Posamezne Številke* Navadne Din «—*75, ob nedeljah Din 1*50. »TABOR* uhaja v*alc dan, razve* nedelje in praznikov, ob 18. uri * datumom naslednjega dne ter stana mesečno po pošti D 10*—, ra inozemstvo D18*—, dostavljen na dom D 11*50, na izkaznice D 10*—s inserati pa dogovoru. Naroča se pri upravi »TABORA*, MARIBOR. Jurčičeva ulica iUv.4. Leto: Ul. S' 'st# /s, -JM0 48fltt830l Maribor, nedelja 24, decembra 1922. Posamezne Številke* Navadne Din —'*75, ob nedeljah Din 1*50. UREDNIŠTVO .o nnhaj. v Mari* boru, Jurčičeva oL it. 4, L nadstropje. Telefon intorurb. St. 27(L UPRAVA se nahaja v Jurčičevi ulici št. 4, nriUičje, desno- Telefon št. 24. — SHS peštn oČekoval vačua Stav. 11.787. Na naročila brca denarja ae na •čira. — Rokopis! ae ae vračajo. Številka; 291. Dr. Lapold: DODDoanacnao □ □ □□□□□oaaacaa Vese/e božične praznike vsem CenJ- čitaie/jem želita Uredništvo in uprava „Tabora“. gagoDDanroap □ p papnaDancrioo Božič sužnjev! T r s t, o božiču 1922. (n. n.) Osmič so že vrAČa sveti božič 'v' deželo, odkar je nad naše jugosloven-sko Primorje pribrula vojna nevihta., ln j>d tedaj sem preživlja naš narod v Da|i sclnčni Goriški, naši kršni Istri in našem odino pravem izhodišču v široki svet, v našem opustelem Trstu, življenje, »iiiko in bridkosti, kakor se mu v nie-sevom parnem delu more primerjati e-dino le mukotrpno življenje naših bra-tov Srbov za časa svet ovne vojne, ki pa v svojem drugem delu nima primere. Ko je leta 1915. zavihrala kruta voj-jta po naših rodovitih gor iških brdih to naših kameni tih k paški h goličavah ter zravnala- z zemljo domove našega ljudstva, ko so vse to našo rodno gimdo Preplavile neštete množice' vojaštva, ki -lo bilo »prijateljsko« prepogostemu hujše od »sovražnega«, jo moral naš Parod daleč prvi od svojih rodnih tal, v tujino, v begunsko prognsnstvo, kjer so ravnali ž njim malo bolje ali še huje kakor z zločinci v jetnišnioah. — Tujec med tujci, od nikogar spoštovan, od nikogar pomilovan, od vsakogar fcogiban ali celo zaničevan, je naš pri-toorski begunec', ki si je rešil komaj svojo golo življenje, taval po svetu brez etrohe, brez doma, in le premnogokrat "Udi brez najpotrebnejših sredstev za topljenje. A ko se je odtegnil vojni vihar, ko je prišel mir in se je naš narod to begunstva povrnil v 6voje rodne kraje, ni samo našel razdejanih svojih domov, da skoraj ni mogel več spoznati, hje mu je tekla zibel, temveč je moral °°čutiti šo veliko hujše gorje! Trpel je v begunstvu, trpel kakor črna živina, a. ^pel je, ker je bil prepričan, da bo Jugovemu trpljenju sledilo odrešenje, aa mu bo njegovo trpljenje nagrajeno 4 najlepšim, na j višjim, kar si je kedaj Jtogel želeti, z osvobajanjem! Naj le rr,je in hruje vojni vihar, naj nam ne tetane od našega domovanja niti ka-na kamnu, naj bodo od vojne ne* ^hte uničena, naša polja in razdejani *toši vinogradi, saj pride čas, ko bomo ^ zlati svobodi zopet dvignili iz tal domove naših očetov in dedov, ko bomo žto>et posejali naša polja, ko bomo zo-®et posadili vinorodno trto po naših Jj^ičih. Tako so si govorili naši begunci t^leč tam gori v mrzlih nemških kra-hh. Ali končala je vojna iu prišel je toir iai begunci so se povrnili v svoje raje, kjer pa so našli namesto zlate Svobod® lo novo, še hujše robstvo, kot 5>a je bilo ono, ki so mislili, da so se ga I °lresli za vedno. Nate jugoslovansko Primorje, _ naš ^merski jugoslovenski narod, najpro-vetljcnejši, najzavednejši del našega Jtoroda, ki si je s svojim nelzuosnim trpljenjem, ki ga mu je navalila vojna Pač v prvi vrsti zaslužil odrešenje, svo-■-do, je moral izprazniti kupo trpljenja bi-av do dna; namesto odrešenja, namesto svobodo so mu tisti, ki so ves cas v°.ine imeli na jeziku pravico, ki so ^toiomer povdarjali, da se bore za od-tosanje in svobodo malih narodov, na-tooniii še hujše, še bolj moreče suženj-fvo od tistega, iz katerega so ga baje hoteli rešiti. Avstrijslvo-habsburškim verigam so ediU laški okovi! Minilo je četrto loto, oclfcar nas ju-kislo venski narod ječi ped^ jarmom ne-, asitnega laškega invpcrijalizma, in aUes naš narod tu doli skoraj ne pozna ^ s.vojo lastne zernjje, ki ga je rodila. Obljubljali so pač Dahi, ko so s strahom in trepetom prihajali kot zmagovalci za četami, ki so game vrgle orožje od sebe, da se vrnejo k svojcem, obljubljali so, da bodo svoboščine, ki jih prinašajo našemu narodu neizmerno _ večje kot pa jih je kedaj užival. Obljubljali so to, ko so prihajali k nam z belimi zastavami v rokah, boječ se, da bi jim naš narod sam pokazal vrata, ali ko so se udomačili v našem domu, so hitro pokazali, da je njihova ljubeznivost laž, da so njihove obljube 'laž, da je njihova omika, ki so nam jo hoteli nakloniti, laž, da je laž vse, kar je njihovega. da so oni sami ena sama..velika laž! Tisoči našilr ljudi, ki so ^pregovorili tudi le besedico proti novim gospodarjem, besedico, ki ni zahtevala drugega kakor pravico, so morali zvezani in vklenjeni kakor _ najhnjši zločinci v smrdljive ječe, 'kjer nabilo zanje mesece in mesece ne tožnika ne sodnika Tisoči naših ljudi so bili obsojeni, da sami niso vedeli, zakaj, m so se v družbi podgan iu druge gnusooe učili spoznavati pravicoljubnost naših novih trinogov. Prišel je čas, ko je vojaški vladavini sledila civilna. Mislili smo, da l)o potem vendar boljše, ali biio je še slabše. Iz najodvratnejših življev, je zrastel kakor goba po dežju fašizem. V osemdnevnem požar iu je zgorel Narodni dom v Trstu. V plamenih se je zrušil Narodni dom v Puli, v Pazinu iu besna fašistovska tolpa, uničila je vse, kar je bilo v tamošnjem Narodnem domu. -* Vse, kar je bilo jugoslovenskega v Trstu, se je uničilo^.piuzaneelir niso niti isti delegaciji kraljevine Srbov, Hrva* tov in Slovencev, in še' danes, po preteku dveh let. nismo čuli niti besedice o 'tem, da bi bil kak laški oblastnik izrekel tudi le eno samo črkico obžalovanja ali opravičbe za vsa ta grozodejstva, pač pa se je smel spočetnik vsega tega nezaslišanega nasilja brez strahu prod kaznijo javno bahati ž njim in ga označati. kot svoj program. O kaki povrnitvi škode seveda ni niti govora. — Laška pravica — laška laž! Potem pa je prišel Rapallo, črni dan 12. novembra leta 1920., prišla je aneksija in zadnje upanje našega naroda je splavalo po vodi. Reklo se je tedaj, da brez žrtev ni svobode za narod, in da je ta žrtev morala zadeti ravno naš narod v Primorju. S težkim, krvavečim srcem je vzel naš narod v Primorju nase tudi še to žrtev, upajoč, da se bo vsaj potem tudi jarm vsaj kolikor toliko alajšal. Ali tudi to upanje je bilo lažujivo! Prišlo je italijansko državljanstvo, prišle so državljanske dolžnosti, ali pravic ni bilo odmik jer. Razpisali eo volitve in po naši tužni Istri so zagoreli domovi naših ljudi. Gorjača im samokres, nož in bomba so zagospodovali nad našim ubogim ljudstvom, da bi ga odgnali od volilnih žar. Nasilja in sle-parsva, kakor jih še ni videl noben kulturni narod, so se vršila dan za dnem, uro za uro iu vse volitve so bile zopet le ena sama velika laška laž! Naš narod, ki šteje tri četrtine prebivalstva vsega Primorja, je od 15 poslanskih mandatov dobil samo pet, eno tretjino! Gorje mu pač, kdor išče pravice v Italiji in je Jugoslovan! Nad sto naših šol je zapahih in jugoslovanska deca mora v potujčevalnico. In če bi tudi hoteli odipreti paše šole, ni mogoče, ker ni učiteljstva, ker jo moralo pobegniti pred nasiljem. So cojo predeli v Istri, kjer ni več niti enega jugoslovanskega razumnika, kor so iz-gpali učiteljstvo in duhovščino in ie Ojstal kmetski narod popolnoma sam. Sola je italijanska in v cerkvi .poitali-jančuje laški duhovnik. Nase srednje šole, edino realko in neko karikaturo gimnazije imamo v najskrajnejšem kotu dežele, v Idriji, slovensko učiteljišče so vrgli v Tolmin, hrvatsko pa celo v Arbanese pri Zadru v Dalmaciji. Poleg vsega toga pa tudi ne vprašujte, kakšen je pouk na teh šolah! Iz uradov so popolnoma vrgli naš jezik in našemu uradništvu, kolikor ga je še ostalo, kar ga ni bilo izgnanega, kar ga ni moralo bežati in kar ga ni pobegnilo prostovoljno v po žel j on.ju po boljšem in hitrejšem napredovanju, se vsaka beeodica v našem jeziku šteje v greh, zločin proti i tali jamstvu države. Cek> deželni odbor v Gorici občuje s povsem slovenskimi občinami, s slovenskimi strankami, ki nimajo niti pojma o italijanščini, izključno le v tem jeziku. Zahtevaj vozni listek na železnici v popolnoma slovenskem kraju v svojem jeziku, Ra ne dobiš in dogodi se ti celo, da te celo zapro, češ, da hujskaš. Napisa v pašem jeziku ne najdeš nikjer več na nobenem uradnem poslopju, naš narod naj bi celo uradne razglase moral razumeti, dasiravno se objavljajo v tujem mu jeziku, a izšla je neredka, da morajo tudi zasebni napisi v izključno naših krajih biti vsaj dvojezični in mora italijanščina biti na prvem mestu. Fašisti prihajajo v naše vasi in mečejo z zidov napise v našem jeziku in gorje tistemu, ki bi se jim zoperstavil! : ■ In naša tisočletna krajevna imeria! Domačin, ki bi se danes povrnil, da bi po štirih letih praznoval doma sveti božič, ne bi poznal več svojega domačega kraja. Postuniea, Prestanego, Momioačddo, Bisterza, Torra nuova, Cesiano, Montorupino, VajvoJnjajia, Piedimelze in Piedicolle itd. itd. — Kdo naj pozna te kraje, v katerih pred dobrimi štirimi leti nihče ni govoril italijanski, kjer pa danes že skoraj povsod vsaj na zunaj vidiš in čuješ skoraj samo laščino im kjer skoraj povsod žo vladajo — fašisti. In pravijo, da je to še le začetek', da vse drugo šele pride, ker veliki italijanski narod nikakor ne more iu ne sme dopuščati, da bi na njegovih najnevarnejših mejah živel narod, ki ne misli in .ne čuti italijansko. Prišla bodo z novo razdelitvijo dežele, da bo naš narod povsod stal v manjšini, začrtali bodo nove volilne okraje, da mu odvzamejo še dva, tri, ali celo vse (poslance, uničili bodo deželno in kolikor mogoče skrčili občinsko avtonomijo, sploh storili vse, da se ho na vse načine pritisnilo k tlom vse, kar je našega, 'kar je jugoslovenskega, da ta naša dežela čim prej izgubi popolnoma svoj jugoslovenski značaj, da bo čim prej na zunaj in na znotraj italijanska. S pogledam v tako preteklost in v tako bodočnost praznuje naš narod na Primorskem svoj letošnji sveti božic! Za njim samo trpljenje, pred njim sama, še večja bridkost, ali kar je minulo, je pre&tano, kar pa šele pride, bo bolelo iznova in še huje, ker pada, vsak novi udareo na stare, odprte rane! Slava Bogu na višavah in mir na zemlji 'ljudem, ki so dobre volje, — se glasi danes veselo po vsem šiirnem svetu. Da, mir na zemlji ljudem, ki so dobre volje! O, koliko doljre volje je bilo iu je je še danes v našem narodu na Primorskem, ali miru ni zanj, zanj je le boj, na joku pne jši boj za obstanek. In tako se danes, o svetem božiču, iz srca vsega našega muČeniškega zasužnjenega naroda tu doli dviga k nebu ena sama velika molitev: Sveti Bože, daj nam moč, da vzdržimo, da ne poginemo! Okrep? nas, da na« ne zaduše okovi suženjstva, da se no potopimo v morju tujstva, temveč, da dočakamo sveti božič odrešenja in svobode svojih bratov, po njih in z njimi! Amen! Stranka dela. Z imenovanjem radikalne vlade iu z dejstvom, da stojimo pod tako izključno strankarsko, velesrbske tendence zasledujočo vlado pred volitvami y skupščino, je podan tudi za nas nov položaj. Demokratska stranka .je, imajoč pred očmi le korisG države, zapostavila svoj strankarski interes splošno dobri stvari in sodelovala v koalicijska vladi, da. tako omogoči zgraditev temeljev državi. Največ s pomočjo demokratsko stranke je bila dana državi vidovdanska ustava. Ta ustava je rezultat kompromisa koalicijskih strank. Ne ustreza v vseh točkah zahtevam demokratske stranke, more pa vendar po zaslugi demokratske stranke služiti na dolgo dobo država kot trden temelj. Nesreča bi bila za državo, ako hi spet zapadli V ustavne 'boje. Treba nam je gospodarske konsolidacije in zboljšane uprave v vseh panogah državnega aparata. Demokratska stranka je bala pri* pravljena težko breme koalicije z radikali nositi še tako dolgo, da se sprejme-« jo važni zakoni zadevajoči življenska eksistenčno vprašanje uradnikov in invalidov in tudi kmetijski zakoni, uspela pa je inhruga radikalov, katerim je usoda uradnikov in invalidov in usoda kmetijskih zakonov deveta briga, če se gre za njihov strankarski interes. Motreč ta položaj se nam kažejo no-i ve perspektive za bodočnost. Pod radi-kolskim klobukom nam kaže Beograd novo lice. Radikalska stranka je pa svoji tradiciji velesrbska, ne nosi v svojem srcu čuta enakopravnosti vseh! treh plemen Srhov, Hrvatov in Slovan- ; cev in nima smisla za zdrav gospodar* j ski napredek naših’ pokrajin, nima tu- \ di čuita za one, bi so v težkem gospo* ; darskem in socijalnem položaju iu tudi j ne za moderno upravo. V takem, polo« j žaju nas kliče zavest samopomoči na j nove pozicije. Treba je strniti vrsua j vseh onih, ki jim je dobrobit in gospo- ! darski napredek naših pokrajin pri sr- j cu, ki jim delo za socialno šibke ni pra« j zna fraza in ki stremijo za dobro ure* j jeno upravo. Ne gre za velika politi* j ona gesla. Demagoške fraze ne pom«*! ga jo nič, treba je .pogledati resnici vi ] obraz in trezno in brez sentimentalno-j sti postaviti nove smernice pozitivne- j ga dela. Cepljenje sil slabi enega inlj drugega. Brezploden kriticizem le raz* j dira. Na temed ju' pozitivnega programa, ki tiria .pospeševanje gospodarskega} napredka v vseh panogah’ kmetijstva, ) trgovine, obrti in industrije, pomoSI malemu človeku in moderno upravo v j vseh panogah od politične uprave do j uprave carin in državnih gospodarskih' ’ podjetij, predvsem železnic in iki zahteva zdravo moderno finančno politiko od države, se moramo najti. IzvršAiivl bo tak program, če se bodo posamezni- ■ ki zavedali svojih državljanskih pravic in dolžnosti Ni prav, da stoji velik del' ravno najbolj poklicanih raaumaikov ob strani in se javnega življenja u* deležuje k večjem s povsem nekritičnim' kriticizmom. Vsi smo poklicani, da 4 pozitivnim delom dobrine ustvarjamo, da vsak po svojih’,močeh sodelujemo v, javnem življenju ih tako pripomoremo k izboljšanju današnjih razmer. Na sprot* stva, ki jih je stvarila človeška slabost