LI r--- I Največji slovenski dnevnik || j Združenih državah | Velja* za vse leto ... $6.00 Za pol leta ...... $3.00 - Za New York celo leto ™ Za inozemstvo celo leto $7.00 $7.00 List sloveriskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily m% the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. Readers. TELEFON: CORTLANDT 2876. Entered as Second Class Matter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. no. 3. — štev. 3. telefon: cortlandt 2876. NEW YORK, MONDAY, JANUARY 5, 1925. — P0NDELJ&K, 5. JANUARJA 1925. MUSSOLINI HOČE OČISTITI VSO ITALIJO Obljubil je mir v osem in štiridesetih urah ter je pripravljen poslužiti se sile, če potrebno. — Veliki izgredi po vsej deželi. — Pozval je nasprotnike v poslanski zbornici, naj ga obtožijo, če si upajo. — Napadi fa-šistc vskih tolp v Pizi in Aranu. — Navdušen pozdrav Mussoliniju. volume xxxru. letnik xxxiii. MILIJONI NA MORSKEM DNU. Leta 1799 se je potopila pri Terse plula iz Londona s $15,000.000 za plačo angleškim vojakom skušaii dvigniti ta dragoceni uspeha. Pred kratkim se je člani pravijo, da ne bodo prej zaklada. Slika nam kaže de njajo pesek, ki pokriva ladjo. Riiis. Italija, 4. januarja. — Pred odgodenjem poslanske zbornice za nedoločen čas je ministrski predsednik Mussolini v značilno odkriten govoru pozval svoje nasprotnike v zbornici in izven parlamenta, naj nastopijo proti njemu. __ 4'Zagotavljam vam, da bo v ieku osem in štiridesetih ur položaj izčiščen ob celi črti. Italiji bomo dali mir. z ljubeznijo, če mogoče, si silo, če bo potrebno." Met Item ko je to govoril, so prišla poročila o krvavih 5/jrredih med fašisti in njili nasprotniki v provincah. Dosti ljudi je bilo ubitih ali ranjenih. V nekem komunikeju se izjavlja, da je svet ministrov v pričetku tedna v/.-aal stroge odredbe, "da se ohrani in zavaruje moi'ahii in materijalni hlagobit dežele." Domneva se, da bo mogoče odredil Mussolini aretacijo opozicijskih voditeljev, ki rnso poslanci, vključno urednike sovražnih listov. Njih kampanjo tekom zadnjih treh mesecev je označil kot uporno. Dosti opozicijskih listov je bilo zaplenjenih in hišne preiskave so se vršile v številnih domovih, ker je skušala dobiti policija obtoževalni materijah Ti napadi v listih so spravili na 11030 tudi črnosrajčnike v provincah, in večina ppopadov, o katerih se poroča danes, je bila posledica poskusov, da se vprizori fašistovske parade. Fa'-istovske tolpe so napadle domove in zborovali^ča svojih nasprotnikov v Pisi in A rano. Proti-fašisti so se upirali. Tekom bojev v teh dveh mestih je bilo največje število žrtev. Vspri<"o dogodkov, ki so se vršili tekom govora ministrskega predsednika, je bilo prav posebno značilno, Omaha, Neb., 4. januarja. — J. da je omenil opozicijo, ki bojkotira parlament. Warren Halme .star osem in štiri "Kadar se dve stranki bori'ta druga proti drugi z deset let. bogat konitrafctor v tem navidezno nezavzetnih pozicij, je sila edini razsodnik.'* .m.estll> ie pridržan brez jam- je izjavil. Vlada ima silo, da uniči opozicijo." Doiži se sa "mora žene ko- Bueen avplavz je pozdravil ministrskega predsedni- ie truplo z dvanajstimi ranami na 3;a, ko ie stopil v zbornico. Fašisti so pričeli peti svojo naš\l včeraj,v pritličju "Giovinezzo". Aplavz je prekinil tudi -lavne točke nje- 'njlhdoma: Ha me Je bla" - " . . . , ' . zeu m vprizonlo se ne bo nobene- •40 ve ga govora. Mussolini je postal naravnost mrzličen, „a nadaljnega poskusa da sp ko je preč.ital iz opravilmka, klavzulo 47. _ bi od njega pranje kot Je ob. Zanikal je, da je ustanovil neke vrste Ceko kot so iavil v5eraj lZVe5er policijski n^ jo ustanovili boljševiki v Rusiji, z izjavo, da ni taka or- čelnik Van Deusen. ganizacija nikdar obstajala v Italiji. Pritožil se je, da Truplo Mr*. Hahne sta našla so na njegov poziv, naj se preneha z državljanskimi bo- njen mož sam in plumber katere- ji v Italiji, odgovorili z bojkotiran jem poslanske zbor- ga je poklical Hahne v liišo, da COOLIDGE IN PLAGE POŠTNIH USLUŽBENCEV Mosee je sporočil, da je predsednik Coolidge privolil v zvišanje plač poštnih uslužbencev. —. Odobril bo kompromisno predlogo glede povišanja. helling latlja "L/utrne", ki je od 110 krovu. Denar je bil namenjen na. otoku Texel. Že parkrat so po-zaklad, todada-slej še vedno brez pa osnovala posebna družba, koje mirova-Li, dokler ne pridejo do lavee in aparat, s katerim odstra- SVOJO SOPROGO JE UBIL V BLAZNOST! Bogat kontraktor v Omahi, ki je ubil ženo s sekiro je po mnenju policije izvršil svoj čin v blaznosti. zamaši lufcnjo v cevi. Policija je zaplenila okrvavljeno sekiro in majhno kladvo S te- mce. To je imenoval dejanje proti ustavi. Rekel je, da je pričelo opozicija nato s svojo obrekc-\ alno časopisno kampanjo, ki se je vršila v zadnjih treh . . ,. ip . T*i j • •• 1 i- ma dvema je bil izvršen umor. mesecih. To ie bil odgovor opoziciie, ker je dal zapreti, XT / . ......... £ , , : ., f . " v. . I Na ^-prasanja-policije je izjavil na stotine fasistov, knvih nasilja, ker je spravil fašiste ^^ da je ncdolžett ter ^ je za_ v ustavno milico in ker je uvedel novo volilno predlogo.| hvalil policiji za "zabavo". Poii- Končal je s tem, da je vzel na svoje rame odi^vor-'cija ga je natančno zaslišala, da nost za vse, kar se je zgodilo v fašistovski stranki ter po- ugotovi njegovo zvezo s tolpo ki je zval svoje sovražnike, naj pripravijo vrv in vislice, če leta 1907 navalila na neko banko mislijo, da je par prenagljenih besed zadosti, da se ga v Columbus, o. ter jo opienila, obesi. Izziv Mussolinija je spravil v zadrego pristaše prejšnjega liberalnega ministrskega predsednika Giolit- debato slede VELIKE P0V0QNJ1V ANGLIJI IN FRANCIJI Številni nalivi so sledili močnim viharjem in dosti ljudi je bilo pregnanih iz njih domov. — Tudi Francija je močno trpela vsled viharjev in nalivov. PRELOŽENO USMRČENJE. lija, ki so pričakovali poziva na predloga , . 