• 'k”
A>
»Goriški list« izide vsako sredo in soboto zjutraj. Uprava in uredništvo v Gorici, Corso Verdi štev. 47.
Telefon štev. 292.	_________
«1
dne 10. maja 1944.
Oglasi se zaračunavajo po ceniku. Bančni konto pri Cassa di Risparmio Goirica.
HA Ulili BOJIŠČIH
V. R. - Položaj na skoro vseh bojiščih se nedvomno nahaja v fazi pričakovanja. Boji, ki se vršijo na skoro vseh frontah, nimajo trenutno nič odločilnega na sebi, ako tudi tu pa tam v teh borbah vsak izmed nasprotnikov napenja vse svoje moči. Jasno je, da si bojujoče se armade skušajo pripraviti najboljše pogoje za odločilne udarce, ki po vsej priliki niso več daleč. Na sovjetski fronti divjajo hudi boji — a teh se nikakoi ne more primerjati z zadnjo zimsko ofenzivo. Vse je le pripravljanje za bodoče velikopotezne akcije, katere že predvidevajo vsi vojni izvedenci. Sovjetska ofenziva prodiranja so zdaj ustavljena. Nemške čete so sedaj učvrstile lastno bojno črto in na več mestih prešle v močne in uspešne protinapade. Na novih pozicijah zamore seda) nemška armada razmeroma mirno nričakovati udarca sovjetskih čet, na katerega go tovo ne bo treba dolgo čakati. Pri Dclatvinu, Kovelu in Tarnopolu je vse pripravljeno za obrambo in napad. Rusi še močno nanadajo ob Nje-stru in Seretu in skušajo zavzeti Sevastopol. Akcija pri Sevastopolu na je le lokalnega pomena, ker pač ne more uplivati na splošen položaj fronte. Kakor vedno v pripravljalnih fazah, igra tudi sedaj vojno letalstvo najvažnejšo vlogo. Nemški letalci napadajo sedaj povsod in rušijo in razdirajo vse, kar pripravljajo Rusi v zaledju fronte — zaloge, ceste, železnice, in čete. Sicer pa žalostno stanje cest ne dovoljuje Rusom dobrega zalaganja operativnih področij.
Tudi na italijanski fronti Angloamerikanci ne bodo pač večno čakali, ker to jim nes more koristiti in ker s tem tudi ne morejo uplivati na položaj na drugih frontah. Vse kaže, da bodo tudi tam kmalu prešli v napag. Odločili so se za tirenski del fronte. Posebno pri Cassinu je pripravljanje močnih udarcev očividno. Tudi tukaj je delovanje na-Padalnih odredov nemških čet v Prvi vrsti naperjeno proti tem pripravam. Nemci nadle Sujejo kar mogoče in vršijo
ocno izvidniško delavnost.
baterije pa obdeluje neprestano sovražnikove naprave in topovska gnezda, posebno pn Nettunu. Tudi v tem področju je letalstvo vedno na delu.
Zavezniško letalstvo nadaljuje svojo zračno ofenzivo, le da sedaj napada v prvi vr sti zasedeno ozemlje na zapa du. To bi moglo značiti, da se tudi tukaj nekaj pripravlja -morda že toliko opisana inva zija. Berlin je zopet pretrper močan zračni napad, ki pa so ga napadalci zelo drago plačali. Bilo je namreč sestrcljc-
x sovražnih letal.
Na frontah Daljnega Vzho-^ se nadaljuje pritisk japon-
in T armac^ V področju Palel t mphal napredujejo počasi ““Ponči in Tndijci. V tihem nn:[,u: n osebno na Novi Gui-
mnrrri I v zadnjih dneh motnih bojev — toda tudi tu
J Jasno da bodo kmalu zače
VSI NAPADI SOVJETOV ODBITI
Srditi boji pri Sebastopolu - Velika bitka med Prutom in Dnjestrom začasno končana
Iz Fuhrerjevega glavnega stana:
Vrhovno poveljstvo nemške vojske poroča:
7. maja. - Pri Sebastopolu je neprijatelj včeraj prešel v mogočen napad, ki ga je pripravil z močnim topovskim ognjem. Na južnem delu bojišča se mu je posrečilo na e-nem mestu vdreti v vojno črto, dočim so bili vsi napadi v severnem delu odbiti. V o brambnh bojih proti neprija-teljskemu zrakoplovstvu, jt> nemško lovsko in borbeno letalstvo uničilo 130 sovjetskih letal. Poročnik Lambert je v teh bojih dosegel 14 zmag.
9.	divizija zračne obrambe (Flak) se je izkazala pri o-hrambenih bojih nad Krimom. Doslej je sestrelila že 1.400 sovražnih letal. Ob rumun-
skem Seretu so oklopni grenadirji zavzeli važno planjavo in uničili 15 oklopnikov in 41 topov ter zajeli številne ujetnike.
Med Prutom in Moldavo jo 26. aprila pričeta bitka začasno utihnila. Mogočni napad
20	strelskih divizij in mnogih oklopnih divizij, katerega namen je bil zlom tega dela nemške fronte, se je razbil ob trdovratni obrambi, kateri jo poveljeval infanterijski general Wochler. Sodelovalo je pri tej obrambi rumunsko in nemško letalstvo. V tej bitki ie neprijatelj izgubil poleg krvavih človeških izgub, 386 oklopnikov, 92 topov in 100 letal.
Na mostišču pri Nettunu je neprijatelj prešel v lokalno napade, ki so bili odbiti. Dalj-
nostrelno topništvo je obstreljevalo z dobrim uspehom zaloge petroleja in streliva.
Angloamerikansko letalstvo je včeraj napadlo Bukarešto m povzročilo škodo in žrtve med prebivalstvom. Nemška in rumunska hramba je uničila 14 sovražnih letal.
Zavezniško letalstvo je zopet izvršilo terorističen napad na nemško prestolnico in n*> kraje zapadne Nemčije. V mestnem področju Berlina jt* bilo povzročene precej škode na stavbah in kulturnih ustanovah in bilo je tudi mnogo človeških žrtev.
Tudi Koln in Diisseldorf sta bila bombardirana. Sestreljeno je bilo nad zasedenim o-zemljem 26 sovražnih letal, med temi 17 štirimotornih bombardirjev.
Sovjetska politika? severni Afriki
Vichy, 10. maja. - Kakor javlja agencija AFI, odkar i-majo v alžirskem'odboru tudi komunisti svoje stolčke, so vjetska politika v severni A-friki razpolaga z bogatimi sredstvi in vsem potrebnim materij alom.
Cilji sovjetske propagande so popolnoma jasni. Hoče organizirati severno Afriko popolnoma po sovjetskem vzorcu. Predstavlja si to pro pagando kot sovjetsko zuna njo politiko in se ji daje izredno važnost. Genier n. p. izjavlja, da bo treba organizirati disidentno zrakoplovstvo po vzorcu sovjetskega. V vsej deželi so bili odprti propagandni uradi in število propa. gandnih spisov in publikacij
se dan za dnem veča. Društva, ki nai gojijo »razvitek zbliža-nju med disidenti in Sovjet sko Unijo« so po večini spre menila svoje ime in sicer se zdaj imenujejo »Francija in Sovjetska Unija«.
Predsednik odbora za zunanje stvari v disidentski vladi, Rucart, je v eni svoji publikaciji toplo priporočal zbližanje v tem smislu in sicer popolno zbližanje na vseh poljih.
Agencija AFI ugotavlja, da vplivata vedno močnejša propaganda močno na živce un-gle»ev in Amerikancev, ker ti smatrajo severno Afriko za svoje področje, ki naj bi jim služilo za naseljevanje in izkoriščanje.
Biglo ramrotlaia Italijo
Milan, 9. maja. Iziavo Bado-glijevega organa »Corriere«, da Italija po vojni ne bo več potrebovala lastne industrije, označujejo v tukajšnjih po litičnih krogih kot pomembno značilnost načrtov, ki jih na meravajo izvesti Angloamerikanci v Italiji. Anglija in Združene države nameravata v primeru zanju ugodnega konca vojne izločiti neprijetno konkurenco lastne italijanske industrijske proizvodnje ter spraviti italijanski narod v popolno gospodarsko^ odvisnost od severnoameriške in angleške industrije. Italija naj bi bila izključno tržišče velikih angloameriških industrijskih koncernov. Italijanski narod si sedaj lahko sam u-stvari sodbo o zločinskih načrtih nasprotnikov, ki hočejo
la bojevanja v večjem obsegu. Kitajci se tudi gibljejo in na padajo neprestano železniško progo, ki vodi v Lunghai. Po ročila tudi govore o velikih bojih med Japonci in Kitajci, v katerih so Kitajci izgubili nad 60.000 mož.
gospodarsko in socialnopolitično popolnoma zasužnjiti prebivalstvo ter prodati Italijo židovsko-plutokratskim interesom.
