ARHIVI XV 1992	Ocene in oorc -la o Dublikacijah in iazstavah
133
v tistem času žreče usebe, Kmalu je prišlo do spora s Tipografskim liUrarno-art^tuimni zavodom, ki je bil pravni naslednik založbe Zimar-ski. Zatem si je priskrbel finančno podporo cd Akademije znanosti (19. oktobra 1857}, kasneje pa presedlaj k Dvorni in državn tiskarni, kjer so izčli vsi naslednji zvezki lek,ikona. Na razstavi je bii prikazan tudi vpogled v eno izmed tehnik, ki jih je Wurzbrch uporabljal pr svojem delu za izdelavo leki ikona Žt njegovi sr,dohniKi so se namreč prltoievali nad vsebino in zancsljivostjt leksikona Tudi Avstrijska akademija znanosti in umetnosti, ki je od tretjega do Šestega zvezka delo subvencionirala, je za Wurzhacha uporabljala označbo komp-lator. Tako ¿¡e mora vsak Wurzbachov biograf na novo soočati z vprašanjem o njegovi tehniki delar o vrsti m obsegi; kritičnosti do vrov. Toda kljub temu za leksikon velja, da je sad velikega znanja, otjaske delavnosti in d scipvne.
Na korcu dokumenti izpričujejo tudi občutje zj grenjerosti, ki je pri Wurzhachu postalo ".koraj vsakdanje v njegovih starejših letih, m Mcer zaradi domnevnega nepnznavanja njegovih zaslug. Umrl je 19. avgusta 1893 v B^rchtesgadr.u.
Razstava jc potrdila ugetovucv, k. j p je zapisala Nada Gspan-Praselj, da je bil Konstantin Wurzbneh pesnik, pi:;atelj, ljubitelj umetnosti, bibliograf, poznavalec jezikov, skratka mnobo-stransk? osebnost, ki je tudi nam Slovencem prinesla prvo večjo dokaj popolno m objektivno enciklopedično predstavitev, ne samr literarnih ustvarjalcev, marveč vseh poklicev od sredine 18. do sredine ly stoletja, seveda v duhu avstrijskega patriotizma in privrženosti nemštvu Z gosto vanjem razitave v Ljubljani pa je bil dosežen njen namen: opozoriti na osebo, id i.:haja jz Lj ubij ar» in je prispevala pomemben delež v avstrijsko kulturno zaklidnico.
Sonja AnžiC
Šola za. sestre: zdravstvene solstvo na Slovenskem, ob razstav Slovenskega Šolskega muzeja
V prostorih Slovenskega Šolskega muzeja smo si v mesecih od aprila do novembra lv92 lahko ogledali razstavo So!a za sestre - zdravstveno Šolstvo na Slovenskem, s katero nam je njen avtor, kustos Branko Šuštar-prikaza) rr_zvoj sestrskih Sol cd leta l^SS do 1992.
Razstava je b«Ia razdeljena na več vs sbin-kih sklopov. Pričela se |e s kratkim uvodnim p nca-zom razvoja zdravstvene nege in skrbi za bolne
m onemogle skozi igoaovir.o evropske eivilizacije. Nadaljevala se je z babiškim Solanr nato nas e poučila o negi bolnikov m karitativnih redovih, "poznali smo strežniske in bolničarke Šole v Ljubljam m Mariboru, prikazala e strežniške tečaje v organizaciji Rdečega križa, predstavita je šoio za zaščitne sestre in v zvezi z njemm delovanjem tudi življenje naše prvt medirinske sestre Angele Brškm. Kot posebr sklop je bilo prikazano partizansko zdravstveno solstvo in na koncu nas. je popeljala skozi obstoječe srednje šole in viisjo solo za zdravstvene delavce,
Posameznih vsebinskih sklopov ne želim razk-gati, ker bi s tem pričujoči zapis dohil nepotreben obseg, omenil pa hi, da smo lahko po avtorjevi zaslugi spoznali, da razvoj zdravstvenega šolstva pn nas ni mnogo zaostajal za njegovim razvojem v Evropi, 07iroma ga je v primeru bablske Šole dohitel. Posebej sem vesel, d? nas je opozoril na veliko vlogo kantafivn:h redov pn razvoju sestrskih Šol ter pri negi bolnikov (tu je morda del raz.si.ive, ki je govu ril zkljuino o negi bolnikov in karitntivnih redovih nekoliko izpadal iz koncepta teme, ker n?ga bolnika ni nujno povezan;i s Šolanim negevalcem), saj ne smemo pozab.u da so bile tudi pi nas sestre in strežnice v bolnišnicah vsa; tja do konca druge .svetovne vojne v veliki meri nune, ki so se Šolale m skrbele za bcinike skupaj s svojim" laičnimi kolegicami.
