Stanovsko polltisKo glasilo J. V. V. — selccije sza 'BrcivsUo banovino v £ful»ljani — ^ _ ^ — 'm __ __ ___ i?» »»rf-k-tfrf-T« ____ Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6 I. Rokopisov ne vračamo. Srfra.il i ranih pisem ne sprejemamo, /shaja vsak četrtek. Naročnina letna T0§?l ftj[QS6CTlQ P ¡TM.M O f/ O » M^MOSVGS SM« == «OOin n inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. U.U. plačajo list s članarino. Oglasi pa cenika in dogovoru, , m ek pasebe. Poit. ček. rai. 11.197. Telefon 3111 URIAï 3 * UUDLJWll ötilc. . ax. 1931 V Ljubljani, dne 8. oktobra 1931. Štev. 10. ... kZtinbiXXllPfeii*teto 1931.132.) Izgovori ne drže. Nasi prosvetni domovi. (Jutro) Zopet nova „palača". Kakor se mora boriti vsaka stvarca pod božjim solncem za svoj obstanek in napredek, prav tako se mora tudi človek. Ta boj ni lahek posameznikom, še težji pa je celim stanovom. Najtežji je pa seveda takozva« nim mladim stanovom, ki si morajo vsako trohico materialnih in moralnih dobrin pri' boriti šele po trdem in dolgotrajnem boju z drugimi stanovi. Če primerjamo sedanji položaj našega stanu v človeški družbi z njegovim položajem še pred petdesetimi ali šestdesetimi leti, opazimo tako velikansko razliko bodisi v moralnem kakor tudi v materialnem oziru, da jo more videti in otipati celo slepec. Takrat ni bil učitelj — nič, zdaj pa je na tem, da postane — vse. Prej je bil med zadnjimi, zdaj pa lahko postane važen faktor, če se bo zavedal sam svoje moči in*vzor« no vršil svojo poklicno nalogo. Kratkomalo: vse moralne in materialne dobrine, ki jih danes uživa naš stan, so v prvi vrsti sad naše stanovske organizacije, ki je za nje delala in se borila od vsega po= četka. Kar imamo danes, to ni od včeraj in predvčerajšnjim, ampak je plod šestdeset-letne nepretrgane borbe organizacije. Ako bi ne bili naši predniki v tedanjih časih in razmerah na svojem mestu, bi bil današnji položaj našega stanu v moralnem in materi« alnem oziru neprimerno slabši nego je. Sedanjost uživa plodove dela in truda organizacije iz preteklosti, bodočnost jih pa bo iz sedanjosti. Ze naravni čut hvaležnosti nas torej veže, da stojimo v vrstah stanovske organi« zacije. Veže pa nas tudi dolžnost na po« znejša pokolenja našega stanu. Ali torej ne zasluži po vsej pravici očit« ka tisti, ki uživa plodove organizacije, za katero ni mignil niti z mezincem, za ka« tero ne žrtvuje niti pare? So pa še drugi razlogi, ki nas silijo, da zahtevamo včlanjenje vsega učiteljstva v stanovsko organizacijo. Vsak stan uživa v človeški družbi le toliko ugleda, kolikor si ga pribori, oziroma kolikor ga faktično zasluži po svojem delu in nasfopu v javnosti. Ugled stanu pa se meri tudi po kompaktnosti in številu članstva. Samo ob sebi je umevno, da stanovska organizacija ne more nikjer in nikoli uspešno nastopati, če stoji večje število pripada nikov dotičnega stanu izven njenih vrst. Na ta način slabijo in onemogočajo uspešno borbo za dobrine lastnega stanu in ji jem« ljejo ugled, o katerem ti vedo ravno oni povedati toliko praznih besed, a ti ne morejo podati niti enega dokaza. Da so vsi izgovori neorganiziranih glede včlanjenja v skupno stanovsko orga« nizacijo prazni in ničevi zlasti v sedanji dobi, sem že zadnjič omenil. Pa si oglejmo vsaj nekatere glavne. Mnogi naštevajo, da je stanovska organizacija nepotrebna, ker ni mogla priboriti boljšega materialnega položaja. Kakor da bi bila stanovska organizacija obenem tudi za« konodajno telo, ki samo odreja in določa prejemke! Takim ljudem bi človek res pri« voščil da bi uživali samo tiste materialne in pravne dobrine, kakršne bi bile brez po= sredovanja in borbe organizacije. Potem bi menda vsaj videli in tudi uvideli razliko. Drugi stoje zopet na stališču, da organi« zacija ni taka, kakor bi naj bila. seveda po njihovih mislih in po njihovem okusu. Če so njihove misli in njihov okus absolutno pravilni to je seveda drugo vprašanje. Pa naj bo temu tako ali drugače. Če se ti ne zdi kaj prav, je tvoja in vsakega zavednega učitelja dolžnost, da se bori za odpravo nedo« statka do zadnjega, ne pa, da vrže takoj puško v koruzo in jo sramotno popiha. Tako ne delajo borci. Ni majhno število onih, katerim se je stanovska organizacija zamerila s tem, da niso dobili zaželenega mesta. Takim se pač najbolje vidi, kako krvavo so še potrebni organizacijske vzgoje, da bi vsaj približno pojmovali njen namen in pomen. Posameznikom zopet ni ljuba ta ali ona oseba, ki je na vodilnem mestu organizacije. Če navaja razloge, so navadno zelo piškavi in ne drže. Pri takih je večinoma samo in golo osebno nasprotstvo, ki ima svoj izvor v njih samih. Vodstvo organizacije je izraz in volja organizirancev. Če ti ta ali ona oseb« nost v vodstvu ni po volji, navedi jasno in možato razloge. Če so dovolj tehtni, jih bo večina upoštevala. Zakaj »vox populi, vox Dei«. Ako jih pa ne upošteva, potem niso dovolj tehtni. In zopet je tvoja dolžnost, da se pokoriš večini, ne pa, da bežiš iz stanovs skih vrst. Neorganiziranci navajajo često kot vzrok tudi težke materialne prilike, češ, da ne zmorejo stanovskega davka. Naše gmotne prilike res, da niso bogve kako rožnate. A vendar so take, da zmore stanovski davek vsakdo, če le hoče. Ne samo enkrat, am« pak tudi petkrat in še večkrat toliko izdamo za druge, manj važne potrebe in zadeve, ka« kor je naša stanovska organizacija, pa nam ni žal denarja. Pomisliti pa je tudi treba, da pridobljc« ne dobrine niso stalne, da se je treba vedno znova boriti za te ali orve moralne ali mate« rialne pridobitve. In kdo bo to storil, posamezniki ali organizacija? Obstoj organizacije je pa zopet odvisen ne od vodstva, ampak od članstva, od posameznikov. Kakorkoli obrneš, vedno moraš priti logično na ugotovitev, da je stanovska organizacija neobhodno potrebna. Dokazano je, da neorganizirano učitelj« stvo ne more vršiti svojega poklicnega dela v polni meri bodisi v šoli, kakor tudi zunaj nje, ker nima v lastni osebi niti podlage in predpogojev za temeljne zahteve, ki jih terja sedanja doba od našega učiteljstva. Iz tega pa logično sledi, da včlanjenje vsega učitelj« stva v stanovski organizaciji ni samo notranja zadeva stanu kot takega, ampak je tudi