Težka epidemija koz v Neaolju
Stockholm. - »Dagens Ny-heter» prinaša vest United Pressa o težki epidemiji koz, ki je izbruhnila v Neaplju.
Vedno znova pojavljajo v delih Italije, ki so jih zasedli Angloameričani med slabo preskrbljenim prebivalstvom različne kužne bolezni, ki za. htevajo številne žrtve. Zavezniki, ki so prišli kot »osvobo-dilci« očividno nimajo niti volje, niti ne morejo preprečiti teh težkih epidemij. Smrt zaradi lakote in kužne bolezni je novsod, kjer se razšo-mrijo Britanci in Američani, žalostna usoda »osvobojenih« narodov.
Letalski boji na Pacifiku
Tokio, 9. maja. - Japonski glavni stan je objavil, da je japonsko letalstvo potopilo sovražnikovo križarko in težko poškodovalo dve nosilki letal. Vrh tega je med operacijami pred Holandijo (Nov* Gvineja) in otokom Truk sestrelilo 27. in 30. aprila ter 1. maja 30 letal.
NA PREDVEČER INVAZIJE
Berlin, 10. maja. - »Univer-sul« priobčuje poročilo o položaju izpod peresa svojega berlinskega dopisnika, ki pod geslom »Na predvečer invazije« ugotavlja, da po mišljenju Wilhelmstrasse lahko danes govori le še orožje. Dasiravno si je Nemčija več let pošteno prizadevala doseči sporazum z Anglijo in ni imela nikakih političnih problemov z narodom Zedinjenih ameriških držav, se je zavedala želje, ki preveva njenega nasprotnika za uničenjem. Angloameriškcv in boljševiške namere uničenja napram evropskim narodom gledajo v Berlinu kot gotovo in neizpremenljivo dejstvo. Na zlom anglo-ame-riško - boljševiške akcije že zato ne špekulirajo, ker stoje po tukajšnjem pojmovanju konec koncev isti prsti za kulisami Moskve, Londona in Washingtona. Na predvečer
invazije prevladuje v Berlinu prepričanje, da se ni moči nikakor izogniti pred trdoto političnih problemov. Tukaj smatrajo za nevarno utvpro sleherno upanje, da je možno kaj drugega kot zgolj alternativa: preživeti ali biti uničen.
Letalski boji nad Bukarešto
Berlin, 9. maja.
Nemški lovski letalni odre di so danes zjutraj vzdržali težke borbe z močno formacijo amerikanskih bombnikov, ki so prišli nad mesta Bukarešt. Bombe so povečini zadele obljudene dele mesta. Nemški lovci so glasom zadnjih poročil sestrelili nad 10 štirimotorskih bombnikov. Nekaj avionov je bombardiralo tudi Beograd.
Naša mladina -naša bodočnost
Sedanji vojni časi zahtevajo od nas, da nehote in skoraj avtomatično dobivamo občutek in spoznanje, kako smo prav za prav — vsi na fronti. Naj bo človek v katerem koli poklicu in v kakršnem že položaju, vsak se že zaveda, da je v resnici prav tako obdan od vojne vihre, da sodeluje v napadih in da pomaga v o-brambi. Nikdar poprej ni nobena vojna tako popolnoma zajela prav zadnjega človeka na svetu, kakor sedanja, seveda enega manj, drugega bolj. Podobno je za narode, o katerih vemo, da nekateri ze-
lo	občutno krvave, drugi zopet manj, neprizadet pa ni noben.
Sedanji položaj slovenskega naroda poznamo, saj je skoraj sličen položaju še nekaterih drugih evropskih narodov. Slovenci smo ravno tako prizadeti zaradi posledic vojne vihre, kakor drugi na^ rodi, prizadeti smo kot posamezniki in kot celota. V nekem oziru pa trpimo Sloven ci bolj, kakor drugi narodi v Evropi, pri nas je namreč notranji razdor globlji, kakor drugod, dasi so se tudi drugod pojavljali slični dogodki, kakor pri nas. Medsebojno sovraštvo je pri Slovencih na žalost globlje zasidrano, kakor morda kje drugje in v tem je tudi vzrok, da je bilo pomorjenih toliko slovenskih življenj od bratovske roke, toliko naših domov požganih od slovenskih krdel in toliko našega narodnega premoženja uničenega.
V	letih med prvo in drugej svetovno vojno smo se Slovenci morda včasih radi ozirali v Srbijo, ki nam je bila nekak zgled narodne zavesti in skupnosti. Cemu se Slovenci tudi sedaj ne bi zgledovali po Srbih, ki so prvi o-zdraveli od medvojne mrzlice in so si sedaj v svoji domovini tako dobro uredili življenje, kakor je le mogoče in da bi bili vsi drugi mali na* rodi južno Alp srečni, ako bi se jim tudi kaj takega posrečilo, najbolj srečni pa bi bili mi Slovenci, ki smo tudi najbolj razrvani in ki relativno največ trpimo.
Prav srbski zgled nam kaže, kako moramo Slovenci začeti in kje. Srbski ministrski predsednik general Nedič se j& pred tremi leti najprej obrnil na mladino, tako moško, kakor žensko. Ena izmed prvih njegovih skrbi je bila, da ja preprečil, naj bi mladina n& uhajala v hribe in v gozdove, To smo poskušali tudi Slo venci, pa se nam žal ni v obilni meri posrečilo.
Vendar je Slovencem, ki hočemo pozitivno in s pošteno voljo sodelovati pri zgraditvi nove Evrope, sožitja vseh evropskih narodov, tako velikih, kakor malih in najmanjših, ostalo še toliko mladine in sicer najboljše, ki se ni hotela podati na pustolov ska in psevdoromantična pota, ki so v resnici roparska in protinarodna, temveč je ostala kot čuvarica svojih domov, svojih mater, svojih družin
in svojega naroda. Ta mladina se že več mesecev formira in raste v krepko vojsko. Veseli smo te mladine, ki zn« umno rabiti orožje, ki se re-sno zaveda svojih nalog in ki bo še v pravem, morda res \ zadnjem hipu rešila in zagotovila nadaljni obstoj slo venskega naroda in njegov preporod.
Dosedanje izkušnje, ki jih imamo s svojo mladino, pa moramo tudi v bodoče teme ljito izrabiti. Ako bi imeli ta ke izkušnje poprej, prav gotovo ne bi propadlo toliko mladih in cvetočih fantov in deklet, da bi se šli roparje, na padalce na kmetske hiše in morilce poštenih sosedov in sonarodnjakov. Na to propadlo mladino ne moremo več računati, ostala in uničena bo v groznem položaju, v katerega je sicer zašla po svoji volii in nrevdarku, toda tudi po krivdi onih, ki so jo zapeljali. oziroma, ki so krivi, da zapeljevanje ob pravem času ni bilo preprečeno.
Raste pa zopet nov rod mladine, kar dokazuje zdravje našega naroda. Ako narr> tudi propade velik del našega narodnega premoženja, ako bo uničenih toliko in toliko naših življenj, vendar ne obupujmo. Premoženje se da z delom pridnih rok zopet obnoviti in življenje se tudi ob-navija. Zato pa imamo jamstvo v našem naimlaišem io-du, v tem, ki še ne more držati puške v roki in ki začudeno gleda sedanji grozni in splošni bratomor. Te mladine ne smemo dati iz rok in prav to moramo vzgojiti tako, da nam ne uide niti njen najmanjši del, tako, da mladina na Goriškem ne bo nikdar več služila ali se opajala z idejami bedastega, toda v izbiri sredstev in ciljev zločinskega in strašnega internacionalizma vseh vrst in barv. Naš novi rod mladine mora biti slovenski, mora biti versko in moralno na popolni višini in na učiti ga moramo misliti evropsko! Le tako bo naša mladina v resnici jamstvo za bodočnost našega naroda.
Sztoyajevi ukrepi
Madžarski ministrski predsednik Sztoyaj je na zboru poslancev vladne stranke pojasnil cilje številnih ukrepov za zaščito madžarskega življenja in povedal, da se morata izdelava in pridelava dvigniti do viška. Jude bodo iztrebili in izločili iz vsega javne ga življenja, po drugi strani pa bodo ojačili tovarištvo in vojno bratstvo z Nemčijo.