1 .. - Chicago, 111., 4. januarja. — proti V«.1U1. ^ ^ JRussel Scott. ki je bil obsojen na Mesto te je nedolžen, — je rekel, ri kaznjenci po več dni vklenjeni J " da so jih pazniki 'bičali in jim niso hoteli dajati hrane. Nekateri so živeli po devetdeset dni ob samem kruhu in vodi. Slovensko Amer. Koledar za leto 1925 smo že skoro razprodali. V kratkem oasu smo ga prodali več tisoč. Kdor ga boče imeti, naj ga takoj naroči, ker ga je le še par sto izvodov zaloga. Cena s poštnino vred 40 CENTOV. Oni nasi zastopniki, 3d Se niso naročili koledarjev, naj v se požu-rijo, da ne bo prepOSno. SLOVENIC PUBLISHING CO 88 Ctortlasdt 8fc* M. Y. O. VELIKANSKA POVODENJ LENINGRADU. Leningrad, Rusija, 4. januarja. Mesito je zopett preplavlj-eno. Ob poldevetih zvečer je prestopila Neva bregove. Baterije na trdnjavi Petrop»v-lovsk so oddale jpar salv ter s tem opozorile prebivalstvo, naj beži na varno. HOHftTAPLER DEPORTIRAN IZ AMERIKE. Danes bo deportiran iz Amerike neki angleški hofošftapler, ki je sle-paril pod imenom "princ Zerde-cheno, emir kurdistanski'\ V Ameriki mu je šlo na lim več bogatih žensk. London, Anglija, 4. januarja. — Vihar, ki je divjal po angleških otokih, angleškem kanalu, bližnjem Atlantiku itn -Severnem moi-ju je sicer nekoliko odnehal, a po celi Evropi so se pojavile povod-nji. Tozadevni položaj je bil-prav posebno slab v Angliji. Iz vsefc delov dežele so prišla poročila, da so morali ljudje zapustiti svoje domove raldi naraščajočih valov in velika je tudi materi j akia škoda, ki je bila 'povzročena s tem. Poroča se, da je izgubilo dosedaj šest ljudi življenje, radi viharjev in povodenj. Reka Thames je včeraj neprestano naraščala in čeprav je prenehalo dezevaiti za nelkaj časa, je vremenski prorok vendar napovedal nadaljne nalive. To bo se povečalo »kodo, ki je bila že napravljena v londonskih predmestjih poleg reke. Prenehanje viharja je nekoliko olajšalo položaj glede parobrodstva, a valovi so bili se vedno vLsoki v Kanalu in števitni parniki so imeli večje zamude. Pariz, Francija;. 4. januarja. — Vihar, ki je predvčerajšnjem in včeraj divjal v Parizu in severni Franciji, je divjal z nezmanjšano silo celo noč ter dosegel naglico stotih kilometrov na uro ali približno dva in šestdesetih milj. Dva parnika namenjena iz Ila-vra v Caen nista mogla odpluti, in vsi ribiški čoilni so bili prisiljeni vrniti se v pristanišče. Navigacija v Dunknnku je bila popolnoma prekinjena. Nižji deli Cherbourga so bili preplavljeni vsled močnih nalivov. Nobena ladja ni od'plula iz Bresta in otok Moleine na katerem se nahajajo svetilniki, je bil odrezan od celine, vsled česar primanjkuje prebivalcem hrane. Na isti način je 'bil prizadet otok Concar-neau. Poročila iz L'Orienta pravijo, da se je preklal parnik Sarun na dvoje in potopil. V La Rochelle se je potopila neka ribiška ladja, ki je zadeta ob pečine. - Brezžični poziv na pomoč je prišel v Marseilles od parnika Daho mev, ki se je nahajal dvajset milj južno od Penmarch ob bretonski obali. Paraik je prosil, naj se mu pošlje vlačilni čoln. Od štirinajstih telefonskih črt med Parizom in Londonom poslujejo le tri in poškodovane so tudi Washington, D. C., 4. jan. — Senator Moses iz New Ilamn<-h-rije izjavil včeraj, da bo predsednik Ooolidge odobril kompromisno predlogo za povišanje plač poštnih uslužbencev, ki je sedaj v rokah senat, kakm-hitro mu bo predložena. To izjavo je podal po neki konferenci s predsednikoni. I a. Bele hiše se je napotil senator naravnost v senat ter pričel tam s prizadevanji, da se sprejme kompromisni predlog. Reke4 je. da ni napravil senatni komitej ni kakih bistvenih izpre-m-emb glede povišanja plač v primeri s prvo predlogo, ki je bila vetirana in ki bi povečala letne izdatke vlade za $64,000,000. Rekel je, da bo nova predloga prinesla nekako šestdeset milijonov več v državno zakladnico. — Sklenili smo postopati s poštno službo kot enoto, — je rekel Moses. — To je prvič, da smo storili kaj takega. Senator Moses je pojasnil, da je bilo treba amendirati priporočila poštnega departmenta v številnih ozirih. Povišanje poštnine na dva cen* a za privatne in spominske poštne karte je opravičil senator z izjavo, da bo prineslo to nadaljnih dvanajst milijonov v zvezno blagajno. — Nismo mnenja, — je rekel, — da bo kak turist v kakem letovišču, ki kupi razglednice, ki kažejo kak prizor v gorah ter napiše: To je ljubek kraj. Dobro se mi godi. Obilo hootcha. Bili — opusti to svojo navado radi dodatnega centa poštnine. NEMŠKA CARINSKA VOJNA PROTI ZAVEZNIKOM. Rerlin, Nemčija, 4. januarja. — V pričakovanju zavezniške poslanice, vsebujoče obvestilo, da nu bo ikoiinsko ozemlje izpraznjeno dne 10. januarja ter ugotovila glede nemškega razor oženj a je proglasila nemška vlada včeraj tarifni dekret, katerega se lahko smatra indirektno nemškim odgovorom na naslov zaveznikov. Deklet določa, da se bo po 10. januarju nudilo najbolj prednostno postopanje narodom ,ki ga dajejo tudi Nemčiji. Seznam dežel, ki je priložen, izključuje Francijo, Belgijo, Italijo in Anglijo. Slednja pa je bila že izključena vsled trgovinske pogodbe, ki je bila pred kratkim sklenjena. Domneva se, da poanenja dekret prieetek trgovske vojne med Nemčijo in zavezniki, ki bo trajala, dokler se ne sklene trgovinskih pogodb s temi deže»lami. AMERIKAMI NA FINANČNEM POSVETU Poslanca Kellogg in Herrick bosta zastopal Združene države na bodoči finančni konferenci. — Državni tajnik Hughes namerava poslati novo poslanico še pred sestankom konference. — Niti Francija niti Belgija se nista dosedaj pogajali glede fundirania doigov. Washington, D. C. 4. januarja. — Poslanika Kolin-« :n Herick ter polkovnik Jsmies Wan bodo zastopali vlado Združenih dr/.av na sestanku zavezniških finančnih ministrov, ki se bo sestal prihodnjo sredo. Dosedaj se je domnevalo, da bo edini ameriški zastopnik polk ovni h Logan, ki je tako dolgo lieoficijeln«. zastopal ameriško .vlado pri reparaeijski komisiji. Sklep, da se bosta konference udeležila oba ameriška poslanika, je bil storjen po izmenjavi poslanic med Wasli-in^onom in Londonom «;ledo pravice Združenih držav, da so deležne dobitkov Daw oso ve ga načrta. Ta sklep je obveljal, in državni tajnik Hughes bo poslal angleškemu ministru za zunanje zadeve nadaljno poslanico, ^e pred n o se bo sestala pariška konferenca. A' nekaterih krogih so razlagali akcijo državnega departmenta, da pošlje oba poslanika na pariški sestanek, kot znamenje velikega vznemirjenja v oficijelnih krogih ki je posledica teua, da ni hotela angleška vlada priznati postavuosti ali vsaj enakosti ameriških zahtev, da m Združene države upravičene udeležiti se reparaei jski h odplačil. Francija in Belgija sta sprejeli ameriško trditev na temelju enakosti, a tudi ti dve državi nista baje pripravljeni priznati, da ima Amerika tehnično postavno pravico. Vsled tega se je seveda zgodilo, da se nista niti Francija, niti Belgija dosedaj še pogajali glede dogovora, t i-kajiočega se fundirauja vojno-časviih dolgov pri naši vladi. V kolikor je znano, ni Italija dosedaj zavzela še nobenega defmitivncga stališča glede te^a vprašanja. OBSODBA MRS. SWEET1N IN PASTORJA POTRJENA Sodnilk Kern je zavrnil prošnjo za nov proces in vsled tega je obveljala odbsodba obeh zastiup-Ijevalcev. — Hight je dobU dosmrtno ječo, Mrs.- Swectin pa 35 let. POSLANIŠKO ŽGANJE ŠE VEDNO NA MORJU. Washington, D. C., 4. januarja. Tukajšnjega diplomatskega zbora se je lotil velik strah. Šampanjec, vino in žganje, katerega smejo imiportLrati akreditirani poslanci in ki so bila določena za Silvestrov večer, niso se dospi^ la. ker še vedno ni angleškega p."i-nika Sevthaana, ki ima na svojem krovu ta dragoceni tovor. Coolidge in sadova plač poštnih uslužbencev. Mount Vernon, 111.. 