scse med odrascsenimi i naj prvle pri njegovih prijatelaj. Prijatelsztvo je mogocse le med ednakimi. Zato nam je Jezus ednak posztao vu vszeh recseh zviin greha, da bi njegovo premilo Szrcč moglo pridobiti nase prijatelsztvo, i da bi nasz szamo moglo prijatelszko liibiti. I tak pri-szrcsno niscse scse ne nigdar liibo szvojih prijatelov, kak je Jezus liibo. Zse te gda szi zebera prijatele, kazse nezmerno ra-hocsiitenje : nikomi sze ne szili, liki pri dveraj našega szrca sztoji i raho klonka ar csaka i proszi, csi ga scse cslo-vecse szrce szprejeti. Gga je bio scse na zemli, je hodo •okoli i velo: »Sto scse moj vucsenik (— moj prijateo, bi szkoro pravo) biti, naj zataji szamoga szebe, naj vzeme szvoj krizs na ramo i naj hodi za menoj !« To je terjao od prijatela, od druge sztrani je pa obetao : csi ga scsč sto liibiti, ga bo tiidi on liibo, bo scse szvojim Ocsom k njemi priseo i bodo v kiiper vecsdrjali. Ednako milo scse zdaj vabi i zovč vsze od kraja rekocs : »Hodi za menoj ! Moj szin, moja hcsi, daj mi szvoje szrcč !« I pripravleni je szprejeti vszakoga za szvojega prijatela. Ne szili . sze zato nikomi; le teliko pove, da de sze ednok pred nebesz-kim, Ocsom szramiivao tisztoga, steri sze zdaj njega szra-miije pred liidmi. I pa kak liibeznivo ravna szvojimi prijatelmi! Gda ■govori zsnjimi ali od njih, njim davle jako prikiipliva imena. »Decsica!« jih nagovatja. »Vi szte moji prijatelje, csi vcsinite ka vam jasz za-povem« njim zagotavla ; »bratje i szesztre« szo njemi vszi, ki njegovo volo szpunjavlejo ; zato »sze ne szramuje brate jih imeniivati.« (Hebr. 2. II.) — Gda szi szdde sz szvojimi zaszto, njim pred vszem zagotavla, kak szrcsno je zselo zsnjimi jeszti; szam njim potom noge perč i szam njim dvori pri sztoli sz szvojimi naj szveteisimi rokami ! 1 sto je scse gda tak podvoro szvojim prijatelom, kak Jezus, ki njim je dao szvoje lasztivno telo i krv vu szkriv-nosztni zsives, i za vsze csasze : »Gda koli bote to csi-nili, csinite v moj szpomin !« Gda vidi v sztrahi szvoje lublene, njim davle korazso rekocs : »Ne bojte sze, jasz szem !« Vzsaloszti i v szkrbeh jih trosta.« Veszelite sze i od veszelja poszkakujte, vase placsilo je obilno vnebe-szah ; vasa zsaloszt sze bo vu veszelje szpemenila« itdo. Nisternim odbranim prijatelom pa scse prav poszebno liibezen szkazse. Petra, Janosa i Jakoba n. pr. pela na goro Tabor, tam sze szpreobrazi pred njimi, da vidijo njegovo bliscsčcse velicsansztvo i csiitijo zse na zemli nebeszko szrecso. I potom prijatelszko ppisztavi, naj toga nepravijo pred v sztajenjom nikomi, kak bi steo praviti: to je le za poszebne prijatele. Ravno te tri vzeme szeboj na Olszko goro vu ograd Getszemani i njim tozsi : »Moja diisa je zsalosztna do szmrti,« kak da bi sztem tolazsbo iszkao, csi najbolsim prijatelom potozsi szvojo grozno szrcsno britkoszt, preporacsa sze njim, kak prijateo prijatelom v molitev rekocs: »Osztanite tii i molite!« I keli-kokrat je poszebi Petri pokazao prijatelszko liibezen : pres-nje im6 njemi je szpremeno, te, gda ga je vzeo med szvoje, v Kafarnavmi je vnjegovoj hizsi sztaniivao, gda je vcsio, szi je szeo v njegov csun, prav za volo njega je ribji lov csiidovito pomnozso ; kak prijateo prijateli njemi povč, da sze ga je v molitvi szpominao : »Jasz szem pa proszo za tdbe« itd., i csi ravno ga je trikrat jako raz-zsalo, sze njemi venda po v sztajenji poszebi prikazse : kaksa prijatelszka zvesztoba ! Ednako je tiidi Janosa odlč-kovao: pri zagnjoj vecserji je szmeo szloneti na njegovih prszah, na krizsi njemi je zrocso Jezus, ka je meo naj liibsega naszveti — takrekocs v prijatelszki szpomin — szvojo lasztivno Mater! Taksa prijatelszka mila csiitnoszt je neduzsnoga Janosa tak prevzela, da je ne mogeo nig-dar pozabiti, nigdar zadoszta dopovedati. Prijatelsztvo mi-loga Szrca Jezusovoga njemi je osztalo vsze zsivlenje ni-kaksi szveti ponosz. Naj raj bi vu vszeh szvojih szpiszi meszto szvojega imčna povszod zapiszao »prijateo Jezusov ;« i isztina cstčmo tam, ge bi melo biti »jasz« ali pa »Janos« navadno : »vuCsenik, ki ga je Jezus liibo.« Szrce Jezusovo je pa tudi zdaj scse takse, kakse je bilo nigda do szvojih prijatelov, do szvojih zvoljeni. Vszaki sto je zse vrlo csteo zsivlenje szvecov, me bo dobro razmo ka i keliko scsdm sztemi recsmih povedati. Poszamezni zgledov mi teda eti ne trbe naracsunati. t Tretji ,Red Szvetoga Frančiška. Navuk za szeptember. Ocsanas, Zdrava Marija, Jezusovo nepoznano Szrce,