v interesu uprave, ki hoče in tudi mora gledati na to, da je učiteljstvo na višku pri izvrševanju svojega poklicnega dela. Zato mora voditi račune o tem, kdo je včlanjen v stanovski organizaciji in kdo ni. Če se zanima za to, da je vse učiteljstvo včlanjeno in dela pri organizaciji Sokola, je tudi njena dolžnost, da mora biti vse učiteljstvo delež« no moralnih dobrin, ki jih zamore nuditi le stanovska organizacija. Kdor tega ne uvidi sam, temu morajo pokazati to drugi. Z včlanjenjem vsega učiteljstva v sta-aovski organizaciji bo samo ob sebi pre« nehalo tudi tisto nerganje neorganizirancev na stanovsko organizacijo in njene voditelje Tisto večno nerganje je pri neorganizirancih posledica vsled nepoznanja razmer, ker se ne udeležujejo skupnih zborovanj, na kate« rih se obravnavajo stanovske zadeve. Obenem pa bo tudi konec tisti mučni situaciji, v katero nas postavljajo neorgani« ziranci ob času zborovanj ne samo pred mladino in njene starše, ampak tudi pred javnost. Saj kaj si morajo misliti o nas ti faktorji, če se nekatere šole udeležujejo zborovanj ter imajo pouka prost dan, druge šole pa ne, ali pa samo delno. Zborovanja učiteljskih društev so neobhodno potrebna za vse učiteljstvo v svrho poglobitve v po« klicna vprašanja, ne pa samo nekatere. Zato moramo najti pota in sredstva, da bo včlanjeno vse učiteljstvo v stanovski organizaciji. Uverjen sem, da jih bomo tudi našli in tako odstranili rakrano, ki razjeda naše skupno stanovsko telo —ski. 8. septembra so jo otvorili. Zidali so jo vrli Gorjušci, ki žive 989 m visoko. Mnogo žrtev je zazidanih v to »palačo«, kakor v vsakem kraju. Lepa stavba je to; prijetna za oko, praktična za življenje. Vse je v njej: Dosti solnca, zraka, veselja, ponosa .. Ka« bi se gotovo ne razvil tako hitro brez trdne opore od strani upraviteljstev in učiteljstva deške in dekliške šole v Trbovljah«Vodah Umevno je, da je za izvedbo takih akcij treba vedno volje, sporazuma in sodelova« nja vsega učiteljskega zbora dotične šole. O kvaliteti trboveljskega mladinskega zbora je pohvalno pisal povodom koncerta v Rogaški Slatini tov. Srečko Kumar, jaz pa sem v »Jugoslovanu« povedal, če bi vse šole v Sloveniji gojile našo pesem tako kot trboveljska, bi kmalu dobili prepotreben pevski naraščaj. Zbor šteje 100 pevcev in pevk od 3. razreda dalje in bo nastopil dne 8 novem« bra t. 1. tudi v Ljubljani. Starodavna trdnjava z burno 2000 letno zgodovino se bo preuredila v zavod za pedagogiko narodov Kakor je bila do letos simbol vojne in militarizma, tako bo služila odslej ideji miru in sprave Mesto Mainz leži ob levem bregu Rena nasproti izliva reke Main. Ze Rimljani so pred Kristusom utrdili to točko kot vojno oporišče in od tega časa je služila vedno vojnim svrham." Pogosto je menjal Mainz svoje gospodarje. Za Rimljani so mu zagospodovali Franki, a pozneje je bil izmenoma v francoskih in nemških rokah. Več ;rat ga je doletelo razdejanje, toda vselej se je spet dvignil iz razvalin. Mirovna pogodba po svetovni vojni pa je zaključila vojaško ka« rijero Mainza. Vojašnice v trdnjavi se predelujejo, da bodo ustvarjeni primerni prostori za pedagoški muzej, za predavalnice oziroma peda-' goške delavnice ter za stanovanja, oziroma prenočišča vzgojiteljev, ki bodo hodili sem študirat. Program novega pedagoškega za« voda je obširen in globoko zasnovan: 1. ustanovitev mednarodnega pedagoškega muzeja, 2. študiranje primerjalne pedagogike in 3. go« Splotae vest*. — Moderna šola za tuberkulozne v Beogradu. Občinski svet v Beogradu je po pri« zadevanju enega najenergičnejših borcev proti jetiki, mestnega odbornika dr. Ljube Stojadinoviča, sklenil, da ustanovi šolo pod milim nebom po načrtih dr. Stojadinoviča samega in so tudi že zagotovljena sredstva za uresničenje teh načrtov, tako da bo ta novost že popolnoma gotova za prihodnjo pomlad. Za šolo pod milim nebom je mest« na občina dala razsežno, z drevjem zasajeno zemljišče ob osnovni šoli v Šumatovski ulici. Po odobrenem načrtu bo šola imela tri popolnoma odprte terase, vzdignjene nad ne« posredno okolico za 2 do 2-7 metra. Terase imajo površino velikih šolskih sob: 65, 72 in 110 štirjaških metrov, bodo zvezane med seboj, toda za slabega pol metra vzdignjene druga nad drugo. Ob slabem vremenu se šola preseli deloma v veliko lopo, deloma v razsežno šolsko sobo. Poleg učilnice bo prostor za garderobo, šolska pisarna in soba za ambulanco. — Šola pod milim nebom je na« menjena slabotni šolski deci, ki je v večji meri naklonjena jetiki in bi ji daljše bivanje v zaprtih šolskih prostorih moglo postati nevarno. Otroci bodo prihajali v šolo zju« kor povsod... Pa je vendar razlika v ne« čem: Tu so ljudje prosili oblasti, da se je zidalo, drugod mora pritiskati oblast. Prav v tem vidim bistvo v vrednosti te zgradbe. Da bi tudi drugod tako mislili in delali, to bi bilo amerikanskih palač ... P. Namen teh vrst naj bo opozoriti naše delavno učiteljstvo, da vsepovsod smotreno začne s pevsko vzgojo naše mladine po vzgledu trboveljskega mladinskega zbora. Merodajni krogi naj poskrbe, da dobi petje v učnih načrtih dovolj časa. Potem se nam ne bo treba bati, da se ne bi za nami več glasila slovenska, jugoslovenska in slovan« ska pesem v umetniškem prednašanju v čast narodu in državi. Zorko Prelovec pevovodja Huba-dove župe JPS in urednik »Zborov«. jitev osebnih stikov med vzgojitelji. Muzej je zamišljen kot stalna razstava vsega, kar se tiče vzgoje in pouka, to je knjig, učil, opreme, učnih načrtov, tabel, statistik itd. Sproti se bo izpopolnjeval z vsemi novimi pridobitvami iz vsega sveta. Vsaka država dobi svojo posebno dvorano; šest jih že pri« pravlja svoje prostore. Muzej bo dajal gra« divo za primerjalno pedagogiko. Vse tri točke programa so v organični zvezi in bodo služile velikemu glavnemu smotru: svetovnemu miru. Zelo važno in ko« ristno tej svrhi je to, da bodo romarji v to novo pedagoško Meko tudi stanovali v zavodu. S tem bo omogočeno čim bližje medsebojno spoznavanje. Ustanovitelji tega zavoda, to je hesen« ska vlada in mesto Mainz, se zelo trudijo, da se kmalu dovršijo dela in da prične za« vod delovati v smislu svojih plemenitih ci« ljev. Pridno iščejo stikov s šolskimi