4. januarjr,. Sodnik .T. O. Kern je včeraj zavrnil predlog za hov4 proces proti -Mrs. Elsie Sweet in ter Lawrence High tu, prejšnjemu duhovniku, ki sta bila spoznana krivim da sta zastrupila moža Mrs. Sweet in tor ženo čednega pastorja. Formalno je izrekel svojo obsodbo, ki določa .dosmrtno ječo za Hight a ter 3o-lot-no za Mrs. Sweetin. Prejšnji pastor ni kazal nobenega ganutja, ko je biTa sodba izrečena. Oči Mrs. Sweetin pa so se napolnile s solzami, ko je reke sodnik Kern, da je prepričan, da je prav tako kriva kot je Hight. Sodnik je rekel: — IzpremerJl sem svoje mnenje glede vas tekom te obravnave. Iz-prva sem mislil, da so vas zavedla v ta zločin prigovarjanja tepra so-obtoženega. a sedaj sem prepričan. da imate močnejšega duha kot pa Ilight. --- Pričakovanje je pokazalo, da je umrl vas mož cd strupa in sama ste izjavila, da ste mu dali trikrat strupa. Treba je krutega si~ ea. da je človek iahko priča trpljenja človeka, ki je bil vaš moz celili šestnajst let, videti ga, kako postaja »boljši ter mu zopet dati strupa. Ko je izrekel sodbo nad Lawrence Iliglvtom, je rekel sodnik; — Bilo je nekaj dokazov, da ste duševno neuravnani. — Postava pa zahteva dokaza, rla imate dosti duševne sile. da raz. ločite pravo od zlega in mislim, da ni robenega dvoma, da imate zadosti duševnih sil in da veste, da ni pravilno moriti ljudi s strupom ali kupovati strup za dmgt.* ter jih poživljati, naj zastrupijo ljudi. — Odkrito izjavljam, da vas ne morem razumeti. GLAS NARODATHE BEST JUGOSLAV ADVERTISING MEDIUM vse črte ki vežejo Pariz, Bruselj, in Mainz. Narodni meteološki urad je objavil da ibodo trajali nalivi še naprej. * IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, IT A T.T JI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes bo naše cene iledeSe: JUGOSLAVIJA : 1000 Din. — $16.50 2000 Din. — $32.80 5000 Din. — $82.00 Pri nakaiilih, ki zna&ajo manj kot kot en tiaoi dinarjev računamo posebej U centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni čekovni ITALIJA JN ZASEDENO OZEMLJE. 200 lir .......... $ 9.60 500 lii..........$23.00 300 lir .......... $14.10 1000 lir..........$45.00 Pri naročilih, ki znašajo nuuC kot 2M lir računamo posebej po 18 za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna banka v Trstu. Za -poSiljatve, ki presegajo FETTISOČ DINARJEV ali pa DVATISOČ UR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popust. sedaj «1 1} is tega raslega mam ni dne, ko sns pride poslani Imr v roka. POSlLJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO {V NAJKRAJŠEM ČASU TEB RAČUNAMO ZA OTROŠKE $1 — Order all po New York Draft. Oorttaadt Street, 8ATOKK STATE BANK Hew York, M. Y. ►i OorGaadt M0T, GLAS NARODA, 5. JAN. 1925. "GLAS NARODA" M M ud Publish*« fey Publishing AARSt M«UK ^rmow L9VII UNIHII. Pl«e« •« ButlatM •• M« Corporation uii d Cortlantft «tr—» Borouo* of Manhattan, af Akom Oltlaarai Naw Varfe CWy. M. V i L A a (Volaa < NARODA-r tha Paa#to) .mvm Kwy Day Excapt Sunday an« Htlltow. (a 0 •ubacrlptlon Yearly M,®* Advartlsamant on Agraamant "•laa Nfcroaa" Izhaja vaakl dan Izvaremil nadail In araawlfcaa. 3a»i«J araa podplaa la oaebnoati aa aa priobCuJeJo. D«nar na| aa Uavrvoa SJjatt »• Mo nay Ord*r Prt rpremembl kraje naroCnlkoT. prosimo, te mm I tu«! yr«JtnJ1 MTallie« naana Til, da hitreje naj dem LAt NARODA" Borouf h af Manhattan. N«v» Vtfi. Telephone: Cort!andt B7I OTROCI PREMOGARJEV COrTRICHT*' UNDiMww «jiinu«««a, H. ». , Sivka nam predstavlja Rozalijo Freedman, mlaxlo študentko iz Philadelphije. Lansko leto je postala mrtvoudiia na rokah in nogah. Ker ima pa veliko veselje in talent za slikanje, .se je naučila slikati, držeč čopi/ ustih. Iz Jugoslavije. Demonstracije proti Albertu Tho- masu v Zagrebu. Predsednik mednarodnega ura- Ti_ovin>ki department, ki je lotil hvalevrednega dela. da r.u-itovi obsei? družin v Združenih državali, je pri- v. . i i • -i i •• -i i • i i j da za delo pri Lisri narodov Al- j>cl i o zak lueka, da so preniogaru najbolj oblagodarjem , ml 1 . c , . ..',.. 1 7 „.,'„., ** bert Thomas je te dni zapustil / Otrnn m da imajo povprečno najvetge družite « ad ter odpeljal v Zagreb I'ovpviM'no število otrok, rojenih očetom, ki so stari Pred ^.ojLm od,hodum 1e izjaviL 1»( l hi ^eu, da more u-oto-;;arji S.l. Povprečno število otrok, ki še vedno žive s viti ogr0anni napredek naše drža- | ve. Naglašal je, da se sedaj res ,sv«i jiiiii stariši, znaša 0.(5. \* ol cli oživili so dentisli, zdravniki, arhitekti in i- nekoliko občuti politična borba, f^ralci ]»rav na koncu seznama, in čeprav se profesijonalci ker stojimo neposredno pred voli-ž-uiijo v poznejših letih, dobijo vendar še otroke po de Uvami, toda iznenadil ga je spre- vet in štiridesetem letu. ' I*™' ki 11111 j* bil P"«*«1 v Ro<>~ x.... ... v ., , Igradu. Vlada mu je obljubila, da >. ik»»mnr sc ni treba vznemiriati radi številni oarok ** . , . .... takoj iKj volil vali izvrši ratmka- p 11-1 notarje v. - razven prcmiogarjev samih, ki se mora- konvencij sklenjenih |)ri jo borit i z visokimi zi vljenskimi stroski. V okrajih, kjer >mwdMrodnem nradu za (Mo v ZVfc-sc proizvaja mehki premo-, so premogarji vennoma a-jzi z versaiL*ko mirovno pogodbo, meriš kesa izvora. j Albert Thomas je končno omt- \ ozemljili antraciti ali trdega premoga ]>a pre- 'nII, da opaža znaten polet v naši a ! iduje aiiiilo-sa^ka kri, kot so jo uspešno predstavlja-' industriji in poljedelstvu. Ji ter jo predstavljajo še danes William Wilson, William j Kakor javljajo iz Zagreba, so Green, naslednik Sama Gompersa. Albertu Thoma.su zagrebški ko- V ostalem so v antraeitnili premogarskili okrajih imunUti Priredili »a demon-.ATadziu-i. katere je nekdo imenoval evropske Jenki je, cla-istraclje' Po svojetn i;riha reči, da jih je dosti "lakih občin, ki zane- eijalpatrijoti! Doli izdajalci pro marja.jo svoje dolžnosti v tem ])ogledu, posebno v nekaterih delih West Yirtnnije ter Peimsylivanije. splošnem ]>a je treba izjaviti, da se otroci kaj hitro asimilirajo, posebno pa otroci slovanskih starišev, kajti' nadarjenost Slovanov za 'tuje jezike je splošno znana. Jezik sam pa nikakor še ne zadostuje. Sola mora seznaniti otroke inozemskih delavcev, predvsem premogarjev, z ameriškimi napravami, jim vcepiti v srce ljubav do nove domovine ter napraviti iz njih dobre in koristne državljane. letarijata! Albert Thomas se je mirno v a rtu odpeljal dalje, nakar so komunisti odšli. Radičeve politične grožnje vladi. Pod naslovom "Kdo hoče vsemu narodu odsekati glavo ?" pravi S t j epa 11 Radie v "Slobodnem Domu": "Vsi angleški prijatelji me za gotavljajo, da vsi Angleži znajo V večini slučajev se to tudi zgodi, kajti