ster." 8. V 'Soxem Mestu 15. aprOa 1893. IX. letnik. (zhajAjo 1. in 15, Tsacega mescLa. Cena iim ja za ielo I gld., za pol leta 50 kr, — Naročnino sprejema 1. Krajec v Novem Mestu, dopise pa uredništvo. Kdor želi kako oznanilo t „Dolenjske Novice" na-tianiti dati, plaĚa za dvostopno petit-vrsto 8 kr. zi enkrat, đvaVrit 12 kr., trikrat 1& kr. Gospodarske stvari. Izabela. Ko je Krištof Kolumb pred 400 leti Ame-ri o odkril, nasel je tam vže vinsko trto. Tam tčna amerièka vinska trta ee je pa razločevala ■v marsiiem od evropejskili trt, kakorěne je bil Kirlumb vajen videti na Itftljanskem ali pa Španskem. Za to je pripeljal, ko se je zopet v Evropo vrnil, med drujçimi ameriškimi rastlinami itd. tudi nekoliko ameriških trt 8 seboj na Špansko. Po tadajsni ipanaki kraljici Izabeli, katera je Kolumbu pripomoči?, da je dobil ladje, s katerimi ee je napotil iskat Ameriko. imenovati so novo ameriško grozdje v obÈe habela. Pod tem imenom, pa tudi še pod drugimi, kakor; labruska, katanija, kadavba, se je razširila ta trta po celi Evropi. Rszàirila se je tudi po slovenskih vinorodnih krajih in tukaj âe pod drug-imi imeni kakor: dišeČka, smrdeèka, amerikanka itd. Razširila se je ta trta tudi po Dolenjskem, in sicer T posebno veliki meri v vinogradih pri Mirni peří, osobito v tako zvanem Golobinjeka. Dolgo dolgo časa, reči smemo, da skoraj skozi 350 let, sadila se je ta trta zelo povsod le v prav majhni meri. To bolj zaradi njene nenavadnosti, kakor pa iz kakega druzega nagiba, osobito ne iz gospodarskega. Še le ko se je zapazila v južnih vinorodnih deželah, kakor na Italijanskem, GoriSkem, južnem T rolskem itd. da ta trta trtnim boleznim kakor: grozdni plesiiobi (oidium Fucheri) in p:« stru)) ni rosi (pero. ospera iuticola) veliko bo j kljubnj'i, kakor pa vsaka druga domařa trta ; eo se lotili vinogradniki pomiiozevati jo v veliki meri, iz gos^iodarskega nagiba. Na Dolenjskem je pa postalo hrepenenje po tej trti Se le v zadnjih treh letih prav živahno; pravi lov na njo je nastal, in to vsled trtne uái. Vinogradniki Sent-jeriiejske, Kostanjeviàke okolice, sploh naši Podgorci, katerem je trtna uà združena s peronospero vinograde vže večinoma uničila, iščejo jo vže kar strastno, in plačujejo kaj drago. Cele vozove ključev se je speljalo vže iz Golobinka skozi Slovo kralja francoskega Ludovika XVI. od svoie družine. (Po Vaterland-u Flijaron.) Pred sto leti je razsajala na Francoskem grozna prekucija. Bogu in veri odtujeni učenjaki, l)re/.ver8ki modroslovci so začeli slepiti ubogo proflto ljudstvo. Razlagali so poljudno svoje nazore in razširjali krive nauke po leposlovnih knjigah in znanstvenih listih. In to je tako daleč seglo Francozom v srca, da so se jele Siriti očitne nesramnosti, katere so imele svoj konec v potokih krvi Po glavnem mestu Parizu so razsajali krvi-ï«ljni brezhlaéniki. Napoyedali so boj Bogu in kršanstvu in slediuiČ umorili — svojega kralja, Ne bom popisoval kako je blagi Ludovik XVI. iskal pomoči pri skupščini in koliko je moral prestati od surovega ljudstva, ki je svojega dobrega vtadiija samo zasramoralo. Hrepenelo je po lio-dovladi, vničiti kim^jevo mo6 in dobiti gospodstvo v svoje roke, V ta namen so vse nezgode in nesreče državine zvrgli na kralja, češ, da je samo on vsega tega kriv. Sklicali so zborovanje, kjer naj bi se odločilo, kako naj bode kralj kaznovan. Nekateri so glasovali, da naj se umori, drugi, da naj se dene v ječo za vie življenje, koiečiio se je pa sklenila — smrt. — Ganljivo je, kako se je poslavljal blagi vladar od kraljice Maiije Antonije, od svoje sestre kraljičine Elizabete in od svoje hčerke in sinka. Sledeče vrstice naj podajo ta prizor tudi našim bralcem, da spoznajo vsaj nekoliko blago src« nesrečnega kralja, kateri je moral svoje íivljeiye darovati zaradi zaslepljenosti ljudstva. Dolgo je bil že zaprt Ludovik {n nesrečna družin» je zvedela se le 20. Januarya, toraj komaj dan