Vsak začetek je težak ii> prav tako je bilo težko izda-jateljstvu, uredništvu in upra-
vi	»Goriškega lista«, preden smo spravili prvo številko no vega slovenskega glasila med svet, med naše goriške Slovence. Nismo delali bučne reklame, ker smo hoteli najprej obvladati tehnična sredstvu, ki so izdajanje takega lista nujno potrebna, toda med go-riškimi Slovenci je že nekaj dni pred izidom naše prve številke krožila skrivnostna vest — da se nekaj pripravlja, nekaj zgodovinsko važnega. Najbolj poučeni so celo vedeli, da prične izhajati po dolgem času molka nov slovenski list na Goriškem. Dvomljivci so imeli pomisleke, češ, da to tehnično ni mogoče, da bodo vse mogoče ovire, in ta ko dalje . ..
Toda vse malodušje je bilo premagano. Nekaj trdne volje, nekaj poštenega dela iii v soboto zjutraj je list na splošno začudenje bil že na prodaj v vseh večjih goriških časopisnih prodaj alnicah in postal na mah predmet - splošne goriške javnosti. Meščane so lično izdelane tablice opozarjale, da se tu prodaja novo glasilo goriških Slovencev in brž so prihajali prvi interesenti. Dopoldne v soboto je bil list že takoj razprodan in kupili so ga celo taki, ki ne razumejo novega časa in potrebe strpnosti ter so mislili, da bodo s številčnim nakupom našega lista preprečili, naj bi list ne bi prišel v roke Sloven cev. Nas pa je razveselil i ve cev. Nas pa je razveselila velika radost, s katero so gori-ški Slovenci sprejeli našo prvo številko in s kakšnim za
nimanjem ter priznanjem jt bila sprejeta. Govorili smo v ljudmi, starimi možmi, pripro stimi ženicami, z ognjevito mladino, ki so nam s solzami v očeh pripovedovali izraz^ svojega veselja nad tem, da so zopet doživeli čas, ko se na Goriškem tiska slovenska beseda. Seveda je naša uprava poskrbela, da je bilo na trgu in v prodajnah, takoj zopet dovolj našega časopisa in g;, je mogel v soboto popoldne in v nedelio dopoldne že sleherni kupiti.
Skoraj ganljivo je bilo vide ti, kako je slovenski fant kot svoje najlepše darilo svoji zaročenki preskrbel prvo številko našega lista, seveda v soboto zjutraj, ko je bil prvič razprodan. To je bil ponos, ko je prišla gospa z dežele na svojo kavico v Gorico in sve čano pred znankami razgrnila naš list Zvedeli smo o več družbah, da so fantje ob prihodu našega lista takoj sestavili pevski zbor in navdušeno zapeli nekaj domoljubnih pesmi. In tako so se vrstili podobni prizori.
Malokateri novi slovenski list je doživel ob svoji usta novitvi toliko navdušenja, med prijatelji, toliko pozornosti pri drugih. Mi se radu jemo. Začetne težave smo žc premagali in samo ponavljamo, kar smo dejali v uvodniku prve številke: poskrbeli bomo, da bodo naši bralci za dovoljni, skrbeli pa bomo tudi zato, da bo naš list imel neoviran dohod do slehernega Slovenca, do sleherne slovenske hiše in družine na Goriškem, pa tudi drugod, k;er vlada zanimanje zanj.
Gandhi zopet prost
Stockholm 9. maja. - Zdravstveno stanje Gandhija jo prisililo indijsko vlado, da mu vrne brezpogojno prostost. Vrata ječe so se odprla dne 6. maja. Sedaj se Gandhi nahaja v palači Thakersey, ki je njegova dobra znanka. Ma-hatma Gandhi je bil v ječi od avgusta 1942. V tem času je njegovo zdravje tako trpelo, da sedaj ni skoro več upanja, da ozdravi. Star je namreč že
74.	let. Predsednik ameriške indijske lege, Sirdarij Singh je v časopisju srdito napadel angleško vlado, kjer je držala Gandhija v ječi, dokler sc ni njegovo zdravje tako poslabšalo, da se je bati najhui šega.
Velike izgube komunistov na Dolenjskem
Ljubljana, 6. maja.
Dogodki zadnjih dni kažejo, da doživljajo komunistične tolpe povsod popoln razkroj. Pred dnevi so domobranci zajeli v Loškem potoku skoraj celo komunistično ambulanco. Zajetih je bilo o-koli 350 ranjencev in veliko število bolničark, samih ljubljanskih komunistk.
V	Korinju nad Krko so do mobranci presenetili komunistični oddelek. Ujetih je bilo 13 članov štaba, 7 ranjenih in 5 mrtvih.
Širite “GORIŠKI LIST,,!
Matere, pomislite!
Matere in očetje, ki imate pri komunistih svoje sinove in hčere! Ali pomislite kdaj, da je vaš sin morilec lastnega naroda? Ali ste ga vi učili, naj postane rabelj ko doraste in naj se z orožjem v roki bori proti lastnemu narodu, naj pljuje na vaše nauke in na nauke vaše vere? Ali kdaj pomislite, kako so vaše hčere, ki so šle v gozd. poteptale in onečastile dekliško čast slovenskega dekleta? Ali so zmožne take vlačuge biti kdaj dobre gospodinje in matere?
Tak narod bi moral v neka j desetletjih propasti. Da se to ne zgodi, stoji na straži zdrava slovenska domobranska mladina, ti sinovi slovenske domovine so prenoroditclji v pravem pomenu besede!
Slovenski domobranci bodo narodu nreskrbeli in priborili boljšo bodočnost! Slovenski domobranci bodo iztrebili i>„ slovenske zemlie zločinske to lovaje, slovenski domobranci bodo zacelili rane na našem narodnem telesu, one rane, ki so jih povzročili boljševiški zločinci!
Vesti iz vsega sveta
Papež Pij XII. je izdal na velikonočni ponedeljek novo okrožnico pod naslovom »O-rientalis Ecclesiae Deus«, ki je namenjena narodom vzhodne cerkve. Povod zanjo je dala 1500-letnica smrti cerkvenega učenika sv. Cirila. Papež izreka v njej željo, da bi vzhodni cerkvi zasijal dan, ki bo njenim vernikom prinesel pravico do svobodnega izpovedovanja vere.
Pobegli predsednik bivše Češkoslovaške dr. Beneš, je zlezel docela pod vpliv Sovjetov. Pred dobrim mesecem je skoval zavezniško pogodbo med Češkoslovaško in Sovje-tijo, sedaj pa se slišijo glasovi, da bo v Kijev preselil celo svojo vlado«. Pod sovjetsko zaščito bi odšli vsi člani češkega begunskega odbora razen Beneša in Masaryka, ki bi še naprej vzdrževali zveze z zahodnima zaveznikoma.
Pritisk Anglije in Amerike na nevtralne države je vedno ostrejši. Za Španijo, ki so ji hoteli odrezati dovoz petroleja, je prišla na vrsto Irska. Ker se ni vdala, so sedaj naskočili Turčijo in Portugalsko. Turčija noče v vojno in se na vse pretege oteplje pritiska. Tudi Švedska ne kaže volje da bi se docela vrgla v naročje »zaveznikov«.
Kruh na nakaznice so uvedli v portugalski prestolnici Lisboni in v okolici.
Naša novela
Klic pomladi
Sestra Vida je odpirala velika okna bolniške sobe. Sončna luč se je razlila po belih stenah in posteljah, ki so jih bolniki pravkar zapustili. Hiteli so na vrt, da se naužijejo pomladi in pesmi velikonočnih zvonov.
Sončni žarki so se križali in prepletali s svetlimi lisami po drsečem parketu in se lovili med križi železnih postelj. Sestra Vida je hodila počasi in odpirala okna kot v snu. Šele, ko je odprla zadnje okno m se ji je sonce samo zasmejalo v obraz, se je zdramila iz težkih misli.
Vrt je bil v cvetju in zelenju. V ribniku se je jarko o-dražala čista modrina neba,
v	njej se je lesketalo bleščeče sonce in ji jemalo vid. Po stezah posutih z belim peskom, so počasi hodili ranjenci, ki
so jih obiskale drage jim osebe. Njih lica so bila upadla in bleda; le oči so žarele v globokih jamicah in niso skrivale trenutne radosti.
Veter sc je igral z vejicami cvetoče breskve, tik pod Vidinim obrazom. Nežno cvetje ji je božalo mehka lica in jo ščegetalo, da je kihnila.