oblastmi drugih držav in pošiljajo propagatorje. S tem namenom je obiskal tudi g. prof. Läufer iz Mainza esperantsko društvo v Mariboru in je dal navedene informacije. traj in ostanejo tu ves dan pod nadzor« stvom učitelja in zdravnika. Pouk se bo vršil poleti in pozimi pod milim nebom in samo ob deževnem vremenu pod lopo ali v učil« niči. V šolo se sprejme za začetek 40 do 50 otrok; pač najpotrebnejših, najslabejših. — Tovariše šolske upravitelje litijskega sreza vljudno prosim, da blagovolijo takoj pobrati od krajnih šolskih odborov in tova« rišev članarino za Slovensko Šolsko Matico a 40 + 3 Din ter jo poslati po nakaznici poštnine prosto na šolsko upraviteljstvo v Litiji. Po naredbi ministrstva prosvete mo« , Tajo biti vse šole članice Slovenske Šolske Matice. — Poverjenik Rostohar. — K članku »Rokotvorni tečaj v Mariboru« v zadnjem »Popotniku«: Mnogi tovariši in tovarišice, ki smo letos ali prejšnja leta obiskovali rokotvorni tečaj, ki ga sko« raj vsako leto prireja naš neumorni, delav« ni, v tej stroki velepriznani strokovnjak in iskren tovariš, g. ravnatelj Drago Humek, vemo, kakšen je namen temu tečaju, vemo, v koliko se je faktično pokazalo na vez med manuelnim in duševnim udejstvovanjem pri tehniških uvajanjih v razne panoge ročnega dela, vemo najbolje, v koliko je to pri takem tečaju sploh možno. In pisec članka zahteva to še videti tudi na razstavi? Ali je morda to razstava šolskega dela učencev v Za povzdigo mladinskih pevskih zborov. Cenjeni oitatelji »Učit. Tovariša« se bodo gotovo čudili, da sem prijel za pero in se oglasil. Temu povod je nastop mladinske« ga pevskega zbora šole Trbovlje«Vode na slavnosti pevskega društva »Lipa« v Litiji. Na vseh zborovanjih bivše Zveze sloven« skih pevskih zborov, poznejše ljubljanske župe JPS in sedanje Hubadove župe JPS smo v naših debatah zadeli na mrtvo točko pri debati o potrebi pevskega naraščaja. Poudarjal sem vedno, da vodi večino pevo« vodij naš pevski pokret kader učiteljev-glasbenikov, ki so deloma že na učiteljišču dobili za to primerno naobrazbo in ki so se Potem še sami izpopolnjevali v praksi poučevanja pevskih zborov. Stari pevci polagoma hodijo v penzijo in manjka nam no« vih, mladih moči. Zakaj? Zato, ker se petje v naših šolah premalo smotreno goji. Za vzgojo pevskega naraščaja je baje v učnem načrtu odkazano tako malo ur, da skoro nič. Teh pritožb sem čul že mnogo. In še nikoli se ni javno nihče izmed glasbenih pedago« gov oglasil in protestiral Slovenci smo pev« ski narod, radi pojemo in zato bi se moralo že od osnovnih šol dalje, polagati večjo pažnjo na glasbeno vzgojo naše mladine. Imel sem priliko poslušati razne mladinske zbore v Ljubljani in drugod. Hvalevredno so se njih vodje potrudili, mladini vcepljali ljubezen do pesmi, in lepo so zbori nastopili. Vendar me je najbolj prijetno presenetil mladinski zbor iz Trbovelj-Vod, ki si je pred dobrim letom nadel nalogo propagirati sodobno mladinsko vokalno glasbo. Pobudo za njegovo ustanovitev je dal učitelj gosp. Šuligoj Avgust. Pobudo za ustanovitev seda« njega zbora mu je dal Bakvilov mladinski zbor pohabljencev v Pragi in dunajski zbor »Sangerknaben«. Trboveljski mladinski zbor, Mednarodni pedagoški institut v Mainzu. Udeleženke tečaja za učiteljice go- ročilom o tem tečaju, je predstavljala ude-spodinjsko*nadaljevalnih šol v Mali Loki. leženke drugega uyodnega gospodinjskega Slika, priobčena v prejšnji številki med po* tečaja v Mariboru. enem letu, ki edino lahko prikaže zahtevano sliko? Ali učitelj — zares pedagog ne išče in ne najde sam teh vezi med ročnim in duševnim udejstvovanjem? Ali je bil na tem tečaju ali le na razstavi? Potem: »In to. če* sar ni videl, je potem seve važnejše od te* ga, kar je videl!« NOVI ZVEZKI ZA OSNOVNE IN VIŠJE NARODNE ŠOLE. Šolskim upraviteljstvom in učiteljstvu narodnih šol priporoča Učiteljska tiskarna, da nabavijo nove zvezke za osnovne šole za svoje šole in razrede, ker so ti zvezki izde* lani po predpisih, kakor jih je ugotovila ko* misija v ministrstvu prosvete v Beogradu za sestavo enotnih zvezkov. Zvezki so sledeči: 1. Lepopisnice z napisanimi vzorci. (Rjav ovitek.) 2. Lepopisnice brez napisanih vzorcev. (Rjav ovitek.) 3. Lepopisnice z napisanimi vzorci v cirilici. (Rjav ovitek.) 4 Okrogla pisava. 5. Pisanke in vežbanke. (Zelen ovitek) 6. Vežbanke za računanje. (Moder ovitek.) 7. Risanke. (Siv ovitek.) Vsi zvezki so izdelani iz najfinejšega pisalnega papirja ter opremljeni s pivnikom. Šolska upraviteljstva in učiteljstvo naprošamo, naj opozore trgovce z zvezki, da naroče, ko jim poide zaloga dosedanjih zvez* kov le nove vzorce, da bodo tako polagoma uvedeni v vse šole enotni zvezki. Šolska upraviteljstva so prejela podro* ben prospekt in opis zvezkov. Uvedite nove zvezke v svoje razrede! Z uvedbo teh zvezkov koristite tudi svo* jemu stanu, ker podpirate svoja stanovska podjetja! Učiteljska tiskarna v Ljubljani._ — Veliko število učiteljskega naraščaja v Dravski banovini. V letu 1930/31. je bilo diplomiranih na Učiteljiščih v Dravski banovini 200 učiteljic in 80 učiteljev. Službenih mest je v Dravski banovini vsako leto na razpolago največ 150. V letu 1929./30. ni bilo nobenh abiturijentov, ker se je učiteljišče razširilo v tem letu na pet letnikov. — Ali ste že naročili pravilnike k zakonu o narodnih šolah o zdravstvu in malo* letnikih, ki so izšli v Učiteljski tiskarni leta 1931.? To je II. zvezek zbirke zakona o narodnih šolah, ki jo izdaje Učiteljska tiskarna. IIL zvezek zbirke bo obsegal obči pravilnik k zakonu o narodnih šolah. To zbirko mora imeti vsak učitelj in vsaka učiteljica! Cena broš. 36 Din, vez. v platno 45 Din. Naročite po dopisnici v Učiteljski knjigarni, Frančiškanska ulica 6. Cs«;- ioifits u&rC'Vltf»!