neČimernosti in iz tega izvirajoča osebno sovraštvo naj ne igra vloge, ča gre za dobrobit nas .vseh, za zdrav napredek države in ustvaritev boljših življenskih možnosti za vsakega posameznika. Stranka dela naj bo geslo, ki nae draži. Ne iščimo umetnih nasprot-stev in diferenc, ker je pozitiven program napredka sam po sebi podan iu pa tudi izvršljiv, če bomo vsi »topili v vrste delavcev in izvrševalcev takega' programa " \ - Om ----- jaiHU Poljska nas svari! F* Maribor, 23. decembra. .Umor komaj izvoljenega p rezidenta poljske republike Namtowicza je vzbudil živahne odmeve v vsej e vir opeki javnosti. Mnogi vodilni listi so prinesli komentarje, v katerih razmotrivajo pomen te poli/tične žakrigre za samo Poljsko in — v širšem smislu — za današnjo Evropo sploh. Razmere na Poljskem so vzbudile splošno pozornost in zlasti m zapadu se piše o njih v zvezi s celotnim problemom novih držav. Cini angleški in francoski krogi, ki se že izpočetka niso navduševali za nacionalne države in Id so ves čas ohranili nezaupanje do novih političnih borb, se znova vračajo k razmotrivanju problema, ali bodo nove države res prinesle v evropsko življenje to, kar se od njih pričakuje. Na drugi strani se povdarja, da se nove države nahajajo v nezdravem stanju in da širijo svojo bolezen tudi na zapad. Pred 2—3 leti so te dr žave tvorile nevarnost boljševizma, sedaj pa pomenijo nevarnost nove nacionalne vojne. V gospodarskem razvoju Evrope so baje le stalen in smotreno delujoč zavirač ekonomske konsolida rije in .vzajemnega sodelovanja zbližanih evropskih narodov. Taka in podobna mnenja smo ponovno či/talu v inozemskih listih; v tej ali oni obliki so jih izrekli nekateri resni misleci in nacionalni ekonomi. Kritika noviih držav je nedvomno enostranska in pretirana, ne smemo pa trditi, da je docela neopravičena in nepotrebna. Predvsem bi mi zabnuaiili za--padnim kritikom: Medice, cura te ip-eum! Tudi v velikih državah je mnogo gnilega in dobršen del te gnilobe mora-mo vdihavati tudi mi. Mali narodi, zlasti Slovani, na katere najrajši merijo naši zajpadni varuhi, morajo odsluževa-ti marsikateri greh takozvane zapadne Evrope z vso njeno civilizacijo in kul-nma Če danes nekateri njeni misleci prerokujejo propast te kulture, razvrednotenje evropskih političnih, socialnih in kulturnih načel in metod, so pač slovanski narodi prvi, ki čutijo v polni meri /tragiko evropske dekadence. , EVi slovanskih državah', ki so nastale tra rezultatov svetovne vojne, se plastično črta vsa /negotovost in desorijenta-oija sodobnega evropskega življenja. Ekstremi, (ki nam jih tako /radi očitajo, (Bo demoni, ki so izšli iz skvarjenega telesa zapadne Evrope. Beseda »balkanizacija Evrope« je prazna fraza, kor va flovi strasti, imperijalizma, nasilja in polrtičnega machiavellizma ne pha/skalijo le od Balkana, ki je — kot nam priča ma por. Grčija -— zgolj nesposoben učenec Evrope, marveč prihajajo v, znatni (mori od zapada. Izigravanje demokracije, izpodkopavanje isti/mite ljudske 'kulture ter širjenje laži in sovraštva — to so pojavi, fci ogrožajo vse evropsko življenje in ki bo v današnjih razmerah problem človeštva, nikakor pa niso problem posameznih narodov. Demokracija se danes mahnia v resni krizi, in tega niso krivi mali narodi. Pomisliti je treba, da nove države preživljajo razvoj mladih organizmov: tako kakor mlado bitje, so tudi one neustaljene, negotove, opojene in pristransko. V težki atmosferi, ki leži nad vho Evtropo, je njihov položaj še tragičnejši. Če se jim očita, da nimajo amisla za pacifikacd jo Evrope, je treba (podčrtati, da nevarnost nove vojne ne leži v malih d/ržavab, ki jih že lastna varnost sili k mirovni politiki, leži pa v s/istemu imperijalizma, ki je toliko Enačil en za celotno evropsko življenje, ter v neprestanem izigravanju občemo-ralnih in resnično demokratičnih' načel, Uri ga izvajajo posamezni družabni razredi, katerim je dobra vsaka krinka — bodisi nacionalizem, bodisi socializem — da si pridobe trenutno oblast v državah. Politika slovanskih’ držav v zadnjih stilnih letih pomeni pot k paoifis-tičnim idealom, toda treba je, da so ti -ideali zasidra jo v vseh družabnih plasteh Evrope. Gospodarsko sodelovanje pa je mogoče edinole tedaj, če veliki naro-rdl in velike države opus to 'kvantitativno^ ocen jeva/n je vrednosti posameznih idržav in nadomestijo sedanjo gospodarsko hegemonijo z ne/potvorjeno gospo-*kl«rsko solidarnostjo. ,-f V drugem oziru pa se bomo morali mi »novi« mnogo učiti in si pridobiti Č9. :več izkušenj, če hpmp. hotela biti fcog svojim nalogam. V tem nam je Poljska svarilen vzgled. Na Poljskem se odigrava tragičen spopad dveh družabnih in državotvornih smeri: Ena vidi ideai države v radikalnem udejstvovanju nacionalističnih načol in se ne straši povratka k starim oblikam tiranije in diktature, za njo svetovna vojna ni dovolj resna izkušnja in zadostno svarilo. Druga pa vidi v državi in narodu gospodaTsko-socialni organizem, ki ima nalogo, kanalizirati različne Interese in uvajati v medsebojne odnošaje duha pravičnosti in socialne pravde. Pokojni Narutowiez ni bil nikdar kak radika ion voditelj in agitator svojih političnih idej; bil jo mož dela in znanosti, Domovina ga je poklicala iz tujine v trenutku, ko ji je bilo najbolj treba re snih in delavnih voditeljev. Tudi tokrat ni nastopal z radikalnimi gesli, uvidevni -pa je potrebo, da se ,vodi ljudska politika s pozitivno kooperacijo vseh slojev, ki. tvorijo mlado državo, Kljub svoji priljubljenosti je padel kot žrtev, nacionalističnih ekstremistov, ki mu niso mogli oprostiti, da so zanj glasovali tudi manjšinski poslanci. Umor Narutovvicza je v poljskem /političnem ozračju psihološko utemeljen, v bistvu pa je tragično znamenje velike desorientaeije, fci vlada v tej slovanski državi. Stremljenja generala Hallerja, Korfantyja in drugih nosijo pač obeležje poljske rasne individualnosti, aE ž njimi še izdaleč niso izčrpane naloge, ki jih ima poljska država, če se hoče ohraniti med drugimi državami, Narutowiezova talk/tika je bila mnogo dalokovidnejša; to bo nedvomno pokazala bodočnost. Dejstvo, da je mora pasti mož miroljubnih, demokratičnih in pozitivno-državnih načel, mož dela in poštenja, je glasna oljsodba sedanje strankarske borbe na Poljskem. . Obenem pa je to memento vsem evropskim državam, velikim in malini Od napoleonskih vojn do danes ni bilo v Evropi dobo, ko bi bil bolj potreben mir in sporazum kot je danes. Neprestano hujskanje in razlivanje strasti, kult sovraštva in narodnega egoizma, vračanje k zastarelim metodam nasilja in diktaturo, ki so pokazale med sve javno vojno vso svojo šibkost — vse to mora privesti v nevarnost sedanji mir. Z vso nujnostjo življenslke logike mora poslabšati gospodarsko refconvale-scentnost, razdreti moralne in tudi pravne temelje obstoječih držav ter vreči Evropo v kaos, nad katerim bo zgodbvuna zapisala usodo, fci jo je zapisala v starem vefcu nad cvetočimi deželami Mezopotamije in Egipta. Kdor vidi čez zakajeno obzorje vsakdanjosti, bo razumel znamenja časa! I—us, Politične vesti. * Razmejitev mri Poljsko in Češkoslovaško v ratiborskem okraju. »Vossi soho Zeiltung« poroča iz Vratislave, da je sklep mednarodne razmejitvene komisije, fci priznava občino Hač Češko-slovašfci, izzval med prebivalstvom ra-tiiborekega okraja veliko razburjenje. Po naročilu občine je prišla v Berlin posebna doputacija, ki je zakrosila vlado, naj podvzame potrebne korake za revizijo tega sklepa. Okrajni zastop je poslal vladi protestno brzojavko. Dnevna kronika. — Odlikovanja ministrov. Bivši ministri Svetozar Pribičevič, Živko Ra-fajlovič, dr. K. Kumanudii, Ivan Pucelj, dr. Krstelj , dr. Gregor Žerjav eo bili odlikovani z redom Karagjorgjeve zvezdo IV. razreda. Poslanci, ki so glasovali za vidovdansko ustavo, so bili odlikovani z redom belega orla V. razreda, — Poslanci dobe dnevnice tudi nadalje. Administrativni odbor je sklenil, da dobivajo poslanci dnovmice tud:i še /nadalje in sicer do dne 18. /marca 1923, ko ugasnejo njihovi mandati. O sklepu 'bo odločila vlada. — Zahvala. Krajni šolski sveti in šolska vodstva v Lajtersbergu-Krčevini, Pobrežju, Radvanju, Razvanju in v Studencih izrekajo tem potom velerod-nemn gospodu okrajnemu glavarju dr. Srečku Lajušiču za izredno lepo božičnico, ki jo je priredil revni šolski mladini navedenih šol dne 18. t. m. v jako okusno okrašeni telovadnici deške meščanske šole v Mariboru tudi v imenu učeB,c$y & starcev aajifikrenejšo zahyja 'lo. V navzočnosti lepega števila odličnih' gostov, ki so počastili slavnost, je b.ilo obdarovanih 450 otrok z obleko, s slaščicami in izdatnim pecivom pod velikim krasnim božičnim drevescem. — Vsakdo, a ne le mlado očesce je zrlo ob slovesu z neprisiljeno hvaležnostjo preblagemu dobrotniku v ginjeno oko. — Osrečena revica pač le vzbuja najslajše čute v dobrem srcu! — Naj sprejmejo prisrčno zahvalo pa tudi gospod šolski padzomik Matija Lichtenwalluer in njegova blaga milostiva gospa soproga, kakor vsi, Id eo s požrtvovalno ljubeznivostjo in vnemo pripomogli k najlepšemu vspehu človekol jubja, fci je kakor lansfco leto v tem času, pošiljalo i/z mariborskega okrajnega glavarstva svoje dobrodejno žarke tudi v borne sobice in najztalilo marsikateremu revnemu, a vroče ljubečemu mater, srcu ledeni oklep težkih skrha. — Uradni dnevi mariborskega glavarstva v Slov. Bistrici se vrši v letu 1923 vsak prvi četrtek v mesecu, pri sv. Lenartu pa vsak drigi četrtek v mesecu. Afco je ta četrtek praznik, vrši se uradna dan na prihodnji četrtek. — Žvcplenoapnena brozga se splošno priporoča kot izborno rastlinsko obrambno sredstvo. Posebno zabramju-je v vinogradih nastop oiddja, ako se trte namažejo koncem zime prod brstenjem s 30 odstotno raztopino. Tudi sadno drevje, škropljeno prod brstenjem z enako raztopino, obranimo pred oiddjem, škiiupom, kodiravostjo, listnimi in krvavimi ušmi, pred kaparji in drugimi rastlinskimi škodljivci. — Srednješolski veroučitelji. Prosvetno ministrstvo je v sporazumu z ministrstvom ver določilo, da se bo uspo-sobljanje veroučiteljev za srednje šole vršilo odslej pred posebno komisijo, ka tero bo sestavilo ministrstvo ver in prec katero bodo kandidati morali polagati izpite. — Živ šah. Novosadski šahovski klub namerava v kratkem araniirati javno šahovsko igro z živimi figurami. Čisti dobiček prireditve se bo uporabil baje za prireditev velikega šahovskega turnirja v Novem Sadu o priliki spomladanskega velesejma. — Ameriška baptlstovska sekta Novem Sadu. Kakor poročajo novosadski listi se vrši tamkaj živahna agitacija za ustanovitev znane ameriške verske sekte baptistov. V ta namen do-speta te dni iz Amerike v Novi Sad tudi poglavar baptistov v Evropi, dr. Everdt Gill in rev. Niklos Dulič, ki bosta imela v kotelu „Svoboda" posebno propagandistično predavanje. — Razbojstvo v neposredni bližini Zagreba. V noči od 16. na 17. trn. je bil v neposredni bližini Zagreba, v Ku-stošiji, izvršen v Rabusovi vili vlom, pri katerem je neka gospa Priester, ki je vlomilca zasačila, skoraj izgubila življenje. Ko je krog 3. ure zjutraj vstala, da uteši jokajočega dojenčka, je slišala v sosedni sobi nek ropot. Vzela je luč in pogle dala v sobo. V prvem trenutku ni ničesar zapazila. V tem pa je že začutila, da jo je nevidna roka porinila v sobo in pred očmi si ji posveti cev samokresa. V istem trenutku poči strel in zadeta v trebuh se je zgrudila gospa Priester na tla. Od strela se je zbudil tudi mož, ki je pograbil za puško, toda zlikovec jo je med tem že odkuril. V sobi so našli njegove čevlje, klobuk in dozo za cigarete. Med ,delom“ je namreč mirno pušil. Orožništvu se je takoj drugega dne posrečilo izslediti vlomilca v osebi nekega 27-letnega Vida Černika iz Samoborskega okraja, ki zločin hladnokrvno priznava. — Davek na pijančevanje je danes postal že popolnoma, moderen. V Mariboru ee pobira kol; dinarska davek od vsaikega gosta , ki je po 22. uri zvečer v gostilni ali po 23. uri v kavami, 1 dinar. V Subotici pobirajo davek »na razkošje«, in sicer od vsakega gosta, ki je po So.^uri zvečer v gostilni ali kavami. V Vršcu je uveden »davek na izostajanje«, fci ga mora plačati vsak gost po 22. uri v javnih lokalih. Prvi tak davek je bil uveden v Vinfcovcifc, kjer ga imenujejo »davek na pijančevanje«, — Za pomoč pasivnim krajem se zanimajo zlasti naj rodovitne j ši. kraji naše države: Bačka in Bauazt. Osnovanih je )ilo mnogo odborov, ki organizirajo akcijo za zbiranje živil in prostovoljnih dejiarnih prispevkov. Na čelu glav- nega odbora v Novem Sadu je bački e-pisikop Izemaj. Gre predvsem za prehrano Črne gore, Dalmacije, Like in Hercegovine, ki se nahaja v težkem prehranjevalnem položaju, — Tajna menjalnica v Beogradu, Beograjska policija je te dni izsledila družbo španjolskih Židov, fci je imela v Kralja Milana ulici št. 36 tajno me^ niailnico ter je s svojimi nedopustni™ mahinacijami mnogo škodovala nasi valuti. Glavna »akcijonarca« te me* njalnice sta bila Žida, Žaik Kalderon ifl Ješa Alkalaj, kot pomočnika pa sta ftmgirala ietotako dva Žida, Izak ®a' vaj in Ruben Aimualino. Kakor poro; cajo listi, bodo Židje kaznovani s st ram finančnega ministrstva vsak na globo 1 milijon dinarjev, s strani sodišča- ** pobijanje draginje pa povrh še vsak na 2 leti zapora Ker obstoja sum, d* obstojajo poleg te tudi še druge podob’ ne tajne menjalnice, je uvedla policija v več delih mesta strogo preiskavo. . — Dr. Rašln o češkoslovaški kroni-Češkoslovaški finančni minister dr. RaŠiu je te dni izjavil novinarjem da so pov* zročile padec češkoslovaške krone domače valutne špekulacije raznih brezvestnih koristovalcev. Finančno mini* strstvo je v zvezi z orožništvom in p°' ličijo podvzelo že vse korake, da se brezvestni špekulanti aretirajo in vtaknejo pod ključ. Kakor se vidi, se mora češkoslovaška vlada boriti ravno proti istijn škodljivcem domače valute kakor naša — Ccškosloaki škofje morajo pol®* žiti prisego. »Lidove Noviny« poročijo, da bodo vsled tega, ker se ločite^ cerkve od djžavo ni j/zvršila, morah /sedanji im bodoči češkoslovaški škofi položiti prisego državne zvestobe. , — Registriranje tujcev v sovjetski Rusiji. Sovjetska vlada je izdala te dnl naradbo, da se mora popisati