poprej, da bo umoijeo, ko so vže raznaialoi časopisov upili po ulicah in naznaigali to novico. Dovoljeno jim je bilo, da so se poslovili od qjega. Njegov spovednik, duhovnik Edgeworth (Eážvard) j« bil T Robi. Poprosi gm vladar n^ nekoliko odide, ker bi njegova navxo&KMt preveč vialostila doaW Novomeslo-Kanđijo proti Št. Jerneju. Ob tržnih kolovozu v dva dela. Ob tem kolovozu je 'bilo diiéh se vidi y Norem Mestu prav živahna baraii- zasajenih na desni in levi strani vei sto raznih tíja, dasi v veliko manjSi meri z bilfaiui, to je evropskih trt. Vsaka trta je bila àruge sorte, vse ukoreničenimi trtami. In po kakih nezaslišanih skupaj, speljane so pa bile po žici (dratu) v po- ceiiah jih ne prodajajo oziroma kupujejo? — dobi lope (brajde) lepo kviSko. Na jediiem koncu Vsak kljuè stane krajcar do dva krajcarja, v.^aka kolovoza so bile zasajene v podobi veltueg-a kro^a bilfa pa 5, 10, da še crlo do 15 kr! la iaknj same izabele, in sicer tako, da jih je rastlo ob 7" 'iTÍ ' L., .-..I- ()0 tej trti? visokem stebru središča kakili O, ob obvodu kroga Kakor vže rečeno, trtna u§ jim je uničila vino- pa i0i)et ob nižjih stebrih k;ikih ííC). h jiDj^h çrade, zdaj pa slisijo, da se more ameriška trta obvodnih stebrov so bile napete posame/.ne žice saditi, ker te trtna uŠ ne nniSi. No Í7,abfla je pa v podobi okrogle strehe na srednjega visokt g'a, aiiiëriàkà íiiít, íorej po nji. Kolikokrat nižino vže i:i po vseh so bile napeljane kviŠko trte izabtííe, v „Dolenjskih Novicah" pisali, da izabelo trtna kaierim so prav dobro p^nojili, da bi bujurjc LŠ ravno tako unièi, kakor nalo domačo, le ne- rasle. Kar krasota je bila gledati to iz samih koliko pozneje. Ako na primer kedo domaie trte izabel narejeno lopo, pod katero se je lahko z in izabele h krati v nov vinograd zasudi pa uš vf^akim vozom obrnilo. — Osobito ie na jesen» zaide vanj, domače mu bode uničila trte, recimo ko je na njej toliko grozdja viselo, da ga je žica v treh letih, izabelo pa v petih, to pa Čisto go- komaj zdrževala. Leta 1870 se je prikazala v tovo. V kiijižici, katero je spisal volja R Dolenc poskuševalnem vinogradu trtna ul. V dobrih treh na Grmu pod naslovom; ,,Kako i ove ameriške letih ni bilo ne v vinogradu nad kolovozom, ne vinograde zasajati, da jih trtna uš u ičili ne v vinogradu pod kolovozom, ne na brajdi ob more" in katero je veleslavni deželni od iorvveŽ kolovozu samem ve6 zdrave trte najti, le izabele ti-wÈ iztisih brezplačno po Dolenjski m nízíinl, okrogle lope na koncu so se še branile. V petem je receuo tudi jasno, da izabela trtni asi ne kljn- letu po iiastanju trtne u&i ugasnile so pa tudi bilje. Pa vse žasionj, v.se nič ne pomaga, ljudje vse izabele. Pa kaj je treba v tako oddaljeni jo le strastno iščejo, pretirano drago plačujejo, Kloslenieubnrg segati po dokazih, da izabela ter sade. Ali ljudji; božj^, čimu pa to, čemu si utni u5i ne kljubuje, vsaj jih imamo vender prav delate nehasljivih strožkov? — Dajte si veiubir blizo^ doma. Gospod baron Gager» v Mokricah dopovedati, da je izabela jedna tistih ameriških pri Čatežu je imel skorej tikoma gradu lep velik trt, katero trtna uš ravno tako uniči, kakor vsako vinograd Kajec imenovan. V tem vinogradu je našo domačo. To je biio vže dokazano čestokiat bila zasajena ob kolovozu dolga lopa samih na dostih krajih, t ajboljse pa ře v K'osterneu- izabel. Rajťc je uničila trtna uá, pa tudi o burgu. Poslušajte! Nekdajsiii tamošni poskuse- izabelni lopi ob kolovozu ni pustila ne duha ne valni vinograd jo bil razdeljen po kaj dolgem sluha. ženske. Slaba svetilka vii.