GDK: 232.32 O vzgoji gozdnih sadik in zagotavljanju njihove kakovosti Lado ELERŠEK* Izvleček Eleršek, L.: O vzgoji gozdnih sadik in zagotav- ljanju njihove kakovosti. Gozdarski vestnik, št. 3/1992. V slovenščini s povzetkom v nemščini, cit. lit. 11. Od vzgoje gozdnih sadik je odvisna kakovost pridelanih sadik, kakovost prodanih sadik pa naj urejajo tudi ustrezne norme. V prispevku so dana navodila za vzgojo kakovostnih sadik drevesnih vrst, s katerimi pri nas umetno obnavljamo gozdne sestoje, ter norme za kakovost sadik, ki se upo- rabljajo v Evropski gospodarski skupnosti. Ključne besede: gozdna sadika, vzgoja sadik, kakovost sadik, norme za kakovost sadik. 1. UVOD Gospodarski gozdovi se obnavljajo z na- ravnim pomladkom, večkrat pa si poma- gamo tudi z umetno obnovo, kar navadno pomeni saditev v drevesnicah vzgojenih gozdnih sadik. S sadikami gozdnega drevja (še celo v nekaterih gospodarsko razvitih državah) se obnavljajo tudi zunajgozdni lesni nasadi, s čimer se zboljšuje negativna lesna bilanca. Evropa ima višek kmetijskih pridelkov in obstaja prognoza (Hummel 1991 ), da bo v Evropi začasno na razpolago 50 mio ha kmetijskih površin, na katerih bi lahko osnovali zunaj gozdne nasade s (se- lekcioniranimi) gozdnimi sadikami. Za umetno obnovo gozdov in za osnova- nje intenzivnih nasadov potrebujemo vi- talne in kakovostne sadike. Glede na rasti- šče, kjer bomo sadike posadili, morajo biti te ustreznega izvora (genske zasnove), poleg tega pa morajo biti morfološke in fiziološko kakovostne. * L. E., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, Slovenija Synopsis Eleršek, L.: The lmproving of Forest Seedlings and the Achieving of their Quality. Gozdarski vestnik, No. 3/1992. ln Slovene with a summary in German, lit. quot. 1 O. The quality of forest seedlings depends on their improving. The quality of the seed!ings sold should be regulated by appropriate standards. The article gives the instructions tor professional seedling improving of the majority of tree species with which artiticial regeneration of forest stands is pertormed in Slovenia as well as the standards for the quality of seedlings which are in use in the European Economic Community. Key words: forest seedling, seedling improving, quality of seedlings, seedling quality standards. Za drevesne nasade uporabljajo v razvi- tem svetu vse bolj selekcionirane sadike, ki jih pogosto vzgajajo tudi na vegetativen način. Rast nasadov, osnovanih s sadika- mi, ki so vzgojene z večgeneracijsko selek- cijo, je večja tudi do 30% (Kieinschmit 1975). Prav zato postaja poleg vzgoje sadik iz semena v svetu zanimiva tudi vzgoja sadik iz potaknjencev. Iz tega razloga obravnavamo v naslednjih poglavjih tudi vegetativno vzgojo gozdnih sadik. 