vise tujce, ki se nahajajo na njenem teritori* ju. Pri vsakem tujcu je treba tudi B'a' vesti, če je po /njegovem poslu neob-hodno potrelmo, da prebiva v Rusiji. _ — K. Kautsky oslepel. Znani socialistični hietoriik K. Knuteky se je ral vsled bolezni podvreči operacij1* Vsled operacije pa je oslepel na enC oko popolnoma, drago pa je v nevarnosti. — Dva Jugoslovanov ponarejevalci* angleških novčanic. Kakor poroča bc* Oig,rajska »Epolia«, sta bila te dni aX? tira/na v Združenih državah Sever® Amerike dva Jugoslovenn, neld Joy° Popovič ter neki Ivan Glavadmovič* ker sta v zvezi z nekim židora Os*kfr‘ jem Simonom v Los Angelosu v Ju$°® Ameriki izdelala za 93.500 funtov štej' jingov (30 milijonov in 400 tisoč dinaf ‘v jev) angleških novčanic, katere sta K tela v Newywfcu, Chicagu in drug0® spraviti v promet. — Nazadovanje prometa v Rusiji* Vsled pomanjkanja premoga in potreb', nega kapitala za obratovanje je ljudskj komisar za promet v Moskvi ustavl promet na vseh progah takozvaneg3 tretjega razreda. Te proge merijo skujtf0 12.500 milj, kar pomeni eno tretji^0 celokupnih ruskih železniških prog. — Velika sleparija na Dunaju. kajšnja spedicijsika tvrdka Karo -nek je poslala včeraj svojega uradni^* v banfco, da dvigne 150 milijonov 'katero je /nameravala tvrdka razdeh med svoje uradmdštvo kot božično novoletno danilo. Ko so zavoj odpri1* eo našli v njem samo papirne odpadki; z denarjem pa Je dotični uradnik* n. 1 Josip Prettner, pobegnil. Na svoje«1 stanovanju je izjavil, da mora v nu3' ni j družinskih zadevah v Sol/nogra® Zasledovanje je ostalo doeleo brezni*' pesno. Največji pevski honorar. Pofcohij svetovnoznani tenorist Caraso ni slaven le radi svojega nenavadne# ^ glasu, ampak tudi radi velikanskih h° norarjev, katere je prejemal ®a RVOL nastope. Tako je dobil včasih ^'aimo * en večer po 10.000 dolar jev, to je hon rar, ki je bil v vsej zgodovini pcvs»" umetnosti najvišji. Sedal P® -110, »■ poročajo ameriški listi* ** PIZ. kord/ni honorar znatno nadlp-ild ho mir krartanatrn dobdl t® dm V Fllfld rar, katerega je dobil r>^n- fijd židovski kantor Rosenblatt. blatt je dobil »a on som nmtep v f^a delfski einhgotgi 15.000 dolarjev. ^ — Novi kardinali. V pondebek se izvršila imenovancia nov^-ka«?^ lov. Novi kardinali so sledeči: Ach Locatelld, |Gioywai Boaizano, der Ckarost, Evgen Josi, Henrik Reig, Stanislavi Tousche, Giuseppe Tori in F. Etilec. Po narodnosti so 4 Italijani, 2 Francoza in 1 Nemec. Z imenovanjem te osmerice novili kardinalov je celotno število narastlo na 67, Kardinalski kolegij je sedaj sestavljen sledeče: 33 Italijanov, 7 Francozov, 7 Spanjolcv, 4 Nemci, 2 Angleža, 1 Irec, 1Portugalec, .1 Belgijec, 1 Čeh, 2 Polaka, 2 kardinala iz Avstrije (Nemca), 1 Madžar, 1 Holandec, 2 kardinala iz ameriških Združenih držav, 1 iz Kanade ter ,1 iz Brazilije. — Konec socijclističnega gospodarstva v Milanu. Te dni so se vršile v največjem italijanskem mestu, v JMi-knu, občinske volitve, ki so prvič po dolgih letih docela pometle s socijalru-®U demokrati in komunisti; zmagal je , Kacijcnalni blok. Volilo jo vsega sru-$aj 153.646 volilcev, in sicer narodna blok - 87.257, unitarce 45.311, maksima-, liste 17.271, komuniste pa 3291 volil-CCV. Uspeli nacij onalistov in poraz so-cijalndh demokratov je pripisovati fašistom, ki si tudi med delavstvom pridobivajo vedno več pristašev. — godba Amerikanca o Nemčiji. Neba visoka ameriška osebnost, ki je slučajno prišla v London, je izjavila zastopniku »Sunday Timesa«, da se polo-7aj v Nemčiji z vedno večjo naglico po-slabšuir. Srednji sloji stoje tik pred Popolnim ruinom. Ves' nemški narod Polagoma izgublja energijo. Kot nacija je Nemčija posvečena smrti, če ne pride takoj pomoč od zunaj. —- Mali aeropian. Ameriški listi po-TOčajo, da jo znani tvorničar autcrnio-bilov, Henivy Ford. sklenil, da, prične v svojih tvomioah izdelovati m«>le seroplane za privatno uporabo. Te ■male neroplaaae bo gradil po sistemu, Po katerem je gradil svoje male auto-tuobile, ki so vsled svoje praktičnosti in ceno-,ti preplavili že celo Ameriko. — Združenje kopnenih in pomorskih vojnih sil Amerike. Kakor poročajo v/ashingtonski listi je odbor kongresa za reorganizacijo vojske Združenih držav izročil predsedniku Hardingu predlog za združitev departementa (ministrstva) vojske in departementa mornarice v nov skupen departemeni narodne obrambe. Iz tega predloga in iz mnogih drugih ukrepov je razvidno, da so se pričele-'Združene države resno oborože-vati in posvečati veliko pažnjo prvovrstni vojaški organizaciji. To pa znova dokazuje, da so vse pacifistične pridige isto-tako v Evropi, kakor tudi v Ameriki in drugod le prazne fraze, katerih nihče ne jemlje resno. Mi gotovo nismo ne militaristi ne vojni kričači in bili bi prvi, ako bi šlo res za razorožitev, toda po Pojavih, ki jih vidimo celo v onih drža-vah, ki veljajo za najbolj miroljubne prihajamo vedno bolj do prepričanja, da je vsa naša državna in narodna bodočnost odvisna le od dobre vojske. Dopisi. Sv. Lovrenc na Dr. polju. Dopise ?Uo dobili šele danes, v soboto dopold. z tehničnih vzrokov jih pri najboljši ne moremo objaviti v današnji številki, ki je bila kot božična številka Jromično že zjutraj toliko kot gotova. IropLsj -pridejo ma vrsto v prvi številki Praznikih. Celjske vesti. Mezdno gibanje odvetniških in no. tarskih uradnikov v Celju. Društvo slovenskih odvetniških in notarskih u-aanikov v Celju .ie na svojean zborovanju daae 7. dec. 1922 storilo •klepe, ki jih jo naanauilo gg. odvetnikom in notarjem celjsk©ga okrožja v sledeči spo-taemci: 1. Odvetniško in notarsko urad-. odločno vztraja pri zahtevi najlažjih letnih temeljnih plač, ustanovljenih v resolucijah od 23. aptrila 1919, ki znašajo: a) za odvetniške in notai» kandidate začetnike 2400 D in po ■vsakem letu pKamiškega službovanja povišanje za 600 T) do doseženega letnega zneska 4200 D; h) za pisarniške vo-•ie začetkom 2400 D in vsakih 5 let ^ tej lastnosti dovršene službe povišek ^ 600 D do 50. starosthega leta; c) za *eu°gm.fe in strojepisce začetkom fž00 D, po prvem letu povišek za 240 D h Potem vsakokrat po 3 letih službo-^auja v tej lastnosti povišek za 120 D, °™er doseže temerivu plača svpio 2400 D; d) za strojepisce (začetkom 960 din. in vsakokrat po 3 letnem službovanju povišek za 240 D, dokler doseže temeljna plača znesek 1440 D. 2. Z ozirom na povišano tarifo in današnjo draginjo zahteva odvetniško in notarsko uradništvo k spredaj omenjenim temeljnim letnim plačam za odvetniške oz. notarske kandidate in pisarno-vodje 2500 D do 2650 D, za stenografe in strojepisce 1000 do 1300 Din. in za strojepisce 520 do 880 D mesečne dra-ginjske doklade s pridržkom, da se naj ista sorazmerno z, obstoječimi c^jjpmi življenskih potrebščin zviša^ ali zniža. Skupni mesečni prejemki bi torej naj znašali in sicer: Za pod l a in b navedeno kategorijo 2700 D do 3000 D, za pod 1 c navedeno kategorijo 1100 do 1500 D in za pod 1 d navedeno kategorijo 600 do 1000 D. 3. Glede ostalih zahtev vstraja uradništvo začasno pri sporazumu med sefi in uradniki od meseca julija 1919 in se gg. šefe^ opozarja glede nadur, da se morajo Jate b 10 D za uro nagraditi. 4. Ob Novem letu se mora uradništvu kot novoletna nagrada izplačati znesek v visokosti plače za mesec december 1922. 5. Z o-zirom na povišanje cen iz predvojne dobe so naše predstoječe zahteve upravičene in smo prepričani, da bodejo gg. delodajalci tudi to uvideli in službene prejemke svojemu uradništvu brez pomisleka -zvišali. Snegu/čica L vabi opetovano v po-set na Stefanovo, dne 26. t. m. ob 15. uri v Narodno gledališče. Q 8. redna seja občinskega sveta mariborskega. (Dalje). Volitev namestnika v mestni svet. — Afera Kohlbesenpre-d občinskim svetom. — Kohlbesen odložil mandat. — Klerikalci predlagajo nezaupnico žu-•■ panu. ' Maribor, 22. decembra 1922. Uvodoma poroča župan, da se bo prerl nadaljevanjem, seje vršila volitev namestnika odstopivšega obč. svetnika Slamovca v mestni svet. Opozarja na določila zakona. Volitvi je prisostvoval kot zastopnik oiblasti vladni tajnik dir. Mulaček. Pri prvem glasovanju je bilo oddanih 29 glasovnic in sicer za Kejžarja 9, Bahuna 9, Hojnika 2, Kreut-zerja 1. Klerikalci in dva sooijalna demokrati so oddali prazne glasovnice. Pri drugem glasovanju sta dobila Kejžar in Bahun po 10 glasov, proznih je bilo oddanih 9, 1 glasovnica je bila neveljavna. Pri tretjem, ožjem glasovanju je dobil Kejžar 14, Bahun 7 g.asov, 9 glasovnic je bilo zopet »oddanih praznih. Občinski svetnik Kejžar je izjavil-da sprejme izvolitev. S tem jo dobila demokratska delegacija .v menineci svetu svojega zastopnika. Zupan zaključi volilni akt ter pre ide na nadaljevanje proračunske debate Dr. Verstovšek predlaga, da se pred nadaljevanjem te debate reši zadeva občinskega svetnika Kobibesna, ker je preiskovalna komisija končala svoje delo. Zupan pravi, da je na dnevnem redu samo proračun. Ker pa socijalisti-oni klub nima nič proti temu, se sprejme predlog dr. Verstovšeka. Uvodoma poroča župan k temu predmetu, da je občinski svetnik Kohlbesen odložil svoj mandat. Na njegovo mesto pride gosp. Josip Ozmet, skladiščni mojster. Nato poroča predsednik preiskovalno komisije dr. Semec o poteku preiskave. Komisija je po zaslišanju vseh v poštev prihajajoSiii oeob ugotovila, da obciu-aki svetnik Kohlbesen z najnenom, napraviti dobiček oškodoval mestno občim« s tem, da je vsled nepravilnega poročanja dosegel /n 5 K pri kv. metru višjo ceno ter si dal izplačati - /o provizijo brez dovoljenja občinskega sveta. Občina trpi vsled tega krog 80.000 K škode. Dognalo se je, da je Kolvlbcsen usodam pktf&o za časa pogajanj prikri- val ter ga še le po odobreni kupčiji podtaknil v akt. O stvari se c e razvila obširna debata, v kateri se je razpravljalo predvsem o tem, kje je bilo dotično pismo in kdo ga je imel. Obč. svetnik Žebot stavi končno predlog, da se z ozirom na to, da je župan občinskemu svetu napačno poročal, da je dal brez vednosti občinskega sveta izplačati ICohl-besnu provizijo, da je nadalje dovolil naknadno izmenjavo pobotnic ter z ozirom na to, da je bila občina vsled tega postopanja oškodovana za krog 80.000 K, naj se izreče županu nezaupnica. Nadalje predlaga, naj občinski svet sklene, da morata župan in Kohlbesen nastalo škodo povrniti. Bahun zavrača krivdo, ki se pripisuje županu in socijalisfcičnemu klubu, češ da za to ni vedel, ker bi bdi sicer to korupcijo preprečil, kakor je to že svojčas storil v nekem d*rug#m sličnem slučaju. Pravi nadalje, da Kobibesna ni poznal in je bil izvoljen v občinski svet vsled zahtev poštnih' uslužbencev. Ne more miu očitati nepoštenosti prej. Znano mu je le, da se je v tem času nahajal v denarnih težkočah, ker kot državni uradnik ne živi v sijajnih razmerah. Obžaluje, da se je to zgodilo, kriv pa je tega današnji družabni red. Občina pri tem ni bila neposredno oškodovana, ker je nakup kljub temu zelo ugoden. Ne u-vidi, da bi bil pri tem tudi župan kaj zakrivil. Podžupan Roglič priznava bedo in silo, ki je privedla Kobibesna do tega dejanja, vendar pa je dovolj metod v poslovanju pri občini, ki bi, če - bi se bilo postopalo po predpisih, preprečile tako korupcijo. Tako pa je neupoštevanje predpisov mnogo zakrivilo na celem dogodku. Izjavlja, da bo glasoval za nezaupnico. Zupan pravi, da se je glavno zgodilo v njegovi odsotnosti. V prepričanju, da je vse v redu in da je občinski svet o tem obveščen, je postopal v smislu sklepa občinskega sveta. Zadevi se mora že iz razloga, da je bil stavljen gotovi role, priznati nujnost, radi česar stvar ni prišla v odsek, temveč je župan sam poročal. Provizija se je izplačala na račun Scheidhacba in ne Kobibesna, ki je le posredoval. Dr. Sernec pojasni, da je iz pravnega stališča nemogoče zahtevati povračilo odškodnine. Žebot na to umakne drugi predlog glede odškodnine, vztraja pa pri svojem predlogu. Pri glasovanju je njep^- -redlog glede nezaupnice m 1 glasom propadel. Za nezaupnico 90 glasovali 'klerikalci in narodni socijalisti, proti pa sooijalni demokrat-je, dočim demokratski klub ni glasoval. Vsled pozne ure zaključi župan sejo, zahvaljujoč se za zaupnico ter naznani, da se vrši nadaljevanje proračunske debatb še le po praznikih’. Iz zgodovine božičnega drevesca. „ Proslava Božiča je starejša Kot je krščanstvo. Stari pogani raznih narodov in ver so slavili z obredi in plesi praznik zimskega solnonega obrata, ki ie po astronomskem času dne 21. dec. Zimski ifn spomladanski soln-čni obrat (solsticij) sta vedno .vzbujala ljudsko pozornost; dogodki v vsemiru so se simbolično odražali v ljudski duši. Oboževanje solnoa je bilo staro in zelo razširjeno; v naših krajih se je razširilo za časa rimskega gospodarstva pod vplivom koloniziranih vojakov iz Orienta, ki so prenesli semkaj kult perzijskega, boga Mitra. Na Pohorju, na Donački gori in na drugih dostopnih vrhovih so stali v davnih' dneh templji solonega božanstva. Orientalci, sinovi solnčnik in vročih dežel, so na ta način slavili pod našim, hladnejšim podnebjem svojo daljno domovino. Ko 60 se pozneje naselili naši predniki, je Mit-rov kult ugasnil, vendar pa so tudi Slovani oboževali solnce. Še danes so se ohranili nekateri ostanki ,tega kulta: tako na pr. zažiganje kresov ob Veliki noči in olj Ivanjem. Krščanstvo se je naslonilo na te prastare običaje in jim je vtisnilo lastno obeležje. Zimski soln-čni obrat je postal praznik’ rojstva človeka-Boga (Božič), spomladanski soltični obrat pa praznik njegovega vstajenj®, ki je obenem vstajenje narave (Velika noč). V obeh praznikih je simbolično izražena misel življenja in smrti ter vera v večno življenje. — Oba praznika sta posvečena solneu; krščanstvo je uvedlo proslavo »duhovnega solnca« — Kristusa. Običaj božičnega drevesca, ki je tako značilen za božične praznike, ni slovanskega izvora, marveč poroka iz hladnega severa, domovine zelenega smrečja. Božično drevesce je v zvozi z navadami in obredi starih Germanov, pri njihovih proslavah splučnega praznika, Po novejših raziskovanjih je iskati njegove začetka v Alzaciji, odkoder se je ta navada razširila v druge nemške dežele in odtod širom ostale Evrope. Iz dosedanjih raziskovanj jo znano, da se je razširjala po nemških dež(yaK_neenotno in v raznih razdobjih. Na Saksonsko so jo nanesli Švedi v dobi tridesetletne vojoe. v Berlinu se je pojavila šele 1.1790, v Gdanskem leta 183.5, v Mouakovem in na. Dunaju leta 1317. V Parizu in Londonu so videli fcoučno drevesce prvikrat 1. 