-eča ob stropu razsvet- gami svojega očeta. „Kako je bil spremenjen", ljuje sobo. Na mizi stoji steklenica vode in kupica, pravila je pozneje njegova hčerka. „Jokal je rudi „Prinesite nekoliko čiste vode," poprosi vladar žalosti nad nami ÍQ ne iz strahu pred smrtjo, strežaja, „kajti, če bi kraljica to sparjeno vodo Pravil je mojej materi smrtno obsodbo in opruvi- pila, bilo bi jej gotovo slabo!" Popolno je ohranil čeval je brezboŽnike, kateri so ga dali umorili, ,. samozavest, dasiravuo je moral vtlk) trpeti v Bratu je dajal lepe nauke in še posebno jiripo- tem trenotku..........roČal, da naj tudi on odpusti morilcem. Na to jij O polu i), se odpro vrata, v s »bo stopi kra- naju blagoslovil. In da bi svojemu sinu še gloliokejie Ijica vodfč malega sinka za roko, njej ste sledili vtisnil to v srce, posadil ga je na svoje koK^no hčerka, kraljičina Marija Terezija iu kraljeva in mu dejal: „Ljubi moj sinko! Slišal si, kar sestra Elizabeta. Vsi so objeli drug druzega. sem ti ravno rekel. Toda pomisli, da je prisega Po! ure ni nihče mogel dati glasu od sebe — áe uekej svetejSega kot gole besede, zatorej pri- prevelika žalost zapirala jim je sapo in to peče, saj : sezi h povzdignjeno roko, da bodeš izpolnil zadnjo VI- I I voljo svojega očeta in se nikoli ne maščeval nad Ni liHjĚega fjoTja im sveti y -i • ■ u n i. - "»«fvtitii "ciu Kot BO «ftihiSeub solzĚ, sovraí.ulki ! " — lírateci uboga in solze ga po'ijo ř^kS ^^^ ubogljivost malega mojega bratca je nas ganila, da smo začeli vnovič jokati. — Kako lep Naposled vlile so se jim solze po obrazu izgled, da tudi mi odpustimo svojim razžalnikom ! in tako strasno eo jeli jokali, da se je slišalo Ob 'AH. je kralj vstal, vsi drugi so Šli skozi debelo zidovje njihovo zdibovaiije. Zdaj jim za njim. Kraljica ga je prijela za roko, objela j« bilo nekoliko lažje. Menili so se dobro uro. ga in komaj je mogla še govoriti, drŽeč z drugo Vseli so se vsi, le mali kraljević ie stal med no- roko malega kraljeviča, katerega je pritiskala na Torej dolenjski vinogradniki, opustite venđ« brezkoristno zasajanje te trte, in seïite po dražih emeriâkih, katere istinito trtni uŠi kljubujejo. Sezite ako noíete ameriške trte, ře le z domaJinai sortami cepiti, po takozvani jpr'kraaderi. Ako ho-řete pa ameriške trte z domaťSimi cepiti, pa po lipariji, solonis, rupestris. Kako se ljudstvo oetrupljuje? Državni zbor se je posvetoval pred kratkim o postavi zoper ponarejanje živil. Kako potrebna je taka postava, kako silno potreba, da bi se ostro izvrševala, kažejo naj ti-le resnični podatki. Ni še dol^o tega, ko se je zbralo na Dunaju 1118 avstrijskih lekarnarjev (apotekarjev) iz raz-liinih dežel. Govorili so med drugim tudi o tem, kako se ponarejajo živila. Strašno je èuti, kar 60 O tem povedali možje, ki svojo reČ gotovo dobro umejo. Liberalna prostost v obrti in trgovini je prišla vže tako daleč, da ne ponareja in ne pači le blaga sploh, ampak da moramo navadna živila sploh drago plačevati, a dobivamo mesto poštenega blaga prav pogosto ponarejeno, zdravju akodljivo — strupeno. Pray dobro je obical neki poslanec vže pred leti ponarejanje živil s temi-le besedami : štiri muhe prijateljice so zletele skupaj na ostanke kosila. Prva je jela od ostankov nudeljnov in poginila je radi pikrinske kisline, s katero je prodajalec nudelfne rumeno pobarval, druga se je vsela na sladkor in je poginila, ker je trgovec primešal sladkorju sprijene moke, katero je bil npopravil" s kuprenini vitrijolom; tretja se je svoje srce. iMali aini^o je dr/,al z de^iio roko kraljevo in z levo kraljičiiio roko, vedtio ju pohjbljajoč in roseč s solzami. Sestra Eliznbpta. se je oklenila kraljevega teleíía, iičerka kraljičina Terezija pa je držala malega bratca za roko in pořzUgo-vala svoje roseče oči proti nebesoirt. Kralj je velikodušno prenašal vse to. Poprosil jih je, naj odidejo, reko6; „Saj se vidimo zopet jutri ob 6. uri.