|!! Vafca aarodu» *i Vam naloge, d» %» (,>tovi!e »vo|i l)isni*ro nmiVv Po n*redbi pros-eintga oddelka Drav> tke banovine obvezana Je vsaka Sola im^ti vsaj 1 Uvod tega učila Slike i in Ortmorf 12 različnih umetniških n;irva*t!f. t ve, macije in Primorj», izde;amh po finfrl» c slavnejših mojstrih prof Cmčiou Ko »ari-v t in Kruilinu Znižana cena mn 296*- ranim« se, da «kupno z učno te;/¿o. uvrji njem in poštnino Slike ao votikf 45X50«'* in ao pripravljen« tako. ria ae jih.iahko oblina zid. — Poleg tega, d.i so t* lep- slik». -okra« solekih proa'orov. so po razpisu mini atratva za vojno in mornarico D. br 440'2/ % in ministrstva notranjih del J. B. bi 20406 2* najprimernejše »redatvo ta uspešno prop* gando za naš Jadran Sadite otrokom pri nazornem pouku oiitefe tp*-ztsaran|a prirodnib lepot našega morja in PrimoH«-. Sodite v otrocih nacionalno zavest t doaegt» ljubezni d« jagoslarenakega «adrana. Oskrbo Sol v Dravski barto-Snl vrSi samci B^noviarifka zalog* solfkih kfiii - in učil v Uuhljani ¡t Rsar ©BL/sCRMICi* Z& $tOVEN!JO MUBUftMA, MiKloSiictva cesta 7 priporoča >vojo bogato zalogo uiHnufakturnega blags prvovrstnih čeških, nemških in angleških tovarn Državni nameščenci dobe b aqo tuli ns obrti« prsti predtsžiTvi legitimni. — »Šolski radio«. Upraviteljstva in rav* nateljstva osnovnih, meščanskih, srednjih in strokovnih šol dobe knjigo »Šolski radio« na ogled. Ker je knjiga potrebna vsaki učitelj* ski knjižnici in cena nizka, naj jo naroče za šole. Glej današnji inserat! SAMOPOMOČ ZA OTROKE je naša važna gospodarsko*socialna ustanova, ki sprejema vse zdrave učiteljske otroke od dovršenega 3. do 19. leta. Samopomoč za otroke izplačuje zavarovancem ob polnoletnosti odpravnine. Samopomoč za otroke plača v primeru zavarovančeve smrti posmrtnino njegovim postavnim dedičem. Samopomoč za otroke skrbi torej našim otrokom za doto, ki bi jo mi sami le težko prihranili. Tako pa zbiramo po malem od meseca do meseca. Samopomoč za otroke nam v primeru otrokove smrti prihrani vsaj gmotne žrtve. Samopomoč za otroke je še mlada usta* nova in res je njena letošnja posmrtnina še nizka. Na nas samih pa je, da jo dvignemo gmotno na ono višino, na kateri je danes naša Učiteljska samopomoč Tovariši, tovarišice!' Dolžnost napram sebi in svoji družini ste storili, ko ste postali člani Učiteljske samopomoči in poskrbeli za slučaj svoje smrti. Storite to dolžnost tudi sedaj, saj gre za kri vaše krvi, za kost vaše kosti. Pišite še danes po prijavnice na na* slov: Lavrič Pavel, načelnik Samopomoči za otroke v Ljubljani, Dunajska cesta 17/1. banovinske tkalnice iz Sarajeva daje vsem gg. državnim uradnikom in penzionistom na 18 me- satrtih obrokov. SIK it ■ angleško in češko platno K 8» 13? a proti najugodnejšemu mesečnemu o d ¡3 I a C ti vanju. „BRADFOfto" Ljubljana, Šelenburgova 7 Na zahtevo onj odjemalca pošilja zastop ii: a s kompletno zbirko v \sak kraj in na stanovanje. Ogled prost — nakup neobvezen. —i Premestitve učiteljstva. Z odlokom ministrstva prosvete so premeščeni: Marija Mahnič iz Št. Jurija v Cerklje ob Krki, Hilda K lun iz Makol k Sv. Juriju ob Pes* niči, Rudolf Zupančič iz Št. IIja v Slov. go* ricah v črnečo vas, Ljudmila Župančič*Ko-vač iz Sladke gore v Črnečo vas, Srečko Gostinčar iz Sromelj v Dvorsko vas, Bela Horvat iz Pincev v Krog, Marija Horvat-Rock iz Dolnje Lendave v Krog, Milena Saksida iz Cerkelj v Ljubno, Miroslav Viher iz Benice v Loke pri Št. Juriju ob Taboru, Pavla ObramGrobin iz Črne v Kam* nico, Pavlina Strehovec iz Male Nedelje v Poljane nad Škofjo Loko Lucija Bajec iz Dobja v Prihovo, Hilda Krušič iz Št. Vida v Vodice, Pavla Fras iz Marenberga y Ma* ribor, Vida Gostinčar-Klun iz Sromelj v Dvorsko vas, Milan Štraus iz Križevcev v Dobovo pri Celju, Ana Ivančič iz Fikšin* cev k Sv. Urbanu pri Ptuju, Elizabeta Kac iz Dobrovnika v Št. Ilj pri Velenju, Martin Sreš iz Doline v Tišino, Josipina Sreš*Zupan iz Doline v Tišino, Božena Muc iz Špitaliča v Vitanje, Vida Jaklič iz Grosuplja v Ger-lince, Milena Koderman iz Laškega v Te-panje Vilko Frohm iz Hodoša v Čemšenik, Rudolf Števančec iz Šalovcev v Koprivnico, Helena Petje-Sedej iz Sv. Jakoba ob Savi v Hajdino, Gabrijela Pukmajster iz Sv. Mar* jete v Blanco, Frančiška Bratanič iz Ormoža v Konjice, Helena Prebevšek-Čuček iz Ger-lincev v Dev. Mar. Brezje, Ivan Slavec iz Kozjega v Laško, Janko Lešnik iz Hajdine v Ptuj-okolica, Jadviga Smolnikar iz Pešice I S T E K Literarno pismo. Dragi prijatelj in sotrudnik! Tako otožno je bilo Tvoje zadnie pismo. Že vem zakaj: solnce že sije močno pošev in zunaj leži nemirna jesen z viharji in dežjem. Pa še nekaj je potrlo Tvojo do* bro voljo v hudo gorje: kritika, kritika!. . Da, tudi meni ni prav, ker so s Teboj zadeli tudi mene, ubogega urednika Saj mi vendar dovoliš in mi ne šteješ v zlo, da podelim v tem pismu vsaj malo tolažbe Tebi in sebi! Morda odmakneva potem goro žalosti od naju, še preden bo konec te otožne jeseni in umirajočih dni... Kakor si velik prijatelj mladinske knjiž* ževne besede, pa vendar ne moreš verovati, da bi bilo velezaslužno delo nase Mladinske Matice »akt genialnosti«. Vidiš, jaz tudi ne, to pa iz enostavnega razloga, ker se z genialnostjo dele samo »božji izvoljenci«, mi odborniki in pol*odborniki Mladinske Matice pa smo doslej še samo navadni Zemljani in kar smo doslej dobrega storili na to ali ono stran, je 'bilo prav za prav samo košček dobre volje, ki je več tisoč .kilo* metrov daleč od genialnosti. Najmanj pa sva se midva kdaj potegovala za tako visokimi tendencami: Ti kot sotrudnik in jaz kot urednik s svojo misijo... Toda, dragi prijatelj, temu se nič ne čudiš, da se dandanes stavijo tudi »akti genialnosti« pod kriti;'* n a merila in se potem presojajo z dobrim in slabim občutjem ter s pozitivnostjo in negacijo! Potemtakem le ni moglo biti naše ^deio resnično genialno?, to boš že kako pre* sodil! Morda pa sva prišla s svojo s krom* n ost j o navzkriž s stališčem dandanašnjih dni in ljudi? Pa za Tvojega »Doktorja Maha- 1 a« mi je tudi resnično žal, da ga hočejo tako zapostaviti (slaba beseda?). Moj bog, toliko »dobrega« je že storil ljudem, da so zašli izdelki njegove tvrdke celo v našo preprosto vas... in sedaj nočejo nekateri nje* govega spomina niti na papirju. Meni pa se le zdi, da je slavni »Doktor Mahalo« v vzgojnem in zabavnem oziru več sto* ril in dosegel kakor armada profesionalnih vzgojiteljev iz stare in nove šole Vidiš... in zato sem mu tudi prisodil tako d6bro me* sto v svoji zbirki! Mislim, da me zato ne boš tiral v obup! No, sicer si pa bil na ime Lenke Medlovčič razmeroma prav dobro pohvaljen in to Ti menda zaleže za vse drugo, samo oprosti — Tvoj jezik? Tudi v zadnjem pismu se opravičuješ glede jezika! Pri tem pa seve ne jemljem v pretres jezika in sloga najinega ocenjevalca! Sicer si pa o tem sam dal svojo besedo v zadnjem pismu. In tudi to Ti ne gre v glavo, da so Tvo* jega »M artina Vojaka« postavili v — pravljico kakor Hudalesovega Škopjenka z Jurančičevega Kozjaka Morda si me pa Ti, moj dragi sotrudnik, bog ve iz kakšnega razloga pošteno potegnil za resnico... in sodeč po ocenjevalčevih besedah (»sta prav* 1 j i c i!