1340; v Fr; ncijo ga je uvedla .vojvodkinja Or-ierndska. Obred z zelenim drevescem na proslavah’ solnčnega obrata iega da'eč v germansko davnino: kot božični običaj pa s« je zeleno drevesce pojavile dokaj po?irC V naše krate se je ta sicer lepa navada zanesla oo-i nemškim vplivom in e danes znana v. sleherni slovenski hiš S J DS. TAJNIŠTVO DEMOKRATSKE STRANKE V MARIBORU za oblastno organizacijo stranke in za Maribor je odslej stalno v Cankarjevi ul. St 1, pritlično. Tam so tudi klubski lokali za seje strankinih organizacij in za sestanke strankinih pristašev. Tam naj oddajejo elani stranke vse svoje želja, zadeve, prošnjo itd. Tam so na vpogled volilni imeniki za Maribor. Uradne uro so od S.—12. ure dopold. ter od 16.—18. ure popoldne. v- ph i 'i •( zlato naliv pero in naliv svinčnik? Mariborske vesti, j Maribor 23. decembra 1922. m Prihodnja številka »Tabora« radi praznikov izide m sredo, dne 27, dec. ob običajni uri. L.; : .;•!• *-CI~ —L; j1 m Božič prihaja! ,V mestu se čuti in opaža predprazniško razpoloženje. Po ulicah vrve množice ljudstva, ki prihajal iz bližnje in daljne okolice, da se preskrbi za Božič. Na Glavnem trgu prodajajo smrečje za božična drevesca. — Otroci se zbirajo okoli prodajalcev in ugibajo, kaj bo prinesel Jezušček. Vsak ima svoje želje, potrebe in zahteve. Srečni so, ki bodo stali pred razsvetljenimi drevesci, polnimi slašcic in drugih mičnih obeskov! Srečni, ki imajo dobre sta-riše, toplo zakurjeno sobo in mehko po-steljoo: Videli bodo Jezuščka. A kaj naj porečejo tisti, ki ga bodo zaman čakali v nezaku rjenih, vlač., natlačenih sohah', ki imajo stariše, kaitetr. je trda borim zffi vsakdanji kruh otopela čustva in napolnila srca k gromkim nezadovoljstvom? ! Za tako. deco bo Božič pust in otožen kot vsi drugi dnevi — v dnu svoje mla-de-^uše ji bo morda kljuvalo vprašanje:. Čemu je tako, saj smo visi ljudje?! Oh, koliko Božičev bo minulo, da bo to vprašanje še .vedno nerešeno; tja noter do groba bo grizla zavest bede in zapostavljenosti. Mir ljudem na zemlji! Kaka div ne besede in kako drugačna je resničnost! A vendar se živi in življenje zahteva s krutim ukorom da se mu človek prilagodi. Minejo božični dnevi, nastopi vsakdanjost in človeku se zdi, da tie more biti drugače. Božična poezija se spremeni ,v .vsakdanjo prozo, m Oferta. Zadnja »Straža* sa razburja nad tožbo Mestne hranilnice mariborske proti bivšim nemškim odbornikom radi povrnitve škode, ki jo trpi sedaj slovenski denarni zavod radi proti zakonitega podpisa vojnih posojil. Zavzema se seveda za Nemce. To bi že ne bilo nič posebnega, kajti enakih svinjarij ("drugega izraza ni!) v narodnem oziru smo pri »Straži* navajeni; zanimiva pa postane zadeva, če se jo pogleda od bliže. Tožba je bila, kakor razvidno iz »Stražine* notice*, vložena po drugem odvetniku in ne po pravnem zastopniku Mestne občine. Nemara celo brez njegovega dovoljenja. »Straža* se torej vtem slučaju ne omejuje na vršenje svoje krščanske dolžnosti, braniti tiste, ki po krivici trpijo preganjanje, četudi so tuje-rodci, marveč .prinaša z vso naglico vrsto ugovorov, ki bi bili — seveda samo po mnenju »Straže* — v pravdi proti slovenskemu zavodu merodajni. Te ugovore ponuja kakor krošnjar svojo robo. Ali še bolje; kakor vojni verižnik. Kajti nikdo ne bo verjel, da so ti »ugovori*, kakor so tudi slabe kvalitete, domač pridelek kakega gospoda iz uredništva »Slraže*. To je blago iz druge roke, ali izposojeno, ali pa — še bolj verjetno —komisijsko blago. Notica namreč vendarle razodeva neko poznanje pravndi določb in tekočih pravdnih zadev pri našem sodišču. Zato se pa tudi glasi kakor gotov prospekt, kakor prijazna ponudba. Zadnjih konsekvenc »Straža* iz svojih ofert ne izvaja morda z ozirom na takse o objavah. Mi pa, ki „Stražou razumemo in ji kolegi-jolno radi pomagamo, zapišemo še one 5t.avke, ki so v ,,Straži11 izostali: , Gospodje toženci, toliko Vas je, naj se vsaj eden, ki mu je tožba dostavljena, usmili ureduštva „Straže* in naj potika na prava vrata, odprlo se mu bo takoj. Postrežba točna! Cene nizke! Sofort gred-bar! tn „Naj tožijo". Piše nam somišljenik: V časopisih sem čital poročilo o zadnji seji mariborskega občinskega sveta, pri kateri se je klerikalni advokat in pravni zastopnik mestne občine dr. Leskovar izjavil proti predlogu, naj se' dovoli šolskim voditeljem mestnih šol stanarina. Imenovani gospod je baje rekel, naj učitelji tožijo, če mislijo, da se jim godi krivica. Stvar ni slaba. V Mariboru imamo menda 10 osnovnih šol (deških in dekliških), torej tudi deset voditeljev. To bi bilo torej deset pravd, toliko pravdnih spisov, razprav itd. Vrh tega nam je Bog dal tri instance. To niso’ mačje solze. — Škoda, da se je sčcijalni čut Leskovarjevih rdečih zaveznikov vkljub »rahlemu" migljaju razvil v drugi smeri in ni vpošteval bede pomanjkanja trpečih advokatov. — To res ni prav 1 ’ m Pripravljalni odbori mariborskih slovenskih političnih društev. Pokrajinska uprava v Ljubljani še ni odobrila predloženih pravil političnih društev m Maribor, katera, go ravno leta, kakor-šna imajo ljubljanska politična društva. Tudi nemškemu politčnemu društvu ža Slovenijo pokrajinska uiprava ni delala nilkakih zaprek-. Pravila slo-- venskih društev so zda j ponovno predložena s tem, da so.ee popravila, kakor jo -pokrajinska uiprava zahtevala. Med tem ča-som so bili ta teden 2o„ 21. iri. 22. t.. m. izvoljeni ptriirravljalm odbori in!sicer za politično društvo za Kolodvorski (II. in III.) okraj predsednik 'dr. F. Miiller, odvetnik, namestnik dr. F. Kac, zdravnik, za (I. in IV.) notranje -mesto in koroško predmestje predsednik Fran Voglar, ravnatelj ženskega učiteljišča in namestnik I. Kljun, inšpektor banke »Slavije«, in za V. okraj, magdailerasko predmestje Miško Cizeil, učitelj kaznilnice in namestnik I. Kovačič, žel. uradnik. pa Naše gledališče. Iz občinstva smo Sprejeli in objavljamo: Kakor smo izvedeli, namerava zapustiti naše (gledališče priljubljeni in čislani član gosp. Ja-nko. Ne bomo so spuščali v interne stvari uprave, to pia konstntiramo, da bi bil s tem odhodom zadam težek udarec za naše gledališče. Kolikor poznamo gosp. Janka, je eden najpridnejših in delavnih članov velike sposobnosti in brezdvommo edem največjih talentov med našimi mladimi. ITparno, da se bo razvil v enega najboljših naših igralcev. Pomisliti je treba, koliko dobrih igralcev nas je zapustilo lansko leto im ki «e sedaj ž njimi ponaša Ljubi,! na. Kot ljubitelji gledališča sj želimo to, da ostane pri nas. Kolikor poznamo g. imt. dr. Brenčiča, ki tako spretno vodi naše gledališče, smo uverjeni, da ga bo skušal na vsak način pridržati. Več abonentov. m Umetniški klub »Grohar« in nem-ški lepaki za V. razstavo. Iz vrst našega narodnega občinstva smo prejeli več protestov proti umetniškemu klubu »Grohar« radi nemških 'lepakov, za Heppergerjevo kolektivno razstavo. Vsled tega smo se obrnili na klub s prošnjo za pojasnilo ter izvedeli, da lepakov ni izdal klub, ampak g. razstav-ljalec sam brez vednosti kluba. Informirali smo se radi tega tudi pri gosp. Heppergerju, ki nam je izjavil, da z izdan jem dvojnih torej tudi nemških lepakov ni mislil izzivati, ampak je. to storil, ker se mu je privatno reklo, naj bi izdal lepake tudi v nemščini Ker sam ni poznal razmer in razpoloženja, izjavlja, da obžaluje, da je prišlo do tega nesoglasja. Prepričani smo, da je s tem zadeva dovolj pojasnjena ter da ne zadene krivda pravzaprav neposredno ne enega ne drugega-. Umetniški klub »Grohar« ostane prej ko slej zvest svojim narodnim ciljem im nalogam ob naši eksponiraui severni meji. m Velikodušen dar. .Naš naroden in zaveden fotograf g. Vladimir Vlašič je o priliki božičnih praznikov daroval po 200 K sledečim društvom in organizacijam: Sokolu v- Mariboru, Jugoslovenski Matici v Mariboru/ Glasbeni Matici v Mariboru, Glasbenemu društvu »Drava« v Mariboru, Dijaški kuhinji v 'Mariboru, Društvu Jugoslovenskih akademikov v Mariboru ter Obrtnemu naraščaju v Mariboru. Denar hrani naše uredništvo. m Za Jiigoslovensko Matico je nabral Din. 315-50 od vstopnic k porotnim obravnavam g. pisarniški ravnatelj Josip Kraševec. Vrlemu narodnjaku, ki se ob vsaki priliki spominja zasužnjenih bratov, izreka odbor J. M. najiskrenejšo zahvalo I m Dobrodelna veselica gasilnega društva se vrši, kakor smo že poročali, dne 6. januarja v GOtzovi dvorani. Kakor vedno, se bo društvo tudi letos potrudilo, da nudi posetnikom vsestransko zabavo. Čisti dobiček je namenjen za kritje stroškov za novo avtoturbinsko brizgalnico, ki bo mesca marca dogo-tovljna. V prihodnjem tednu se prične predprodaja vstopnic po 15 dinarjev. m Volitev v pokojninski zavod. V petek, dne 29. t. m. ob 20. uri se vrši v mali kazinovi dvorani v I. nadstropju javen slied vseh volilnih upravičencev za volitev v pokojninske zavode. Vsi zasebni nameščenci so vabljeni. m Trgovski ples. Trgovski gremij priredi dne 13. januarja 1923 vGotzovi dvorani ples v prid trgovski nadaljevalni šoli in »trgovskemu domu.* Kakor zua-no, je vlada za tekoče šolsko leto popolnoma ukinila dosedanjo subvencijo, ter izkazuje vsled tega imenovana šola ogromen primanjkljaj. Naša stanovska dolžnost je tedaj, da za ta naš trgovski naraščaj velevažen učni zavod vzdržimo in ga po svojih . močeh podpiramo. Drugo za mariborsko trgovsko eminentno važno vprašanje je pa, zbirati sredstva za bodoči »Trgovski dom*. Da je ta akcija v novonastalih razmerah nujno potrebna, je jasno že zategadelj, ker moramo z vso resnostjo računati z dejstvom, da dobimo z ustanovitvijo mariborske oblasti slej ali prej tudi lastno trgovsko in obrtniško zbornico, za katero pa ne bo lahko dobiti potrebnih pisarniških in stanovanjskih prostorov. Trgovski gremij upa, da bo prireditev našla med trgovci, industrijci in obrtniki zasluženo ume. vanje in vsestransko podporo z mnogo brojnim obiskom, s predplačili itd. m Nabavljalna zadruga drž, uslužbencev v Mariboru objavlja svojim članom, da je v nedeljo dlne 24. t. m. prodajalna celi dan do 17. ure radi božičnih praznikov odprta, Zaprta, pa bo prodajalna vsled inventure dne 27., 28. in 29. t. m. nx Božičnica na Pohorju. Ob količkaj ugodnem vremenu odhod k Mariborski koči jutri, v nedeljo ob 9. uri iz kavarno Central ozir. iz pisarne Mar-Stan. m Mestno kopališče bo prihodnji teden pred. novim lotom tudi 4 dni odprto in sicer v sredo. Četrtek, petek in boto. Parna kopel j je v sredo, četr- tič in soboto ves 'dan (za moške, v petek pa za ženske. Kadna kopelj je vse imenovane dni vsem stranicam dostopna. V m Podporniki . »Ljudske knjižnice«. Za božič so darovali Ljudski knjižnici: trgovec Worsc.he platno za zagrinjala 4 omar, krojač Rajko Zotter (poleg Dravsko vojašnice, Pristan 6) jih jo zastonj izdelal, ključavničar Babič (Tattenljachova ulica) ’ pa je napravil in daroval zastonj novo ključavnico s ključi. m Knjige kupuje po najvišjih cenah Ljudska knjižnica v Narodu, domu. Ponudbo .so sprejemajo v knjižnici mod uradnimi urami, ob nedeljah dopoldne in četrtek zvečer ter .v uredništvu »Tabora«. in Ljudska knjižnica posilijo tudi v nedeljo pred božičem od pol 10. do pol 11. uro dopoldne. m Mariborski akademiki. Na VIII. izrednem občnem zboru društva jugosl. akademikov v Mariljoru dne 21. dec. 1922 se jo izvolil sledeči odbor: prede.: Bregant Dolfe, ekts. akad. podpreds.: Merčun Vitko, camd. med., tajnik: Farkaš Maks, etud. iur., blagajnik: Černigoj Jaroslav, stud. ing. arh., knjižničar: Špindler Ciril, stud. iur., namestnik: Kos Ivan, slik. akad., revizorja: Brolih Mirko, abs. iur., Kristan Boris, eand. med. m Silvestrov večer. Narodao železničarsko glasbeno društvo »Drava« priredi 31. dec. 1.1. Silvestrov večer v vseh prostorih Narodnega doma. Sodelujejo vsi društveni odseki. Od 20. do 24. ure izključno zabaven spored pri pogrne-nih mizah. Po polnoči ples v veliki dvorani. V čjtalniških prostorih divno urejen »SilvCster-bar«. Opozarjamo slav no občinstvo, -da bo to edina večja narodna prireditev na ta večer. Da. gneča ne bo motila zabave, se bodo prodalo le toliko vstopnic, kolikor je sedežev razpoložljivih. Vstopnina 10 Din. Predprodaja vstopnic v trgovini Zlate Brišnik, Slovenska ul. m Uradni dan trgovsko-obrtniške zbqrnice se prihodnjo sredo vsled praznikov v Mariboru ns vrši. m Poverjenik Slovenske Matice za Maribor. Na naš poziv,. naj bi so javil poverjenik S. M. za Maribor nam sporoča g. Pleskovič, vodja okr. zaščite dece, da prevzema on tudi še za letos to poverjeništvo, čeprav je poprej to funkcijo odložil. Oni, ki so že plačali za letos 10 Din. naj vplačajo še 10 Din., ker znaša članarina 20 Din. Prijavljcnje novih in starih članov se vrši v pisarni zaščite dece, Strossniayerjeva ul. 26. m Občni zbor organizacije vojnih invalidov. V nedeljo dne 17. decembra se jo vršil v Maribora redni olični zbor organizacije vojnih invalidov, na katerem so poročali delegati oblastnega odbona iz Ljubljane iin delegati odbora stoterih iz Beograda. V odbor so bili voljeni večinoma stari odborniki in funkcijonarji z majhno korekturo in sicer: predsednik Kopina Franjo, pod-predsedinik Justin Rafael, jurist, tajnik Kavčič Jožef, namestnik PravdiČ Martin, blagajnik Golež Antoni, namestnik Belle Franjo, pregledniki Klemenčič Simon, Krepek Anton, Breznik Konrad, odborniki Pihlerič Kani, Botolen Franc, Hmipmeo Filip. Fflzer Rudolf, Rnupleš Josip, Beker Berta kot voditeljica pisarne im Maček Justina, U-raidme ure so vsako sredo im nedeljo od 9. do 12, ure dopoldne. m Mariborski koledar, ki izide ta teden v lepi žepni obliki, bo vzbudil s svojim katastrom našega narodnega gospodarstva v Mariboru, pravo senzacijo. Gospodarske kroge opozarjamo, da je koledar najprimernejše in praktično novoletno darilo za konsumente, ker je prva stran prazna, namenjena za štampiljo trgovca ali obrtnika, kar bo poleg seznama in inserata najboljša trajna reklama. Koledarji bodo tudi celo leto ležali na mižali raznih čakalnic in sprejemnic, kot