presenetljivo1"1 poznajo moje miro.tvorn« giba- veliko j<4 -levilo odličnih vplivnih mož v Ameriki, ko jih' očetje so bili rojeni v inozemstvu. Povsem neosnovane in neutemeljene so izjave nekaterih stoprocentnih, kratkim političnim modrovanjem: "Znam povsem 'zanesljivo in stalno, da glede te dni še razni nasveti Anglije. če bi poskušal Beograd ves narod postaviti izven zakona, in da takrat ne ostane samo pri nasvetih. Naj se oficijel-ne novine in ofieijelni politiki smejejo in roga j o, skorajšnji dogodki pokažejo, da Evropa ne dovoli, da Beograd igra Nerona, ki hoče narodu odsekati glavo". Ogromna dedščina beogradske univerze. Jugovzhodno od Pažarevca v Srbiji stoji v romantični dolini Peka velikanski kompleks pogozdo-vanega ozemlja. Prostor meri •10,172 ha ter ima obl-iko trai>eza, katerega najkrajša vzhodna stranica meri v dolini 4 km. V tem gozdu se sodbi strokovnjakov nahaja okoli 5 milijonov 220 tisoč kubičnih metrov bukovega in okoli 200,000 kubičnih metrov hrastovega lesa, ki predstavlja skupno vrednost nad tristo milijonov dinarjev. Gozdovi so bili nekoie last kra. Ijice Natalije Č>brenovičeve, ki živi sedaj v Perizu. Ko je namreč kralj Alkesander Obrenovič poročil Drago Mašin, mu je srbska skupščina dne 14. januarja 1901 narodnih, predsodkov, ravno kol bi se otresli krajevnih starofkraj-skih vraž. ponudila te gozdove v dar. Alek-sanider je sprejel ponudbo, ki je bila pravzaprav namenjena kraljici Dragi. Toda kompleksi niso dolgo ostali zadnjemu kraljevemu paru iz rodu Obrenovrčev. Nesrečni majski dnevi leta 190'i. ki so prinesli konec Alkesandru in Dragi, so postavili tudi vprašanje last ništva ter gozdov na novo podlago. Mehanieno so gozdovi prešli v lastništvo Aleksandrove matere, kraljice Natalije, ki pa je že takrat izjavila, tla si nOče umazali j nk z zadevo svoje sina he. Ponudila je goizdove v dar beograjski univerzi, ki pa je ponudbo odklonila. Leita in leta je bila nato stvar pozabljena. Kraljica Natalija. mej jem preselila v Pariz, kjer so jo začeli nadlegovati industrijalci, ki so bili pripravljeni odkupiti o-gromne komplekse pogozdovanega ozemlja. Okoli kraljice jia so se kmalu nagnetli tudi katoliški agenti, ki jih je v Parizu nemalo, in ti so prigovarjali stari dami. naj bi gozdove »poklonila — Vatikanu . . / Ko so v Beogradu izve.leli. kdo se poteza za mastno pečenko v okolici Požarevca. so pisali v Pariz in vprašali kraljico, ktko je z njeno odločitvijo v tej zadevi. Natalija je izjavila, da vztraja pri svoji prvotni odločitvi in je ponudila gozdove v drugič univerzi, ki je sedaj dar sprejela. Sedaj je beograjska univerza stopila v stik z lesnimi i ml ust ri-jalci glede izkoriščanja bogatih gozdov. Eksploataeija bi trajala najmanj petdeset let ter bi poma-•^aia tudi do ustanovitve železniške proge, ki se blizu Požarevca pro-pektira že toliko let, a še ni prišla do iizvedbe. Kapital pa bo beograjsko vseučilišče uporabljalo za izobrazbo profesorjev in dijakov. Ninčič v Parizu. Jugoslovanski zunanji ministei dr. Ninčič je prispel iz Runa \ Pariz. Menijo, da je njegovo pariško bivanje v zvezi z vprašanjem pogajanj o zaključku zvez-ne pogodbe med Francijo in Ju go's] a vi j o. Dopis. New Duluth, Minn. Tukaj obnavljam naročnino za vaš priljubljeni list. Povem vam odkritosrčno, da bi brez Glas Naroda ne mogel biti v teh dolgih zimskih večerih. Noben slovenski list v Ameriki nima tako lepih romanov in povesti kot vaš. Pa tudi novice so zanimive. Rojaki, naročajte ga! Kaj pa vi Črnomaljei v Joliet? Ali vas kaj zebe? Sem pridite, sem, tukaj imamo petintrideset stopinj pod nič-lo. Tukaj pri nas se boste prepričali, kaj je Sibirija. Kljub silnemu mrazu se je pa jako dosti ljudi udeležilo polnočnice na sveti vefčer. Petei Zgaga naj pa nikar tako hudo ne krega patra Koverte. sicer še odpustkov ne bo dobil v tem svetem letu. Rajši naj da v koverto par rlolarčkov teh naj jih pošlje papežu za bele konje. Vsem naročnikom Glasa Naroda želim, veselo i®,, sreč no Novo leto \ F. Matkovich. i Dasiravno sta Jugoslavija in Italija po naravi veliki nasprotnici. je med njima vseeno velika podobnost. Podobnost je sicer splošna, pa •kljub temu zanimiva. Pretežni del italijanskega naroda se hoče iznebiti sedanje vlade. hi skoraj bi rekel, da je pretežni del jugoslovanskega naroda odločen nasprotnik gospodov, ki zavzemajo v Beogradu važna in odločilna mesta. Vladama, tako jugoslovanski kot italijanski, preostajata dve poti : odstopiti ali pa s silo zatreti svoje nasprotnike. Mussolini je napovedal boj nasprotnikom fašizma. * Fašisti že 'pobijajo in koljv.r^ svoje nasprotnike ter požiga jo njihove domove. Pašič je začel zapirati pristaše1 Radičeve stranke. V Italiji neo poklicu. Pač pa zato. ker si je svojimi tepeži prislužil v Ameriki par lepih tisočakov. Iz Londona poročajo: Tukajšnje ičasopisje objavlja, da je kajzerica jako zadovoljna s svojim možem, 'bivšim nemškim kaj-zerjem. Bivši kajzer si je namreč dal vcepiti opičje žleze ter izgleda navidez dosti mlajši kot pa njegov sin, bivši nemški kron-prine. Opičje žleze anu je vcepil neki nemški profesor. Ljudje, ki so bili v Doornu in so videli kajzerja. pravijo, da si ;e tudi brado in lase pobarval, da je njegova hoja živahna in da so njegove kretnje kot kretnje mladeniča. .Se malo pameti bi mu bilo treba vceipiti. pa bi bil fant kot se šika. ★ V državi New York posluje ženska kot državni tajnik. Ta državna tajnica, k?i je repu-'ilokanka po poklicu, je tudi zaprisegla demokratskega governerja Smitha, ko je nastopil svoj tretji termin. Smith je izboren goveruer, toda križe in težave bo imel, ker so vsi ostali visoki državniki v New Yorku republikanci. Delal bo po svoje in bo brez dvoma storil najboljše. V splošnem je pa tudi prisega, ki jo da moški ženski formalna stvar in brez vsakega pomena. Prisege, ki jih zadajo moški ženskam, se ponavadi ne vresni-čajejo. Razmišljenost. Znani ruski general Benkendorf (umrl 1S5S) je bil eden najbolj raztresenih ljudi. Nekoč pride v malo mesto, bilo so ravno vojaške vaje. Gre na pošto in vpraša, če so kakšna pisma zanj tam. "Kako je Vaši ekscelenci ime?'' ga vpraša poštar. 14Moje ime? Moje ime?" premišljuje general, pa se ga ne more spo umiti. Ne da bi kaj opravil gre proč in pravi, da bo prišel nazaj. Ko stopi na cesto, ga sreča neki drug znan častnik in ga pozdravi: "Dober dan. Benkendorf!