«) se mi zdi, da je bil tisti Tvoj otrok le — pravljično bitje, čeprav je hodil k Tebi v šolo. Če ima prav naš ocenjevalec, mi seve razložiš v prihodnjem pismu in tedaj nikar ne pozabi, prositi me za odpuščanje! Morda pa niso komu dovolj čisti pojmi, ka* kor: pravljica — črtica i. dr.!... in bo treba za to še v — literarno šolo? Moj dragi prijatelj, to si pa popolnoma prezrl da sem se »poleg uredniške misije vrinil med njene (pri Kresni* cah namreč) najvidnejše sotrudnike, pa bodisi v katerikoli rubriki«. Vidiš, sam priznam, da sem s tem »neod-pustljivo« grešil po vseh pravilih in dolžnostih urednikov, čeprav kot novinec brez di* plome! Samo to Ti naj povem, da me ne boš še Ti obsojal, da sem bil v silni stiski za ves realistični drobiž, ko mi živa duša (in nas Slovencev je milijon!) ni poslala niti črke za te rubrike. Kar potil sem se in v nervoznosti požiral dim stoterih cigaret, ko je bilo treba drugi teden poslati celotno gra* divo za zbirko v tiskarno . . in še ni bilo zadnjih sotrudnikov razen — mene. Še danes sem hvaležen, da je ravno tiste dni za* ostalo delo v tiskarni... in tako lažje čakali na urednikov rokopis. Bom se že kako oddolžil v ta namen »fondu brezposelnih«, čeprav me je hudo prizadela jesenska redukcija plač. Še kaj? Naj zadostuje bolj kratek odgovor za Tvoje dolgo pismo! Veš, drugi te* den je bratev pri nas in gorice so dobro obrodile ... in Te vabim, da prideš k nam. Deset grozdov za vsak najin greh, povrh pa še kaj! Zadnja nedelja v septembru. Lepo Te pozdravlja Tvoj A. Žerjav. v Slovenjgradec, Matilda Kuntih iz Trave v Mirno, Leopoldina Metlika*Merala iz Ko* čevja k Sv. Jakobu ob Savi, Karol Čepregi iz Martjancev v Kalobje, Ljudevit Tamari iz Dolnje Lendave v Špitalič, Olga Pečnik iz Guštanja na Tolsti vrh, Viktor Porenta iz Št Vida nad Ljubljano v Vitanje, Karol Berdan iz Pečarovcev k Sv. Jakobu v Slov. goricah, Cezar Sancin iz Mirne v Trebelno, Mara Sancin*Bunc iz Mirne v Trebelno, Marjeta Hajdn iz Doline v Križevce, Elizabeta Kert*Zega iz Tolstega vrha v Središče, Ignacij Petje iz Sv. Jakoba ob Savi v Hajdino pri Ptuju, Ana Hiršman iz Dev. Mar. v Polju na Javorje, Olga Čotar iz Sv. Bar* bare v Velenje in Ivo Mihelič iz Javorja v Selce nad Škofjo Loko, Zora Ribarič iz Maribora v Kastav, Antonija Pungartnik iz Št. IIja v Maribor, Marija Polak iz Ponikve v Ljubljano, Ivan Perenič iz Vodic na Jeseni* ce, Vladimir Erat iz Maribora v Sarajevo, Doroteja Belinger-Janežič iz Kočevja v Ze-mun, Gabrijel Janežič iz Škofje Loke v Ko* čevje, Peter Matijaševič iz Ljubljane v Zagreb, Bogdana Dokler iz Koroške Bele na meščansko šolo v Zgornjo Šiško in Franja Ber* not-Golob, učiteljica na Dobrovi pri Ljub* ljani, k narodnemu gledališču v Ljubljani. U^ffeliski pravnik, —§ Periodični poviški in prijave za na* kazilo istih. Uradniški zakon z dne 31. marca 1931. določa v § 21!. da se dele prejemki uradnikov na plačo, položajno doklado ter osebno in rodbinsko draginjsko doklado. Po § 46. uradniškega zakona se določi s posebnim zakonom število mest po zva* njih in njihovih skupinah. Iz nižje v višjo skupino je mogoče na* predovati le, če je v višji skupini izpraznjeno mesto. Po § 49 uradniškega zakona mora pre* biti uslužbenec v X in IX. skupini 4 efektivna leta, v Viri., VII., VI., V. in IV./2. pa 3 efektivna leta, da dobi pravico za napredovanje v višjo skupino. N. pr. N. N. je bil postavlj en v bivšo II./4 skupino z odlokom ministrstva prosvete O. N br. 20.909 z dne 16. avgusta 1925. in je bil preveden dne 1. aprila 1931. po uradniškem zakonu iz leta 1931. v IX. skupino s 1. period, poviškom, ker je prebil do dneva prevedbe v tej skupini 5 let, 7 mesecev in 15 dni efektivne službe. Po § 249 ustreza II./4. skupina seda* nji IX. skupini in se v tem primeru računa doba v skupini tako kakor da bi bil usluž* benec postavljen v sedanjo skupino takrat, ko je napredoval v izvestno prejšnjo sku* pino Uslužbenec, ki ga tu navajamo, je torej prebil v IX. skupini dobo, ki jo zahteva § 49. uradniškega zakona za napredovanje v višjo skupino in si je pridobil pravico za napredo* vanje v VIII. skupino (navzgor). Ker je pa mogoče napredovati le na izpraznjeno sistemizirano mesto, katerega pa recimo zanj sedaj ni, ima ta uslužbenec pra* vico, da napreduje (na d e s n o), t. j. da se mu uradno prizna 2. periodični povišek pla* če s 1. septembrom 1931., ker je prebil 6 let v skupini. Uslužbenec, ki je prebil v svoji skupini 3, 6. 9 let, a ne more zaradi neizpraznjenega mesta napredovati v višjo skupino, napreduje po vsakih 3 letih avtomatično na desno, t. j v plačo s periodskim poviškom (§ 52.), in sicer vselej s 1. dnem prihodnjega meseca po mesecu, v katerem je izpolnil 3, 6, 9 let službe v skupini, računajoč od datuma de= kreta. Poudarjamo, da nimajo od 1. aprila 1931. dalje službena leta nikakega vpliva niti za napredovanje po skupinah niti za period-ske poviške, temveč samo za pokojnino. Za vsa napredovanja pridejo v poštev le leta, ki jih je uslužbenec prebil v sedanji skupini, n, pr. 4I./2. — VII. skupina od dneva dekreta, ko je napredoval v to skupino (§§ 49., 52., 253. in 255. uradniškega zakona = glej Ročni katalog str 61.). Z ozirom na to naj se nihče ne sklicuje, da ima gotovo število službenih let in da prosi na podlagi tega za napredovanje, od-nosno da prijavlja periodski povišek. Pra* vilno navedbo za napredovanja po skupinah vsebuje obrazec prošenj, ki ga dobite v Uči* teljski knjigarni; za prijavo periodskih poviš* kov pa naj vsakdo izpolni gornji del tablice »Moji prejemki«, ki je bila priložena Roč* nemu katalogu za šolsko leto 1931/32 , in bo na jasnem, kdaj naj prijavi svojemu neposrednemu starešini dospelost periodskega poviška. — Glede prijav periodskih poviš* kov je izdala kraljevska banska uprava okrožni razpis in se je po njem ravnati. Za vsakega prijavljenca je priključiti: a) izvod iz »Uslužb. lista«, b) overovljen prepis de* kreta o zadnjem napredovanju in c) overovljen prepis prevedbene listine po uradniškem zakonu iz leta 1931. Kako je izpolniti pri* javo, kaže primer na 60.