pri zdravnikih, bankah itd. Število koledarjev bo vsled velikih stroškov omejeno, in si jih naj torej interesenti takoj naroče v veletrgovini Pinter - Bernard na Aleksandrovi cesti ali pri Balohu na Grajskem trgu. m Božična darila- Opozarjamo na današnji oglas Zlate Brišnik. . m Kavarna Rotovž 34. in 25. t. m. do 1. mre odprta. m Pečnikov učni zavod za ritmično gimnastiko in za moderne plese priredi dne 26. t. m. od 11. do 13. ure opoldanski ples, na katerem bosta plesala moderne plese tudi gospod in gospodična Pečnik. m Hotel Halbvvidl za božično praznike zjutraj in zvečer »salonski koncert. Gdtzovo marčno pivo, črno pivo, Dobro vino. Domača kuhinja. m Velika kavarna. Najmodernejša kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski Usti. Eleganten Bar. — Dnevno koncerti m Opozarjamo na današnji i.r.serat tvrdke A. Traun, trgovine s čevlji. Grajski trg št. 1. kjer se dobi vsakovrstne čevlje v najelegantnejši obliki po najmižjih dnevnih cenah. PRI OBLOŽENIH MIZAH (3J v božičnih dneh mislite tudi na revno deco, za katero skrbi »Društvo za podporo revnih učencev £33!s2) Narodno gledališče. Repertoire: Sobota", 23. decembra Nečak’, B (kuponi). ( Nedelja, 24. decembra zaprto. Pondeljek, 25. decembra ob 15. uri Jalnuševčani, izv., znižane cene. Pondeljek, 25. decembra ob 1954. uri Golgota, izv., znižane cene. Torek", 26. decembra ob 15. uri Sne* guilčica, izv., znižane cene, mladinska predstava ljudsko šole v Studencih. Torek, 26. decembra ob 1954. mri B a* ran Trenik, izv. (kuponi). Sreda., 27. decembra zaprto. Četrtek, .28. decembra. Faust, (Promijera). Božični prazniki v Narodnem gledališču. Veselo in lepo razvedrilo, bo nu‘ d.ilo v Božiču Narodno gledališče. Vpri' zorili se bodo vsak dan dve predstavi ob znatno znižanih cenah, tako da bo* do imeli v teh dveh dnevih priliko pc-set iti gledališče tudi moinj premožni sloji. Pondeljek, 25. dec. ob 15. uri se vpri' zori zelo zabavna komedija v treh d®1 janjih »Jalnuševčani«. »Jalnuševčani1 so takozvaui hrvaški Revizor, ki je * letošnji sezoni, vprizorjen v tank. gleda' lišču izzval mnogo prisrčnega smeha. * »Jalnuševčamah« nastopajo osebe, kat0, rib je še vsaka po sebi tipična in vs®' huje mnogo humorja. Vse dejanje 80 plete okoli sluge Lacitke, katerega i1®10 ves Jalnmševac, od priprostih žensk a* trgu do mestnega poglavarja, žarah1.1' st ra. Vsj so klanjajo in prilizuj0!0 »slugi-ministru«. Končno nehote ^ kri-raka »visoko dostojanstveno osebo* njegov tovariš izza mladih let A*1*6' sluga v čitalnici. Ves Jabnuševac jf °\ sramočen. Poleg glavnega dejanja .K igri polno komičnih situacij in zapl®1-' Ijajev. Človek se zabava od začetka d® konca, de si ob koncu nekoliko na;krpTU ži obraz, ko vidi v teh malomcstn'^ tradicijah češče sebe samega in «n .io družino. Predstava so vprizori 0 znižanih cenah, Pondeljek, 25. dec. ob 19, vprizori krasna Tuaičeva drama, gata«. Ko, se dvigne zastor, se nam o', pire pogled na temno, samostansko * dovje, kjer čitajo redovniki' sv. P1^”1, in kjer se tudi odigrava in med Makarijem, prijorjem gam0. ,^ in rodovnikom Dem e liri jem. življens^ tragedija. Demetrij, katerega kne® . vabi lastno srce v življenje, se upirati teinu notranjemu klicu. 1:' On — Kristus ter mu pokaže ,P°L^ ^ kateri hrepeni redovnikova duša. ^ drugem dejanju vidimo Demotrua^, v življenju, po katerem je hrepenel, metrij jo poročen, toda njegova z®11 . „ vara in dete. ki mu ga je d810 * so- ljenje«, umre. Demetrijeva zena peče baš k svojemu ljubimcu, k metrij prosi .še za en poljub, tar. jo ljubijajoč zadevi. Njegova du - j■»■#>mmmm mmmmmnmmmnmm* m mm m m m m m m m |ff OBJHUR Po odločbi Ministrstva za trgovino in industrijo, odd. VI., štev. 4493, razglašeni v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca", štev. 243, izdanih dne 31. oktobra 1922, oz. v »Uradnem listu Pokrajinske uprave za Slovenijo" štev. 115 od 8. novembra pod štev. 379, morajo vsi zavodi, ki so zavezani javnemu polaganju računov, voditi svoje knjige in zaključne račune (bilance in račun zgube in dobička) v dinarjih in sicer izza 1. januarja 1923. Razmerje 1 dinar za 4 krone velja za vse aktivne in pasivne imovine izražene v kronah, brez ozira na datum njenega nastanka. Ker bodemo zategadelj podpisani zavodi od 1. januarja 1923 vodili račune itd. Izključno le v dinarski veljavi, naprošamo p. n. stranke, da se v vseh slučajih, v katerih se potom korespondence ali na drug način obračajo na denarne zavode, poslužujejo pri označbi denarnih zneskov izključno le dinarske veljave. Opozarjamo, da bodemo v dvomljivih oziroma nejasnih slučajih označenja veljave smatrali to označenje kot označenje v dinarski veljavi; prav tako bodemo postopali vselej tedaj, če veljava pri znesku sploh ne bo označena. Pri tej priliki povdarjamo, da je uradna okrajšava za dinar „Dln*, za para „p*. Glede hranilnih knjižic strankam ni potreba napraviti nobenih posebnih korakov, osobito pa ni potrebno, da jih predlože v svrho prepisa iz kronske v dinarsko veljavo. Ta prepis v dinarsko veljavo se bo vršil po 10. januarju 1923 šukceslvno, ko bodo stranke prezentirale knjižice v svrho novih naložb, pripisa obresti, delne ali celotne realizacije i. t d. Vsled s sprovedbo vseh knjig in vseh računov iz kronske na dinarsko veljavo združenega obilnega posla se usojamo zaprositi vse stranke, da se v dneh od 28. decembra t. 1. do 5. januarja prih. leta obračajo do denafnih zavodov le v najnujnejših zadevah, ter da urede vse svoje tekoče posle pri denarnih zavodih v dneh pred in po označenem času, V Mariboru, v decembru 1922. Anglo-avstrijska banka, podružnica Maribor, Prva hrvatsha štedionica, podružnica Maribor, Centralna banka d. d. Zagreb, podružnica Maribor, Slavenska banka d. d., podružnica Maribor, Jadranska banka, podružnica Maribor, Slovenska banka, podružnica Maribor, Ljubljanska kreditna banka, podružnica Maribor, Trgovska banka d. d. v Ljubljani, podruž. Maribor, Zadružna gospodarska banka d. d., podružnica Maribor. jMjSsESSSSffls iHMtfiBlIr i& izdajntelj: K w..r:-U — Tlaka; Mn.-rw.fc« tiakiKtu Ju A- Božična priloga,Tabora" 1922. ,i Baukart. B?m R0sl@wae Moj narod ifffa biser Tirenskega tu O Tja« - 01ut& aj noči. , ^ Nočas je mesec osetio oblake, Putnik je čun nečije korake s sablasti, sablasti- Olujo, tvoja je ruka od korenja hrastovih Suma. Kako tl mirišu tiezgrapni prsti, što suludo diraju nebeške zavese l Tvoja je kosa venčana munjama, nočne ti sene raspliču pramove, pij uči golu put. O, Što je slatka put I Tada je putnik osetio prstove. Prstovi zbaciše goleme oblake i drumovl, drumovi. — Posle je mesec video sablasti. Rasčešljane kose legli su topoli: gavrani, gavrani! 1922. caananoonann q a □DaaDnooanno P. Krasnov: pisma. I. Nikolaj Ivanovič Bokov je brskal po škatli, kjer je imel skraniena pisma in druge papirje. . Tja je bil shranil dvasto-rubeljska bankovca za slučaj, da bi bilo kaj nujnega, in ravno danes — dan pred Božičem — sta mu prišla prav. Zjutraj je prejel pismo Vere Fišerjeve; na Ima-tru se vrši zabava z božičnim drevescem v gozdu, potem pa izlet v Helsingfors, z eno besedo, pripravlja se nekaj veselega in Varja prosi Nikolaja Ivanoviča, da se ji pridruži kot spremljevalec. Seveda ji te prošnje ne bo mogel odreči. Res je, da mu bo izlet iztepel iz žepa kakih 300 rubljev; pa nič ne de, saj ima še nekaj ... no, in pozneje si lahko izposodi, če bo treba. Ah, to bodo prazniki, to! Zbežiš proč od teh čmernih množic na Nevskem, pa od . časnikov, ki te nadlegujejo z bedastimi poročili o porodih, mrtvecih in zločinih — pozabiš na čas in na vse težave. In že je pred Nikolajem Ivanovičem vstajal udoben železniški kupe; videl je Varjo, zavito v plašč iz sobolovme, videl je njene velike oči in črne obrvi, pod noskom pa malo dražestnega puha; slikal si je v domišljiji, kako se kupe polni z damami, ki prinašajo fini vonj, a tam daleč, na Imatru, ga je zavabila topla, bela gostilniška soba. Ko je našel denar, je odsunil škatlo in se pripravljal, da bi napisal Varji odgovor. V tem trenutku pa je opazil drugo, še nerazpečateno. pismo, ki ga je prejel obenem z Varjinim, sodeč po znam- ki iz province. Brž ga je razpečatil. Pišemo je bilo od starke matere, ki živi na pristavi, tam daleč v stepah. V pisrpu ga je prosila, naj. ji pošlje 200 rubljev. Tožila je o plačilih, kijih ima pri ban-j ki, o slabi letini, o tem, da mora poma-1 gati šoli, ki jo vzdržuje kot edini graj-ščak v tistem kraju; treba je nadalje plačati živinozdravnika, pa ni denarja. Vse bo vrnila in poplačala, saj ve, da Nikolaj ne more živeti v prestolici brez denarja; prav gotovo bo vrnila, kakor Hitro bo vnovčila volno, ki je ostala od jeseni in pobrala najemnino. »Zlasti šola", je pisala starka, »mi dela skrbi. Ti dobro veš, kako se dolgočasim v zimskem času tu v samoti, j>a mi je šola zares edino razvedrilo. Živim za Tebe in za šolo.' Pa Ti, moj ljubi, si daleč od mene, šola pa me ne more povsem razveseliti. Če nimaš 200, pošlji 150 — prav zares Ti vrnem. “ Pismo je končala z željami, blagoslovi in pozdravi; tega Nikolaj Ivanovič ni čital več. Vrgel je pismo na mizo in začel hoditi semintja po šobi. Ah, ta preklicana vasica! Večno ji dajaj'denarja ... Predstavil si je veliko, nizko sobo z ilovnatimi stenami in s široko mizo v ospredju; miza je pokrita s pisanim pogrinjalom, na nji pa leži samovar in tu . . . glej . . . sedi ona, sivolasa starka, njegova mati. Spomnil se je veselih, od solza vlažnih oči, pa njenega smehljaja, ki je izražal neko nadzemeljsko srečo, ki - je f>rvič po dolgem času ugledala njega, Koljo, prihajajočega domovna oddih ... Kako dolgočasno je neki na tej-le pristavi! Vsak hiši onstran ulice so ravnokar zažigal božična drevesca; okoli njih sb tekal presrečni otroci. To vreme, pa vrvenje ljudstva —- vse je glasno vabilo ven — na z-ak. . . . Čakaj, napiše odgovor, hladan a vljuden odgovor, brez posebne čustvenosti, nato pa krene k nji... k Varji. Sedel bo pri nji, zrl v njene modre oči in jih poljubljal . . . II. Nikolaj Ivanovič je spustil zaveso na oknu, sedel za mizo in z naglim.kretom roke dvignil. škatlo s pismi. Nekatera so padla iz škatle Ln obležala na mizi. Nikolaj Ivanovič jih je pobral: bila so starejša pisma, ki jih je pisala njegova mati svoji prijateljici, blagopokojni Ani Tjestovi. Dediči Tjestove so jih bili izročili Nikolaju Ivanoviču, ki je nameraval celo zbirko vrniti materi; doslej še ni imel časa in razpoloženja, da bi jih zavil, in naslovil v Turovko. Mehanično je dvignil najbližje pismo, ki je obležalo med drugimi raztresenimi pismi. Bilo |e pisano pred dvajsetimi leti; rokopis je izgledal na prvi pogled mladosten in odločen. Pisala je o njem, Nikolaju. . »Kakor mi sicer ugaja Tvoja ponudba, moja mila Njutočka, je vendar ne morem sprejeti. Da, jaz ljubim Petrograd iz. vsega srca; vsak trenutek' sem tam, često mi prihaja, da ne bom mogla' brez njega živeti; saj veš, kako se dolgočasim v.Turovki in koliko hrepenim po svojem maliku italijanski operi' — a vendar, Njuta: — jaz sem mati! Komu bi mogla zaupati svojega otroka, trenutek vidiš debelo učiteljico Olgo j kontu ga prepustiti! Preveč ga ljubim, Mihajlovno. Kaj vse ne govorite obejDreveč mi je pri srcu njegova vzgoja: starki, kako vzdihujete, tožite in tarnate! Vse moje življenje je'v njem in samo Bog bodi z njima. No, dokler si mlad, i njemu na ljubo ostanem v tej samoti." moraš uživati življenje. Eh, pozneje pri- Nikolaj je vrgel pismo na mizo in de siva, čmerna starost, pa je konec'vzel drugega. vsem slastem! Kaj pa hoče pravzaprav s tem denarjem, z dvesto rublji? Za šolo? Da, povejte mu, prosim: kdo more zahtevati od njega, da postane v teh letih šolski mecen, zato pa naj se lepo kisa v svojem stanovanju in sanjari, kako se bo Varja zabavrila z drugim* Ne, draga mamica, denarja pa vam ne mo »Draga Njuta, očitaš *mi, da sem se odpovedala svetu, da nič več ne pojem, ne rišem, ne plešem .... Veš, nimam časa ... Vse moje ure so posvečene Kolji. Moj mož se ne ukvarja z otrokom, zato pa je ves dan pri metri. Pestujem ga in vozim. Še ne zna govoriti, a vse razume. Ne smej se, moja draga Tu je bilo kakor nalašč zanj. Njegova umetniška duša je z vsem svojim poletom srkala raznotere prekrasne vtise, ki jih je nudila priroda lepoteželjnim očem. Vsepovsod je ležalo posamezno ali nakopičeno belo apnenčevo skalovje nenavadnih oblik: tu podobno okamene-lim ljudem, živalim, pošastim, tam iz zemlje molečim stolpom, iglam, rogovom. Med skalovjem in pečinami pa so se razprostirali vinogradi, oljčni gaji, nasadi oranž in limon; rastle so palme, pinije, smokve in rožičje; bujno je cvetelo zlatorumeno bodičevje, rdečkasta eri-ka in geranije, beli jasmin, žolte in rdeče kitajske smokve in modra čarovnica, posebnost Caprijeve flore; po skalovju in strmih pečinah se je vil zeleni bršljan in od vsepovsod so pokukavale majhne, mične, bele, igračkam podobne hišice, skrite v bujno zelenilo. Ce so solnčni žarki obsevali ta ljubki kos sveta, se je razlilo čezenj celo mPije ma* vričnih barv. Odsev solnčnih iflfkov na belem skalovju je človeku kar-jemal vid. Vse skupaj je bilo ena sama prekrasna pokrajina, tvoreča v divjekrasnem razkošju harmonično učinkujočo celoto. Tako prelestnih slik še ni nudil našemu umetniku noben kos sveta, ki ga je poznal. Kje na svetu bi pač mogel lažje slikati kakor v tej divni prirodi, kjer nudi vsak poglej krasno umetniško rem poslati . . . Sicer pa — saj je se- j prijateljica, le verjemi mi — res je tako. daj že prepozno. Pismo je predolgo le- ~ " * .................... žalo v vaši blaženi Turovki, Tudi vi, mamica, ste bili nekoč mladi in si niste mislili drugače . . . • Nikolaj Ivanovič je stopil k oknu in pogledal na ulico. Bila ie čudovito lepa noč. Na nebu so sijale mirijade zvezd in v električni luči je blestel sneg po ulicah. Veselo so drčale sani, od vsepovsod so vrvele množice. V sosednji delo? Vse, kar ga je obdajalo, mu je omamilo in očaralo duha in dušo, vse ga je z neodoljivo močjo vezalo k temu otoku. Ostal je tedaj na Capriju in se z vso vnemo lotil slikanja. ■ Kmalu se mu je bilo posrečilo, da je našel odjemalca za svojo prvo sliko, kar ga je še bolj bodrilo k delu. Tako je srečno preživel na otoku več let; bil je