*' "Kako si rekel ? Benkendorf: Saj res." Nič ne odzdravi in leti takoj nazaj na pošto. Enkrat je bil pa na bal povabljen. Vsi jjostje so bili še odšli, bila je pozna noič. Samo Benkendorf In gospodar »ta bila Ostala v prazni dvorani; zdehalo se jima je. zabava jima kar nič ni šla. Gostitelj pravi, da gresta v kadilno sobo. Benkeaidorfu se čelo nagubi. vendar gre tja; dolgo ostaneta tam. a general se kar noče odpraviti, go spodar si pa tudi seveda ne upa namigniti, naj visoki »rost odide. Šele po preteku po! ure pravi gostitelj : "Morebiti vaš-i kočija še ni prišla, ekscelenea. Ce hočete, dam naph-ti svojo." "Kaj pravite? Vašo kočijo? Ravno sem vam liote i-to predlagati.' Sedaj šele se jo stvar pojasnila. Benkendorf je mislil, da je v svojem lastnem stanovanju pi je bii že kar pošteno jezen, ker oni spod ni hot el oditi. ČLANEK 105 A. Pred praznimi sedeži. bkoro vsak igralec rad vidi, da so sedeži polili, če igra. ISaj je pri predavanjih isto. So pa tudi izjeme. Iffland. ravnatelj berolinske-ga dvorskega gledališča, je igral enkrat pred eno samo osebo, staro mamico z dežele, ki je prišla nalašč za to v B:\rolin. da vidi. kako Iffland igra. Drugih obiskovalcev tisti večer gledališče ni imelo. Leta 1832 je bila v Parizu huda kolera. V gledališču Od eon je bil en sam gledalec. Igralci so rekli, da ne bo igrali, on je pa rekel, da ne gre ven. saj je plačal. In igrali so. a nalašč zelo slabo. Občinstvo ene osebe je bdlo vsled tega taka razljučeno. da je začelo zabavljati in žvižgati; ravnatelj je poklieal policijo in vrgli so ga ven. ker je "motil predstavo." Jako čudne pojme je moral dobiti-neki angleški igralec o pojmovanju umetnosti na otočju Havai. Z ax "esa se dvigne, občinstvo obstoji iz ene.2:a samega črnca, v loži je sedel in bel slamnik je imel na glavi. Niso ga hoteli vreči ven in so igrali. Po predstavi gre Anglež k črncu v ložo in mu pove. da je iprre konec. Črnec se namreč nič ni zme nil. in je nepremično sedel. Ko mu igralec pove žalostno novico, mu OMAME IN ZDRAVILA. Vaš zdravnik lahko predpise zdravila za vaše dete. To ]ia stori le i*> skrbni inviskavi. »lil ve. knkštio je splošno sstauje. Z drujriiui besedami, oi! ve. kaj je nspaeuo in tudi ve, kaj inedpise. Zdra\iio je izrecno za vaše dete. da odpravi gotove, določene bolezni. Yslernpgu učenja, da si je pridobil to vednost. Kadar vaše dete kriči, skušajte najti vzrok teiia kričanja. Ne i>oliititc k omarici z zdravili po kake vrste "hla-žitni sirup". Prepogosto vdstvo, ki ni varno za vaše dete. <~V j<> vaše dete zbolelo, pokličite svojega zdravnika. "1'oiuača zdravljenja" so preveč nevarna. f'e ne ves je. kaj je detetu, kako mu morete dati zdravilo? Že več generacij je na tisoče >1.»-venskih mater vzgajalo svoji- otroke z Ilorden-Jovian I3agle Alleki^m. -j> storile, ker s(, jim 1'airle Mleko priiMi-ročile njih prijateljice in ker so na-šle. da je skrajno zadovoljivo. Xa nesrečo pa ni bilo dosti slovenskih mater nikdar__y jMilni meri informiranih. zakaj se je dosegla te izvrstne uspehe. Eagle Mleko je najfinejše in najčistnejše mleko, sladko in bogato ter skrbno izčiščen sladkor, primerno primešan, da se ustvari o-troško hrano, ki je najboljša stvar za deteta, če ni materino mleko zadostno ali f' mu manjka redilnih snovi. l»ai izve slovenska mati. kako uporabiti Eagle Mleko, je dala natisniti Horden-ova kompanija v slovenskem Jeziku popolna prehrauilna navodila, ki pripovedujejo kako ]»ripraviti Ror-den-ovo Eagle Mleko za otroke različnih starosti. f> hočete k.^j.ijo teh Tiavodil. iz|>oliiite kupon, katerega boste zapazili v enem oglasov v svojem listu ter ga i>ošljite kompaniji. ki vam !>r. z veseljem poslala brezplačno navodila obenem s krasno otroško knjigo. Citajte te članke skrbno vsak t«Hlen ter jih imejte za bodočo uporabo. NAPADALEC OBSOJEN NA 16-LETNO JEČO. Providence, R. I.. 4. januarja. Sodnik Kahn je obsodil Thomasa A. CarmiLle na IG let ječe, ker sn mu je baje dokazalo, da se je utle-ležil napada na blagajnika American Screw Company. Napadalci so bili tedaj ocinedi ir>00 dolarjev. j poda črnec prav prijazno roko in .mu reče: "Škoda, tako hladno je tukajle. ** Novo leto-nov začetek. Mnogo dobrih načrtov lahko izvedete v liovtm letu, posebno pa tega, da pričnete redno vlagati Vaše prihranke- Vložite Vaš denar pri nas na SPECIAL INTEREST ACCOUNT kjer bo sigurno naložen in Vam prinašal 4% obresti na leto. Vloge, katere bomo prejeli do JO. januarja obrestovale se bodo že s J # januarjem. DENARNE P0ŠILJATVE v staro domovino izvršujemo toeno, brzo in po zmernih cenah. FAANX SAKSER STATE SANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. GLAS NARODA, 5. JAN. 1925. Aventin proti Itiminalu. V paiaei na Viminalskem griču, kjer je sedež ministrstva notranjih »stvari, se je takrat, ko je ministrski predsednik Mussolini 2e sam vudil to ministrstvo, zvarilo ■—ne da bi - ( pozicije z naravnost nepričakovano vehemenco udrihali po vladi in po njenem .predsedniku Ln njegovi notranji politiki. Minister notranjih d« 1, Federzoni, vobče ni 7>ri-hajal v pošte v. Glavni in takoreč edini eilj str«!, ki so udara le iz palače Madala, j«'bil v resnici 1« Mussolini kot načelnik vlade in vodja fašizma, in možje kakor Lu-signoli, AlbertIni. general Giardi no. general Zupelli. general Tasso- i. ki so 7. neusmiljeno brezobzir nostjo razkriva'li grehote fašistov-ske notranje politik«', se smejo po naša ti. da je njihove obtožbe faši-stovske vlade odobravalo vse, kar ne nosi v žepu fašistovske izkaznice. Položaj v senatu se je silno iz-]>rcmcnil od poletnega zasedanja sem, in četudi je Mussolini ob zaključku podrobne razprave o proračunu ministrstva notranj-ih del dobil (, 1 >enata zaupnico 190 glasov proti 70, pomen j a vendar to razmerje glasov, da se je skoraj "tretjina očetov domovine*' odtegnila glasovanju, in da taka zaupnica pomenja skorajda nezaupnico. Vpliv mirno na Aventinu čakajoče in opazujoče zbornične opozicije se pa« oči vidno razširja tudi že na senat, k čemer pa seveda tudi znatno prispevajo dogodki zadnjih dni: tri dni prej. ob zaključku splošne raizprave o proračunu ministrstva njih stvari je glasovalo za zaupnico vladi še 206 senator je v proti 54! So pa tudi dogodki, ki bi drugje že vsak sam za.se izpodbil noge naj trdneje stoječi vladi. V Italiji pa je seveda stvar drugačna, in Mussolini je imel doslej za, vse take sunke vedno isto kretnjo, vedno i-sti izraz: "me ne frego", " mi ni mar!" In teli dogodkov, ki imajo svoj prvi izvor vsi v Vrlin asi ski palači, kakor vse kaže, še ne bo konec. Opozicija na Aventinu sicer miruje in mirno opazuje, ali si nekje ne vidne sile, ki delujejo nepretrgoma in spravljajo na dan vedno več one strahovite jrnilobe. ki razjeda fašizem od plave niszdol do nog. Fašizem se brani na vse kri pije. toda sredstva, ki jih uporablja, so večinoma le še podlaga za nove Ob tožbe. Spominjate se, da je umoru poslanca Matteottija kmalu sledil umor poslanca Casalinija, ki ga je fašizem skušal izrabljati ikot protiutež proti Matteottijevemu umoru. Danes se že precej jasno namiguje. da je bil umor poslanca Casalinija zasnovan v krogih, ki so bili zelo blizu umorjenca, in da je pričakovati v kratkem