2. NAČIN RAZMNOŽEVANJA GOZDNEGA DREVJA Najpogostejša pot regeneracije gozd- nega drevja (na naraven ali umeten način) je spolno razmnoževanje, ki poteka prek oploditve in semenitve. Pri umetni obnovi praviloma sledijo naslednja dela: izbor se- menskih objektov, zbiranje in hranjenje se- mena, stratifikacija (pri listavcih) in vzgoja sadik v drevesnicah. Poleg vzgoje sadik iz semena pa uporabljamo za potrebe žlaht- njenja gozdnega drevja in za vzgojo selek- cioniranih sadik še različne nespolne (vege- tativne) načine razmnoževanja teh rastlin . G. V. 3/92 159 Na grafikonu 1: »Koledarski prikaz primer- nosti različnih načinov razmnoževanja goz- dnega drevja in grmovja« je navedeno poleg generativnega načina še 13 načinov vegetativnega razmnoževanja. Tu je razvid- no, da je največ načinov primerno uporab- ljati v spomladanskih in poletnih mesecih, najprimerneje pa v mesecu aprilu, maju in juniju. 3. MEDNARODNE OZNAKE ZA SADIKE Sadike, namenjene prodaji, so glede na starost in način vzgoje označene s pomen- skimi okrajšavami. _Tako smo npr. označe­ vali štiriletne smrekove presajanke po JUS standardu z oznako 2+2, kar je pomenilo, da so bile v drevesnici presajene kot dve- letne sejanke in izkopane po nadaljnji dve- letni vzgoji. Zaradi naše evropske usmerje- nosti pa je primerneje, da uporabljamo mednarodne oznake za označevanje sadit- venega materiala; tudi zaradi trgovanja v tem prostoru . Te oznake so prikazane v preglednici 1 . Glavna značilnost teh oznak je starost sadik, ki je prikazana s številom let do presajenja in po presajenju, ločena s po- ševno črto. Iz oznake je tudi razvidno, če so sadike vzgojene na generativen ali vege- tativen način. Sadike, vzgojene iz potak- njencev, imajo na prvem mestu oznako O, za katero stoji poševna črta. Okoreninjeni koreninski potaknjenci so označeni z -, ki Grafikon 1: Koledarski prikaz primernosti različnih načinov razmnoževanja gozdnega drevja in grmovja (prirejeno po Krussmannu) S t ev i 1 o uporabljenih na č inov Načini r azmnozevanj a s setv ijo z de 1 jenjerrt z osipan j em z vlačenicami z gr obanicami z ze lnatimi petak. z lesnatimi ' ' s korenins k im i " s kopu 1 ac ijo s cepljenj em iglav s stransko dolago z okulacijo z ablaktac i jo z z rač nimi grobanicami 160 G. V. 3/92 8 9 10 1 t 12 mesec ev ~ ~ Preglednica 1: Pregled mednarodnih oznak za sadike (po KrGssmannu) enoletna sejanka dve letna sejan ka 1/0 2/0 1/1 1/2, 2/1 1/3,2/2 1x0 2x0 0/1/0 0/1x0 0/2/0 0/1/1 dveletna presajena sejanka (dveletna presajenka) triletna presajena sejanka, presajena v 1. oz. 2. letu štiriletna presajena sejanka enolet!la zel nato pikirana sejanka dve letna zel nato piki rana sejan ka enoletni okoreninjeni zelnati potaknjenec enoletna presajena zel nata zakoreninjenka dveletni okoreninjeni zelnati potaknjenec (zakoreninjenka) dveletni presajeni okoreninjeni zelnati potaknjenec 0/1/2, 0/2/1 0/1/3, 0/2/2 0/1 triletni presajeni okoreninjeni zelnati potaknjenec 0/2 štiriletni presajeni okoreninjeni zelnati potaknjenec enoletni okoreninjeni lesnati potaknjenec (zakoreninjenka) dveletni okoreninjeni lesnati potaknjenec -1/0 x/1/0 enoletni okoreninjeni koreninski potaknjenec, grebenica ali koreninski izrastek enoletna cep!jenka (prvo !eto po cepljen ju) x/2/0 dveletna cepljen ka x/1 /1 dve letna, po prvem letu presajena cepljenka je na prvem mestu v oznaki. Cepljene sadike (cepljenke) so označene z x in poševno črto, ki je prav tako na začetku oznake. Pri nepresajenih sadikah (in med vegetacijo presajenih sadikah) je O na koncu oznake, kar pa ne velja za zakoreni~ njenke lesnatih potaknjencev. Pri sadikah, ki so presajene med vegetacijsko