V IMP - IPKO IŠČEJO KONSTRUKTERJE IN RAZVIJALCE
Za proizvodnjo -večji prostori
1. januarja 1981. leta je bU oUikovan TOZD »IPKO PODPEČ«. Vključen je bil v delovno organizadjo »IKO Ljublja-na« oziroma v SOZD Lndustrijska mon-tažna podjetja (IMP).
Da dobijo pošto, jč potrebno ob krati-cah SOZD, DO in TOZD pripisati še Ka-mnik pod Krimom 142, 61352 Preserje.
Ker je za uporabnike predolgo tako ime kolektiva z okrog sto delavci na robu bar-ja, se odločajo, da napišejo enostavneje: IMP Ljubljana TOZD IPKO Preserje.
Kratica- I-ndustrija P-Iastične K-metij-ske O-preme razloži njihovo dejavnost. Razmerje med deležem plastične in kme-tijske opreme se je v slabih treh letih obr-nilo v prid kmetijske opreme. Če ga izrazi-mo v odstotkih, je 85:15.
»Prvo leto sta bila piograma enakomer-no zastopana,« je vlekel triletno primerja-vo direktor TOZD Lovro Rogelj. »TOZD je preživljal krizo. Kljub temu mu je uspe-lo doseči 100 milijonov dinarjev prihodka. Na srečo se je pričel razmah izdelave hlev-ske opreme za prašičjerejske farme po najsodobnejši tehnologiji EMONA Inže-niring. 1982. leta smo planirali 140 milijo-nov, dosegii pa 200 milijonov prihodka. Z le nekaj delavci več.
Kako kaže letos? V finančni načrt smo zapisali 230 milijonov prihodka. V devetih mesecih se je zlilo na naš žiro račun 382 milijonov dinarjev. Do konca leta bo šte-vilka poskočila na okrog 450 milijonov.«
Boste podobno rast dosegli tudi leta 1984?
Da bi omogotiM tekočo in udobnejšo proizvodnjo opreme za pntšičerejska posestva, bo OW - IPKO Preserje pričel spomladi 1984. leta z gradnjo 2.400 kvadratnih metrov vehldh detavniških prostorov. S tem bo odpadlo precej dela na prostem, prav gotovo pa bo tudi laže dobiti okrog petdeset novih delavcev.
»Za prihodnje leto načrtujemo 600 mi-lijonov prihodka s 123 zaposlenimi delav-ci. Prodanih imamo že za 320 milijonov izdelkov.«
Kje so povodi in vzrolti za toHkšen po-rast proizvodnje?
»Celotna družbena skupnost si prizade-va, da bi zredili doma več živine. Rejo prašičev je mogoče intenzivirati le po naj-sodobnejši tehnologiji, ki jo je razvila EMONA INŽENIRINGlz Ljubljane. Ta daje pri živalih v najkrajšem času najboljši prirastek. Emona inženiring pa ne prodaja le tehnologije, ampak tudi tehnološko opremo za prašičje farme. To izdelujemo pri nas na osnovi samoupravnega sporazu-ma, ki smo ga podpisali z njimi. Pomemb-no je tudi to, da se tehnologija in oprema razvijata in posodabljata ter da nam je uspelo nadotnestiti tudi večino krmilne te-hnike iz uvoza. Če bi imeli dovolj kako-vostne materiale, bi lahko izdelali vse pri nas.«
Kam ste že prodali tehnologijo in opre-mo, kje pa se še zanimajo zanjo?
»V SR Sloveniji smo prodali opremo za rejo skupno 383 tisoč pitancev letno na talnih in dvoetažnih stojiščih na treh pose-stvih ABC Pomurke, ter za farme Ljuto-mer, Kočevje, Stična, Ihan, Ptuj in za usmerjene kmetije (mini farme). V SR BiH smo postavili v Novi Topoli stojišča za 45 tisoč prašičev. V SAP Vojvodina smo opremili posestva v Adi, Novem Knežev-cu, Vrbasu, Stari Pazovi in Somboru. Sku-paj bodo na njih letno lahko zredili 72.900 pitancev. V SR Srbiji je bilo osrednje pro-dajno območje Požarevac s 33.000 pitanci, na Hrvatskem pa Vukovar s 30.000 pra-šiči.
Trenutno izdelujemo opremo za sloven-ske farme v Krškem (Mercator), Ptuju (Emona), Žalcu (Hmezad) in še nekatere. Za vse pa velja, da prehitevamo rok izde-lave in priganjamo gradbince. Naročniku
tako omogočamo hitrejše in gospodarnej-'. še izkoriščanje objektov.
Ker so v drugih republikah spoznali, da je tehnologija EMONA INŽENIRING (naj)boljša, se je močno povečalo zanima-nje zanjo in naročila za opremo. Skupaj imamo trenutno v delu opremo ter investi-cijske elaborate in projekte za enaintride-set naročnikov iz Slovenije, Srbije, Vojvo-dine, Bosne in Hercegovine in Hrvatske.«
NapisaH smo že, da je v vašem tozdu okrog sto delavcev. Imate majhne proiz-vodne prostore. Kako boste lahko sledili povečanemu povpraševanju?
»Letno bomo z velikimi težavami izde-lali stojišča za okrog 200.000 prašičev. Če bi odpravili ovire pri oskrbi s polizdelki (pocinkana pločevina, okrogle in profilne cevi), devizno participacijo pri nakupu materiala in zgradili večje proizvodne pro-store, bi to količino lahko znatno pove-čali.«
Najbolj lahko vplivate na izgradnjo pro-storov.
»V vseh planskih dokumentih, od TOZD do mestne resolucije, za 1984. leto je že vpisana naša investicija v izgradnjo 2.400 kvadratnih metrov velike proizvod-ne prostore. Celotna investicija (zgradba, oprema, infrastruktura, obratna sredstva) bo zahtevala 278,85 milijona dinarjev. In-vesticijski elaborat je narejen. Z gradnjo naj bi pričeli marca 1984. leta in naj bi bila izvedena v manj kot enem letu.«
Večja proizvodnja bo zahtevala več de-lavcev in strokovnjakov.
»Z dobrim sodelovanjem s presersko osnovno šolo nam je že uspelo pridobiti nekaj štipendistov. S tako politiko kadro-vanja in štipendiranja bomo še nadaljevali. Kolektiv naj bi štel po izgradnji 150 ljudi. Upamo pa, da bomo kmalu pridobili tudi konstruktorje in razvijalce. Poiskali bomo tudi pomočnika direktorja za ekonomiko ter vodjo organizacije in priprave proiz-vodnje, ker bomo pričeli prihodnje leto uvajati sodoben način obračunavanja pro-izvodnje.
V proizvodnem procesu pa tudi poslej ne bomo potrebovali vode.«
STANE JESENOVEC