tozadevnih razkritij. Revolverski atentat, ki je bil nedavno izvršen na kreftnon skega poslanca Farinaccija, in ca je fašKtovski tisk proglasil za čin protifašičrtovskih elementov, pa se je razblinil v iriič: otroci so metali kamenje, ki je zadelo Farinaccijev avtomobil, in so ljudje, ki menijo, da je bilo tudi to — naročeno. S takimi sredstvi se pač ne da zbrisati vtisk razkritij, ki prihajajo z nasprotne strani! Človek. ki nepristranski opazuje ta boj med fašizmom in njegovimi nasprotniki, dobiva vtisk, ki ga nudi lov na nevarno divjo zver. Lovci jo polagoma obkrožujejo, fcrog se vredno bolj zožuje, in ko hoče zver tu ali tam pretrgati ob-ro^. pa popi sfcreJ. Končo ^e vsuje svinčena toča nanjo z vseh strani, in je — konec. Pravijo, da ni več daleč čas, ko, se boj med Aventinom in Vimina-k>m na enak način konča s koncem sedanjih gospodarjev v Viminalu. Zanimivosti o poljskih jZadnja štev. '4 \Yiadomošči Lite-rackih *" je skoraj vsa posvečena poljski knjigi. V njej dobiš celo vr sto odličnih člankov poljskih pisateljev. ki so: Bruno Winaver, Vaclav Grubinski, Stanislav Lam, Julij Kaden-Bamdrowski itd.) Napisali so razprave o pomenu poljske knjige za kulturni razvoj poljskega naroda. Večji del navedene številke obsegajo razgovori z založniki. knjigotržci, knjigotrškimi po močndki. imetniki tiskarskih podjetij, stavci itd. Vsebino tvori krita poljske knjige in njena draginja. Znani knifbik Stanislav Lam Da pobija "legendo o krizi poljske knjige", ter trdi, da. je kriza umetno vzdrževana po knjigotržci in 'aložnikih. Glavni vzrok je po-nanjaka.uje propagande. Knjigotržci izlože v oknu knjige kakor »ra.njevoi svojo robo, te.r se ne brigajo za smotreno propagando. Poljski založnik proda baje rajši :io knjigo za deset zlatih kakor oa 2 za 5 žilavih, ker ima 1st i dobiček, a manj truda. Istatako niso iormaine razmere pri knjigotrž-iih-scmtiinifntistih. Ti naročajo vča sili 1 ali 2 izvoda in imajo pri tem ~>0 odsto dobička. Na Francoskem dala knjigotržec za ta dobiček knjigi propagando, izdaje katalo--e. skrbi za članke v Časnikih itd. Xa Poljskem ni tega. Avtor trdi. la bi se pri smotreni propagandi ahko prodailo v Poljakih 8 do 10.-00 izvodov iste knjige, ne pa sa-no 3 do 5000, kakor se to dandanes dela. Kadar se bo knjiga izdajala v večji množini, bo vseka ko Hidi cenejša. Dalje trdi avtor, da se v današnjih dneh največ čitajo la Poljskem potopM. inozemsko slovstvo in poljudno pisane znanstvene knjige. Nasprotno pa, zatrjujejo založniki, da je vzrok krize manjša umetniška produkcija. V Poljakih ni baje nobenih novih literarnih imen. Klj,ub temu se izda-"ajo na Pojskem vsaka dva dni 3 knjige poljske beletristike. Umevno je, da niso Vse dobre. Dalje nima poljski knjigotržec zadostnega kredita pa mora delati z lastnim kapitalom. Najposled je slabo organizirana polljska kristika*. Zanimivo dejstvo, da poljski knjigotržci. liso d o'tie j segli po takem sredstvu kakor bi bilairizdaja poljskih pisateljev v smbskripciji v snopi-, čili. Velik uspeh cenene poljske knjige v subskrijjciji je jasen dokaz, da cenena knjiga lahko najde kupca. Pri izdajanju v snopičih bi bil del kapijala vedno v založniko-vdh rokah on s tem bi bil oživljen denarni promet. Knjiga na Poljskem je brez ugovora draga. Sicer ie morda cenejša nego predvojna knjiga, ampak z ozirom na bedo inteligence ki je bila nekdaj najboljši kupec knjig, je preveč draga nedosežna. Poljskim založnikom je odpadla vsa prostrana polj ska čitajoča občina v Ukrajini, Vo-liniji in Podolju, potem številna poljska naselbina na Ruskem, ki danes v pravem pomenu besede životari. O rakovi poti kulture v poljski javnosti ni govora. Samo povojna kriza je kriva, da. se knjige malo kupni jejo. Poskušnjo s .prodajom knjig na obroke je napravilo vojaško tikarsfco podjetje in je bdlo z uspehom jako zadovoljno. — Zanimiv je pogovor z ravnateljem čitalnice. Ta pravi, da si boljši krogi včaih izposodijo knjigo, da si je ogledajo in šele nato (kupijo za svojo knjižnico. Ne marajo torej kupovati neznanih reči. — Končno je cela stran zgoraj re-eenega lista posvečena poljskim bi bHoilskim društvom in poljskim knjižnicam. Tam je govor o ustanovljenem društvu "Muizeuan ksi-aski Poj^kae" in slika velike vile, ki jo je v ta namen podaril Lazar-skij. -KA.SOXI V EVROPO. ^•otwwrt wmM,ni«.ra. mw.vpui Te dni so odptovali v Evropo na parnikti ^Majestic", znan matografvki magnat Joseph Scheuck. njegova žena Talmadge in ravnatelj Dimitrij Buehowetzky. i ,kiuc-Norma Polom luxenburske družbe. Bivši cesarski gradič, Laxen- burg pri Dunaju. v katerem so sko raj ve prevratu prišel v roke invalidskega sklada, i 13 I>ohodki ;tega/velikega posestva so bili namenjeni za podpore avstrijskim vojnim invalidom. Kmalu potem, ko je dobil invalidski sklad gradič v svojo posest, je sklenil s posebno delniško druž- Dobra služba. Leta 1853 pride bogati Škot Tomkins, posestnik več ladij, s pisarno svojega prijatelja Jurija Lkidjsava v Londonu. Ker tega ni bilo ravno doma. pošljejo Škota v prejemno sobo. naj tam počaka. Pri neki mizi v sobi je sedel «red-njestar mož; pri vstopu .Škota je n>wlo počakal pa takoj zopet začel pisati. Škot je šel parkrat ]w> sobi goriindoli. potem se je pak nstavii bo pogodbo, po kateri vzame Soci-jtik pred mizo in pazljivo gledal, ete anonvme de Chateau Laxenbo- i Vprašajoči ga oni gospod pogleda, urg vse tj>osestvo za 50 let v najem. | Tomkins mm pa prikima in blago-V tej družbi se nagajajo večinoma " inozemski, predvsem francoski kapital. Družba je liojtela napraviti iz krasnega gradiča lepo in predvsem dobičkanosno podjetje. Otvo riti je hotela prvovrsten hotei s krasnimi restavracij-k im i prostori in tudi veliko. skozi dostojno zabavišče. Družba je računala, da b.» imela lep dobičok kljuib ogrom-aiJm investicijam, ki jih je vtaknila v podjetje. Preurediti je bilo tre ba vse, sicer krasne prostore bivšega cesarskega gradu, kar je požrlo mnorpo milijard avstrijskih kron. Podjetje pa. se kljub pričakovanju ni obneslo, in polom, ki so gr. napovedovali poznavalci razmer že več mesecev, je postal . neizbežen. Družba preide sedaj v likvidacijo. Odpustiti je morala vseh 60 nameščencev. ki so bili doslej pri njej zaposlena. Številna upniki so že več let pritiskali na družbo, ki se; je že delj časa borila s plačilnimi težkočami. Zadnje mesece je poravnal izdatke knez Josiip Colloredo- Mansfield, ki živi v Parizu in ima nad polovico vseh delnic. Začetkom tega meseca pa je sporočil, da noče več plačevati za podjetje, ki je zapisano polomu. Družba je ustavila vsa plačila, m več sito ljudi, nameščenci v družinami, so sedaj na cesti. Polom laxenburSke družbe je pripisati v prvi vrsti neštetim sple tkam v vladnih krogih, pa tudi v družbi sami. Navzlic neprestanemu urgiranju