dobo, se konča oznaka z xO. 4. PRIMERNA VZGOJA SADIK JE POGOJ ZA NJIHOVO KAKOVOST Tudi od vzgoje sadik je odvisna njihova morfološka in fiziološka kakovost. Kakovostna sadika mora imeti pravilno raz- vit koreninski in nadzemni del, koreninski del pa mora biti dovolj velik glede na nadzemni del, ker le to omogoča dobro prijemanje in dobro začetno rast v nasadu. Do različnih koreninskih deformacij pri- haja večkrat pri presajanju sadik v drevesni- ci. Pri analizi 650 smrekovih sadik v naših drevesnicah (Eieršek 1985) smo ugotavljali predvsem naslednje koreninske deforma- cije: - koreninska os je bila zavita v obliki črke J (oznaka J); - korenine so bile v prostoru neena- komerno, to je asimetrična razporejene (o- znaka A); - pri presajanju v drevesnici so bile se- janke pregloboko posajene, zato so se razvile nove korenine na višjem nivoju (oznaka G) ; - posamezne manjše korenine so bile spodvihane, do česar je prišlo pri presaja- nju v drevesnici (oznaka P). Po naši analizi je bila povprečna obrav- navana sadika le zmerno obremenjena s posameznimi deformacijami, najbolj z nesi- metrično razporeditvijo korenin (oznaka A). Med vsemi analiziranimi sadikami pa ni bilo nobene idealne sadike, saj je bila vsaka sadika obremenjena vsaj z eno deformacij- sko napako. V manjšem obsegu smo ugotavljali nesi- metričnost in vitkost krošenj pri smrekovih sadikah, vzgojenih iz semena in potaknjen- cev (Eieršek 1990). Večja asimetričnost je bila ugotovljena pri dveletnih sejankah kot pri štiriletnih presajenkah ter večja pri vege- tativnih sadikah kot pri generativnih sadi- kah. Poznano je, da se sadike neugodne trša- tosti (to so sadike, pri katerih je premer koreninskega vratu preskromen glede na višino sadike, z neugodnim razmerjem h/d) v nasadu slabše prijemaje. Obstaja tudi korelacijska zveza med količnikom teže nadzemnega in koreninskega sistema, kar pomeni, da ima sadika neugodne tršatosti tudi premajhen koreninski sistem. V Nemčiji so opravili v letih 1965-68 obsežen poskus saditve (14.000 sadik) različno tršatih smre- kovih sadik (h/d = 94, 63, 45), ki so bile vzgojene v treh različno velikih rastnih pro- storih (333, 95 in 33 sad./m2) (Schmidt- Vogt, Gurth 1977), Te smreke so izmerili spet, ko je bil nasad star 22 let (Schmidt- G. V. 3/92 161 Vogt, Deichner 1991 ). V prvih letih je pro- padlo 32% netršatih in 22% tršatih sadik. V prvem letu je propadlo več netršatih sadik, v naslednjih letih pa več majhnih sadik zaradi plevela. Velika depresija višin- ske rasti velikih sadik se je končala najpo- zneje v tretjem letu rasti v nasadu, nato pa je prišla na vseh rastiščih prvotna nadmoč­ nost velikih sadik do izraza. Meritve v 22-letnem nasadu so pokazale, da so raz- like med smrekami, ki izhajajo iz najmanj in najbolj tršatih sadik, relativno majhne. Po volumnu (ne po višini) znašajo te razlike v korist slednjih 13% - pri smrekah, sajenih v jam ice, oz. 1 O% - pri smrekah, sajenih v zasek. Vendar moramo pripomniti, da so bili iZpadi pri netršatih sadikah večji in so imele te smreke zato pozneje nekaj večji rastni prostor, kar gotovo tudi vpliva na skromne razlike med obravnavani ma skupi- nama smrek. Razlike med smrekami, ki so bile sajene