kljub skromnim dohodkom vedno dobre volje in vedno poln veselja do življenja in dela. Samo ob Božiču je postal žalosten in je najraje ostajal doma. Ni mogel pozabiti zadnjega Svetega večera v domovini, v rojstnem kraju, kjer so ga sorodniki izdali in opeharili. Nekega dne pred Božičem je Erivoj sedel na skali in slikal tamošnjo pokrajino. V naravi ni bilo ne snega in ne ledu,. ki ga na Capriju ne poznajo; bilo je nekoliko hladno kot pri nas v oktobru, sicer pa narava še ui kazala znamenj bližajočega se zimskega časa. Ko je tako sedel in slikal, se mu je približal zelo revno oblečen deček, ga opazoval z radovednostjo malega naivneža. Erivoju je bilo ravno prav, ker si je zaželel človeškega modela za pokrajinsko sliko, ki jo je izdeloval. Erivoj ga je vpraševal, odkod je in kako živi, pa je izvedel, da biva z materjo in še s tremi otroci v blizu ležečem, opušča On ti ima svoj jezik, jezik malega divjaka, vrsto različnih vzklikov, pri katerih se izpreminja samo naglas. Pa jaz ga razumem. Ce malček pogreša nečesa, čemur je bil že navajen, pa ti milo iztegne svoje ročice in vzklikne začudeno -a-a. Ako pa ga karkoli preseneti po svoji velikosti, pa se ti spusti v bas. Letošnje poletje smo imeli goste : prišel je stric Petja z ženo. Peljali smo Niko- nem kozjem hlevu. To je Erivoja zanimalo in se je pozneje napotil tja. Ni mogel verjeti lastnim očem, videč to strašno revščino in zapuščenost. Sklenil, da je v spomin na zadnji žalostni Božič v domačem kraju osreči najrevnejšo družino v kozjem hlevu, revnejšo, kot je bila pred tisočletji ona v betlehemskem hlevu. Ker priroda na Capriju nima smrek in jelk, si je preskrbel majhno pinijo ter jo okrasil z vsem potrebnim, kakor je že navada pri božičnih drevescih. Nabavil si. je veliko posteljno odejo, perila in obleke za otroke ter jestvin; potrošil je vse svoje skromne prihranke. Na božični večer je obložen s težkimi zavitki krenil k siromašni družini v kozjem hlevu. Težko je stopal po slabi kameniti poti, a v srcu mu je bilo neizmerno lahko, zakaj zavedal se je, da vrši pravo božično delo, najreligijoznejše delo, s katerim se na;' Kristov način maščuje nad onimi, ki so mu ogrenili Božič v rojstnem kraju. Lahko si predstavljamo veselje, ki je zavladalo pri revni družinici v kozjem hlevu, ko je Erivoj pokazal darove. Otroci so pustili otrobe, ki so jih ravnokar zajemali iz sklede in presenečeno vzklikali, ne vedoč kaj početi pri pogledu na stvari, ki so se jim dozdevale kakor Čudež. Erivoj je božično drevesce akril Hozi&f* prStogtt »faUora '1525. 4MMMM lenka na lovišče za pristavo, da bi sli šal, kako stric Petja strelja ptiče. Puškin pok ga je silno osupnil: dvignil je ročice kvišku in neprestano vzklikal: »pu-pu“. Še sedaj po zimi — stric Petja je medtem umrl — vprašujemo Koljo: „Kje je stric Petja?" in malček dvigne roko ter pravi „pu“. Nikolaj Ivanovič je vrgel tudi to pis tno in vzel nadaljnega. »Že dva meseca Ti nisem pisala, moja draga Njuta. Ta dva meseca sem preživela v hudih skrbeh, skoraj brez sna. Kolja je bil bolan. O, čemu so pač na svetu otroške bolezni, da moraš ve dno trepetati nad življenjem svojega malika ! Sedaj se je, hvala Bogu, popravil Oh, kako je to bilo hudo! Niti spoznala me ne bi, draga Njuta. Podobna sem starki. Kaj si hočeš? S svojim trplje njem in s požrtvovalnosljo sem mu lajšala bolezen. Kolikokrat me je vpraševal v vročici: »Si tukaj, mama?“ In vze la sem njegovo roko ter jo gladila, da je polagoma zaspal. Tako sem ga rešila legarja in Škrlatice; iztrgala sem ga naravnost iz žrela smrti in sedaj ga ljubim še bolj, še bolj. . . . Nikolaj Ivanovič je sedel globlje v naslonjač. Ni več nejevoljno obračal pi sem, ampak jih je skrbno zbiral in po lagal drugo na drugo. »Njuta, ne boš me razumela, kako sem pač tako hitro izgubila lepoto. Pa saj mi ni bilo zanjo. Lepota je samemu sebi namen, potrebujejo jo tudi moški, da se igračkajo z njo, otrok pa ne živi od lepote, marveč potrebuje ljubezni in skrbi. Ti boš odvrnila: ta mali egoist! Moj mali je bog, Ti povem. In kako pri jetna je zavest, da sem zanj vse, vse ria svetu. ..." »Ne Njuta", je pisala v sledečem pis mu, »hiš pa ne zidam v pesku. Otroka , čem položila na podlago ljubezni in resnice. Kolja je moj edinec, in ko bom ostala sama, bom njegova, on me ne bo zapustil. Glej, celo sama sem egoist ka, ker se skrbim za stara leta! ..." Z nekako naglico je Nikolaj Ivanovič odložil to pismo ter segel po drugem. Pred njim je plavalo vse njegovo in materino življenje. Ce ni bil priden, če se je slabo učil — ga mati ni obtoževala. »Ali pri učenju pomaga sreča, ne vem. Pa, kaj si hočeš! Zdi se mi, da smo se prenaglili in mu določili nepri merno pot. Pomilujem Koljo! No, naj si izbere vojaški poklic. Tu ga preveč mučijo, preveč zahtevajo od njega. Njegova pisma so vedno redkejša. Učenje ga je utrudilo. »Ti si vedno enaka", — tako mi pišeš, draga Njuta. Da, zmerom sem enaka. Jaz živim z njim in v njem! Kako mi je žal, da ne znam latinsko in mu ne morem pomoči. Glej, so trenutki, ko se razjokam, da so ženske tako slabo izobražene. Izdelujem zanj naloge, skušam mu razjasniti vse, česar ne razume. Zato ima iz verouka, iz ruskega in francoskega jezika najboljši red. V poletnih počitnicah ga pripravim za celo zimo! . . . za hlevom in ga prinesel šele takrat, ko so otroci že poskakovali od veselja. Lahko st mislimo, kako jih je šele očaral pogled na božično drevesce. Erivoj jih je pustil v tem veselju in je odšel, ne meneč se za glasne vzklike hvaležnosti, ki so prihajali za njim iz kozjega hleva. V srcu mu je valovalo prijetno čustvo zadoščenja, kakor ga čutijo vsi dobri ljudje, ko store kakšno Človekoljubno delo. Zahotelo se mu je samote, saj je bil na božični večer skoraj vedno sam — med tujimi ljudmi. Krenil je na samoten kraj, k neki nad globokim prepadom stoječi skali, od koder je užival prost razgled po celi luki. Zavil se je v široki plašč in zrl doli na luko, premišljeval, sanjal. Misli so mu poletavale proti severu . tja, kjer je ležal njegov rojstni kraj, a le tuintam za kratek hip, saj se ni hotel dalje spominjati žalostnega večera v tujini. Ni se hotel stožiti — nocoj, ko je bil tako srečen, ker je mogel daleč v tujini osrečiti druge, najrevnejše med revnimi. Na levo proti zapadu je ravnokar .zahajalo solnce. Krvavozdeča svetloba je zalila obzorje in odsevala na divnem zrcalu morske gladine. Solčni žarki so združili nebo in zemljo v strastno drhteč poljub. Kmalu ie na drugi ctrani ori- »Moj Bog, Njuta! Vse leto nisem prejela od njega niti enega pisma. Ali še živi, je li zdrav? Pojdi, moja draga in poglej! Tam v učilišču je tako slabo. Morda je res bolan. . . Toliko trpim, draga. ..." V tem letu je Nikolaj Ivanovič žive zelo veselo, zato mu ni bilo do pisanja. Kri mu je udarila v glavo in na čelu so se pokazale potne kapljice. Evo poslednjih pisem. »Prejela sem dva pisma. Kako drago je pri njih. Dva tisoč je treba samo za konje in tisoč rubljev za opremo. Mislila sem si, da bo stopil v dragonski polk, da pride v naše mesto, meni v bližino. Pa je stopil v gardni polk. Ka si hočeš; naj mu Bog pomaga! Oh, koliko to stane, moja ljuba! Zastavila sem — srce se mi krči — celo Tu-rovko. . . .“ »Njuta, on je prispel, on je tu. . . . Ne morem ti pisati, ni časa. Ne vem, ali sem doživela kedaj v življenju tako srečen trenutek, kot je bilo srečanje z njim, trenutek, ko sem ga stisnila na svoje prsi. . . Kako je velik, kako lep Da, ne morem Ti pisati. . Tresem se pa tudi časa ni. Pohitim v kuhinjo; deja je, da ima rad gobe, pa moram pogledati, da jih stari Zahar ne posmodi. . . Dobil je pol drugi mesec dopusta. Kakšna sreča 1 Celih šest tednov bodeva skupaj. Glej, zopet sem močnejša, zdi se mi, da sem postala za deset let mlajša. . . .“ Naslednje pismo je že bilo žalostno. »Njuta, njemu je dolgčas z menoj, pozna se mu na obrazu. Midva sva različna človeka in ne razumeva drug drugega. Kaj storiti: on je mlad — jaz stara. Čez dan obiskuje sosede, kjer je mnogo deklet; tudi mene je hotel vzeti s seboj, pa vem, da bi mu bilavle v nadlego, zato sem ostala doma. Časih mi je težko . * . Tega nisem pričakovala. Čakala sem, sanjarila. . . No, pa taka je že ženska usoda. . . III. Več pisem ni bilo. Vse Življenje nje gove matere — dvajset dolgih let -je ležalo pred njim. To življenje je bilo posvečeno edinole njemu. Mladost, lepota, ljubezen — vse. je žrtvovala malemu bogu — Kolji. In kako ji je on poplačal te žrtve? Nikolaj Ivanovič je moral s studom priznati, da ni razumel in da ni dovolj cenil svoje matere. Razne kaprice, Šolski neuspehi, denarne zahteve, ki jih je časih zahteval v prav grobi obliki — to je bila nagrada za ves njen trud. Koliko lepih Svetih večerov je minulo, za katerih je njegova mati nemirno begala po hiši, da bi kar najlepše in najrazkošneje opremila božično drevesce. Drhtečih rok je zažigala sveče in zrla s olzami v očeh na Koljo, svojega edinca. Pa on ni imel zanjo niti besede hvaležnosti. Tako je pač moralo biti! Potem je zrastel. Začel je živeti samostojno življenje, njo pa je pustil v vaški samoti, v drobnih, težkih skrbeh za vsakdanje življenjske potrebe. Ona je plavala velika, polna luna in zadeta od žarnordečih solčnih žarkov s svojim nenavadnim rdečožoltim svitom še povečala čarobno večerno iluminacijo. Na jasnem nebu so se začele pojavljati zvezde in njihov živi blesk se je krasno odražal na mirni morski gladini. Pred njim, onstran luke, se je ravnokar zasvetila več milj dolga proga električne Inči, ki razsvetljuje mesto Napel, dočim se je v zraku zarisal odsev te luči, podoben ogromni glorijoli. Na zapadni strani je zablestela intenzivna luč premikajočega se žarometa na stolpu — svetilniku, ki je razsvetlila celo luko in okoli ležeče otoke. Na vzhodni strani pa je švigal iz ozkega žrela ognjenika Vezuva vsakih petnajstih minut, natančno kakor po uri, visok, rdeč plamen. Luč je sijala pri luči, vsenaokoli je valovalo morje luči, ki so razsvetljevale vse, kar je zagledalo oko, kakor da hoče kdo nalašč povečati mogočne vtise Svetega večera. Toda v Erivojevi notranjosti je gorela še silnejša luč: luč človekoljubja, luč nadzemeljske ljubezni, ki je iz njegovega srca razsvetljevala revno človeško družino v kozjem hlevu. To je bil velik dan za mladega umetnika v tujini, ki mu je sedaj postala nova domovina. -o- čakala, da pride sin — junak in z močno roko sname z njenih pleč breme drobnih skrbi ter jo obda s toplo sinovsko ljubez nijo Dvajset let je živela v tej sanji, ali sanja je ostala sanja. In tako se je bila morala obdati s tujimi otroci ter sprejeti nase še drugo breme: šolo. Nji je po trebno razvedrilo. In kedaj ji povrne njen denar? Nikolaj Ivanovič je odgrnil zastor na oknu ter naslonil razgreto čelo na mrzlo šipo. . . Svetle zvezde so migljale na temnosivem nebu in svetile nad šumnimi ulicami. ... Te zvezde svetijo tudi tam nad zasneženo pristavo, potapljajočo se v neskončne stepne daljave. Tiho mežikajo nad visokimi topoli, nad skriv nostno razpletenimi vejami z ivjem po sutih hrastov, lip in akacij, odražajočih se v mehki temi poznega večera. Na debeli plasti snega se črtajo rdečkasti odsevi razsvetljenih oken nevelike bele hiše. Preprosta svetilka stoji na mizi pogrnjeni z revnim prtom in njen rdeč senčnik riše po sobi s sencami obdani krog. Za mizo sedi močna ženska. Njen nekoč lepi obraz je ves naguban, a sive, dobrohotne oči so neskončno žalostne, Črna okrogla čepica pokriva zadnje ostanke las. Koliko žalosti in prošnje, koliko ljubezni in bolesti je v njeni svetli postavi ! . . . Tiho je v sobi. Luč prec ikono Nikolaja Čudotvorca vsplamti tuintam in zopet je vse mimo. . . Žena očividno razmišlja o težkih, mučnih stvareh. In glej, zdrknila je solza po obrazu , . . prva . .. . druga, . . Poteg nila je iz žepa pisano ruto in si na-gloma utira solze. Pa čemu jokati? Saj je njemu dobro! . . . Kaj je to? Glej, tudi njemu je kanila solza in padla na ledeno steklo. Od spodaj je prihajalo vrvenje množic, so zvonili zvonci in se razlegali glasovi izvoščkov, vpijočih nad konji in ljudmi. Tam zunaj je kipelo življenje. In iz rii-žine, od ulice so se dvigale nezveste Varjine oči. Odprla se je lepo razsvetljena gostilna s poltemnim balkonom, kjer je gorela električna žarnica, zasenčena z diskretnim senčnikom. Tu je sedela Varja. Pesnik Lebedinskij, oblečen frak, eleganten in vesel, je ravnokar čital svoje nove proizvode. On zanikuje ljubezen, zanikuje vse, kar je na zemlji svetega. Burno ploskanje sledi njegovemu čitanju. . . Tik Varje sedeči dijak se nagne k nji in ji poljubi roko, za njim pristopi črnobradi inženir ... in ona nima zanj ne besedice, ne vzdiha, ne misli . . . njega ni več v tem belem čelu, v teh svetlih žametnih očeh In zvezde zro mirno doli na bučno mesto, na spavajoče reke, na tihe vasice in na neskončne prostore step. Njim je vseeno. Nikolaj Ivanovič je urno vstal. Vzel je ovitek in položil vanj svoj denar, Skrbno je pobral materina pisma in jih položil v škatlo. Zgrabil je za pero, pa ga je nejevoljno vrgel čez mizo. Poklical je slugo in mu ukazal prinesti potni "».LIJ.J IJ!!. Slavko Osterc: Ruska moderna glasba. Znano je, da so glasbeni romantiki vseh narodov zajemali ideje v narodu samem, v njegovi poeziji. Posebno opažamo ta pojav pri Slovanih, od katerih so danes v tem oziru Rusi najbolj kon-sekventni. Moderni glasbeniki imajo pred seboj najrazličnejše smotre, večina jih naglaša vporabo novih, oziroma še ne obrabljenih sredstev — kakor disonanc, celotonskih postopov, smelih modulacij itd. Ustanovitelji ruske moderne so tako-zvani „novatorji“ — Balakierev, Cesar Cui, Musorgskij, Rimskij-Korsakov, Bo-rodin. Vsi so povdarjali nacijonalno plat. Kot njihovega glavnega predhodnika ahko smatramo Čajkovskega, ki je pisal vse panoge glasbe: sonate, kvartete, sinfonije, sinfonične pesnitve, opere, ba-ete, pesmi itd. Njegova glasba se od-ikuje po izredno nežni melodiji. — Med novatorji zavzema prvo mesto gotovo ?imskij-Korsakov. V ideji ga nadkriljuje Musorgskij —- njegova opera »Boris Godounov" — se šele danes prav upošteva, vendar Musorgskij ni bil mojster ehnike. Delo bi propadlo zavoljo in-strumentacije in mnogih manjših nedo-statkov. da ga ni novo