še vedno ni dobila družba od oblastev koncesije za hotel in gostilno. Ko»t inozemska delniška družba niti ni bila do današnjega dne priznana in pripušče na. Delničarji so v zadnjih treh le-tiih investirali v podjetje osem milijard avstrijskih kron od že trikrat povišane glavnice. Razen tega zahteva cela vrsta upnikov pet milijard, tako da je izgubila družba vsega skupaj nad 13 milijard kron. Upravni ravnatelj družbe, bivši podpolkovnik Redlhammer, je toliko časa spleitkaril proti podjetju, da je invalidski sklad odpovedal najemninsko pogodbo in hkrati po deJil neki angleško - ceh osi o vaški leseni tvrdki opcijo za novo pogodbo. Meseca maja je upravni svetnik Bauer ponudil v imenu posebne finančne skupine pet milijard za sanacijo družbe, kar pa so mer oda.jna messta vsled spletk iz vrst delničarjev samtih brez drugega odklonila. Veliko škodo je povzročil tudi odvetnik kneza Collore-da, dr. Bohuslav, ki je povzročil, da se je družba-spusrtila v* nebroj prooe&ov, ki jih je vsej brez izjeme izgubila. Posledica poloma. laxenburake družbe je, da bo maral avstrijski invalidski sklad sedaj nositi vso odgovornost za zapravljanje drsa- Getiostevaki o Jugoslovan-skih volitvah. Čeh oslov aš>ki tisk se zelo zanima za predstojeCe volitve vjugoslavi-j-i. Ofuciekia " Čcškosiovenska republika" je priobčila v sobotni šte vilki uvodnik pod naslovom "HR-SS", v katerem govori o" polža ju Radiča in njegove stranke. Radiča in HRSS imenuje sfingo jug^oslo-mu očita, da dela državi ves Čas venskega političnega življenja in po prevratu velike notranje in zunanje težkoče. Njegovi ekstremni in utopissticni cilji so ga. držaLi vedno v opoziciji napram realni in v marsičem kosenrvativni politiki jugoslovenskih vlad. V njegovih ekstremih so ga podpirali večkrat tudi zapadno-evropski politiki, ki so verjeM Radičevim slavospevom o visaiki kuJrturni stopnji hrvatskega seljaka. Program HRSS stoji pod velikim vplivom marksističnega in anarhističnega soeializma. Sam Radič oznanja zgodovinski materializem. Za politično ekonomijo se Radič liiiti v teoriji, niti v praksi ne zanima posebno, on je v prvi vrsti politik. Ni mu ležeče na tem, da dvigne ekonomsko stanje hrvatskih kmetov, marveč misli, da se ta položaj zboljša, če doseže svoje zgolj polit učne cilje. On zahteva samodločaiosjt narodov, republikansko obliko države, direktno vlado ljudstva in politični paeifi-zem napram inozemstvu. Poleg tega je napačno Radičcvo naziranje, da more kmetski stan živeti sam zase in doseči svoj cilj brez sodelovanja drugiiih stanov. Zato Radič odbija od sebe inteligenco, ki se mu zdi preveč egoktična. Povodom nove izborne kampanje namerava realizirati svojo staro idejo, da se sporaizumi s Srbi na ta način, da jih direktno dobi za svoj politični program. Zato agitira v nekaterih krajih Srbije za svojo stranko, ne da bi se zmenil za srbsko zemljoradniško strauko. Su-madije se Radič izogriblje. j{2di se, da je nastopila nova bojna fraza HRSS. — Klerikalni "Lidove Lis- hotno reče: "Lejio pisavo imate.'' '"Veseli me, da to opazite," odgovori neznanec smehljaje. "Res lepo pišete, tudi vaše številke so razločne. Ravno takega bi jaz potreboval."' "Kako to?" "V pisarni nimamo nobenega pripravnega človeka. Vi bi bili kot nalašč zame. Dam Vam 120 funtov na leto pojte z menoj na Škotsko." — Za tiste čase je bila to krasno začetna plača. — Gospod se lepo zahvali za ponud bo, pa pravi, da mora vendar po-preje še vprašati Lindsava za svef. j t-v'' priobeujej6 senzacionalen čla- Tedaj vstopi Lindsav in Tom- nek ^ naslov°m "Jugoslavija kinsa prav prijazno pozdravi. Go-ii>red revolucijo". List omenja, da spod od mize pristopi in mu pove. kako sijajno ponudbo ima. 'Prav*, reče Lindsav in tč i sto nič ne izpre-meni obraza, "stoindvajset funtov na leto je lepa plača. Dobili boste v mojem prijatelju Tomkins-u dobrega gospodarja, ki je včasih sicer tako malo preveč domač, a ima zlato srce. Sicer pa mislim, da je najbolje, da gospoda drug drugemu predse ta vim. prej ko se poznata, bolje je : Gospod Tomkins —-gc>pod Gladstone, kaneelar Njenega veličanstva kraljice." Skot je malo začudeno geldal in v zadregi je bil, potem seje pa ravno tako glasno in srčno smejal kakor Gladsone. Ta je pri Lindsa-vu ravno zbiral podake za proračun glede mornarice. Pozneje je bil dolgo let voditelj angleške zunanje politike, velik prijatelj Slovanov in zlasti našega nepozabnega Strossmayera. Danska artistizlja, ki skače iz IV. nadstropja. Iz Berlina poročajo, da je dne 1. dec. danska art is trnja tloris skočila iz IV. nadstropja, da dokaže, ka kor izvajajo poročila v listih, ravnatelju Variete gledališča, da je ona zmožna napravi jat i take skoke brez vsakega pomočnika in ne da bi se pri padcu ranila. Njen skok se je iztožil reS brez vsakega poškodovanja njenega telesa. 'NoviT narjem je izjavila, da je bila nekoč vsled neke nezgode prisiljena, skočiti iz IV. nadstropja, pa se ji je posrečilo pri padcu obraniti si svoje lastno gibanje in tako mi^li. da lahko skoči iz take višine na zemljo vedno, ne da 'bi se poškodovala. je članek posnet iz originalnega poročila in trdi, da si hoče. PašiP-Pribičevičeva vlada že sedaj zasi-gurati zmago pri volitvah. Pri predstoječih volitvah mora biti rešeno vprašanje avtonomije in revizije vjdovdanske ustave ali centralizma. Centralizem bosta branila samo Pašič tin Pribičevic (1) Vse druge stranke ( ?) zahtevajo avtonomijo, preureditev Jugoslav i je v federalistično državo in morda celo republiko. Republikanska ideja pridobiva čedalje bolj na terenu ne le na Hrvatskem, nego tudi v Dalmaciji in Sloveniji. V takih razmerah bo volilni boj zelo oster. Trezni politiki se boje, da utegne kulminirati ta borba v revoluciji. Teror sedanje vlade nudi zelo ugodna tla za revolucionarni pokret. Omladiina je že sedaj revolucionarna in bo najstrašnejš iagitator za revolucijo in ljudsko republiko. Volitve pokažejo,.da-li bo Jugoslavija centralistična država, federa-tilhna monarhija ali republika. La-liko pa se to odloči še pred volitvami!" 