Njeni prsti so segli med dišeče rožnato cvetje, da bi ga božala, a roka ji je nenadoma obstala. Duša ji je prisluhnila zvokom vijoline, kt je ni slišala cel post, dolgih štirideset dni.
Goslal je ranjenec sobe št.
75,	dr. Peter Vranič. Samo or» izmed vseh bolnikov sobe je ostal v postelji. Manjkala mu je ena noga in ni mogel hoditi. Ponudbo sestre Vide, da ga bo peljala na vrt z vozi-
čkom, je odklonil. Zdaj jc igral na gosli.
Vida je zrla v cvetje a njene oči ga niso videle. Gledale so drhteče prste, ki božajo napete strune, sledile loku, ki je drsel preko njih in se zazrle v temne oči, črne in globoke. Vedela je, da je skrita v njih žalost in trpljenje. Njena duša je sledila pesmi. Drsela je preko strun, se lovila med stenami široke sobe, prišla do Vide, ji segla v dušo in st> razlila preko okna med breskovo cvetje.
Vidini prsti so začeli nežno božati rahlo cvetje, misleč, da drse preko Petrovih las.
Pesem ji je stiskala dušo v veliki boli. Misel, da je mladi mož žrtvoval domovini vse, ji ni dala miru. Zdaj ko se v naravi prebuja novo življenje, ko klije nova ljubezen, mora ubogi mladenič s silo zatajevati svoje hrepenenje po sreči in ljubezni. Doslej mu je krajšala s svojo navzočnostjo, a kaj bo po enem mese-
Odlikovanje
V	soboto 6. maja je bila v vojašnici v ulici Diaz intimna a prisrčna slovesnost. Pooblaščenec visokega SS in policijskega vodje za goriško pokrajino g. Sturmbahnfuhrer Tauss je pripel g. Untersturm-fuhrerju Franzu odlikovanje železnega križa II. stopnje v znak priznanja za uspešno borbo proti boljševizmu.
Untersturmfiihrer Franz je žc več mesecev v Gorici kot vodja SS oddelka in inštruktor domobrancev. K odlikovanju mu iskreno častitamo in mu želimo, da tudi v na-nrej uspešno razvija svojo delavnost proti skupnemu sovražniku boljševizmu ter > korist in pomirjenje izmuče-ne in izkrvavele goriške pokrajine.
Berlin 5. maja. - V zadnjih štiriintridesetih dnevih so za vezniške konvojske eskorte izgubile skupno petintrideset torpedolovk.
V	berlinskih krogih se daje temu dejstvu veliko važnost. Iz nemških vojnih poročil je razvidno, da so nemške podmornice v prvih štirih dneh meseca potopile osem ameri-kanskih podmornic.
Kakor je že znano, so nemške podmornice v vojnih akcijah razrušile tekom meseca aprila sedemindvajset torpe dolovk, ki so spremljale tovorne parnike.
Zato se v berlinskih dobro obveščenih krogih sploh go vori o »urniku« potapljanja, kajti iz poročil izhaja, da je \ zadniom času bila uničena vsakih štiriindvajset ur po p^a torpedolovka. Zato je tudi mnenje.o »urniku« utemeljeno.
Potoni ie,ne edinice so imele po 120-160 moderno opremljenih mornarjev kot moštvo.
cu, ko bo zapustil bolnico? Kdo ga bo negoval? In ona? Ali ne bo pogrešala pogleda črnih oči? Zunaj bo maj, naj-lepši letni mesec. Vse bo v cvetju, sladki vonj bo omamljal čebelice in metulje, ptičice bodo ščebetale. Povsoo bo ljubezen, a dvoje src bo trpelo, njegovo in njeno. Njegovo, ker se mora odpovedati ljubezni in njeno, ki kliče po ljubezni, ki pa mora umreti. Mora? Ne, ampak hoče umreti.
Gosli niso več drhtele, jokale so. Oči sestre Vide sta skalili dve debeli solzi in zdrsnili na drhteče cvctje, ki so ga božali njeni prsti. Utrgala je cvetoči vršiček in se bolestno nasmehnila. A pesem je nenadoma utihnila. Lok in vi-jolina sta zdrsnila na tla. Strune so še enkrat zabrnele.
»Vida!«
Stekla je k ranjencu.
| »Želite vode?«
(Nadaljevanje sledi.)
Ameriške zadrege
Produkcija časopisnega papirja v Zedinjenih državah je v zadnjih letih nadalje nazadovala, v znani meri zaradi izpadka dobav celuloze iz severnoevropskih držav. Največji obseg je dosegla proizvodnja leta 1926. ko je znašala 1.68 milijona kratkih ton (short ton=907 kg), lani pa je popustila že na 805 milijonov ton. Vzporedno je nadalje naraščala proizvodnja v Kanadi, ki se je povzpela od 1.88 milijona ton v letu 1926 na 3.55 milijona ton v letu 1937, zadnja leta pa je zopet nazadovala in je lani padla na 2.98 i milizona ton. Pred sedanjo vojno so Zedinjene države u-važalc primanjkljaj časopisnega papirja iz Kanade. Te dobave pa so postajale vedno težavnejše, deloma zaradi manjše kanadske proizvodnje, pa tudi zaradi večje^ potrošnje v Kanadi sami. Zato naraščajo težkoče pri oskrbi ameriškega časopisja s papirjem. — Uvedba proizvodnje umetnega kavčuka v Zedinjenih državah pri čemer se kot surovina uporablja predvsem špirit, je povzročila, da se je v zadnjih letih potrošnja špirita v izrednem obsega povečala. Celotna potrošnja se je dvignila od 226 milijonov ga-lonov v letu 1942 na 433 mili-zonov galonov v lanskem letu. Med tem ko sc v letu 1942 špirit še ni uporabljal za proizvodnjo kavčuka, je lani znašala potrošnja v ta namen 127 milijonov galonov, za tekoče leto pa se računa na 328 milijonov.
IN
Ponosen vhod slovenske domobranske vojske v Gorico
Slovenski Goričani so navdušeno pozdravili branitelje naših domov. - Počastitev s strani nemške vojske. - Slovenski domobranci so jamstvo za varnost naše domovine
Gorica, 7. maja 1944.
Dolgo zaželjcni dan, po ka terem so tako hrepeneli goriški Slovenci, je končno prišel. Dne 7. maja, torej v prvih majskih dneh, ko naša zemlja zopet obuja svoje kali k no vemu življenju, smo doživeli drugo prebuditev. V Goric«, je prispela Slovenska narodna vojska in njen sprejem smo pozdravili s prav takin, navdušenjem, s kakršnim smo pozdravili pomlad po dolgi zimi. Goriški Slovenci so sicei •slutili, da pridejo domobranci
v	Gorico. Niso pa vedeli kdaj in ob kateri uri. Ob prihodu je bilo poučenih malo ljudi, vendar se je dne 7. maja zbralo na kolodvoru ob prihodu tržaškega vlaka, kljub dežju dosti navdušenih mladih ljudi, da dostojno poča-■ste prihod domobrancev, ki so se s tem vlakom pripeljali.
Že pred formiranjem je prišla četa na peron goriškega kolodvora. Naša mladina je z navdušenjem pozdravljala vojsko, ki je že malce zago rela po doživetih borbah na Krasu, saj so no večini rojem Kraševci in Goričani, in jim z navdušenjem vzklikali: »Živeli domobranci!«, »Živela ■slovenska narodna vojska!3, »Živeli v Gorici!« Gotovo so sami pričakovali skromnejše ga pozdrava v Gorici, a presenečenja niso nokazali.
Ko so na peronu izstopili, •so jim hiteli nasnroti častniki tukajšne domobranske vojske, z adjutantom pooblaščenca slovenskega narodne ga varnostnega odbora za Goriško pokrajino, ki je takoj izrekel dobrodošlico poveljniku došlih domobrance\
nadporočniku Počkaju, roje nemu Goričanu.
Prihod došlih domobrance\ s perona na trg pred kolo-dvorom je že pokazal, kako strumno so izvežbani in disciplinirani slovenski vojaki. Toda pri izhodu s kolodvor«, je pričakovalo naše vojake zopet prijetno presenečenjes.