« _ ^Obljubiž!" zaklicala je kraljica Marija Antonija in vsi so z jednim glasom spremljali to vprašanje. „Zakaj ne ob 7. uriP" pristavi krajica. „Torej ob 7. uri" pravi kralj, nZ Bogom". Dejal je pa te besede tako milo, da se je vsem žalost se poviěala. Poljubil je že enkrat vse in dejal „z Bogom," odhajajoč v drugo sobo. — „Oh, kako me je vse to ganJo!" dejal je spovedniku Edgeworthu. „In pri tem morajo moji ljudje toliko pretrpeti zaradi ljubezni do mene! — Hodi vse pozabljeno!" Jokaje je zapustila kraljeva družina ječo. Kraljica je komaj šla in ko pridejo v sobo, zakliče evojemu einu: „Oh obljabi že meni, dragi moj, btUft v Miptoi to jB poginila radi muâjeg» áííupa, pivovM nftmrefl je tti dal pivu meato hmelj* Vode, v kteri je vr®l kvasia-tles. Iz obuphosti, ker 80 jej poginile tri prijateljice, se je vrgla Četrta muha na ostrup^jen papir za muhe (Fliegenpapier) ter srkala kar je mogla — »li ni poginila, ker tudi ta papir je bil pokvaiien. Apotekaiji na Dunaju so preiskali 1.' 1891 in 1892 532 živil ; med njirai je bilo ponarejenih 200. Sirovo maslo (puter) in maslo, ki s^ je prodajalo za pravo, je bilo med 72 slui^i pona^ rejeno 23krat z margarinom, svinjska maščoba pa s kuhanim krompirjem in natronairim lugom. Kakao je trikrat imelo mnogo pepela v sebi. Pri klobasah so našli šestkrat škroba (átirko) in sicer enkrat 12 odstotkov. Različne dikve so bile med 29timi 22krat pokvarjene; v papriki je bil neki kamen, v popru in cimetu moka z krušnimi drobtinami, rež, proso pa tudi mineralske tvarine. Prav potrebna je postava, da se naj diSave nikdur ne prodajajo razdrobljene. V medu so dobili surov sladkor in ilovico. Kava je bila dvakrat umetno barvana; zmleia pa je imela v dveh slučajih strupene tvarine v sebi. Moko so poskušali 48krat in jo naňli ponarejeno 2fîkrat! Krub 19krat — pa je bil pokvarjen Tkrat — in sicer dostikrat s strupenimi dodatki. Tudi n leko je bilo dostikrat ponarejeno. Med 34 vini jih je bilo 29 ponarejenih; med 22 vrstami žganja pet. Tako in se huje se godi. Da dosti dalefi je privrela libsraliia, neverska svojat, ki hlepi le po denarju in ne pozna ne vesti ne vere. Povemo le še, da so v Trstu spustili pred nedavnim 500 hektolitrov vina v morje, ker so oboleli vsi, ki da se ne boš nikoli zmaščeval nad krvoloČniki!" Žalostna ga je poljubila in slekla, sama pa se kar oblečena vlegla k počitku, kjer je celo no5 zdi ho vala. Zjutraj zgodaj je bila visoka gospa že na nogah, pričakujoč, da^jo pridejo kmalu poklicat k zadnjemu slovesu. Čakala je in čakala, upala, da pride zdaj pa zdaj kdo po njo — toda nesreŽ-nica je zastonj sluSala na korake, nihče ni prišel. Kralj se je vlegel ob polu 1. k počitku in takoj sladko zaspal. Ob petih je vstal, se oblekel, bil kleče pri sv. maši in prejel iz rok svojega spovednika sv. obhajilo. Ko je opravil, izročil je strežaju se nekatere spominke za sina, za ženo in za druge in pristavil : „Recite tudi moji sestri, kraljici in mojima otrokoma, da sem jim sicer obljubil se danes še enkrat od njih posloviti, toda prihranil sem jim nekoliko žalosti, katero bi bili občutili pri ločitvi. — Težko mi je ločiti se od njih, nt di M jih a« enkrai poljubil," — Debele kaplje jû íí ilu >tiiiiit po licu. „Izročite jim vi moj zadnji r^ïzaifcvï — BO ga pili. Da, ostre postave zoper ponarejanje âiyil nam je treba. Dajte nam jo kmalol Kaj je noTega po avstrijskem cesarstvu ? Naái bratje na KoroŠken so Teličastno obhajali 50 eť. uueta tur s itiiu puKit/.aii, đa jim je vera katoliška draga svetinja. Sploh moramo reči, da vrlo katolléko slovensko gospodarsko društvo na Koroškem dela neumorno za vzbudo in prospeh tamoànjib naŽiii rojakov. Naá rojak gospod Stupar pa poduřuje koroške kmete v milej maternej besedi na shodih, kako naj skrbé za bolje blagostanje, umneje obdelovanje zemlje. Le vrlo naprej, tudi na Koroskenj more slednjič posijati zlato solnue. Državni zbor je sprejel postavo zoper ponarejanje živil (jedi in pijače.) Nadejamo se, da nam ta poslava prinese obilo koristi — zlasti èe vinorejcem. V Trstu bodo imeli volitve za mestni in deželni zbor. Slovenci pridno delajo, da spravijo kaj svojih Ijndi v 7,bor. Treba je; lahoni so vže tako predrzni, da preaega vsako mejo: Italija jim je draga, a naáe Avstrije ne