'te'Stfflttefidoi, Londonski profesor Guthrie se je še odpočit na Shetandske otoke na severu Anglije. £uani so po starosti prebivalcev. Pripovedovali so mu o silno starem možu in napotil se je obiskat ga. Približa se koči. kjer je stanoval, in vidi sivolasega moža na njivi ; delal je. G-uthrie si misli: "Ta se je pa res obranil, tako je star, pa še na polju dela." Stopi k starcu in mu re>ee: "Kako dober mora •biti zrak na teh otokih, tako ste stari pa opravljate še taka dela." Začudeno ga mož gleda in reče: "Gotovo mislite mojega očeta. Tamle na kamenu sedi in plete nogavice." Profesor se obrne in vidi starčka, s sklonjeno *rlavo sedi na kamnu in šteje pentje nogavice. Pro. fesor se mu približa in reče: ' Dober dan. ljubi mož! Zelo me veseli, da spoznam moža. ki je preživel toliko rodov, pa je š«' vedno delaven." Ta pa ga gleda, še boj začudeno kot prvi. Cez dogo časa šele se začno vpadle ustnice gibati: "Gotovo mislite mojega očeta. V kuhinji sedi, samo slabo sliši." Pokaži' na vrata, skozi katera se vidi 'kuhinja. Guthrie vstopi. Ob ognjišču vidi moža, ki se mu je na prvi pogled poznalo, da je silno, silno star. Čepel je ob ognju, tresel se od mraza, skrčene prste je držal na žrjavico. V ovčji kožuh je bil zavit, par srebrnih kitic mu je padalo na pleča, sključena od starosti. Z visokim glasom ga profesor nagovori: "Iz Londona sem prišel, da vidim moža. ki se mi zdi kot spominek davne preteklosti. Gotovo se spominja te še VTellingtona (vojskovodja, živel pred sto leti.) " Ta pa ga je še dalje gledal. Slednjič mu ravnotako odgovori kakor ona dva: "Gotovo hočete obiskati mojega očeta. Tu notri je."* In pokazal mu je neko -shrambo. Obenem se vigne izza ognjišča stara mamica, koga žena. se ni moglo videti, njene (brezzobe ustnice vabijo: "Res je, gospod, gotovo mislite našega starega. Prosim, stopite notri." Capljala je pred njim in odprla vrata siromašne shrambe. Kar gledal je nn videl nekaj, ki mili je vzelo vsako veselje, da bi tudi on postal tako star. V posteljnem predalu je ležal, ves sključen in zvit, na blazinah, nerazumljive besede je mrmral, ni imel več toliko duševne prožnosti, da bi bil pogledal prišleca. Oči so mu bile u-gasle za sedanjost. Tudi ko ga je starka tresla in mu vpila na uho, da gra je nekdo prišel obiskat, se ni nič zmenil, pergamentne. poteze ob raza se niso izpremenile. Gotovo je šel njegov spomin v pretekost še preko Wellingtona, a posušil se mu je bil kakor .telo. Samo mumija je ležala v postelji, v njej pa je u-gašala zadnja iskrica življenja. "Hvala, hvala, nikar se več ne trudite." pravi Guthrie dobro voljni starki. Vprašal je potem one tri, koliko je patriarh star, odgovora nd dobil. Poskusna vožnja i "Rotorjem". Iz Kiela v Nemčiji poročajo dne 3. decembra : Včeraj se je vršila tukaj prva poskusna vožnja s Flettnerjevim "Rotorjem" in je prav dobro izpadla. Iz vseh krajev Nemčije so prihitele ljudske množice, da bi mogle prisostvovati prvi vožnji z ladjo "Buekau". Vožnja se/je vršila po napovedanem programu. Na rotorni ladji je bX tudi pomorski kapitan K'-nig. znan po svoji drzni vožnji na nemški podmornici v Ameriko. Vremr. pa je biia zelo ueugodno. Ves dan je deževalo. Rot orna ladja ni mr.-gla vzeti na krov v s t-h j^ostov. ker je jedva .">0 metrov doltra in J) metrov široka. Stvar pa se je uredila tako. da so povabljenci imeli na razpolago neko ladjo, ki vozi v Ameriko in s te ladje so lahko opazovali manevre Klet t ner jevetra " Rotorja". Rotorna ladja je radi nepovolj-nega vremena preplula 3.5 metra v ni sekundi. To je laikom m&lo imponiralo. strokovnjake pa j<> za dovoljilo. Baje sr> Flettnerjeva naprava izkazala kot soliden izum. Pomikala si» je kljub minimalnemu pihanju vetra neprestano dalje in dalje. Krmar je popolnoma obvladal situacijo na svojem odgovor nem me-tu. Sedaj je na vrsti vprašanje, t koliko se bo dal Flettnerjev izum uporabiti praktično. Strokovnjaki sodijo, da s»* bo stvar obnesla, pravijo pa, da je rotorna lati j a v sedanjem stanju šele prvi poskus novo vrstne morjeplovbe. Do popoi nosti 'rotorja' pa je še daleč in nadaljni poskusi bodo pokazali, kako je treba graditi te ladje na veter, da bodo dosegle z najmanjšo porabo energije največje uspehe. Celokupni nemški ti->k pa je mnenja, da sta balon ZR—3 ii«. Flettnerjeva motorna ladja dve svetli točki nemške bodočnosti na polju tehnike. V ZNAMENJU PROHIBICIJE. * »grrrBWMfff n DEMPSEYEVA NEVESTA. vne imovine in za par sto 1 judi, ki «o vsled poloma družbe prišli ob kruh. Vse dolžitv zoper invalidski sklad in kazenske zadeve raznih upravnih svetnikov dr.ikžbe pridejo v kratkem, pred . posebno sOdiš-če, ki.bo.odločalo o odpovedi nfije-mninskerpogodbe s Societe me de Lazenbonrg. Zadnji čas se precej govori, da se bo boksar Jack Dennpaey, poročil z. igralko. Estello Taylor, ki jo vidite na sliki. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA* NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Nekateri vladni department! si na vse mogoče načine prizadevajo zatreti alkoholno pijačo v Združenih državah ter prekiniti delovanje butlegarjev. Na milijone in milijone dolarjev se je že potrošilo v to svrho, pa vse skupa j nič ne pomaga. Slika nam kaže detektiva Johna E. Par-kerja^z Gloaichestra, Mass., preoblečenega v žensko. Poročilo ne omenja, če je s pomočjo te obleke napravil prohibiciji kak dobiček. Posebna ponudba našim čitateljem! Prenovljen! pisalni stroj "OLIVER" <|}20 — Bstreiico »a slovenske 6r- ke.a,M- $25*.— 'OLTVEB* PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI ~ - . "*r Pisati na pisalni stroj ni nilča¥a umetnost. Takoj laE-Ee vsak {Hle. Hitrost pisanja dobite H rajo, ^ KLOVENIC PUBLISHING COMPAHT mm u .. . ^.. , « • ) * GLAS NARODA. 5. -TAN. 1925. - MARGARETA j j ROMAJ*. — Spisal H. Rider Haggard. . a Z* "Glas Naroda" priredil G. P. (Nadaljevanje.) — Da, vaše veličanstvo, — da namreč postopate pravično z mojim zaročencem, ko -se bo vršil proces proti njemu. Vročekrven je in močan in ker je viteške krvi, ne bo nikdar dopustil, da bi sie grdo postopalo z njegovo zaročenko. Prosim vas tudi, da me zavarujete pred Morello, da se me ne bo smel dotakniti in *tudi ne govoriti z menoj, kajti kljub njegovemu vksokemu stališču in sajaju ga sovražim kot strupeno kačo. — Reka sem že, da bom nepr istranska v tem procesu, lepa mojo Margareta, — je odvrnila kralj ica s smehljajem. — Mislim pa, da mora obveljati resnica in pravica. Pojdi in bodi mirna. Če si govorila resnico — in o tem sem prepričana, — ti zagotavljam, da ne bo kazen za senjor Brome-a preveč težka in da tudi ne bo padla na tebe senca markija de Morel 1», nizkorojenega sina princa ter neke kraijevske brezvcrniee. Rečem ti pa, da ljubi moj mož, kralj, tega •"I o veka in da ga ne bo težko kaznoval. Povej mi še eno stvar. Ali je tvoj zaročenec pogumen? — Zelo pogumen, — je odvrnila Margareta ter se nasmehnila. — Ali zna jahati Jconja ter držati v roki kopje? — Da, vaše veličanstvo, ter tudi mahati s sabljo, a v zadnjem času je bil bolan. Nekateri plemiči so se naučili to na Boswortb polju. Dobro in sedaj z Bogom. — je rekla kraljica tea* ponudila Margareti roko v poljub. Nato je poklicala dva častnika, da odve-deta Margareto nazaj v ječo, z naročilom, da -ima dovoljenje pisati njep, kraljici, pismo, kadankoli bi se ji zdelo potrebno. ★ Na večer istega dne je prijezdil v Sevillo m ar ki j Morellai. Lahko bi bil prijel že preje, a povest Marokaneev, ki so (spremljali Ca •stella, Petra ter Margareto. .S1 ■iSrkSedBk