—61. strani Ročnega kataloga. Predmetno tiskovino je Založila Učiteljska tiskarna. Kakor doznavamo, se založi v kratkem tiskovina »Pregled dospelosti periodičnih poviškov.....« ki bo gotovo olajšala neposrednim starešinam evidenco in jih opozar* jala na redno predlaganje prijav, če bodo hranili izpolnjeno tiskovino na vidnem mestu ali v mapi pri plačilnih seznamih. Potrebščine za šolska ročna dela Za g. učiteljice 10°/0 popust. L. Ptitan - Celje Učiteljska tiskarna priporoča zvezke vsem osnovnim in viš. narodnim šolam. Nladigis^a Naiica. »Naš rod«. Te dni izide prva številka »Našega roda«, ki bo obsegal 36 strani. List bo ves prenovljen na zunaj in na znotraj in bo v vsakem oziru zanimiv. Na novo so vpeljane rubrike: Gledališka njivica, Doma in po svetu, Naši možje in Vprašanja in odgo« vori Gledališko njivico bo vodil igralec in režiser g. Milan Skrbinšek, ki bo priobčeval drobne dramatične prizorčke s koristnimi opombami. Prav tako zanimive bodo tudi druge rubrike. Vsa snov bo čimbolj aktualna in pestra — Poleg prejšnjih sotrudni« kov se je uredništvu posrečilo pridobiti še celo vrsto novih. Tako 'Bevka, Debeljaka, dalje Jakopiča, dr. Čermelja in druge. Tudi skoro vsi boljši mlajši literati so obljubili svoje sodelovanje. Že v tej številki sta za« stopana dva iz te mlade garde — K r e s a 1 in Grohar. Nič manj zanimiv ne bo sli« karski del lista. Tako srečamo že v tej številki poleg Justina še Tratnika, Sir« ka in Goršeta; i rihodnjič pa še J a k c a , Pavlovca in druge. Uredništvo se je potrudilo, da bo list res dober. Zdaj je treba, da izpregovori še naše učiteljstvo svojo besedo. Število na« ročnikov ne sme pasti »Naš rod« spada po svoji nakladi med najbolj razširjene mladinske liste te vrste v Evropi. Ta ogromna naklada je sad truda našega učiteljstva. Ta naklada je znak, da je naše učiteljstvo zrelo, da ima smisel za dobro in lepo in se zaveda velikega pomena našega mladinskega tiska. Na delo tedaj, popustiti ne smemo! Učni s* pevski ¿bor JllU. —pev Učiteljski pevski zbor. Skupni, strogo obvezni pevski tečaj za vse članice in člane UPZ se bo vršil 24. in 25. oktobra v Ljubljani v prostorih Glasbene Matice. — V soboto 24. od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure; v nedeljo 25. od 8. do 11. ure. Zaradi važnosti je polnoštevilna udeležba ne« obhodno potrebna! — Odbor. REORGANIZACIJA PEVSKEGA ZBORA JUU, SEKCIJA LJUBLJANA. (Poročilo o sestanku v Mariboru dne 19. sep« tembra 1931.). Dne 19. t. m. je dospel v Maribor diri« gent pevskega zbora JUU — sekcija Ljubljana — tov. Srečko Kumar, profesor na »Muzički akademiji v Zagrebu« v svrho re« organizacije pevskega zbora JUU za okrožje Maribor. 0 tem sestanku je bilo obveščeno mariborsko učiteljstvo le po notici objav« ljeni v Večerniku Jutra dne 18. t. m., zato se ni čuditi pičli udeležbi. Sestanek se je vršil ob 19. uri v dvorani »Nabavljalne zadruge državnih nameščencev v Mariboru« Po pozdravnem nagovoru predsednika učiteljskega društva za Maribof in bližnjo okolico ter tov. Grčarja je dirigent tov. Srečko Kumar razjasnil zamisel reorganizacije pevskega zbora JUU. Ko je v glavnih potezah iznesel zgodo« vinske podatke o nastanku in delovanju »Učiteljskega pevskega zbora« v zasedenem Primorju, je očrtal ustanovitev, delo in uspe« he »Učiteljskega pevskega zbora« v območju bivšega pov. UJU v Ljubljani, ki so nam kolikor toliko znani. Ob ustanovitvi JUU, sekcija Ljubljana je postal pevski zbor UJU integralni del te sekcije in je njegov gmotni obstoj vsled obveznega prispevanja vsega članstva po 1 Din mesečno zasiguran Bilo je sedaj razmotri« vati o novih smernicah njegovega delovanja, ki jih je tov. Kumar v kratkih potezah ob« razložil sledeče: Pevski zbor JUU, sekcija Ljubljana naj postane krepka vez, ki naj ustvari poleg umetniškega udejstvovanja zbora tesno vez med celokupnim članstvom te sekcije. V to svrho naj se poživi pevsko udejstvovanje med članstvom v tem smislu, da se ustanove po vseh večjih centrih naše banovine okrož« ni pevski zbori, ki bodo vadili pesmi po direktivah centralnega pevskega zbora. Tako bi n. pr. pri mariborskem okrožnem pevskem zboru sodelovali pevci (pevke) iz Maribora in bližnjih srezov, n. pr. Maribor levi in desni breg, event. Prevalje oziroma celo Slo-venjgradec. V vseh teh okrajih bi se osno« vali lokalni pevski zbori, ki bi imeli recimo tedensko po 1 pevsko vajo. Skupna okrožna vaja pa bi se vršila mesečno po enkrat, ozi« roma po potrebi še večkrat v Mariboru. Na ta način bi se poživilo pevsko udejstvovanje v posameznih učiteljskih društvih in okrožjih. Fevski zbori bi nastopali posamezno ob raznih prilikah v svojem okraju, združeno pa v okrožjih ali eventualno vsi zbori skupno v večjih centrih naše banovi« ne. Kakšna pevska armada bi to bila! Na ta način bi se naša slovenska oziroma jugoslo« venska pesem zanesla med najširše sloje našega naroda in našla baš ob vzornem izvajanju svojo največjo afirmacijo Poleg tega širšega pevskega zbora JUU pa bi obstojal centralni oziroma ožji pevski zbor, v katerem pa morejo sodelovati le najboljši iz okrožnih zborov, ki morejo vsto« piti v centralni zbor le po prestani teoretični in praktični skušnji, pri kateri se med dru« gim zahteva, da poje pevec popolnoma ne« znane pesmi »prima vista« — kar je za brezhibno umetniško delovanje tega zbora neobhodno potrebno. Zgodilo se je n. pr., da so bile iz sedanjega centralnega zbora na pod« lagi te skušnje izločene pevske moči, ki so sodelovale od ustanovitve zbora do danes. Tako je tov. Kumar izjavil, da bi bil zado« voljen če pridobi centralni zbor iz Maribora le 3 do 4 nove pevske moči. Vaje centralnega pevskega zbora bi se vršile izmenoma v Ljubljani, Mariboru in Celju, event. še kje drugje — z ozirom na število in bivališča sodelujočih članov Tem bi uprava pevskega