obdelal Rimskij- kovček. '„Le urno, urno", st je misli: »morda še dospem na brzoviak". V ti minuti mu je bila nepopisno draga mali hišica, pa tisti visoki topoli in širokovej hrasti, a najbolj starka s črno čepico m glavi. . . . Iz ruščine prevel B. E □□□□aogaoaaa □ p □ccraDoncnoajf Branislav Nušič: Mol brihtni sinček (Vesela črtica.) Čudno je pri meni, da lahko it v naprej predvidim nekatere dogodke. Tako sem že peti mesec po poroki predvi-doval, da bom imel otroka. Prvi moj sir je imel modre, oči, ki so pozneje poštah rjavkaste, na to rjave in navsezadnje črne. To je bil malopriden otrok s ČU' dnimi kapricami. Tako je na primer i posebnim zadovoljstvom trgal dlako za dlako iz mojih brk, in to sem moral mirno trpeti, dasi so mi od bolečin silile solze v oči; zakaj tašča mi je po* jasnila, da mu moram dovoliti to veselje) češ, za očeta je največje zadovoljstvo^ če mu otrok potrga brke pod nosom« Še več, moja tašča mi je hotela privoščiti kar največ tega zadovoljstva in je^boi drila mladega tirana, vpijoč mu; Cup* čup, čup! Ali to so bila prva otroška leta,„ ki pripadajo bolj materi nego očetu. C& nekoliko let pa je moj sin odrasel Že toliko, da je vsa skrb za njegovo vzgojo prešla na mene, očeta. In če rečem skrb, tedaj to ni prazna beseda; bila je res prava skrb. Doklef je moj sinko junaško skakal čez ograje sem se še tolažil, videč v njem Hanibala, ki bo šel čez Alpe; dokler mi ]< skakal čez glavo, sem se tolažil, videi v njem Miloša Vojinoviča, ki bo preJ skočil tri konje in na njih tri plamen® meče; dokler je kradel sosedova jajca; sem se še vedno tolažil, da postane iz njega bodoči veliki Napoleon. Začel pa je uganjati stvari, ki za nje sploh niseffl mogel najti tolažbe, ker jim ni bilo pri*; mere ne v politični in ne v kulturni zgodovini. Moj nadebudni sin je na primer razbil sosedova okna, no hajdi, naj bi še šlo; najbrž so tudi drugi veliki ljudje razbijali sosedova okna. Toda on je vzel mojo najlepšo poletno suknjoj ji odsekal rokave in si napravil zastavo, potem pa je zbral pod to zastavo veliko vojsko in obkolil mojo hišo; ko je da znamenje za napad, je njegova dičn3 vojska zasedla trdnjavo in kakor vsak* zmagovita vojska izvršila pokolj v zavzeti trdnjavi, to se pravi, vsem mojim piščancem v kurniku je posekala glave. Seveda šem postal v skrbeh in sicef bolj kot oče nego kot lastnik pomorjenih piščancev. Svojo skrb sem zaupal tud' ženi in seveda je ona sama postala V skrbeh. Nekega večera sva izmenfla svoje nazore, kot se že spodobi za skrbne stariše. Po ženinih nazorih je otrok brihten kakor jaz. Tudi moje mišljenje je bilo, da je otrok’brihten, ampak Korsakov, ki je med imenovanimi tud' najvestnejši in najplodovitejši. Kolik3 požrtvovalnost in ljubezen do naroda., la žrtvuje tak velikan pol leta piljenj;1 ujega umotvora! Pa to ni edini slučaj-Corsakov je pilil tudi druga dela celo dopolnjevat nedovršena z lastnim1 idejami. Spisal je obsežno knjigo o in‘ strumentaciji, s katero lahko primerjaj samo Berliz-Straufiovo. Poleg tega -i^ nebroj lastnih del: opera-balet »Mlad* ’ balet »Šeherezada*, kvartete, orkestr3'1! dela vseh panog, zbore, pesmi ter še več oper. Aleksander Borodin je zna„n istotako po svoji operi .Knez' sinfonijah, sinfoničnih pesnitvah, kvarteu“ itd. — Poleg že imenovanih zavzemaJ° enakopravne mesta Glazunov, .9re^' ninov, Rebikov, Iljinskij, Stravinskij, Skr-‘abin itd. Prvo moralno kakor v mnogih slučajih tudi gmotno podporo izv«11 “usjje so dobivali ruski komponisti ponajvec v Franciji, osobito v Parizu- Tudi danes ‘e mnogo ruskih glasbenikov zaposlenih jam',’ med drugimi tudi Stravinskij. M1 Slovenci smo dosedaj imeli malo prilike> sooznavati te slovanske heroje, edifi° Čajkovskega smo sHSah večkrat v k on' certni dvorani. Gotovo se nam bo v nas* slovanski državi nudila prilika, spozn3! .vse bisere naših severnih bratov; tud* gledišča kažejo v tem oziru dobro volj0' Matibor, 24. deesmhrV 1922/ Sodila pfffriga! vfaSftSt iŠliS/ S&taai 3.1 sedaj že brez vsake dejanske potrebe! Skozi razbito okence je pogledala Irbiš nosi svoju mutnu vodu ka severu pretirava v manifestiranju svoje brih- ljubka otroška glavica: . zaustavlja se U stama Tobolsk tnosti, vsled česar bo brez koristi po- - Hotel sem zadeti mater, ker mi Ovaj grad, grad naroda, prostih ljudi, trošil svojo moč in upropastil v sebi noče dati ključa od orrnare. kaJJana> »van je kao tan;)it Po iruskom bodočega, velikega človeka. Navsezadnje - Eh, eh, eh, kako si malopriden, I običaju rastno se u sve pravce. Nista bi ne žaloval preveč, če bo izginil iz ali ne vidiš, da je gospod tukaj? domovi izgledaju da su izrasli iz zemlje njega veliki človek, kajti ni ravno treba, Otrok me je najprej veselo pogledal i sa svojim niškim krovovima i jednakoj da bi moral moj sin biti med nepotreb- na to pa je spačil obraz in me premeril arhitekturi sijaju na suncu mirno skro-nimi in za Srbijo nekoristnimi ljudmi — tako rabeljsko, ko da je moja krivda, mno kao i njihovi žitelji. U sred njih toda bil sem v strahu, že nad s tem, da da ne dobi ključev od orrnare. gordo se uzdize nekoliko r^skosmh vila; bo moj sinček morda res brihten. Kajti Naposled se je g. pedag&g glo- crkve sa svodovima. na cijim se krovo-če bo brihten, ne bo postal v Srbiji boko zamislil in mi začel dajati obširna vina uzdizu tornjevi i krstovi koji bli-niinister in drugič; utegne dobiti nag- navodila, kako naj vzgojujem svojega staju prema bledome nebu. Za vreme nenie da bo ponarejal rekvizicijske priz- sina. Opozoril me je na knjige, ki naj poplave Irbiš izlazi iz svoga korita, pla-nanice ali taksne marke. In če že tega jih preberem, zlasti mi je preporočal vi celu varos i mko ovo.ne sprecava. ne. pa bo sklepal lažnjive račune, ali svoje spise, prepričal me je, da sem jaz Sta da se radi, »oozija volja^. • . bo iztuhtal razloge, kako bi se izognil pravzaprav krivec sinčkove malopridnosti vratite se natrag“ ... Vidjem gradjam, državnemu davku; vedel bo podpisovati in mi je citiral (popravljajoč si s suh- sv^Štenstvo, činovnici, a naročito guber-svoje znance in prijatelje, sploh: delal ljastimi rokami razmršene lase) sloviti nator u gornjem delu varosi gledaju sa bo vse, kakor delajo v Srbiji brihtni motto svoje knjige: .Otroške napake so svojih višina i rasudjuju: .Kako je do- ljudje. Z ozirom na te sposobnosti bo napake njihovih štarišev*-----------------------------bro što mi nismo poplavljeni.* morda postal sreski načelnik ali občin- v tem trenutku pa se je oglasilo z ulice Na trgu, na kome je celoga novem ski predsednik ali davčni nadzornik ali otroško vpitje in skozi okno sem ugledal bra vašar, pada u oci velika, siva, ma-poštar ali navsezadnje blagajnik kakega četo kakih 50 otrok, .prihajajočih v vo- sivna, prostrana zgrada, široka, dugacka, denarnega zavoda. Meni ne ugaja no- jaški paradi. Tej četi je poveljeval ,naj- stroga i mračna. Ona stražan nad varoši, beden od teh poklicev, zato sem velik starejši* g. pedagoga; pred njim je vi- kao zlo, budno oko. Podseca na zver, nasprotnik brihtnih otrok. hrala velika, iz rdeče zavese narejena koja spava. Zidana je 1791. god. kada Ta skrb me je strašno grizla, kakor zastava (v tem trenutku je opazil g. pe- su Bastilju zauzeli. Od tada je na zda-sploh grizejo skrbi, zlasti pa človeka, dagog, da mu je na oknu izginila za- nju ostalo sve nepromenjeno. Dozidano ki ima brihtnega otroka. Ta skrb me vesa.) Vsi vojaki So nosili na_ ramenu je po nešta, krov je izmenjen i svake je napotila k temu, da sem intervjuval palice, na glavi pa trioglate čepice iz četvrt stoleča menja se tavamca. enega naših najodličnejših pedagogov, papirja. _ . ^..juli 1891. god. nad ovom zgra- flana prosvetnega sveta in vseh komisij Pedagog je pogledal na ulico — dom vila se carska zastava. U Tobolsku, za reformo šolskega zakona, avtorja najprej mirno, nato pa je nenadoma na putu za Japan i Vladivostok zadrzao mnogih učnih načrtov in častnega člana vzkipel, odprl z naglim sunkom predal se ruski prestolonasleonik Nikola, Do-Društva za vzgojo otrok ter avtorja sle- svoje pisalne mize in ko je videl, da je vezao sa u raskosnim kolima, Ijep i pun decih odličnih spisov; .Mati kot prazna, se je kakor uničen zgrabil za života. Okružen sjajnom pratnjom popeo vzgojiteljica", II. „Dom kot glavo. se gore, kroz ,, švedska vrata*i zaustavi© Vzgojitel j otrok* (I., II. in III. zve- - Ah, gospod, ah, ah, ah! se pred balkonom mracnog zdanja ukra- £ak še nedovršeno delo), .Kako se — Za Boga, kaj je vendar! sem šenim cvecem, koje je vestacki bilo popri otrocih goje državi j anskega vprašal. redjeno i osmehivalo mu se. Prestolo- Ir rep osti* (javno predavanje v Meš- — Uničen sem, popolnoma uničen — naslednik Nikola sa grckim prestolona canski kazini), .Napake s ta riše v* je začel vpiti. — Celih šest mesecev slednikom ušaoje u sjajnii salu, po (z mottom na platnicah: .Otroške na- sem pisal po dnevu in po noči četrti zdravljeni od svijm Nastala je zakuska pake so napake njihovih starišev itd.) zvezek svojega spisa „Dom kot vzgoji- i uz pucnjavuzapusaca i tresak tanjira Ravno včeraj sem se oglasil pri g. | tel j otrok* in šele pred desetimi dnevi održao je gubernator gromku zdravicu pedagogu in ga prosil odpuščanja, da sem ga dovršil. Pomislite, šele pred de- za budučeg samodržca cele Rusije. nadlegujem, dasi ga vidim, da je globoko setimi dnevi.......... Na zavrsetku ručka, prišla je mračna zatopljen v delo, na kar mi je takoj — To je zelo lepo, ampak ne razu-j figura jednog kaludjera omenil, da ravnokar pripravlja nov spis mem, čemu ste. .... o vzgoji otrok. Ponudil mi je stolec in — Ali ne vidite tistih-le čepic na komaj sem bil sedel, sem z grozo in otroških glavah; moj najstarejši je vzel živalskim vzklikom planil kvišku, tipajoč iz predala rokopis in napravil iz njega se na nespodobnem delu telesa. čepice za svojo armado! Ah, ah, ah —- je vzkliknil ubogi Ljudje, ki so zlobni kot jaz, bi v ,£• pedagog in me začel tipati — opro- takih trenutkih krohotali: tem lažje bi stite, tisočkrat oprostite. To vam je moj se smejal jaz, ki sem bil s tem inter-. ~ ... . ' Ttajstarejši. Ah, veste, fant je tako lahko- vjunom prav zadovoljen, zlasti kar se I navadno mislimo na mlade zakonce m - miseln. Glejte, zataknil je Šivanko v tiče mojega sina, ki ni sin nobenega I navajamo kot vzrok ljubavne neprilike. stolec; take komedije mi često počenja, pedagoga. Pa dasiravno se nisem smejal V resnici pa obstoja mnogo več starej- Cprostite! na glas, se vendar nisem mogel vzdr- sjh razrušenih zakonov in vzroki so ve- Torej imate večkrat priložnost žati, da mu ne bi zabrusil teh-le besed: jliko bolj vsakdanji, dasiravno istotako •gledati kako vam gostje skačejo s stol- .Zdi se mi, gospod profesor, da je vaš I tragični. Dočim mladi zakonci zmorejo ^; ’ seni odgovoril malce hudobno, I najstarejši zelo nadarjen. Če se ne motim, I toliko odločnosti, da napravijo križ čez !feer pa nisem bil gost marveč prosilec, bo postal dober in strog kritik in, kar I zakon, ki jim je postal neznosen, so sem se hitro pomiril in sedel nazaj na je glavno, nasprotnik onih teorij, iz ka- starejši zakonci v neprimerno težjem po- — Šta hoče on, — pitao je bodeči car. — To je kaludjer, Hajanadi, parne* tan čovek, Vaše Visočanstvo. Želeo bi da Vam predskaže budučnost. Buduči car malo uznemiren, osmeh* nuvši se, reče: -- Nu, hajde, prorekni. — Proči če četvrt veka i fi češ pb* nova biti u ovoj kuči, — počeo je ka« ludjer. — Sa svim raoguče. Docnije, kao car sigurno ... — Ne, ne kao car,... prekinuo g* je kaludjer čudnovatim glasom. — Kako, ne kao car? Kaludjer je prošaputao još nekoliko reči, Nikola je pobledeo. — , Ti si parne* tan čovek*, — rekao je buduči irape« rator i ne veruj uči, ustao je. Sutra da«' je otputovao. Cveče je uvelo, venci su se osušili i bili su iščiščeni i staro gu-bematorsko zdanje postalo je kao i ra-nije hladno i mračno. Prošlo je 26 godina. Pored spomenika Jermaka prolazila su kola pod stro* gom stražom. Prošla su kroz-.švedska vrata* i uputila se ka gubematorskom zdanju. Okružen sa sviju strana vojni-cima, koji su imali nataknute noževe na puškama, Nikola Romanov, sitnim, nesigurnima koracima ulazio je u salu sivoga zdanja. Ne vide se zastave. Nema ni cveča, ni sjaine svite, ni muzike, rit zdravica. Ugibale su se trule daske. Svu« da je vladala nema tišina. Komesar pri* lazi komandira straže. — .Bivšem pu-kovniku Romanovu odredjene su dve sobe na gornjem spratu. O razmeštaju njegove porodice, koja treba da bude od« vojena od njega, nema još nikakvog naredjenja od privremene vlade*. Gubernator se poklonio. —• Odredjene su sobe broj 32 i 33. Nikola je pcsmatrao oko sebe. U njemu su se budile uspomene ..» □□□oooooaxD □ p □ □ pppaaa Iz sodobnega ilvllenla. Tragedija zakona. Ce govorjmo o razrušenem zakonu, Btolec. terih si dela — čepice. ložaju. Štiridesetletna žena si ne upa za- Komai sem stavil prvo vprašanje, jel — Kaj si hočete — mi je odvrnil četi novega življenja, ki bi ji moglo nu 'iz druee sobe priletel čevelj in razbil g. pedagog — saj veste, da čevljar na- diti lepših nadej za bodočnost. Petdeset-stekleno šioo na vratih v tisoč kosov, vadno nima dobrih čevljev. letni mož gleda že trezneje na življenje — Žarko ie vzkliknil g. pedagog, Na to sem se poslovil, razmišljajoč m je navadno konzervativnejsi nego že- kai vendar 'delaš, za Boga milega ? ! med potjo, kako tolažljive so pač besede, na; čuti se bolj vezanega od konvenci- _ J enQ • čevljar navadno nima dobrih čevljev, jonelnih vezi. Oba pa imata skupno lju- w77. • T ahiidie iezero Ko sem (losPeI domov, so mi naz- bežen in skupnega sovražnika — otroke GSdounovj šSSe-' nanfi veselo vest, daje bi, m„j brihtnlj . UgJ*. <1= i= iCl • » nah smo slišali: 18^ Stenta.^ guniti y studene£. pa sp mu fi spo.