marajo. Štajarski deîSelni zbor je zaiel svoja posvetovanja 6, aprila. Kranjski in Goriški se pričneta 20. apriJa — Korošci pa menda letos ne bodo zborovali Na Češkem vedno vre. Mlado in Staročebi BO si V lasi'h. Mladim je vsako sredstvo dobro, samo da bi zniHgati pri volitvah, zlasti áe v Bilo j(J okrog devete ure, ko pride poveljnik Santerre z oboroženimi stražarji v jeČo „Samo še trenotek 1 prosi kralj, poklekne, se priporoči Bogu in prejme od duhovnika Edgeworlba blagoslov. Na to vstane, poda poleg sebe stoječemu uradniku oporoko (test:iment), da bi jo izročil ženi. Toda ta se nad njim surovo zadere : Nisem priěel po Vaáo oporoko, tem veČ po Vas, da Vaa popeljem na moriščel Tu pristopi drugi in vzame oporoko. Na to vzame kralj klobuk in reče; „Zdaj pa pojdimo!" Še enkrat se je ozrl na okna. Za katerimi so tičali Žena, sestra in otroci, jokajoč za njim in k Uogu moleč za morilce. — Pred Templem* je stala kočija, v katero se je vsedel kralj in spovednik z stražarji. Povsodi je bilo polno vojakov, ker so se bali, da ne bi prišel kdo in skušal kralja oprostiti. Ob desetih so se pripeljali na morišče, Ig'er je stal velik oder in na tem giljotina*. Med potjo glaviiejn mestu Pragi, kjer imajo doslej večino Staročehi. — Govori se, da odstopi Čoěki namestnik grot Thiin. Spri se je jako s pra-kim nitistnim zaslopom. Nasi Ogri so vedno bolj ošabni. Ni jim dosti, da tlačijo Slovake in Kumune, da pritiskajo Hrvate — sedaj se vzdigajo vže zoper skupno vojsko, zabtevaje svojo posebno madjarsko. „N;ipuh hodi pred padcem", uČi sv. pismo in spriČujc skuMnja. Kaj je novega po ilroïem svetu? Na Srbskem je dobila radikalna stranka pri volitvah toliko glasov, da vladi prijazna liberalna ni imela veČine. Vlada si je pomagala s tem, da je razveljavila nekaj radikalnih volitev pa kar namesto njih poklicala liberalce, ki so dobili manjšino. Bode-li donaŠalo tako ravnanje dober sad, je pač drugo vprašanje. Bolgarski ktiez Ferdinand Koburški je odpo* toval z materjo na italijansko po svojo nevesto. Mudil se je nekaj dni na Dunaju, kamor ga je spremila tudi veČina njegovih ministrov. Sprejeli 80 ga na Dunaju jako prijazno, kar pa Rusiji nič kaj ne ugaja. Na Francoskem je ministerstvo odstopilo. Imeli bodo Francozi kmalu nove volitve. Stari vrli minister angležkl Gladstone si jako trudi, da bi priboril zatiranim Ircem pravico do posestva zemlje, ali kaj težavno stanje ima. Bogataši áčujejo ljudstvo zoper Gladstoua. Gladstone trdi, da je sramotno za Angleže, da z Irci (ako ravnajo. Upati je, da mož zmaga. • Tetni)Le je bil sa^ootw vit^sov tempterjiv; ç.«-. t^a prekncije pa »d ga sprememli v ječo. Oiljiiiiun. morilui stro^, a katerimi bo ođBete^v4^i glavft vBtiiu, lu 1ÍU luiii k «miti obsojeni s» frwcoslce prekuc^je. je kralj pobožno molil ; mirno je stopil na nioriš('-e, svest si svoje nedolžnosti. Uabeljni so ga obsto-pili, da bi ga slekli, toda on se je kar sam slekel Pristopili so zopet k njemu, da bi mu zvezali roke, a kralj se je branil in nejevoljen rekel: „Storite, kar hočete, le zvezati se ne dam!" Na to pristopi k njemu spovednik in ga prigovarja, naj uboga, ker bo tako se bolj podoben Izveličarju, katerega so tudi zvezali. Zvezati stopi na oder in z močnim glasom vsklikne: „Stojte bobnarji!" Osupnjeni vojaki umolknejo in kralj nadaljuje: „Francozje! Umrl bom nedolžen, ako-ravno ste me obdolžili hudih krivic. Odpuščam vsem, kateri so krivi mojega umora, a prosil bom Boga, da ne bi Francija nikdar trpela zaradi krvi, katero boste prelili. Ti pa nesrečni narod ... t Zadnjih besedi ni mogel več izreči; kajti poveljnik Santerre pridirja ia se zadere nad bobnarji, da naj bobnajo. Kabeljni zgrabijo kralja, ki položi svojo glavo pod giljotino, ijuhovnili mu da še enkrat blagoslov» sekira loputniča pade in — surova, krvoločoa druhal razsája vfisltiùoô okrog kraljeve glav«- JJËl JOLE^HE NOVI^ 63. Hirao. Nemiki oeaar pojde kmalu v