zbora JUU povrnila vse efektivne stroške. Da bi centralni pevski zbor JUU v taki sestavi glasovno in glede muzikalične izobrazbe izbranega članstva bil kos najvišjim nalogam in bi lahko prvačil vsem pevskim zborom naše banovine, oziroma izven nje, je jasno. Tako bi se sloves naše slovenske, oziroma jugoslovenske pesmi iznesel ne le med celokupni naš jugoslovenski narod, am« pak bi žel tudi v zunanjem svetu še večje uspehe nego jih je doslej. Pomagajmo v dosego tega visokega ci« lja vsi po svojih močeh! Organizacija okrožnega zbora za Maribor je bila poverjena tovarišu Bratošu. Šolski radio. —r Šolski radio. Minuli ponedeljek se je oddajala v našem radiu prva šolska ura v letošnjem šolskem letu. Te ure bo oddajala do novembra postaja sama, od novembra pa se bodo vršile poizkusne oddaje, ki jih bo organiziral odsek za šolski radio pri JUU, sekciji za Dravsko banovino Po možnosti se bosta redno oddajali vsak teden po dve uri. Ponedeljkova ura je mladini predstavila Levstika v uvodni besedi gosp. prof. Frana Koblarja in v recitaciji ter petju njegovih otroških pesmi. Oddaja je bila namenjena osnovni šoli in kvečjemu nižji stopnji sred« nje šole ter meščanski šoli. — Za ta petek pa se pripravlja v okviru oddaj postaje zopet ura za šolsko mladino. Ta oddaja, ki obeta biti začetek daljšega cikla, kakršen je nadvse potreben našemu šolstvu, bo obravnavala pravilno izgovarjavo slovenščine. Kolikor je nam znano, bo predaval vsako« krat g prof. Jakob Šolar, znani naš strokov« njak za fonetiko. Pri vsem tem torej z za« doščenjem opažamo, kako se naš šolski radio razvija, kako se bogati. Želeti je le, da bi se povsod našla sredstva za nabavo aparatov. — ■" - ■ • - • . ■ ...... Sten i v\k * orjr?»n«7.ac j a J! H H aryst^v: Vaitii* == LITIJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO bo imelo svoj redni letni občni zbor v so« boto 18. oktobra t. 1. ob 9. uri v Beli dvo« rani hotela Union z običajnim dnevnim redom — Odbor. ročila: + SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO V ORMOŽU je imelo občni zboi dne 12. septembra 1931 pri Sv. Bolfenku na Kogu. — Od 60 članov je bilo navzočih 30. t. j. 50%. Situacijsko poročilo: Tov. predsednik Rosina v uvodnih besedah prisrčno pozdravi navzoče. Kot gosta je pozdravil to/, nadzornika J. Gorupa in bivšega učitelja, tukaj»« njega veleposestnika Roberta Košarja. Bol fenški upravitelj tov. Žerjav nas kot domačin pozdravlja in nam v kratkih potezah oriše zgodovino te šole. Po prečitanju in odobrenju zapisnika zadnjega zborovanja je tov. predsednik po« ročal o dospelih in odposlanih dopisih. Tov. Rajšp daje pojasnila glede Simo-pomoči. Predavanje: K desetletnici vladanja Nj Vel. kralja Aleksandra I.; predaval tov. predsednik. Za krasno, v vznesenih besedah sestavljeno predavanje se mu zahvali tovariš podpredsednik Poročilo o banovinski in državni skup« ščini je podal tov. Megla Milan. Letno poročilo tajnice je bilo brez de« bate sprejeto. Blagajnik poroča, da znašajo skupni dohodki 17.307-89 Din, skupni izdatki 13 989*37 Din, prebitek 3318"52 Din Denarni promet v poslovnem letu 1930 /31. je znašal 31.297'2<> Din — Pregledovalca računov predlagata absolutorij. Likvidacija društva. Tov. predsednik poroča, da moramo dosedanje društvo črtati in osnovati novo društvo na novi podlagi Zeli, da bi novo društvo imelo isti ugled, kot ga je imelo dosedanje. Tov. Pinterič predlaga, da likvMita Uči« teljsko društvo za ormoški okraj (staro dru; štvo), kar je bilo soglasno sprejeto. Drugi predlog tov. Pinteriča, da naj se ustanovi novo učiteljsko društvo z našlo« vom: Jugoslovensko učiteljsko udruženje v Beogradu, sresko društvo v Ormožu, je bil tudi soglasno sprejet. Ravno tako je bil soglasno spreje*. predlog istega tovariša, da se vsa aktiva in pa« siva starega društva prenesejo na novo društvo. Volitve: Po 10 minutnem odmoru je bil na predlog tov, Rajšpa izvoljen naslednji upravni odbor, ki se je pri odborovi seji tako konstituiral: predsednik Beišak Ljude-vit, podpredsednik Megla Milan, tajnica Ši« janec Olga, blagajnik Pinterič Drago, odbor« niki: Rosina Adolf, Korpar Jožica, Vadnjal Ivan; namestniki: Vennigerholz Miroslav, Vittori Srečko, Prah Drago. Nadzorni odbor: Predsednik Žerjav Albert, Klemenčič Vlado, Polak Josipina; namestnika: Kukovec Cilka, Bitenc Rado. Predlog tov. Kotnika: »JULT, sekcija Ljubljana naj po možnosti vpliva pri kr. banski upravi na to, da bodo v prihodnje sprejeti v razne tečaje predvsem taki učitelji, ki so bili vsled prevelikega števila pri-javljencev enkrat ali celo dvakrat odklos njeni, šele potem se naj upošteva tudi sta« rost. Prihodnje zborovanje se bo vršilo dne 7. novembra t. 1. v Ormožu. M. Megla, t. č. preds. O. Šijanec, t č. tajnica. + JUU SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA OKOLICA vzhodni del je imelo občni zbor dne 26. septembra 1931 ob 9. uri v šoli v Mostah. Dnevni red: 1 Otvoritev občnega zbora po tov. predsedniku. 2. Poročilo o banovinski skupščini. 3. Poročilo o državni skupščini. 4. Poročilo društvenih funkcionarjev in pre« glednikov računov. 5. Likvidacija sreskega društva UJU — Ljubljana okolica vzhodni del. 6. Ustanovitev JUU v Beogradu — sre« sko društvo Ljubljana okolica vzhodni del. 7. Volitve 8. Članarina. 9. Slučajnosti. Ad 1. Predsednik otvarja občni zbor, pozdravi navzoče in ugotavlja sklepčnost (od 110 članov prisotnih 82). Ad 2. Natančen potek o banovinski skupščini je prinesel »Učit Tovariš«, zato je na predlog tov. predsednika to poročilo izostalo. — Razvila se je le debata o nalogah društvenih delegatov. Končno razjasni tov. Erjavec članstvu, da so delegati, ki jih plača društvo in zastopajo mnenje društva, dolžni, tudi v istem smislu nastopati. Ad 3. O državni skupščini je poročal tov. Lulik, kar se je vzelo odobruje na znanje. Ad 4 Sledilo je tajniško poročilo po tov. Celnarjevi in blagajniško poročilo po tov. KI. Likarjevi ter poročilo pregledovalcev računov. Ker se je našlo vse v redu in so funkcio« narji natančno izvršili svoje dolžnosti, je predlagal tov. Skubic absolutorij celokupne« mu odboru. — Sprejeto! Ad 5. Zaradi reorganizacije UJU — je na predlog predsednika tovariša Kosina »Sresko učiteljsko