Ob sprehodu skozi razstavo, ki je s pisano besedo v ohliki take fotokopi arhivskih dokumentov kot tudi z fotografijami, muzeaiijami in dokumentarnimi trimi ter diapozitivi dobre in pregledno predstavila razvoj zdravstvenega Sohtva (z izjemo visokošolskega študija, ki ni bil tema predstavitve) na Slovaškem kot tudi na našem širšem, etničnem ozemlju, pc nam je koristen in predvsem zelo uporaben vodr.ik služil hpo oblf knvan m vsebini ikc popoln razstavni katalog za k?terega je avtorju razstave uspelo pridobiti veliko število zunanjih sodelavcev in ga pn poročam vsem ki jih zanima zgodovino zdravstvenega 5ol-etva Ob tem moram poudariti, da kata1og po svoji vsebini in tudi po obsegu nastopa kot popolnoma samostojna publikacija - tu mislim da si za razumevanje njegove vsebine ni potrebno ogledat: razstave, obratno, razumeti razstavo brez njegove uporabe, je bilo nekoliko težje. Kot obiskovalca razstave me je namreč nekoliko motilo, da ob razrtavlienih arhivanjab in muze al ij ah, ki so sicer imele označeno vsebino in izvor, ni bilo nrkih zgoščenih veznih tekstov, ia bi obiskov'ca tudi brez uporabe Kataloga vodili skozi p.ikaz razvoja ¿dravstvem;ga Šolstva f ii nas.
Vsekakor pr je razstava Slovenskega Šolskega muzeja uspela plastično n vsebinsko bogEto razširit naše poznavanje zdravstvenega šolstva in žal
134
Ocsne in poročila o publikacijah in razstavah
ARHIVI XV 1992
mi je, da sem maral pisati o raz>tav v pre-tekLin času in si je bralci ne more;j več ogledati, vendar pa Arhiv iziajajo le enkrat na leto
Žiga Že'eznik
LudviL Zoizut, 1892-1977, Razstava ob stalotnici rojstva, Nova Gorica, september 1922, Pikraimski arhiv v Novi Gorici katalog, 21 str.
Septembra 1992 so v Pokrajinskem arhivi1 v Novi Gorici cdpHi priložnostno razstavo ob 10C - letnici rojstva Ludvika Zomita, -lovensk..ga pernika, pisatelja, narodopisca, muzejskega ji arhivskega delavca; meža, ki ga je iele lanaSiji £a? >izbrsknl«c iz pozabe in mu začel dajat' tisto mesto v slovenski družbi, k mu pripada, Končno pa, veliko slovenskih mož smo »čeli ceniti šele takrat, ko jih že zdavnaj hi bilo več mtd nam-(Ludvik Zoizut je umr' leta 1977).
Arhivski dokumenti, ki prikazujejo življenje ji delo te^a pfmembr-ga m ¿a so razstavljeni na devetili panoiih m v jtirifc vitrinah. Med 61 dokumenti, ki so jih razen v Pokrajinskem arhi vu Nova Goric? (tu v glavnem braniki gradivo, ki se nanaša na Zoirutovo službeno obdobje od leta 1944 do upjkojitve leta 1953) po:skali tudi v Goiiki knjižni ji, G Dnškem muzeju, Inštitutu za novejšo zgodevino v Ljubljani, pn sorodnikih, prijateljih in sodelavcih, je veliko zanimivih fotografij, dokumentov, ki obravnavajo njegovo delo, različnih objav v časopisih revijah. koli_daijih ji samostojnih publikacijah.