v zasek in smrekami, sajenimi v jamice na klasičen način pa so izrazitejše, saj so slednje kar za 1m (1 O%) višje. V nasadu zelene duglazije, ki je bil v Birmens- dorfu osnovan z različno tršatimi sadikami (Hočevar 1981) so ugotovili naslednjo zvezo med tršatostjo in propadom sadik: h/d 30 - propadlo 5,1 %, h/d 50 - propadlo 7,4 %, h/d 70 - propadlo 20,3 %, h/d 90 - propadlo 45,7% sadik. V poskusu, ki smo ga opravili s sadikami evropskega macesna v nasadu Železnica, ki leži na n. v. 1600 m (Eieršek 1990), smo v četrtem letu rasti ugotovili, da so sadike, pri katerih je znašal kvocient h/d 76 (vzgoja 111 sad./m2), pri- rastle v višino 3,4 cm, sadike, pri katerih je znašal količnik h/d 58 (vzgoja 27 sad./m2), sa so pri rastle v višino 5,2 cm. Večjo tršatost (večji delež korenin) imajo sadike, ki smo jih vzgajali v večjem rastnem prostoru, na bolj rahlih tleh, na bolj sušnih tleh, na tleh, ki so zmerno preskrbljena z dušikom in na rastliščih z višjo nadmorsko višino. Delež korenin je odvisen tudi od provenience. S poskusom, kjer smo ugotavljali vpliv različnih tal na velikost korenin (dolžina korenin, prostor, ki ga korenine preraščajo) pri evropskem macesnu, smo ugotovili, da je bil delež korenin (ne glede na metodo ugotavljanja) izrazito večji pri vzgoji sadik 162 G. v. 3/92 na meljasto sipkih tleh kot na glinasto masivnih in ilovnato rahlih tleh. Na tršatost vpliva večja količina fostorja in kalija v tleh pozitivno, več dušika pa negativno. Prevelika količina dušika v tleh povzroča bujno nadzemno rast, sadike pa jeseni slabo olesenijo. Premočno gnojenje z dušikom spoznamo pri smreki po številnih kresnih odganjkih (Rupf 1952). Gozdarji in drevesničarji bi morali še posebej skrbeti, da pri izkopu, sortiranju, transportu, pri zasipu in ponovnem sajenju ne bi prišlo do izsušitve sadik. Svežost sadik lahko dokaj dobro in preprosto ugo- tavljamo z merjenjem vodnega potenciala po Scholanderju (Batič, Eleršek 1989). Ob- staja velika korelacijska zveza med voonim potencialom in prijemanjem ter nadaljnjo rastjo sadik po saditvi. Iz poskusa, ki ga je opravil Ruetz (Ruetz 1976), je razvidno, da se prijemanje izrazito poslabša, ko pade vodni potencial pod -20 kp/cm2 , in je pri vodnem potencialu -37 kp/cm2 le še polo- vično . Isti avtor tudi meni, da ni vseeno, kako hitro se sadike izsušijo. Meni, da se sadika z enako nizkim vodnim potencialom bolje prime, če je bila izsušitev počasna. 5. NORME ZA KVALITETO SADIK Do nedavnega in delno še zdaj se upo- rabljajo pri prometu s sadikami JUS stan- dardi iz leta 1968. Ti standardi pa so že zastareli in imajo vsaj dve napaki. Za sadike določene starosti sta določena le minimalni premer koreninskega vratu in minimalna višina. Za višje sadike iste starosti pa naj bi bile še vedno pomembna le minimalna debelina, kar pomeni, da je po tem stan- dardu kvalitetna tudi »zdivjana« in >>nagna- na« sadika, oziroma netršata sadika. Nada- lje ločuje standard sadike v l. in 11. kakovost- no vrsto, kar je pa v bistvu nezaželena genetska selekcija, ki omogoča sajenje večjega števila genetsko manjvrednih sadik na enem mestu . Bolj primerne so EGS norme iz leta 1971 , ki ne ločujejo sadik v kakovostne vrste po velikosti, temveč v normalne in tršate sadike. Vendar tršate sadike niso zaostale sadike, temveč so le na drug način vzgojene sadike, npr. z večjim rast- nim prostorom ali s spodrezovanjem kore- nin. Preglednica 2: Minimalne zahteve za kakovost sadik po smernicah EGS z dne 30. 