S svojim ljubkim nastopom so jih namreč razveselila go-riška dekleta s cvetjem v na* ročju med zelenim roženkrav tom, dišečim rožmarinom in rdečimi nageljni. Nastop prijaznih deklet je razveselil sle-hernega častnika in vojakov došlih domobrancev. Vojaki so imeli sami rožmarin v gumbnicah, na levi strani pa so imeli ilirski znak kombiniran v slovenskih barvah, tako da deli rdeča ladjica belo in| modro polje, kar pomeni pri- ' morske Slovence. Pred četo j došlih domobrancev je korakala godba, ki je igrala smele koračnice. Na trgu pred kolo-dvorom je čakala domobrance že četa S.S. in četa tukaj-šnih domobrancev.
Po medsebojnih vojaških pozdravih je bil izvršen ra-nort. Po ranortih je poveljnik polkovnik Tonči Kokalj obšel vse čete in v kratkem na govoru dejal med drugim sle deče:
»Prišli ste kot stražarji na-še zemlje prav v času ko j c, zemlja pričakovala dežja. Ka-kor je zemlja dobila de/, tako je tukajšna zemlja dobila v vas varuha. Zavedajte. se da niste sami, da so ob vaši strani še druge sile in da ste tu doma. Pozivam vas, da ste pošteni, da čuvate vaš glas,
da ste dobri, da branite čast svoje zemlje in da ne zavrže-te svoje lastne časti. Zavedajte se, da ste v kraju kjer žive tudi Furlani in Italijani. Zato ne izzivajte nikogar. Prepričan sem, da boste živeli pošte no in zadovoljno ker ste vsv domačini.
Nato je polkovnik Kokalj poročal v kratkih besedah Sturmbahnfuhrerju Taussu, da se je prijavila za delo močna četa domobrancev, mož in fantov za borbo proti sovražniku kulture in civilizacije.
Sturmbahnfiirer je po poročilu polkovnika Kokalja i-mel nato kratek nagovor na domobrance in jim izjavil, da jih bo smatral za enako vredne nemški vojski. Priča kuje, da se bodo izkazali no-vodošli domobranci v boju proti skupnemu sovražniku vredne tega zaupanja.
Govor Sturmbahnfiirerja Taussa je tolmačil ordonan čni častnik poročnik Šmidt.
Po teh govorih sta Sturm bahnfiirer Tauss in polkovnik Kokalj pregledala vse tri čete, ki so si med seboj izm& njale vojaške pozdrave.
Po teh vojaških pozdravih in nagovorih se je razvil izpred goriškega kolodvora sprevod, katerega bodo Goričani dobro pomnili. Na čelu je korakala močna vojaška godba, za njo novodošla domobranska četa pod vodstvom nadporočnika Počkaja in drugih častnikov in podčastnikov. Za njimi pa četa dosedanjih nosadk slovenskih domobrancev in četa S.S. Slovenski vojaki so bili okrašeni s cvetjem
in vsi so jih pozdravljali 2. navdušenjem. Kljub dežju so tvorili po mogočnem goriškem »korzu« močan kordon, stalno so vzklikali novodošlim slo venskim vojakom, jim poklanjali cvetja, jih spremljali in prepevali z njimi slovenske pesmi, bodisi domobransko himne, bodisi šegave ali lju-bavne popevke, vsi pa v lepim strumnim vojaškim ritmu. Stari Goričani, ki so morda pred letom slišali kako slovensko pesem le na skrivaj v kaki zakotni pivnici, so sedaj na široko odprli oči in napeli ušesa'ter prisluhnili slovenski pesmi, ki je mogočno donela po najlepši goriški ulici, po »Korzu«. Niso peli le vojaki, pač pa tudi Slovenci, ki so spremljali vojake z vojaškim korakom. Nemški častniki iti vojaki so povsod domobranski četi izkazali spoštovanje in vojaške časti. Vojak je pozdravljal vojaka. Vse tri čete so korakale po »Korzu«, prek glavnih goriških ulic na Travnik in nato v Rimsko ulico, kjer so se navdušeni domobranci nastanili v enem najlepšem goriškem poslopju.
Radost Goriških Slovencev nad prihodom Domobrancev je nepopisna. Kakor ob izidu »Goriškega lista«, tako je danes prihod močne in pogumne čete slovenskih vojakov, glavni predmet pogovorov goriških Slovencev in drugih tukaj bivajočih narodnosti. Goriški Slovenci pa imamo sedaj občutek varnosti in zanesljivosti, zakaj: proti vsem sovražnikom naših domov in življenj nas varuje tudi v Gorici močna roka slovenskih domobrancev.
Veljavne so same dvojezične dovolilnice. Oddelek za ■letalsko zaščito goriške prefekture opozarja prebivalstvo, da so vse dovolilnice za prosto gibanje med alarmom, ki niso dvojezične, neveljavne. Treba jih je nemudoma vrniti.
Razdeljevanje drv. Pokra jinski gospodarski, korpora cijski svet sporoča, da je pričel živilski urad goriške občine z razdeljevanjem nakaznic 2a drva. Obstojajo tri vrste nakaznic: Prva je za eno- in dvečlanske družine; druga \zelene barve) je za družino 3
0 5 oseb; tretja pa je za številne družine od 6 oseb dalje
je opečne barve. Oni po-rosru l, kj irnajo na razpolago p m m ki imajo zalogo drv nad 5 metrskih stotov,' nimajo pravice do nakaznice. To velja tudi za one potrošnike, ki sicer nimajo PHna> kj razpolagajo z zalogo nad 10 metrskimi stoti. Potrošniki, ki imajo plin in ki imajo za' logo drv do 5 metrskih stotov, prejmejo nakaznico brez treh odrezkov. To velja tudi za potrošnike, ki nimajo plina, ki Pa imajo zalogo do 10 metiv skih stotov. Zadevna komisija je za maj določila potrošnikom sledeče količine drv Proti odvzemu odrezka A: Na nakaznico malih družin 70 kg, na zeleno nakaznico 100, na Opečno pa 130 kg. Potrošnik),
1 imajo na razpolago plin,
na prvo nakaznico 7q	drugo	50,	na	tretjo
IZ GORICE
Ustanovitev urada za cent> v Gorici. V Gorici je bil ustanovljen Pokrajinski urad za nadzorstvo cen na vsem področju goriške pokrajine. No-
vi	urad ima svoj sedež v 1. nadstropju Mamelijeve ulice št. 5. Uradne ure so od 8.30 do
12.30	in od 15 do 18.
Do konca vojne nobeni procesije. Goriški nadškof je z ozirom na nevarnosti letalskih napadov prepovedal vse procesije izven cerkve. To velja tudi za prošnje procesije. Omenjena odločitev goriškega nadškofa je veljavna do konca vojne.
Goriške brivnice bodo od 2. maja dalje odprte od 7.30 do 13 in od 15 do 20. Ob sobotah bodo odprte od 7.30 do 13 in od 14.30 do 21. Ob nedeljah se bodo zaprle ob 13.
Počastitev zaslužnih delav cev. Na 1. maja predpoldne je povabil nemški svetovalec v svoje uradne prostore približ no 40 nameščencev domačih podjetij, ki so več desetletij vzorno vršili svoje dolžnosti. Visoki dostojanstvenik je. zbranim delavcem-veteranom raztolmačil pomen lepega slavja in v toplih besedah poliva--lil njihovo deloljubnost in vzgledno zvestobo. V priznanje jim je nato poklonil darila v denarju. Prisotni so bili tudi obratni vodje podjetij, \ katerih delajo odlikovanci. V opoldanskih urah je bil za de lavstvo dveh največjih goriških industrijskih podjetij vojaški koncert.
Šolsko leto se bo letos zaključilo na vseh gori?kih šolah 30. junija, tako da je odločil šolski proveditor v Gorici. Pouk bo v srednjih šolah do
10.	junija, v ljudskih šolah pa do 17. junija. Potem bodo pn> razni izpiti.