Rim, kjer bode ployai iUlyaufllri kralj Humbert srebrno poroko. Obiskal bode pri tej priliki tudi sv. Očet^. Brazilija je pred leti fogath cfi^'yjsi iz dežele; ali odslej ga ni veô míří Seđ(u zopet punt raïsaja v deželi. íristao slovensko, caj tacih pač {la O^ovori iu piše lOvne, celo zoper v v- ^............. očetje. ttish o(\ tujcev; več ne locyo, kaj je Jaed vami, dragi kmetje, pač še ni mnogo med tistimi, ki so se veé uči tudi pri nas veliko zoper škofa, dii....... svetega očeta papeža so se čule ostudne besede. Ali Oûmo molčali? Ne smemo! Iftt ^IPy®"^*^' katoliški shod meseca avgusta lanskega «la v Ljubljani j» imel nalogo najti pomočke, da se « luja kuga ne razàiri tudi med dobro naše ijudatvo. je svojo reč izvrstno; bolje kakor smo pričako-* "i* sklepi tega veličastnega "uoaa tudi vresniaijo, vpeljejo v življenje. To pa gi e 8 trudom, t trdim delom. aVn 1 ^^ Dolenjci to zgodilo, je S^ical 4, aprila g. dr. Marinko zaupne može ód tiiec m bhzo v posvetovanje v Novo Mesto. Prišlo toirt " raeličiiili stanov v hišo ka- isfce družbe rokodekkih pomočnikov. Posvetovanje da i- živahno. Videlo se je vsem piičujočim, ,, ^^ ^^ J®' naj se prebi'ali oli,-^ katoliškega shodA, ali ker bi bilo to pre-^ Slino, je prebral in i-azloiil g. predsednik samo sk epe ^ Kiuetijskem vprašanju iu narodijej organizaciji. Pri-vt>vi°r kmetovalci ao jih pozdravljali z največim katS'iàki "îi ^^ ^^^^ slovenski na i seje potem 10 gospodov iz bližine, štirje 8t..t ^ odaljenih krajev v pododbor, ki ima dalje vis . . ' ^^ sa želje katoliškega shoda bolj in bolj iz-zlasti pa, da se iiale ljudstvo poduči in pri-Kl ' ^^ ^^^^ Qàhèm katoiiáko in PiSe se nam; Iz Novega Mesta. - Nekdaj so nm očetje branili vero in dom z uiečem in puško v roki zoper krvoločnega Turka; niso se tresli tudi življeiye dati, da rešijo najdražje svetinje. Dandanes se nam več ni bati Tui-čina; onemogel je vesel, da ga drugi pusté pri miru; toda vero in dom nam je tudi sedaj braniti zoper sovražnike, ki so nam morda bolj nevarni kakor nekdanji krvoloki v širokih hlačah. Naš mili jezik, naše lepe domače šege, naše slovenstvo pobijajo naši sosedje; braniti se jim moramo; skrbeti nam je, da ostane v čislih mili naš jezik. Toda več kňkor j^k, V0C kakor narodnost nam je in nam mora biti Vera. Jezik slovenski govorimo par let, dokle]' nam tdo ne zibne v prah; ali vera uaša - ta nas ptilja ge v veèuo domovino, vera naša se bode Siiremenila T presrečno gledanje, vživanje v nebesih, kjer bomo t vsemi narodi enako govorili le eden jezik — jezik ▼ecne ljubezni. Pazili nam je torej pred vsem, da ohranimo sebi in potomcem versko katoliško prepričanje. To je še tem važmae, ker nam ne manjka sovražnikov, in sicer sovražnikov, ki se imenujejo Slovence. Mnogi med ^imi sanu ne vedó, kaj delajo, ali istiua je, da po-oyajo z besedo m pismom vero, za katero so svojo ^cno kn prelivali naši očetje. Navzeli so se čudnih Med posvetovanjem je priša^ g. poslanec 1'íV.iťer iz Krškega, Čessr sme se i?ito razveselili. Vrli g<>-spod, ki je pri vaa^ej priliki pokczal, kako mu bije srcé zlasti za kmeta-tipina, j^i očitno Izjavil, da se zlaga z nami, da bode kot poslanec delal le tako, kskor bodo želeli njegovi volllci. To je lepo, pa tudi dolžnost vsacemu poslancu — zato ga narod pošlje na Dmiaj, Kedor misli le zase delati, naj raje ostane domá. Govoril je gospod o mnozih rečeh, ki so jaka važne zlasti za kmetovalce in obrtnike, ali danes o njih radi prostora v listu ne moremo govoriti. Opomnimo samo, da je obljubil, da se bode potegoval za versko šolo in pa za to, da se na kmetih sploh vpelje le poldnevni poduk. Kako je to potrebno, kmetje paê Čutite. Zjutraj gré oti'ok pol lačen od doma, zvečei pride mraza premrt in sestradan domu — potlej naj bode pa močen fant — dober vojak! Gospod predsednik je s toplimi besedami Še navduševal pričujoče, da naj vsakdo po svojih moceb skrbi pri drn/,ih za to, da se vnamejo