3. 1971 Normalne sadike Tršate sadike največja premer največja premer višina koren. višina koren. starost* (cm) vratu starost* (cm) vratu (let) (mm) (let) (mm) Abies alba 4 10-15 4 4 10-15 4 5 15-25 5 4 15-20 5 5 25-35 5 5 20-25 6 5 35-45 6 5 25-35 7 5 45-60 8 5 35-40 8 60+ 10 40+ 10 Larix sp. 2 20-35 4 3 35-50 5 4 50-65 6 4 65-80 7 5 80-90 8 5 90+ 10 Piceaabies 3 15-25 4 4 15-20 4 4 25-40 5 4 20-30 5 5 40-55 6 5 30-40 6 s 55-65 7 5 40-50 8 5 65-80 9 5 50-60 9 80+ 10 60+ 10 Picea sitchensis 3 20-30 4 4 30-50 5 4 50-65 6 5 65-75 8 5 75-85 9 85+ 10 Pinus silvestris 2 6-15 3 2 6-10 3 3 15-25 4 3 10-20 4 3 25-35 5 3 20-30 5 3 35--45 6 3 30-40 6 4 45-55 7 4 40-50 7 50+ 8 Pinus nigra austriaca 2 6-15 3 2 6-10 3 3 15-25 4 3 10-20 4 4 25-35 s 4 20-30 5 4 35-4S 6 4 30-40 6 4 45-55 7 4 40-50 7 50+ 8 Pinus nigra (drugi 2 5-10 3 kot austriaca) 3 10-20 4 3 20-30 5 4 30-40 6 4 40-50 7 50+ 8 Pinus strobus 2 6-10 3 3 10-20 4 4 20-30 5 4 30-40 6 5 40-50 7 5 50-60 8 5 60+ 10 ---- * Razumljena je največja starost sadik, pri kateri morajo imeti sadike navedene mere. Sprejemljive so mlajše sadike s temi merami. G. V. 3/92 163 Normalne sadike Tršate sadike največja višina starost* (cm) (let) Pseudotsuga taxifolia 2 20-25 3 25-30 3 30-40 4 40-50 4 50-60 4 60-70 4 70-80 4 80-100 100+ Fagus silvatica 2 15-25 3 25-40 4 40--55 4 55-70 5 70-85 85+ Ker potrebuje naše gozdarstvo kakovost- ne sadike, moramo uporabljati izvirne ali pa prirejene EGS norme (preglednica 2). Po prirejenih normativih (ki upoštevajo le en tip sadik) bi upoštevali le odnos med največjo starostjo in najmanjšo višino pri konstantni tršatosti. Tršatost h/d naj ne bi bila večja od 60 za sejanke in ne večja od 70 za presajene sadike. Poleg strožjih normativov za določanje kakovosti sadik pa bi morali sprejeti tudi kriterije za vzgojo teh sadik v drevesnicah. S tem bi se izognili zamudnemu obsežnej- šemu izločevanju nekakovostnih sadik pri izkopu, izdane sadike pa bi bile bolj izena- čene. Zaradi zadovoljive tršatosti naj bi vzgajali sadike na zadovoljivih rastnih prostorih, ki jih naj določajo predpisane norme. Sestav- ljen je predlog na osnovi različnih priporočil in izkušenj in na osnovi teoretične predpo- stavke, da rabi dvakrat večja sadika štirikrat večji rastni prostor. Na tej teoretični osnovi ter na izhodišču, da bomo vzgojili štiriletno smreko velikosti 40 cm v gostoti, ki ne bo večja od 65 sadiklm2 , smo izrisali ekspo- nencialno funkcijo. Glej grafikon 2 in pre- glednica 3. V predlogu za največjo uporabljeno go- stoto pri vzgoji sadik so zajete le tiste drevesne vrste, ki jih v drevesnicah pogo- steje vzgajamo . Ukrep za izboljšanje kakovosti in homo- 164 G. V. 3192 premer največja premer koren. višina koren. vratu starost" (cm) vratu (mm) (let) (mm) 3 3 20-25 4 4 4 25-35 5 5 4 35-40 6 6 4 40-45 6 7 4 45-55 7 8 4 55-65 8 9 4 65-70 9 12 70+ 12 14 4 5 6 7 9 11 gen osti saditvenega materiala je tudi izloča­ nje drobnega semena pred setvijo, izloča­ nje sadik med presajanjem v drevesnici in na koncu vzgoje po izkopu. Pred setvijo naj se izloči 20% drobnejših zrn. Pri presajanju v drevesnici je potrebno izločiti vsaj 20% nekakovostnih sejank, to je bolnih, poško- dovanih, netršatih ali zaostalih v rasti. Pri končnem izkopu je potrebno ponovno nare- diti sanitarno in kakovostno izbiro in odstra- niti poškodovane, bolne, rogovilaste in ne- sorazmerne sadike. 