Preproge so izginile. Lansko leto v decembru je prišel na policijsko stražnico Ivai-i Kiskanian, star 49 let, rojen v Sivas v Mali Aziji, tkalec in prodajalec orientalskih preprog. Dejal je, da je dne 8. septembra zjutraj prišel k njemu mož neke njegove delavke, ker žena ni mogla priti na delo zaradi bolezni. Z njim je bil nek 18 letni mladenič, ki se je med pogovorom dobro ogledal po trgovini. Nato sta se oba odpeljala na motorju. Čez dva dni ga je v zgodnjem jutru prebudilo ti>-kanje. Ko je za zaprtimi vrati vprašal, kdo je, je dobil odgovor: »Policija!« Odprl je vrata in vstopili so trije mo-ški, med katerimi je enegi spoznal za 18 letnika, ki je bil v njegovi trgovini pred nekaj dnevi. Vsi trije so bili oboroženi in so tako v kratkem času oplenili trgovino. V gotovini so odnesli 7000 lir, poleg tega pa še štiri dragocene perzijske preproge, od katerih sta bili dve last Kiska-niana, dve pa last pl. Jurija del Torre iz Trsta. Ta je izročil 30. maja preteklega leta Kiskanianu devet preprog ^ popravilo. 28. dicembra je bil klican na policijo Jurij del Torre, ki ie izjavil, da je v resnici izročil tkalcu svoje preproge, od katerih mu je ta vrnil pet, češ da druge štiri še
niso popravljene. Po večkratnih opominih se je sam zglasil v trgovini in Kiskanian mu je ta dan vrnil eno preprogo. Preiskava je privedla tako daleč, da so tkalcu mogli dokazati, da so bile njegove navedbe o tatvini preprog izmišljene. Dve preprogi je on sam prodal in sicer eno grofu Attemsu za 18.000 l*r, drugo pa gospodu Milanu za 17.000 lir. Kupca sta, čim sta zvedela za vso zadevo, vrnila preproge pravemu lastniku. Te dni se je Kiskanian moral zagovarjati pred sodiščem. Težili sta ga dve obtožbi: lažna navedba tatvine in pa tatvina preprog. Obsojen je bil na 10 mesecev in 20 dni zapora, na 4000 lir denarne kazni in na povrnitev pokradenih preprog. ❖
Z DEŽELE
V	Brdih že zorijo češnje! Po valovitih Brdih že vabijo češnje, ki lepo zorijo. Brici računajo, da jih bodo prihodnji teden že lahko nesli naprodaj na goriški trg.
Pogreb rihemberškega župnika. V vili Sloga na goriškem Korzu, kjer je delj časa bolehal, je umrl v soboto zjutraj rihemberški župnik, častni du hovni svetnik in zlatomašnik Jožef Štrancar, ki si je prido bil številne zasluge za nravno in narodno vzgojo rihember škega prebivalstva. Doživel je častitljivo starost 80 let. V ponedeljek dopoldne je bil pogreb blagega pokojnika, ki so se ga udeležili številni goriški duhovniki in pokojnikovi spo-štovalci ter župljani rihember-ške župnije. Žalno cerkveno
Policijska ura v Gorici od 5.30 do 22
Prefekt goriške pokrajina javlja: V skladu z odredbo Vrhovnega komisarja operativne zone Jadrana z dne 2-12-1943, ki določa upostavo policijske ure, upoštevajoč mnenje nemškega vojnega po-veljništva in v skladu z Deu-tscher Berater-jem v Gorici, se odreja: Policijska ura za mestni okraj Gorice traja od
5.30	zjutraj do 22 ure zvečer. Ta uredba stopi takoj v veljavo. Istočasno se določa zn občino Koprivo pri Krminu policijska ura od 6 zjutraj do
21	zvečer.
opravilo je opravil v goriški metropolitski cerkvi mons. Geat. Za tem se je ob številnem spremstvu razvil žalni sprevod na osrednje goriško pokopališče, kjer je bil pokojni župnik Štrancar pokopan v grobnico goriške duhovščine.
Dopisi
»GORIŠKEMU LISTU«
Gorica. - Vsi treznomisleči goriški Slovenci Te z veseljem pozdravljamo. Bil si nam potreben. Mi vsi, ki ljubimo, svoj dom, stare naše tradicije, vero in ljubezen do vsega lepega in plemenitega, ne bodemo uklonili tilnika teroristom, ki pod krinko OF. za peljujejo naš narod v samomor. Komunizem se ni rodil na naši zemlji, rodil ga je jt» dovski satanizem. Mi tega nočemo in ga bodemo pobijali, kjer koli ga zasledimo, ke» vemo, da če bi zmagal, bi naš mali narod propadel. Dovolj gorja, nedolžno prelite krvi, požigov in raznih zločinov nam je prinesel komunizem Goriški list, bodi nam luč, bojevnik proti vsem sovragom in vodi nas po pravi poti v dosego naših ciljev!
Iz Dornberga. - Veseli nas Tvoje vstajenje in ker vemo, da se boš boril za resnico in pravico, bodi nam pozdrav. Ijen. — Poročamo pa Ti o nekih krivicah, ki es nam godijo. Nekateri lokalni trgovci nas s .terorjem silijo, da jim moramo oddati naš edini vinski pridelek, ki ga imamo, pa 12-14 lir liter, dočim ti gospodje isto vino vozijo v Gorico z kamijoni raznim trgovcem z vinom na debelo po lir 18. Torej pri vsakem litru zaslužijo kar 4 lire na litru. To je krivica in prosim pristojno oblasti, da tem žeparjem takoj odvzamejo tozadevna dovoljenja in pustijo n:im kmetom, da prodamo vino našim stalnim odjemalcem v Gorici. Mi ne rabimo nobenega posredovalca. vino lahko sami prodamo. Prav gotovi smo, da se boš Ti, dragi Goriški list zavzel za naše pravice, za ka* se Ti že v naprej lepo zahvaljujemo.
Slap pri Vipavi. - Stariši le premalo skrbijo za svoje o-troke. Pretekle dni je našel ročno granato šestletni otrok Pepče Zorž. Ko se je z njo igral, je granata počila in o-troku uničila življenje. Pokopali so ga pretekli teden.
Vipava. - Zelo nas je razveselila novica, ko smo prejeli, čeprav »po tihotapsko« prvo številko Goriškega lista, kateri je začel izhajati preteklo soboto. Obljublja nam veliko. Mi se mu bomo hvaležne izkazali. Želimo, da bi se tudi v našem vipavskem trgu prodajal. Pozdravljen »Goriški list«! Le korajžno! Mi bomo vsi s teboj! — Vipavec.
Kmetijstvo
Sadite sončnice!
Kmetovalci, dvignite takoj seme sončnic pri svojem ob' činskem preskrbovalnem uradu in ga nemudoma posadite, kajti čimprej je posajeno, tem boljši je pridelek in tem lepše, je pridelano zrnje. Te dni jo zadnji čas za saditev. Nared-ba vrhovnega komisarja \ Trstu o povečanem pridelovanju semena oljnih rastlin, ki je bila pred kratkim objavljena v časopisju, predpisuje za vsakega lastnika, najemnika ali drugega obdelovalca ze-mljišč obvezno saditev. Oni, ki zahtevam naredbe ne bodo zadostili, bodo kaznovani v denariu ali na prostosti.
Za osnovo proračunavanja, koliko semena je treba posaditi, da pridelamo ono množino, ki jo moramo jeseni oddati, naj služi navedba, da rodi sončnica v normalnih letih, ko lahko računamo vsaj na srednjo letino. 1000 kg zrnja na
1	ha. V takih letih nam da po-sajeno seme približno stokraten pridelek. Ako moramo po uredbi oddati jeseni n. pr. 90 kg zrnja, posadimo 90 dkg, a-ko pa je treba oddati n. pr. 50 kg zrnja, posadimo sedaj 50 dkg semena, torej za vsak kilogram pridelka je treba posaditi 1 dkg semena. Sončnico sadimo na razdaljo 60X60 cm (v kvadratu), in sicer v vsako jamico po tri zrna. Pri nrvem okopavanju slabši rastlini, ki sta zrastli iz iste jamice, poru-jemo, najboljše pa pustimo.
DELA V VINOGRADU
V	tem mesecu je v vinogradu več važnih del. Kot prvo pride mandanje ali trebljenje mladic. Odstraniti se mora;o vsi poganjki iz podlage in vsi nerodovitni poganjki na panju, da se omogoči rodovitnim poganjkom boljši razvoj in boljši potek cvetenja. Nato se izvrši vez mladic, da dobijo boljšo lego, da se zmanjša osenčevanje zemlje in da se lažje izvršujejo dela v vinogradu. Vez se mora tako izvi-šiti da bodo listi in cvetni grozdki prosti.
Zelo važno delo je zatiranje peronospore. Prvo škropljenje se navadno izvrši oko-
li	20. maja. Ker bomo letos dobili premalo galičnega nadomestka, se bo moralo naknadno škropi jeni e izvršiti z žvepleno-apneno brozgo. Nadomestek galice, ki ga letos dobimo, vsebuje samo 5% bakra in se mora unorabiti 1% % raztopina. Raztopina se napravi: IV? kg Ramata se raztopi v 80 1 vode, v 20 1 druge
vode se raztopi 37—40 dkg gašenega apna. Raztopina apna se vliva med neprestanim po časnim mešanjem v raztopino Ramata. Nato se preizkusi ta raztopina z belim fenolfta-leinskim papirjem. Če postane ta papir rdeč, je raztopina gotova, če ne, se mora dodati še toliko apna, da papir pordeči.
