ZVONČEK
LIST S PODOBAMI  ZA  MLADINO^^^^^^
IEIO 36 • STEV. 2 OKTOBER   1934
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiM
Naša mladina v teh  težkih dneh
Ob smrti viteškega kralja
Kako nas je presunilo, ko smo zvedeli o umoru našega preljubega ' kralja. Vsa dtiava se je odela v žalost. Ko sem se zjutraj zbudila, mi je bilo prvo vprašanje: »Ali so res umorili našega dobrega kralja?« To se mi je zdelo nekaj nemogočega. Toda bila je resnica. Ko sem prišla v meslo, so že na hišah plapolale namesio trobojrtic črne zastave. Tudi nekatere izloibe so bile okrašene s slikami našega vladarja, odez timi v črnino. Vsa srca so bila žalostna in poitta. Vsem je bilo hudo nad izgubo našega dobrega kralja Aleksandra. Njegov prestol f,e zasedel njegov prvorojenec, Nj. Vel. kralj Peter 11. Že v mladostnih letih bo moral delati in skrbeti za svojo dviavo Jugoslavijo. Ler pa naš novi kralj Peier II. Se ni polnolefen, je prevzel kraljeve posle njegov stric knez Pavle. Razen njega bosta vodila našo državo tudi dva minisfra in kruljica Marija.
Preden pa je kralj Aleksander odpotoval v Marseille, je poslal svojegu pn-orojenca v London. Ločitev je bila težka, kakor da je kralj Aleksandet ie takrat sluiil, da bo moral kmalu zapusiiii velike stvari svojemu sinčku Peterčku. Kmalu nato je kralj Aleksander od> potoval na Francosko. Z mogočno vojno ladjo »Dubrovnik« se je odpeljal po morju v pristanišče Marseille. Sedel je v aviomobil s francoskim zunanjim ministrom Barthoujem. Komaj je bil kakih deset minut na francoskih tleh, že ga je zadela krogla zlobnega atentatorja. Krogta pa je zadela tudi Barlhouja.
Kraljeve zadnje besede so bile: »Čuvajie mi Jugoslavijo!« Nato je izdihnil svojo blago, viteško dušo.
»Dubrovnik« je pripeljal našega kralja nazaj — toda mrivega. V četrtek, 18. okt. so položili njegovo truplo v grobnico Karadordes vičev na Oplencu. Zadnje besede velikega kralja pa naj vedno nosi v srcu vsak /ugos/ovan.
Nevenka Podgornikova