društvo UJU — Ljubljana okolica vzhodni del soglasno likvidiralo. Ad 6. Ustanovilo se je istotako soglasno novo društvo z nazivom: »Jugoslovensko učiteljsko udruženje v Beogradu — sresko Pravkar Izšlo! Šolski radio, bistvo, organizacija, razvoj drugod in možnost pri nas Spisal prof. Miko Kuret, član odbora za šolski radio pri JUU Cena Din 15"—. HA N ID JC S* fil CD M VK O Naroča se v Knjigarni Učifeijgke tiskarne v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6. Pri naročilih potom Učit. gosp. poslovalnice upoštevajte knjigarno Učiteljske tiskarne! društvo Ljubljana okolica vzhodni del« ter izglasovalo prenos vsega aktivnega in pasivnega imetja na novo društvo. Ad 7. Pod predsedstvom najstarejšega člana tov. Stupica se izvrši pismena volitev, in to na pismen predlog tov. Erjavca s podpisi 25 tovarišev in tovarišic V upravni odbor so izvoljeni sledeči tov.: M. Kosin, predsednik, A Lulik, podpredsednik, A. Celnarjeva, tajnica, KI. Likarjeva, blagajničarka, A. Flajs, S. Gerut, M. Selanova, odborniki. Namestniki so: A. Tomšičeva, M. Salberger, A. Bensa. V nadzornemu od* boru so: Fl. Gostič, J. Skubic, P. Kosova. Namestniki: Fr, Završanova, Mihelčič. Ad 8. Članarina 16 Din letno. Ker ni predlogov, se občni zbor zaključi. Mirko Kosin, preds A. Celnarjeva, tajnica Po sklepu lista. —i Od učiteljev, ki so odslužili kadrski rok, so postavljeni: Kaiser Štefan v Šoštanj; Kocbek Josip k Sv. Bolfenku na Kogu; Ko-vačič Vladimir v Št. Jernej na Dolenjskem, srez krški; Stefanciosa Martin v Kozje; Kocuvan Adolf v Bele vode; Jordan Josip v Igavas. KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE! DRAGO GORUP & Co. LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTA 16/1* En gros. En detall. MAH OGLASI ^^mmmmmmmmmmammmmmmmmmmmmmm* Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5- — Izdelava in prodaja damske in moške konfekcije. — Naro čila po meri se izvršujejo hitro in točno FOTO- ŠPORT Vam dela veselje le z dobro kamero, katero kupite najcenejše pri Fr. P. Zajec, optik — Ljubljana, Stari trg 9. — Ceniki brezplačno! SPOMINJAJTE SE UČITELJSKIH DOMOV V LJUBLJANI IN MARIBORU. Naročajte sa tiskarska dela za dom, šolo, urad in d r u š t v o v Učiteljski tiskarni v Ljubljani! LJUBLJANA - STRITARJEVA ULICA 5 Specialno olje zoper prah za higienično čiščenje učilnic, laneno olje, firnež, emuji ne lake, vse vrste pi_ozo nih lakov, oljnate in suhe barve, steklarski kit in vse v barvar-ko stroko spadajoče blago. Tud šiudjske in umetniške barve dobite pri domačem podjetju MEDIC-ZNKL J) SK LASTNIK FRANJO MEDiČ. — CENTRALA V LJUBLJANI Tovarne Ljubljana-Medvode-Domžale. Podružnice in skladišča v Mariboru in Novem Sadu. OSVALD DOBEIC - LJUBLJANA PRED ŠKOFIJO ŠT. 15 priporoča svojo bogato zalogo galanterijskega, drobnega in modnega blaga po najnižjih cenah. — Velika izbira vseh vrst nogavic, D. M. C. in C. M. S. predmetov Na debelo! Na drobno! Blago za zimske suknje in damske plašče najceneje pri A. ŽLENDER, LJUBLJANA - MESTNI TRG ŠT. 22 jf K fHk EVhiEfSS v manufakturnem blagu najnovejše W >63 ■ m IH 9v 11 mode nudi se Vam pri znani tvrdki Blago tudi na obroke! JOS. SNOJ — Ljubljana Postrežba točna in solidna! Palača Mestne hranilnice nekoliko veselja je potrebno tudi najskrom-nejšemu človeku. - Tako neškodljivo veselje, ki vzpodbuja k delu in povzroča prijeten občutek užitka, nastaja po vživanju prave, nepotvorjene zrnate kave. — Mešanice kave svetovnega slovesa so le poznane tvrdke Julio Meinl, uvoz kave, ustanovljene leta 1862. Dnevno FINICO»VIE ¿ZBIRKE , NAKEID» IN ©B«E©>B ZSH/KA OBLAČILA Na željo olajšana plačila! za dame in gospode FRAN LU KIČ; v priznani elitni izbiri ter solidnih cenah kupujte pri tvrdki LJUBLJANA P.n. šolam in šol. upraviteljem vljudno priporočam vse vrste šolskih zvezkov iz najboljšega brezlesnega papirja in vse knjigoveške potrebščine po najnižjih cenah: platno, marmor papir, sukanec, lepenka itd. Antors Janežic knjigoveznica, industrija šolskih zvezkov in zaloga vseh knjig o v eških potrebščin L ubljana, Florjanska ulica št 14 Dn ame! Plašče, kostume in obleke, najugodneje in na obroke Vam nudi A. Paulin, Ljubljana — Kongresni trg št. 5 UCITEIJIKA TISKARNA V LJUBLJANI Jenajmoderneje urejena in Izvršuje vsa tiskarska dela od najpreprostejšega do najmodernejšega. Tiska šolske, mladinske, leposlovne In znanstvene knjige. — llustr.knjigeveno-barvnem In večbarvrfbm tisku. Brošure In knjige v malih in največjih nakladah. — časopise, revije In mladinske liste. Okusna oprema ilustriranih katalogov, Cinikov In reklamnih listov. LASTNA TVORNICA ŠOLSKIH ZVEZKOV Šolski zvezki za osnovne, mešč. In sred-n)e šole. Risanke, dnevniki In beležnice. Vse tiskovine za društva In šole (lepake, letake, Izpričevala itd.) dajte v tisk Učiteljski tiskarni! Premog in drva jaA, najboljše vrste dobavlja a Pogačnik LJUBLJANA, Bohoričeva cesta 5. Telefon 2059. za osnovne in mešč. šole ter učiteljišča v Drav. banovini I. zvezek (od prevrata do konca leta 1920.) broš. Din 5'—. II. zvezek (za 1. 1921.) broš. Din 7 —. III. zvezek (za 1. 1922.) broš. Din 9—, IV. zvezek (odi. januarja 1923. do 30. junija 1924) broš. Din 14--. V. zvezek (od 1. julija 1924 do 31. decembra 1925.) broš Din32-. VI. zvezek (za 1 1926) broš. Din 24—. VII. zvezek (za 1 1927.) broš. Din 25 -. VIII. zvezek (za I. 1928.) broš. Din 25—. IX. zvezek (za 1. 1929.) broš. Din 25'-. Naročila sprejema KNJIGARNA UČITELJSKE TISKARNEVLJUBLJAN! Prav tam se dobi: C. Cavalieri: Propiši o činovnicima i ostalim državnim službenicima gradjanskog reda. Broš. Din 120—. UČITELJSKA KNJIGARNA Ima v zalogi .Galerijo naših mož": 1. Trubar, 2. Vodnik. 3. Slomšek, 4. Prešeren, 5. Levstik, 6. Stritar, 7. Jurčič, 8. Gregorčič, 9. Aškerc, 10.Tavčar, 11 .Leveč, 12.Erjavec, 13. Jenko, 14. Cankar, 15. Gangl, 16. Parma, 17. Kersnik, 18. Maister, 19. Župančič, 20. Stro8smayer. Slika 10 Din. Daje tudi na obroke / Postrežba točna in solidna ¡Nudimo veliko izbir» angieikega tu češkega blaga ta gospod« ic dam«. Krasn» izbir» v lastorih, posteljni» preproge, pregrinjala in odeje. Plis vzorčast in gladek ta divane. Velike preproge v plišu in iiuolej. Belo blago z* rjuhe in perilo v poljubnih širjavab