Drugič se škropi 10—12 dni po prvem škropljenju. Kje* je oidij močno razširjen, naj se žvepla takoj po drugem škropljenju.
Če bo deževno vreme in bo precej plevela v vinogradu, se izvrši proti koncu maja druga kop, in sicer bolj plitko, da se plevel odstrani in skorja zemlje razbije.
V	kleti se dobiva vino v nepolnih sodih. Prazni sodi naj se dobro operejo, osuše in za-žveplajo. Zračiti klet se smo samo ponoči ali zgodaj v jutro, da se ohrani nizka toplota v kleti.
Nasveti zs hišo
Miši odženeš s tem, da namočiš krpe ali časopisen papir v terpentinovo olje ali zvet in vtakneš to v mišje luknje. Miši sovražijo ta duh in zbe-
že. Lahko pa zamašiš luknje vrhu tega še z mavcem.
Trohnobni madeži se iz pc. rila le težko odstranijo. V ta namen skuhaj 2 1 deževnice z
2	pestmi kuhinjske soli in 2 žlicama salmijakovega cveta toliko časa, da se vkuha do polovice. Nato pomaži madeže s to raztopino in pusti, da se na njih osuši. Potem pa dobro izperi. To ravnanje po potrebi ponovi.
Polži s hrenom. Zaprte polže dobro očedi, vrzi jih v vre-
lo	vodo in jih kuhaj eno uro. Pokrovček poči, ga na lahno odstrani in potegni polža iz hišice. Serviraj jih hitro na servieti v skledi. Servieto zgoraj zloži, da ostanejo polži gorki. Zraven daj kislega hrena v posebni posodici. Polže jemlješ iz sklede z navadno kvačko.
Sesalce pri otroških steklenicah dobro odrgni znotraj in zunaj s kuhinjsko soljo pred-no ga položiš v vodo. Na ta način odstraniš kiselkasti duh po mleku, obenem je pa tudi razkužen.
Močno potenje odpraviš, a-ko si vsak dan umiješ vse telo z mrzlo vodo, kateri dodaš malce kuhinjske soli. Po umivanju dobro odrgni telo z brisačo.
Šport
Na italijanskih igriščih
Kakor smo žc pisali, se je v področju Jadrana nogometno pokrajinsko prvenstvo že za-vršilo z zmago Ampeleje iz Isole pri Trstu. V drugih j ta-ljanskih pokrajinah se sedaj že odigravajo tekme za izločitev, iz katerih bodo izšle čete, ki bodo nastopile v odločilnem turnirju za italijansko prvenstvo. V skupini »Piemont - Liguria« so se v nedeljo odigrale sledeče tekme: Torino - Novara 8-2, Casale -Juventus 1-1, Biellese - Asti 3-2, Liguria - Genova 2-1, Cu-neo - Alessandria 3-2.
Torino vodi sedaj z 32 točkami, sledi ji Juventus z 25. Za njimi so po vrsti Biellese. Liguria, Genova, Novara, A-sti, Casale, Alessandria in Cu-neo.
V	beneški skupini je igrala Verona proti Veneziji 2-2.
Emilijanska skupina: Bologna - Faenza 3-1, Cesena -1 Forlimpopoli 2-0.
Tekma za kvalifikacijo za drugo mesto v skupini »Lom
bardia« med Varese in Brescia se je končala 1-0 za Varese. — V. R.
Nemško vojno prvenstvo
V	Nemčiji prihaja peto vojno nogometno prvenstvo polagoma do zaključka. V zadnjih fazah je to prvenstvo, hranilo precej presenečenj. Močne čete, kakor Schalke 04, Holstein kicl, Bayer Munch cn in VfP Mannheim so še izločene iz prvenstva. V nemških četah igrajo skoro 90% igralci, ki so pri vojakih.
Tekma „Triestina“-„Hermes“ odpoveden a
Tržaški športniki so precej napeto pričakovali napovedano tekmo med Triestino in ljubljanskim Hermesom in razočaranje ljudij, ki so prišli prav do igrišča predno so izvedeli, da je Hermes brzojavno odpovedal tesmo, je bilo precej veliko. 1 ržačani u-pajo, da bo v kratkem času vendarle mogoče videti Hermesa v Trstu. Na igrišču Trie-stine se je namesto tekme odigrala trenažna tekma med me-i šanimi moštvi Triestinc in
I	igralcev-vcteranov.
Vesti Iz Trsta in okolic e
Proslava 1. maja. Prvi maj, praznik dela, smo v Trstu slovesno obhajali. — Praznovanje se je v glavnem vršilo po tretji popoldanski uri, dotlej so podjetja obratovala. Ko je bilo ob tretji uri v številnih tovarnah in ladjedelnicah dano znamenje za delopust, se, je zbralo delavstvo v velikih, okrašenih dvoranah svojih podjetjih k lepim koncertom, ki so jih priredili razni tržaški orkestri:	vojaški, radij-
ski, mestni in drugi. Po soglasnih poročilih listov so ti delavski koncerti zelo lepo u-speli in želi veliko odobravanja.
Policijska ura. Prefekt je odločil, da velja za Trst od srede, 3. maja policijska ura ob 23 (enajstih zvečer).
Poskusni alarmi. V četrtek in v petek, 4. in 5. maja, so bili v Trstu poskusni alarmi s sirenami na stisnjeni zrak. Tuljenje teh novih siren zelo sliči tuljenju starih siren.
Pobegli morilec aretiran. Pred nekaj večeri je policija aretirala človeka, katerega je po podrobnejših ugotovitvah spoznala za iz zaporov pobeglega morilca. Možakar je bil 1. 1938 obsojen na 21 let ječe, ker je v neki noči navedenega leta umoril v Trstu svojo ljubimko; prerezal ji je vrat z britvijo. V zmedi lan-
skega septembra je zbežal iz kaznilnice v Anconi, kjer je bil zaprt in se je od takrat potikal okrog.
Kruh cenejši. Komisar za določanje cen v Jadranskem Primorju je določil, da se od 1. maja prodaja kruh v kosih 150 gr. po 2.40 L. za kg., v štrucah po 450 gr. pa po 2.30 lir za kg.
Ker se na poziv ni ustavit.
V	Akvedotu je varnostna pa-trola pozvala 291etnega peka Jordana Pavlina, naj se ustavi. Pavlin pa se ni odzval pozivu. Patrola je streljala. Pavlin ima rano na desni strani telesa. Prepeljali so ga v tržaško bolnišnico.
Tatovi v trafikah. Ponoči so sc splazili vlomilski in tatinski zlikovci v trafiko v ulici Sv. Mihaela št. 2 in odnesli večjo količino cigaret in tobaka v vrednosti 6.000 lir. Tudi v ulici Cavana št. 7, so se vtihotapili tatovi v trafika in odnesli večjo količino mace-donskih, ljudskih in nacionalnih vigaret ter cigar vseh vrst v skupni vrednosti okoli 15000 lir. Oblastva poizvedujejo za tatovi.
Zajeta »težka riba«. Tržaška policija je te dni aretirala 301etnega Alojzija Žerjala zaradi prekrška policijske ure. Pri zasliševanju se je poka zalo, da je zajela policija pre
cej »težko ribo«. Alojz Žerjal je bil namreč v januarju 1940 obsojen pred pristojnim tržaškim sodiščem na 21 let in
3	mesecev ječe zaradi umora, izvršenega nad 251etno Rozo Godnik, Žerjal je prestajal svojo zaporno kazen v Anco ni. Ob dogodkih po 8. septembru pa se mu je posrečilo pobegniti iz ječe. Žerjal bi bil po sodbi iz leta 1940 prost šele 1. 1961. Sedaj bo prestajal svojo kazen v tržaških zaporih.