|njih desetletjih je človeška družba Pazin, Svetli praznik, Mlado! ^eyefad°j drsnilo in je padel sam. Hvala Bogu, povzdignila kult otroka, da trpi nt i n maIS VSinSkera in bI da so ga rešili i če bo prihodnjič zopet pravilnih posledicah tega oboževanja. Na tete od Borodina, Čajkovskega in Be t j jtj , studenec bo vsai mesto obitelji s številnimi otroci nasto- pi da sgg jfpSEM; ° ° »te«« b?" 7,'tdVttr^ Korsakov v najidealnejšem smislu. N. Popo\. svojo skrb edinemu otroku. y prejšnjih —O— ^ U nniaanSftUli [časih, ko so bile rodbine s šektimi, sed« ■ waWlD96wMi mirni otroci pravilo, je bil posamezni ISKNCaa Preveo Du^an D. Petkovič. otrok veliko manj negovan in razvajen. Božiča se najbolj veseli deca. Po- Voz se kreče po nedoglednoj ravnici. Dokler so otroci majhni, jih stariši lahko ffejte te žareče oči, ta radostna lica! Na horizontu se vidi po koje drvo. Oko docela preskrbijo, če žive v normalnih Huzije> pravite, Mi odrasli vemo, da so se zadržava na njima očekujuči, da če razmerah. Lahko jih nasitijo, spodobno to pravljice, ki nam več ne vnemajo src. početi da se pojavljuju šume i brežuljci. oblečejo in otrok/živi med sebi enakimi Pn večini ljudi je božično razpoloženje Ali uzalud. Beskrajna dolina, ravni« ku- otroci isto življenje, kot ga žive drugi, v zvezi z dobro prebavo Tako m odru- da god pogledaš. Izgleda da nigde na Ni treba, da bi si moral kaj pritrgati, jemo odrasli, otroci pa se vesele, na zemlji nema takvog prostora. Po gde- ali se čemu odpovedati. Igra se, kadar Pa čujte: Kaj je v življenju več vredno: gde u sredini močvarnih polja pojavljuju hoče in kakor hoče, ni mu treba preki-modrovanje ali veselje? Ali res mislite J se po dve a negde po jedna koliba. Po niti igre zaradi manjših bratcev ali seda bi ne bili srečnejši, če bi manj mo- koji izrastao žbun; srebrnasti Tobolsk stric, ker jih nima; ni treba, da bi se drovali in se več veselili? Nekoč so lju- pribio se «z dram a za njim se vidi pulil z njimi za košček z maslom po-dje imeli več iluzij, pa so bili srečnejši, široka linija dalekih šuma, koje kad im mazanega fcruha. Tako raste deca malih, dasiravno so tisti časi v naših očeh se približiš, izgledaju sve gušče i bez- neštevilnih obitelji v nezavestni sebičnosti, »otroška doba človeštva". . , Kaj bi granične kao i sama stepa, pred njima. Cim bolj raste, tem večjo skrb imajo dalo človeštvo, če bi se moglo’ vrniti — Iza njih se vide krovovi kuča, brežuljak stariši, da lahko svojemu edincu nude, nazaj! Ali bi mi ne dali za en sam dan na kome se gordo nad dolinom uzvisio česar bi mu ne mogli nuditi, ako bi bila lepe mladosti vseh svojih modrovanj! toranj katedrale. Nailazi se na vile; voz obitelj večja ter da mu zasigurajo lepšo I-us. pošto predje preko mosta izpod koga! bodočnost. Otiok odrašča, vstopa v višje šole in nato v prakso, tu se pa sicča s~ tovariši, katere je usoda boljše opremila za življensko pot — bodisi iz tega ali onega vzroka. In sedaj tak mladi človek' spozna, da je pravzaprav ubog, da mtt usoda ni bila preveč naklonjena. Njego« va obleka je slabša, stanovanje revnejše, nima denarja za zabave, kakor ga imajo tovariši in tovarišice. Pri tem pa se mu zahoče biti enak drugim ali jih celo nad-kriljevati. Do tega časa ni poznjll nemogočega ; odslej mu je ta čut istoveten s kruto nepravičnostjo. Če še v svojem -mišljenju ni povzpel tako visoko, da bi iskal krivca v sodobnih družabnih razmerah, pa zavrača vso krivdo na irta-riše. Če so mogli drugi stariši omisBti otrokom vse »potrebno*, zakaj niso tudi njegovi stariši? Nezadovoljstvo odraščajočih otrok se često pojavlja v zelo kruti oblilo. Najbolj ga čuti — mati. Pred očetom imajo otroci večji rešpekt in ga navadno ne upajo napadati naravnost, ampak se skrivajo za materin hrbet, Dočim bi oče ne bil preveč dovzeten za njihovo tarnanje, jih občutljivo, sočutno materino srce razume docela. Vse (1) deklice imajo zimski plašč, lepe čeveljčke, klobuk itd., le njena hčerka nima ničesar. Vsi fantje nosijo moderno obleko z ohlapnimi rameni, raglan, gumijeve čevlje in bogve kaj še, samo njen sinko še hodi po ulicah v stari, obnošeni suknji. Drugi zahajajo k plesnim uram, U gledališče in drugam, le oni nimam denarja in ga tudi ne bodo imeli. Čem« oče tako malo zasluži? Drugi očetje si najdejo v enakih okolnostih zadostno plačanega dela, delajo tudi ob nedeljah; druge matere ne delajo niti toliko kot njihova, pa prihajajo lepo oblečene na nedeljski izprehoa, dočim njihova mati. ne more zapustiti hiše. Take m podobne očitke slišite ob vsaki priložnosti. Kaplja za kapljo pada v materino srce, ena grenkejša od druge, dokler ni srce polno. In potem se razliva dalje. Žena, ki je petnajst ali več let pogumno stopala ob moževi strani, ki si je morala neprestano pritrgovati, ne da bi si bila popolnoma v svesti svojih žrtev, začuti nenadoma vso težo preliv- 'Stran 4 'Božična priloge »Tabora 1922; ''Marifvor' 24' 3eč«mbfa 1922.' ljenega življenja in začne izgubljati veselje do nadaljnega življenja. Najprej obdolžuje moža, da je nesposoben, na-; to mu očita, da je ne ljubi več in —■ ; tragedija se je začela. Periodični spori med možem, in ženo postanejo sčasoma vsakdanji prepir. So zakonci, ki žive leta ' in leta pri skupni mizi in postelji, ne da -'bi si rekli kako ljubeznjivo besedo. Zdi se jim, da dihajo svobodno le tedaj, kadar niso skupaj. V takih obiteljih vlada tako mučno ozračje, da opazovalec sploh ne more razumeti, kako morejo živeti pod isto streho. In vendar se živi dalje, zakaj otroci so tu in otrokom je treba še nekoliko let skupne vzgoje. Otroci so pač skupna skrb, ali že davno niso več skupno veselje. Zanimivo je, da se tak zakon, ki je bil razrušen pod vplivom otrok, le v prav redkih slučajih zopet popravi in zaceli. Nastane preglobok prepad, da bi se dal zasuti. Ko so otroci že odrasli, ko zapuste dom in začno samostojno življenje, še ne . popusti napetost med njimi in stariši; sodbe in predsodki, ki sta si jih zakonca v prejšnjih letih vbila . v glavo, tudi sedaj motijo njuno raz merje. Mož je v ženinih očeh brezčuten neljubeznjiv oče in slab zakonski tova riš, žena pa je v moževih očeh prepir Ijiva in zapravljiva. Zakon, ki se je za čel z radostno, požrtvovalno ljubeznijo se konča s sebičnim, trmoglavim pomi lovarijem samega sebe, z dozdevnim sa-niožrtvovanjem in z zavestjo izgubljene ga, brezuspešno potratenega življenja. Ali so otroci odgovorni za to trage dijo? Mar nimajo pravice živeti in užr vati mladost kakor njihovi tovariši? Ali je kriva žena, da se težko živi, da ravno (njeni otroci nimajo vseh tistih radosti, ki jih je usoda naklonila drugim? In (končno,— je-li kriv mož, da ne zna 'zaslužiti nekoliko kron več, da ne zna Iživeti na račun ali na škodo drugih? Kriva je’ človeška družba, ki vslec . svojega sedanjega ustroja nujno povzroča take in podobne tragedije. V svoji neiskreni ljubezni do človeka, zlasti do otroka, si postavlja nepremišljena gesla, medtem ko s svojo sebičnostjo ruši tudi najlepše misli in tepta najsvetejša čustva. Le hrabre duše se vedo rešiti pred sodobno izprijenostjo, a ravno hrabrih in ^čistih duš nam ne vzgaja današnja doba (Po češkem spisu B.) Edison. ; Znano ime. Ko slišite gramofon, ki tako lepo posnema petje človeškega .grla, govore, godbo — se spomnite, da 'je to eden izmed številnih, izumov Ame-jtikanca T. A. Edisona. Če bi se natančneje seznanili' z njegovim življenjem, fy ne mogli razumeti, kako se je mogel ta mož z lastno močjo povspeti iz nižin življenja v v vrsto največjih umov našega časa. Čudna moč je v njem! Danes je Edison sedemdesetletni starček in vidi za sabo pet desetletij ogromnega dela za človeštvo. Ko je bilo” Edisonu 'dvanajst let, je opravljal delo, ki ga štejemo med najnižja dela: stal je na oglu neke ulice in snažih čevlje ljudem, ki so mu vrgli par soldov. Potem je napredoval : raznašal je časopise po ulicah. Stanoval je v nekem železniškem vagonu in tu je začel izdajati lastni „list\ Iz ;vagona je prestopil v železniško pisarno, 'ker je ob neki priliki popravil napako [pri brzojavnem aparatu, ki je ni mogel -popraviti nihče drugi v okolici. Od tega zbližanja z brzojavnim aparatom datira 'Edisonov izumiteljski razvoj, ki mu Še danes ni konca. Izumel je telefon in razne aparate iz področja elektrotehnike; nemogoče je našteti na tem mestu, kaj vse je ustvaril njegov genijalni um v dolgih desetletjih neprestanega dela. Iz revnega snažilca čevljev je postal eden najbogatejših mož Amerike in eden prvih duhov sodobnega sveta. Nedavno je Edison podal v nekem 'pariškem listu zanimive izjave o bodočnosti izumiteljstva ter o napredku teh-roke sploh. _ Ne bo preteklo mnogo časa —, je dejal • pa bo ljudski um vpregel v svoj jarem plimo in oseko, gibanje zemlje in solnčno moč. Ko bomo lahko izkoristili v svoje svrhe gibanje zemlje okoli solnca, nam ne bodo treba motorjev, umetne svetlobe, premoga za kurjavo: vse to bo dajala zemlja sama. Ta ogromna neizkoriščena moč bo naj- lepše rešila„ spor med delavcem in kapitalistom. . Človek bo rešen drobnega in težkega dela, ki bo postalo vsled neomejene in cene zemeljske moči nepotrebno, vendar pa si bo poiskal drugo polje za svoje ustvaranje. Zakaj človek ne more živeti brez dela; človek ljubi borbo in delo, zato si ne smemo predstavljati bodočih tisočletij kot dobe samega rajanja in brezdelja. — Ti miroljubni in delavni človeški možgani bodo edini onemogočili bodoče vojne. Prišel bo dan, ko bo znanost izumela tako strašen in močan stroj, da si nihče ne bo upal napovedati vojne. Zakaj bodoča vojna bi morala uničiti belo civilizacijo do njenih korenin. Vojnam pa se ne bomo mogli izogniti drugače kot da izumema tako iznajdbo ,da bomo lahko prepričali človeštvo o ne-mogočnosti nove vojne. Minula vojna je bila vojna kemije, pa bomo tudi bodoče vojne onemogočili s pomočjo kemije. Strupeni plini in aeroplani so odločni vzdrževatelji svetovnega miru. Profesor Rutheford ima že danes pripravljeno novo zmes »atonsko energijo*, katere je treba samo pol vinske čaše, pa vsa angleška mornarica sfrči v zrak. Ta energija bi se lahko projicirala in vrgla iz New-Yorka v London ter bi v par urah pomorila vsa živa bitja v tem ogromnem mestu. — Dosedanje vojne ladije so odi- grale svojo vlogo, pa je docela brez pomembno graditi nove dreadnougte. V bodočnosti se bosta mogla držati edinole podmorski čoln in aeroplan Toda ni daleč doba, ko bo človeštvo v stanu izslediti vsako podmornico poc vodo, kakor da plava na morski gladini S strupnenimi slini bi mogli že danes uničiti celo človeško civilizacijo. In to je tisto, kar bo onemogočilo bodoče vojne. Edison sestavlja aparat, s katerim se bo moglo na znanstveni način rešiti vprašanje človeškega posmrtnega življe nja. Kakor megafon mnogokratno oja čuje človeški glas, tako bo njegov stro_ zabeležil vsako najmanjše, človeškemu sluhu neznano gibanje in drhtenje. Na ta način bo mogoče kontrolirati vse pro cese okoli nas, zlasti pa bo omogočeno ekzaktno raziskovanje tzv. okultnih po javov, ki jih pripisujejo delovanju duhov t. j. umrlih ljudi. Edison domneva, da naša osebnos: Živi tudi po smrti, vendar se bo dala neumrljivost dokazati ali zanikati šele potem, ko bo uveljavljen izum, na ka terem dela sivolasi izumitelj v onem razdobju življenja, ko tudi njemu priha jajo misli o svetu onstran groba. Večer svojega življenja hoče veliki ameriški genij zaključiti z aparatom, ki naj nam omogoči vpogled v najtanjše skrivnosti materije. lXOJDDOaiXinn □ a □□□□OnamnnaianDDDCDDaCClDn □ □ annmnnnrrinn LJud!f@ netei in sedal. © starih* dobrih’ Platnene srajce, steklene posode in ’ P000000 le b"0 Prec* štirimi stoletji lu-jksus; uporabljali so posode iz rogovine V starih časih ni bilo velikih razlik in lesa. Srednjeveški gradovi so imeli med visokimi in nizkimi sloji. Bogatstvo (v nekaterih deželah vsaj) manj udobno ni delalo tako globokih prepadov med. pohištvo kot ga ima danes vsak preprosti posameznimi ljudmi kot jih dela danes. kmet. Grajske hčeri, so sedele za kolo-Ljudje so živeli preprostejše in niso jvratom in predle. V sobi so gorele bo-imeli do življenja posebno visokih zahtev.; rove plamenice, na oknih ni bilo stekla; Seveda so bili že v starem veku boga-.steklo je veljalo kot luksus. taši z rafiniranejšimi potrebami in kralji j To so bili patrijarhalno preprosti časi. silno preprostih običajev. Kralj Salamon Kdo bi danes hotel živeti brez izvestnih je bil umetnik-bohem, drugi izraelski stvari, ki so sedaj slehmemu siromaku kralji so imeli daleko skromnejše živ- sainoobsebi' umevne, pred štirimi sto-ljenske zahteve. Homer nam opisuje prin- i letji pa so bile luksus celo na kraljevih cezinje, ki so nosile vodo, prale in tkale, \ dvorih ? kraljevi sinovi so pasli črede, Ahilej je S HD— « mnoso Mo. ljank so stali kolovrati. Karlu Velikemu! . V*1? *°P*ei^a. je klima, tem m»n so šivale obleko lastne hčerke; neka! *iu3je jedo. To je znano pravilo. Hlad-vojvodkinja iz štirinajstega stoletja je I neiši zrak prinaša težje, napornejše delo, zapisala v svojem dnevniku, da je vstala; za*° imajo ljudje tudi večje jedilne po-že ob štirih zjutraj in pomagala dekli trebe. Južno-evropskT prebivalec je za pomolzti krave. Karel Veliki, ki je po- polovico manj kot Švicar, Nemec, An-lovici sveta dajal postave, je imel toliko glež. Orientalci jedo še manj. Splošno gospodarskega smisla, da se je skrbel ie znano, koliko in kako težko hrano celo za kurja jajca od.svojega posestva; snedo na pr. Rusi. Filip Ponosni se je z rektorjem stras-l. **z literature je znan tip velikega bourskega vseučilišča prepiral zaradi pre- jedca: Sancho Panza iz Cervantesovega visoke šolnine, ki jo je moral plačati romana »Don Quijote*, ki je znan tudi za sina. Luter je dejal: „Ne rabim no- marsikateremu našemu čitatelju. Njegov vih hlač, ker sem stare že štirikrat za krpal in jih bom še krpal.* Kristijan IV. je pisal vzgojitelju svojih kraljevih sinov, gospodar don Quijote je tip idealista, ki mu je ideja več nego dobra pečenka. Zato pa mu je Saneh Panza tem večji da naj spravi sinove v mesto, vendar pa j kontrast: nikdar ni bil dovolj sit, dasi-mora paziti, da bodo imeli zakrpane I ravno je pobasal v svoj trebuh za na-nogavice. jvaden tek naravnost ogromne množine. Ana Boleyu, priležnica kralja Henri-1J *ffi,vini f f-ani P0*5™1!1 ka III. je pisala svoji prijateljici, da je Poldlv!i» 5aitir_skl narodl sevemej-na deželi zajtrkovala funt slanine in vrček piva, na dvoru pa ne sme več kot sol funta in pol vrčka; redkokdaj gre v oosteljo pred deseto uro in redkokdaj vstane pred šesto; dobila je tri srajce in par čevljev, kar stane približno tri šilinge. — Soproga francoskega kralja