6. SKLEP Glede na prejšnja desetletja sadimo da- nes v gozdu sadike z večjim razmikam, te pa morajo biti zato kakovostnejše. Naka- zuje se tudi potreba po večji pridelavi selek- cioniranih sadik, saj obstaja prognoza, da bo v Evropi v kratkem opuščenih več 1 O miljonov hektarjev kmetijskih površin, ki pomenijo potencialne površine za zunaj gozdne lesne nasade. Rast nasadov, osno- vanih s selekcioniranimi sadikami , je izra- zito večja, zato v razvitem svetu poleg vzgoje sadik iz semena uvajajo tudi vzgojo selekcioniranih gozdnih sadik in potaknjen- cev. Razmnoževanje gozdnega drevja na vegetativen način je razumeti kot dopolnilo generativnemu razmnoževani u. Zadovoljiva kakovost sadik mora biti do- sežena v morfološkem in fiziološkem pog le- Preglednica 3: Največja dovoljena gostota vzgoje sadik v drevesnici (število sadikfm2) VIR Drev. v. Starost Pri višini eksponent- Rupf. Forst- Muta predlog (cm) na kriv. idr. kalend er (Mengeš) sm 1/0 7 2100 1000 2/0 15 460 aoow 800 1/1 15 460 1/2 25 170 66 75 2/2, 1/3 40 65 59 42 65 2/3 70 20 44 30 r. bo, č. bo 1/0 8 1600 640* 490 550 2/0 17 360 350 1/1 17 360 133 130 75** 1/2 40 65 66 42 62 65 e. ma 1/0 15 460 430* (600) 450 2/0 40 65 45 80 111 40 65 66 53 65 1/2 70 20 44 33 40 hr, ja 1/0 22 210 230* 600 300 (290) 210 50 40 36 50 1/1 50 40 50 33 42 45 1/2 100 10 35 30 js,li 1/0 25 170 210 700 300 (120) 210 50 40 35 40 1/1 50 40 50 33 35 1/2 100 10 35 25 * Izračunana s faktorjem iz količine porabljenega semena. V primeru, če jih bomo vzgajali še eno leto. Izkop smrekovih sadik v drevesnici (foto: Lado Eleršek) G. V. 3/92 165 h v cm . .!:!L..,...i@..,..l~ ... _li 1 oo 1/2 srn 2/3 ma 1/2 hr, ja, is. 1 i 2/0, 1/1 srn 2/2 ma 1/1 bo 2/0,1/1 sm 2/0,1/1 90 80 70 60 so JO 20 1 o 21 1 10 41 65 100 ~ 1215 15 17 20 30 i,Q;\ so 60 70 80 90 1 oo X - h v cm Y - N 1m2 N/m2 66!, 461 357 259 115 65 'lj) 29 21 16 13 10 ,., pop. sm sad. 2/2, meritve 1980, 1981 200 300 400 soo 600 700 Wfm2 ~----------------------------------------------------------J Grafikon 2: Eksponentna krivulja za teoretično določanje gostote vzgoje sadik iz njihovih višin Različno velike sadike iste starosti in sadike z enostransko razvitimi koreninami so za umetno obnovo manj primerne (foto: Lado Eleršek) 166 G. V. 3/92 du. Pri presajanju sejank v drevesnici pri- haja praviloma do manjših koreninskih de- formacij, ki smo jih ugotovili prav na vseh analiziranih sadikah. Večkrat je bila v prete- klih letih v naših drevesnicah ugotovljena pri smrekovih sadikah nezadovoljiva trša- tost (zaradi pregoste vzgoje), kar pa po- meni slabšo začetno rast z njimi osnovanih nasadov. Premajhno skrb posvečamo tudi svežosti sadik, kar je lahko usodno za njihovo prijemanje in začetno rast. Zato je koristno