Ilimen. Te dni so se poroči
li	v Trstu trgovec B. Srebrnik in gospodinja Marija Savron, mehanik Gregorič Omcr in gospodinja Ema Bcrzin, električar Galjan Surian in gospodinja Renata Kozlovič, pomorski natakar Pavel Vladič in gospodinja Antonija Svc-razo, električar Fabij Brombe-
ra in gospodinja Vanda Ga-brovič, krojač Jožef Boštjančič in zasebnica Andreja Zu-ljan, zdravnik dr. Alojz Rigo-letti in gospodinja Silvija Se-grč, uradnik Silvan Tumisti ir» učiteljica Lejla Sovrani, električar Edvard Stacul in name-ščenka Vijola Kenda, pomorski natakar Salvator Ru-bino in gospodinja Regina Labincc, slikar Roman Rot-man in gospodinja Libera Vi-žentin, pomorski strojnik Anton Spangero in gospodinja Lidija Zavadlal. vrtnar Marii Maraspin in gospodinja Roza Godina, vdova Kok, potnik Ivan Murati in modistka Helena Marušič, zasebnik Rihard Grzinič in gospodinja Silvana Cepin, brivec Edvard Farinelli in gospodinja Marija Simčič.
Odgovorni urednik. Dr. Milan Komar - Gorica
ZAHVALA
vsem, ki ste stali v bolezni in smrti ob strani našega nepozabnega brata in strička, prečastitega gospoda
Josipa Alberta Strancaria
župnika in 6. duhovnena svetnika
Posebna zalivala preč. g. p. Jaubu (L). J.) nad vse ljubeznjivim in požrtvovalnim č. č. sestram križarkam vjvili „Concordia“, vsej prečastiti dubovšrni, č. c sestram „Rdeče biše“, primariju prof. dr. Rigoniju i % rihemberškemu upravitelju g. Srebrniču ter končno vsem,zvestim župljanom Ribemberga.
Žalujoči ostali.
’Jerzy 2ulawski:	2
J
sre6rni o6fi
(Nadaljevanje,)
Kakor je bilo dogovorjeno, so po šestih tednih poslali drugo odpravo-To pot je bilo v projektilu prostora samo za dva človeka; zato pa sta vzela s seboj dosti večje zaloge živeža in potrebnega orodja. Imela sta dokaj močnejši brzojavni aparat, kakor je bil prejšnji, nedvomno je zadoščal za brzojavljanje z Lune. Vendar pa z Lune ni bilo poročila. Zadnje poročilo sta odposlala potnika že iz bližine cilja:, preden sta padla na površino Lune. Poročilo ni bilo najugodnejše. Projektil je bil iz nepojasnjenega vzroka zašel v stran in je bilo zaradi te-, ga pričakovati, da ne pade navpik na Luno, ampak poševno pod precej o-strim kotom. Ker projektil ni bil zgrajen za takšen padec, sta se potnika bala, da ju čaka smrt, če se razbije. Bržkone se je to tudi zgodilo, ker. je bila to zadnja vest.
Zaradi tega so opustili nadaljnje odprave. O usodi nesrečnežev ni bilo
moči dvomiti, čemu naj bi torej mno-. žili nepotrebne žrtve? Ljudje so bili nekam žalostni in osramočeni. Najve-čji pristaš »medplanetne komunikacije« so zdaj utihnili. O odpravah so govorili in pisali samo še kakor o blaznosti, ki je bila že kar zločin. V nekaj letih so naposled na vso stvar pozabili.
Opozoril je nanjo, kakor sem že o-mcnil, članek dotlej neznanega, a kmalu potem glasovitega asistenta v majhnem observatoriju. Asistent je le polagoma izdajal svoje skrivnosti Ih čeravno ni manjkalo nevernih Tomažev, so začeli gledati na vso stvar čedalje resneje. Naposled je asistent razložil, kako je prišel do dragocenega rokopisa in kako ga je razbral ter je celo dovolil strokovnjakom, da so si ogledali njegove zoglenele koščke in zares čudovite fotografske posnetke.
Stvar z izstrelkom in rokopisom je bila torej taka:
»Ko sem neko popoldne,« je pravil asistent, »sedel in zapisoval dnevna meteorološka opazovanja, mi je sporočil uradni sluga, da hoče mlad člo-' vek govoriti z mano. Bil je to moj tovariš in dober prijatelj, posestnik iz bližnje vasi. Videla sva se le včasih, . ker je le redko prihajal v mesto, čeprav ni stanoval daleč. Brž sem končal svoje delo in stopil v drugo sobo,
kjer me je, kakor sem opazil, nestrpno pričakoval. Vedel je, da se že nekaj let vneto bavim z raziskovanjem meteoritov, in mi je zato prišel j^ivedat, da je pred nekaj dnevi padel v njegovi vasici meteor, ki se zdi, da je dokaj velik. Kamna niso našli, ker je pgdel v močvirje im se bržkone globoko vgreznil. Če ga hočem imeti, mi da prav rad nekaj delavcev, da ga izkopljem. Seveda sem ga hotel imeti! Pustil sem za nekaj dni observatorij in sem sam odšel tja, da poiščem kamen. Toda kljub jasnim znakom in pridnemu delu nismo mogli ničesar najti. Izkopali pa smo velik kos obdelanega železa v obliki topovskega izstrelka, ki me je na tem kraju zelo presenetil. Obupal sem bil nad uspehom iskanja in že sem bil naročil, naj se nadaljnje delo ustavi, ko me je prijatelj opomnil na ta izstrelek. Bil je tak, da je res silil k razmišljanju. Površina mu je bila pokrita z žlindro, kakršna sc dela na železnih meteorih, ko se razžarevajo med padanjem skozi zemeljsko atmosfero. Ali naj bi bli to tisti padli meteor?
V tem hipu me je naenkrat prešinila neka misel- Spomnil sem se odprave pred petdesetimi leti, ki sen. dosti dobro poznal njeno zgodovino. Pristaviti pa moram, da nisem bil nikoli prepričan o popolni izgubi potnikov kljub zadnji brezupni brzojavki.
ki jo je od njih prejela Zemlja. Vendar pa je bilo še prezgodaj, izjaviti svoje domneve. Vzel sem torej izstrelek in ga odnesel z največjo previdnostjo domov, v sebi domala uver-jen, da najdem v njem dragocene podatke o izgubljencih. Po njegovi neve liki teži sem takoj uganil, da je votel.
Doma sem se v največji tajnosti lotil dela. Niti trenutek nisem dvomil, da so morali papirji, ako so bili v njem, zogleneti, ko se je razgorevalo železo v zemeljski atmosferi. Treba je bilo torej odpreti izstrelek tako, da ne bi pri tem uničil morebitnih papirjev; mogoče se bo dalo — sem si mislil, — iz njih kaj razbrati.
Delo je bilo nenavadno težavno, zlasti ker si nisem hotel vzeti nobenega pomočnika. Moja domnevanja so bila preveč negotova in celo — priznavam — fantastična, da bi jih prezgodaj razglašal.
Opazil sem, da je vrh izstrelka vijak, ki ga je bilo treba odviti. Pritrdil sem torej izstrelek tesno s težkim Primožem, da ga ohranim pred sunki, ki bi utegnili pokvariti njegovo vsebino, in sem se lotil dela. Vijak je bii zarjavel in se ni hotel udati. Po dolgem naporu se mi ga je naposled posrečilo premakniti. Spominjam se, ts prvo škrtanje obračajočega se vijaka me je prevzelo hkrati s trepetom radosti in bojazni. Moral sem za hip
prekiniti delo, ker so se mi tresle roke. Sele čez kako uro sem se ga spet lolil. Srce mi je burno utripalo.
Vijak se je počasi premikal, ko nenadoma zaslišim čuden žvižg. Spočetka nisem mogel razumeti njegovega vzroka. Skoraj brez misli sem premaknil vijak v nasprotno smer in žvižg je takoj prenehal; kakor hitro pa sem vijak spet nekoliko odvil, se je žvižg znova oglasil, čeravno je bil zdaj slabši. Naposled sem vse razumel:	notranjost izstrelka je prazna!
Žvižg je povzročal zrak, ki je prodiral v notranjost skozi odprtino, r.a-stalo pri odvijanju vijaka.
Zaradi tega sem bil trdno uverjen, da papirji, ako jih ima izstrelek v sebi. ne bodo popolnoma uničeni, ker jih je moral brezzračni prostor ohraniti, da niso zgoreli ko se je izstrelek v zemeljski atmosferi razžaril. Kmalu sem se prepričal, da so bila moja domnevanja pravilna. Odstranil sem vijak in našel v izstrelku, ki je bil znotraj obložen Se s slojem žgane gline, zavoj zoglenelih papirjev. Komaj sem si upal dihati iz bojazni, da ne bi poškodoval teh dragocenih dokumentov. Izvlekel sem jih z največjo previdnostjo in... obupal- Na zoglenelem pa^ pirju so bile črke skoraj nevidni, razen tega je bil papir tako krhek, da sp mi je skoraj sesul v roki.
(Nadaljevanje sledi.)