Listek. Boji in krone. (Povest Prevel Anton Jerovšek.) (Konec.) »Ti imaš neko coprnijo pri sebi, ki ti neznosne muke te proklete ječe spremeni v tolažbo in sladkost«, reče enkrat mlademu Tuanu. »Le nič ne skrivaj in ne taji, ker sem videl tvojo coprnijo, ko si }o poljuboval«. »Res, dragi moj, prav si videl. Jaz imam res nekaj, kar me v največji nesreči dela srečnega, pa to ni coprnija, kakor ti misliš.« »Daj mi torej stvar; tudi jaz hočem poskusiti njeno moč v tej grozni ječi«. »Tebi bi nič ne pomagalo. Le tisti občutijo njeno mo5, ki verujejo in častijo skrivnost, katero ta stvar predočuje«, odgovori deček. >In kaka skrivnost je to? Govori!* Franc Tuan začne na to pripovedovati roparju o Jezusu Kristusu in njegovi odrešilni smrti na križu. Ropar ga posluša, a v začetku ne preveC verno. Pa polagoma se mu omehči srce; kajti njegovo srce je bilo sicer razdivjano, a dobra stran Se v njem ni bila čisto zadušena in božja milost je zmagala trdosrčnega moža, da ni vedel, kaj se z njim godi. Ko mu Tuvan počasi, a natanko opisuje podobo križanega Jezusa, mu začnejo vroče solze kapati v razmršeno brado. »In ta sveti mož je bil med dvema roparjema križan, praviš ti?« seže Tuanu v besedo. »Da, med dvema roparjema, in oba sta ga proklinjala«. »Pfuj, sramota! Jaz mislim, da bi ne bil tako hudobno ravnal z Jezusom, dasiravno so tudi moje roke polne nedolžne, človeške krvi. — In Jezus je tudi proklinjal ropaija, da se maščuje nad njima?« »Nikakor ne! Oberaa bi bil odpustil, ako bi se bila spreobrnila. Eden se je spreobrnil, ker ga je ganila nebeška potrpežljivost in ljubeznjivost Jezusova. Zato je začel opominjati svojega tovariša rekoč: »Se tudi ti ne bojiš Boga. ki si zaslužil smrt? Ta pa ni storil nič hudega«. Nato reče Jezusu: »Gospod, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo.« In Jezus mu odgovori: >Resnično ti povem: Še danes boš z menoj v raju!« Zdaj Tuan nekoliko molči, kajti slišal je mladega roparja na tihem stokati, in je molil v svojem srcu za njega, da bi ga railost božja razsvetlila in ganila, da bi spoznal resnico. Čez nekaj časa vpraša ropar ves spre- menjen, če bi tudi on dobil odpuščenje od tega ljubeznjivega in usmiljenega Boga. »Cisto gotovo«, odgovori Franc in mu začne pripovedovati o izgubljenem sinu. »Dobro!« reče konečno skesan hudodelnik. »Daj mi zdaj poljubiti podobo križanega Jezusa. Jaz že čutim v svojem srcu nekoliko tistega sv. miru, katerega uživa tvoje srce. Dosti za danes, pa ti mi še moraš mnogo, mnogo pripovedovati, kajti v naših hribih še nisem nikdar nič slišal o krSčanstvu. Franc je bil vesel in je hvalil Boga, da ga je pripeljal v ječo, kjer je rešil neumrjočo dušo ubogega roparja. »Bog vse na dobro obrne«, reče sam pri sebi, »in tudi krščanstvo bode začelo imeti v naši domovini srečnejše ure, naj storijo njegovi sovražniki, kar hočejo«. 10. Danpredpolnolu.no. Bil je dan pred polno luno. Na vse zgodaj že pride sivolasi Filin s svojim vnukom Lujem pred zapadni stolp, kjer pokaže listek s pečatom višjega mandarina in zahteva videti mladega Tuana. Trikrat je že prišel k ječi in prosil za vstop, pa zastonj. Še le zdaj se mu je dovolilo stopiti v ječo, ko je prinesel pismeno dovoljenje od mandarina. Mož, ki ga je sedaj spustil v ječo, se ie opravičeval, da mu je poprej odrekel prošnjo, ker mu je stari jetničar Minge strogo prepovedal, da ne sme k Tuanu pustiti nobenega človeka. Zdai že pa Mingeja pet dni ni od nikoder, gotovo se mu je pripetila nesreča, najbrž je bil pijan in je padel v vodo. Na to hoče iti v ječo po Tuana. »Ne, midva ga hočeva v ječi videti«, reče Filin. Paznik vzame toraj bakljo in jima sveti v grozno ječo. Pa ko odpre ieCina vrata, padeta starček in Lu skoraj v omedlevico, ker zagleda strašen, nečloveški kraj, iz katerega je prihajal grozen smrad. Filin se nasloni ob zid in si zakrije obraz s širokim rokavom, Lu pa glasno zaupije od strahu in sočutja. Ker nista mogla prenašati strašnega smradu, je moral jetničar vrata zapreti in Tuvana na zrak pripeljati. »Že prav«, reče paznik s smehom. »Jaz sem vedel, da jetniški zrak ni za vsaka pljuča«. Gez nekaj trenotkov stopi Tuan iz ječe. Obraz mu je bil bled, pa veselje se mu je bralo v očeh, ko zagleda svojega prijatelja in njegovega strica. >Hvala Bogu in njegovi sv. materi, ki sta uslišala raojo molitev», reče Tuan. »Ravno o pravem času sta še prišla. Modri Filin, stopiva v to le sobico, jaz vam moram v naglici nekaj važnega povedati.