za nase misli. Vsi ao radostno pritrdili, da hočejo to delati — ter se potem mirno razšli, Da lep je bil shod; treba bode podobnih, večilt še pri nas, — pa tudi drugud. Gospodje po Doleiý-skem, skrbite, da se to zgodi! Naš nai-od je dober» blag; glejmo, da gá tacega ohranimo! DomaČe vesti. (15. aprila) je vesel dan za nas Slovence. Nekaj stotin naših bratov iz Kranjske, Štajarske, Ko-roâke in Primorske biva danes v večnem mestu — Eimu, kjer jih sprejmejo slovesno veliki papež, slavno vladajoči Leon XIÏI. Ddues imajo srečo gledati v mila obličje njemu, ki je namestnik Jezusa Kristusa, oČe vsem katoličanom; danes čujejo glas lyega, katerega spoštuje, kateremu se čudi vesoljni svet. Starček je, 50 let vže nosi škofovo kapo, nad 80 let šteje; sla-butuo je vže njegovo telo — a kako Čil, kako krepak je duh njegov! Kdiko je storil U naslednik na skali Petrovej v zadnjih letih! Vsakdo izmed nas vernih Slovencev bi bi) gotovo iMd tako srečen, kakor so naši lu'atje v Kl'im; a kar nam ni mogoře [lo telesu storimo v dnhu. Dull ne pozna meje. Stopimo tjekaj pred svojega očetu ter recimo: Slovenci smo bili verni od nekdaj, bili zvesti cerkvi, kazali so to naši očetje v potokih krvi, katero so prelivali za vero sveto — ali taki, sveti oče, tudi ostanemo. Vera nam bode voditeljica, Tvoja beseda luč, ki naj nam razsvetljuje vse življenje naše. Slovenci se nikakor ne bomo oklenili liberalnih, zoper-venskih naukov. Samo ena resnica je; to učiš Ti, naslednik galilejskega ribiča — ta resnica je in ostane nam vodnica doma v družini, v občini, iri volitvah — povsod. Ta resnica in življenje po njty nas spremlja do temnega groba ter nam odpre vrata v pravi dom nebeški! S takimi čutili se družimo danes Slovenci i našimi romarji v Eimu, katerim iz srca želimo srečno povrnitev ! (Baron Hein) vodja deželne vlade kranjske je bil _tnkaj v Mestn od 4. do 8. aprila. Pregledal je različne nrade, gimnazijo in druge šole, cesto na Gkir-jance in zlasti tudi zadeve gledé na n-eložitev oziroma popravo cest, nameravano zidanje bo nišuice usmiljenih bratov, šolo na Grmu in drugo. (Na Bolenjskej železnici) dela posebne sit ttilflU fcitttoť Giildvca pň I4ttblaam pa most ô« doaav strugo reke Ljubljanice takozvani Grubaijev kanal. Kadar bode to dvoje gotovo, bodo jeJi po (»rogi proti Koievju gramoz voziti z maáiiio — lokomotivo. Tudi pri naa se delo dobro odseda ; pa je tndi vr«me jako vgodno. (Kranjska liranilnica) je poslala tukajšnjemu katoliškemu društvu rokodelskih pomoônikov Bvoto 60 gld. (Kmetijska podnižnica v Novem Mestu) ima odborovo sejo v poiideljek dné lí4. t. m. ob 3. popoluđne v nuístni liisi s aledeůira vsporedom: 1. Predlogi za zborovanje podružnica 3. Prodaja modre î^alice. 3. Poročilo o rešitvi prošenj za ameriške trte. 4. Poročilo o kmetijski bralnici. 5. Poročilo o ameriškem viinipra katero meri 29 oral in 308 sežujev je iz proste roke naprodaj. Kedor bi želel to posestvo kupiti, naj se hitro obrne do posestnika Jožeta Lokar-ja v Gorenjem Kartelevu st. 3, pošta Mirna Peč, (Do enjsko). Naprodaj je po jako nizki ceni iSP" lepo posestvo obstojeĚe iz zidane hiše % opeko krite, hleva, svinjaka, kozolca, vrta poleg hiše, njive za 14 mernikov poselve. Več se izvé y Kandiji štev. 49 (loi-i) Podpisani Matija Víiitar iz Šmihela ob-iĚalujem, kar sem govoril v g:o8tilni g'. ^Franca Pintarja v Kandiji o Janezu Ude tu iz Sni licîa íq svoje besede prekliiem. Rudolfovo dné 13. aprila 1893 (116) Matija Vifîtar. Na prodaj! v Kandiji št. 29 poleg Novega Mesta je naprodaj hiša z lepim vrtom in tremi njivami, l'oumlb« naj se ^ W. 18 Strit Chicago III North pošiljajo na K, Pelko, 697 America. (105-1) roda a se išče kup nica z mešanim basom iti bodisi na Kranjskem ali na Štajerskim. Ponudbe naj se pošiljajo na A. Z. 555 Maribor poste restante. (102) Proda se prostovoljno veliko posestvo, ktero se nahaja lilizo Gracarjevega Turna (Feistenhfirg). Več