Ob tej priložnosti so izdali tudi katal Jg, ki ga je ravno tako kot razs.avo pripravila m uredila Ivanka Llršič, profesorica zgodovine m arh< visika Pokrajinskega arhivi v Nov Gori Gre za nekakšen skromen (po obsegu ^amo 22 strani) vodič po razstavi in Življenju Ludvikn Zcizuta., ki nam hkrati pokaže pot, po kateri bo maral iti raz:skovalec, ki se bo lotil preučevanja njegovega Življenja in dela.
Katalog se začenja s pesmijo Ludvika Zirzuta Mladih let glasnica. Pesem je izbrana iz njeguve pesniške zb:rke Ptička bn. garca, ki jo je v počastitev pesnikove 80 - letnice izdala Mohorjeva Hruzba v Celju, Sled' kratek uvod, v
Katerim nam >anKa Uršič prikaž probleme v Tvezi z gradivim, Y\ so nastajali ob po-itrvljanju razstave it nam d? hkmti že vedeti, kakšen Človek je Zorzut bil. Šknda, da nam m ponudila malo več poiatkov o gradivu, ki ga hrani Pokrajinski arh-f v Novi Goriei, ostale institucije m razni privatniki. Zanunivo bi bilo namreč vedeti, koliko in kakšno gradivo je zapustil za s^boj Ludvik Zorzut.
Osrednja ttma kataloga je predstavitev življenj® in dela Ljdvica Znrzuta. Na osmih straneh nam ga predstavi v celotni podobi od njegovega rojstva 24. avgusta 1852 dc smrti leta 1977. Zomita spoznamo kot vsestrar skega Človeka, mmo Katerega ne smemo iti. S svojun delom se ie globoko vkopal v zgodovino Pri morke. Ko beste prebral1 t-.k«t, ^oste to sami ipoznali Eiima stvar, k; me moti pr tekstu, je ta, da avtorica ni bila dosledna pri navajanju opemb. Medtem, ko pn nekaterih delih trksta točno navaja \irc m literaturo, ki jih je uporabljala, pri drugih to spregleda. Prave doslednosti ni tud pn seznamu razstavljenega gradiva, ki sledi. Avtorica razstave je namreč obdržala označbi-, kakišne imajo v posameznih inšti-tuciiah Ni jih poenotila. Na ta način bi bil narejen nekakš-n red. Tako pa Urino vrnimo, na k kšen naČ?n »citirajo« gradivo v arhivu Instituta za novejšo zgjdoviro v Ljubljani, arhivu Goriškega muzeja in Pokrajinskem arhivu v Nov Gorid. In medtem ko za nekatere razstavljene dokumeRte takoj vdimo, Icje se nahajajo, za dmge khko samo ugibamo (npi zapuščina Lud •oka Zorzut t). BLitveni namen avtorice razstave in kataloga je bil sevedc predstaviti /sebino raz itavljen;h dokumentov kar ji je vsekakor uspelo. Vseh 74 dokumentov je predstavila res zelo temeljito. Na konru kataloga so navedeni še viri in literatura, Ki jih jc uporabila pri svojem delu, sledi jim še razlaga kratic, uporabljenih pn raz stavi in kaialo&u.
Kitialog je svoje poslanstvo dobro opravil. Prikazal nam je življenje in delo Lurhrjca Zorzuta. del njegove ".apušcine in nam da! vedeti, da si v b'ižnji pri V dnjosti ta človek za svoje delo zasluži še kaj več kot samo priložnostno razstavo in katalog pri katerem j. treba paziti na finance veliko bolj koi na njegovo vsebino in kvaliteto.
Boris Rozmaii