« Starček stopi v sobico, kjer mu Tuan v kratkem pove naCrt zarotnikov, kakor ga je sam slišal. Filin v začetku niti verjeti noče. Tuan mu še mora vse enkrat praviti, da si starček zapiše imena zarotnikov in njihov načrt. Na to reče: »Tvoje besede se strinjajo z dogodki zadnjih dni. Mandarin je res dal včeraj zapreti 200 črnoprapornikov v severnem in vzhodnem stolpu. Tudi Minge je zginil, najbrž so ga odstranili, ker je vedel za zaroto. Tudi tebe čaka enaka usoda, ako zatožiš te mogočne in hudobne ljudi«. >Da, res! Minge mi je pretil z najgrozovitnejšo smrtjo, ako izpovem le eno besedico. Pa moja dolžnost je, da žrtvujem svoje življenje za cesarja in za tisoč in tisoč nedolžnih ljudi!« >Vi kristijani ste pač čudni ljudje!« pravi Filin. »Pa zdaj ni čas govoriti o verskih naukih. Danes ponoči je polna luna, zatorej imamo Se samo nekaj ur časa, da preprečimo zaroto, ali da si vsaj rešimo življenje. In drugo bode brž najpametnejše. Grnopraporniki so že v trdnjavi in tudi vodna vrata so v njihovi oblasti. Gotovo jih je že tudi več sto skritih po čolničih na reki. Druge trume pa prežijo in čakajo v obližiu. Kaj še more zdaj cesar storiti? Svoje najboljše vo- jake je poslal ob morje, ker se je razneslo da se približuje francosko brodovje. Sploh pa se Hijephova tako ne more držati kot cesar anamski. Njegova zvezda, ki se še nikdar ni svitlo žarela, bode v kratkem zatonila. Neumnost bi torej bila, da bi se kdo za njega žrtvoval. Sami se torej hočemo rešiti. Jaz grem k cesarju in ga poprosim, da tebe, tvojo mater in druge kristijane, ki niso hoteli darovati mrtvemu cesarju pomilosti ter vas prežene v prognanstvo. Potem pridem še pred večerom po vas. Nekaj dobrih čolnov mora biti pripravljenih. Tudi tuje misijonarje še lehko opozorimo na nevarnost. Predno bode polna luna na nebu, smo že lahko vsi v varnem zavetju«. Franc nekaj časa tiho preraišliuje. Potem pravi: »Ge se nesreča res ne da več odvrniti, potera nas res nobena dolžnost več ne veže in mi lehko skrbimo za svojo rešitev. Pa poskus pa le moramo napraviti. Sai se lahko črnopraporniki v severnem in vzhodnem stolpu stražijo od zanesljivih vojakov, pri Vodnih vratih pa se nastavi z vest povelinik! 0 ko bi bil že odraSčen in prost, rešil bi cesarja in kristjane, ali bi pa za nje umrl!« Starček se čudi Tuanu, kateremu se iz obraza bereta srčnost in odločnost. »Da, da, ko bi imel cesar sarae tako zveste slu- žabnike, kakor si ti! Pa kje bi naj dobil zvestih in zanesljivih poveljnikov, o katerih govoriš?« »Jaz poznam tri in ti so: Tu, Negobin in Minam. Vsi trije so kristijani; kristijani pa ne sinejo nikdar biti izdajiee!« »Negobin in Minam so kristijani! In bili so tako pogosto in tako dolgo pri Tidiku, pa vendar niso temu najve6jemu sovražniku kristijanov ni6 žalega storili! Zdaj sem prepri6an, da bi že iz samih političnih ozirov naš cesar moral kr56ansko vero ne le trpeti, temveč jo celo povspeševati. Jaz grem zdaj takoj k cesarju in ho6em Hijephovo pripraviti, da stori nagle in odlo6ne korake zoper zaroto. Kmalo boš zopet slišal o meni«. Filin je pregovoril jetni6arja, da je pustil Tuana z Lujem v sobi, v kateri so se dosedaj pogovarjali, da Se celo Tuanova mati je sraela priti iz je6e in ostati z dečkoma. Srečni in veseli so bili ti trenotki za nje! Franc pripoveduje o spreobrnjenem roparju, ki je pripravljen sprejeti krS6ansko vero, in vsi se čudijo in veselijo nad čudapolnimi poti božje milosti. 0 zaroti Franc ni hotel ni6esar povedati, da bi svoje matere ne vznemiril. Lu pa je pripovedoval, kako dober je nov ceaar in kako se od njega rad da (Nadaljevanje v prilogi.)