pove vredništvo tega lista. (97-11 tet stara z njeno Dr. Slane, Ngyo Mesto. Hasglas. Vsleđ konkurenčne obravnave 7. marca 1893 ®»ïpisuje se za napravo „ oziroma popravo farovških flospodarskih poslopij v Šentpetru pr Novem Mestu ^manjševalna dražba •Ifié 3. maia 1.1. dopoldne ob 9. uri v Šentpetru. Skupno delo je ceujeuo 8093 gld. kr. Podjetnik mora 57o jamčevine zgoraj imenovane bodisi v gotovini, hranilničnili knjigah ali drugih avatk vrednostnih papirjilt vložiti. Stavbinaki splošni in posebni ' „Toji, načrti itd. «a razgled v župnijski pisarni \ S iitfietru. Jos. Borštnap, ethvbcnega udborii načelnik. Zahvala in priporočilo! Zahvaljevaje se slaviietim občinstva za dosedanje zaupanje, se nsojava tem potom nHiînanjàti, da sva z dnem 6. aprila kupila ia prevzela tudi obee/jiano trjioviiio in kupčijo z meííanim bhigoni po ranj, g. Vinko Verhov-šeku v Trebnjem ua Dolenjskem. Kakor do Kedaj, tako bodeva tudi nadalje si prizadevala slavno občinatvo y Mokronogu in v Trebnjem v vsakem obziru točno, po cent, iu z dobrim blagom postreči, proseč, da nauia tudi v prihodnje dosedanjo uaklonjeaoat ohranite. Mokronog-Trebnje, 16. aprila 189J. sm in Petrovčfč (116-1) „pri Žkofa." ifegW®'® dfe^iV. é^ Prostori sedan e pošte J r na glavnem trgu se oddajo v najem počenai meseca avgusta t. 1. NatHnĚiieje se izvé pri lastnici pl. Fichtenau. <99-i) OskrbnUtifo graj^Ěine Pieternke pri Št. Jerneju bode dalo v uajem letošnjo košnjo na traTUikih pri grajaiinak PUlerje in Pod-pec, (Galihof) jpo iavni dra&bi proti goU>vej 2ilai\, katera pa se bode vrilla, dne 20. t. m. V četrtek dopol. ob 9. uri v Pleterjah in popoludné pa ob 2. urívPodpečjo (Ga(lhof) (i f» Keđaj se bode prodala trava na travnikih v Čalji M}ahi jjri Dobruškej Vaei, se bode pozneje naznanilo. ISëe se pritlično stanovanje bodisi v Novem Mestu ali Kantliji, katero bi bilo i^ri-pravno za kolarsko ali mizarsko obrt, obstojeř« iz prostorne delalnice, kuhinje, ene sobe in kleti. Ponudbe naj 83 blagovolijo poslati Poste restante Metlika, št. III. (I l 1) Herman Kôfler, urar v Novem Mestu naznanja slav. občinstvu, da je na glavnem trgu v prodajalnici g. G, Forgacs-a, zlatarja trgovino z urami odprl. Vsa v to stroko spadajoča popravila prevzema ter hitro in natančno proti poroètvù zvršuje. ( OG-I) Shižabnili za gospodo se sprejme v graščini Pleterskej pri Št. Jerneju. Biti mora zveden v službi, razumeti- tudi nekoliko vrtnarstva ter znati nemško. Prepisi spričeval in priporočil naj se posipajo na oskrhništvo graščine v Pleterjah (Forst- und Ďomiineuverwaltung) pri Sent-Jerneju. Naprodaj je ob okrajni cesti pri Žužemberku po jako nizki ceni Dva dečka S 13 do 14 let stara, iz dobre družine, katera zn:it!i tudi nekoliko nemški, sprejmem ju takoj v svojo prodajalnico « specarilskim blagom. <112—1) trgoTec ua Rakeku, z vrtom, prostorom za hišo zidati, kakor mdi les, ipno in šf mnogo driizega za zgj'aditev liiSe. Ponudbe naj se pošiljajo na lastnika 31. FoniUvar, (101—2) Cejieln^'a ] ri Žužemberka. V najem sc odda hiša stoječa tik cerkve z dvema sobama, vrtom, k!ot o po ako nizki coni. — Ta ki'aj je posebni» pripraven z» takega črevljarja. Natančneje ae izve pri iirediiiS u „Dol. Novic". (103—1) v prodajalnici Franc Kastelica v Kandi)i se dobiva; Škropilnica inženirja Živica proti peronosperi. Cena popolne škropilnice, obstoječa iz sikalice, pripravljenega lastnega brentača in zvezne cevi 10 gld. Cena aaine sikalice s cevjo 8.5Q gld. IKIotlra galica za škropljenje trt, krompirja, dreves itd. se doljiva na drobno in debelo. Lucerna detelja, garantirana proti židi, semena raznih trav. Koruza v vsaki množini po najnižji ceni. Mavec ali gips za travnike. Dalje priporoča veliko zalogo špecerijskega in železnega blaga, nagrobne križe in razne v železniško «troko spad^oče stvari. (iia-i) Stare zeiezniáke sine in trsje (Stukaturo) za obo-kanje, dober Roman- in Portlanrf-Cement za vodnjake.