kontrolirati vodni potencial izkopa- nih sadik pred sajenjem. Ta naj ne bi bil manjši od -20 kp/cm2 . Kvaliteto sadik, ki se prodajajo, bi morale zagotavljati norme. Primerne so EGS norme iz leta 1971 , ki obravnavajo ločeno normalne sadike in tršate sadike. Starejše JUS norme ne zagotavljajo zadovoljive kva- litete sadik. Medtem, ko vplivajo norme neposredno na promet s kakovostnimi sadikami in šele posredno na vzgojo teh sadik, pa pomenijo navodila za vzgojo sadik osnovo za njihovo kakovostno pridelavo. Navodila smo izdelali za vse drevesne vrste, ki jih v drevesnicah pogosteje vzgajamo. Upoštevanje predla- ganih navodil zagotavlja homogenejši sadi- tveni material in zaradi zadovoljivega ras- tnega prostora tudi dovolj tršate sadike z močnim koreninskim pletežem. Pri taki vzgoji bo prišlo pri izkopu v izmeček le manjše število poškodovanih , bolnih, rogo- vilastih in nesorazmernih sadik. Tako bomo pridelali kvalitetne sadike, kakršne bo (predvidoma) zahtevalo jutrišnje domače in tuje tržišče. 0BER DIE ERZIEHUNG UND QUALITAT VON FORSTPFLANZEN Zusammenfassung und Schluss Abgesehen von neuen Wegen im forstlichen Pffanzschulenwesen mit Verwendung von gene- tisch hochwertigen Samengut usw., lasst die ausere sichtbare Qualiti:H der Forstpflanzen sehr viel zu wunschen ubrig, was zu untragbaren Ausfallen Kulturen fuhrt. Wie Erfahrungen aus den Pflanzschulen in Slowenien zeigen, sind Wurzwadeformationen regelmassige Folge der Verschulung in Pflanzschulen . Die Verschulung erfolgt oft manchmal mit zu geringen Pflanzab- stenden, was zu hohen Schlangkeit der Ptlanzen fOhrt. Im Gelande werden oft ausgetrokene Pflan- zen mit Wasserpotential von mehr als -20 kp/cm2 gesetzt. . Offiziell noch immer gultige JUS Normen uber die Forstpflanzenqualitiit aus dem Jahr 1966:sind schon langst Uberholt und deshalb unbrauchbar. Noch am ehestens kann man die neusten EWG Normen empfehlen, die im Aufsatz ausfuhrlicher behandelt werden . Weiter werden Empfehlungen fUr die zulassi- gen maximalen Pflanzendichten in Verschulquar- tieren, getrent nach Baumarten, angegeben. Da- mit soli auch unnotiger Ausschuss von Pflanzen, die den Qualitatsnormen nicht entsprechen kon- nen, vermieden. Obrigens wird eine sehr rigorose Qualitatsauslese, die schon bei Samengut begi- nen soli, vorgeschlagen. Zu kleine Samenkbrner, sowie kranke, beschadigte, deformierte, schlecht geformte Pflanzen mussen ausgeschieden wer~ den. Auch Forstpflanzen mUssen marktgerecht sein, was bisher zu wenig beachtet wurde. VIRI 1. Batič, F., Eleršek, L., 1989 : O svežosti sadik kot prvini njihove kakovosti -ter o načinih njenega ugotavljanja. Gozdarski vestnik, Ljubljana, 47, 1 O, s. 427-434. 2. Eleršek, L., 1985: Raziskave pridelovanja kakovostnih sadik ter izdelava kriterijev za določa­ nje kakovosti. Elaborat, IGLG, Ljubljana, 167 s. 3. Eleršek, L , 1990: Morfološke in fiziološke lastnosti gozdnih sadik. Elaborat, IGLG, Ljubljana, 100 s. 4. Hočevar, M., 1981: Die optimale Pflanzzeit bei der grunen Douglasie (Pseudotsuga menzie- sii/Mirb/Franco) in Abhangigkeit von Pflanzenzu- stand und Witterung. Mitteilungen. Birmensdorf, 57, 2, s. 85-187. 5. Hummel, F. C., 1991 : Simpozij o terestričnih ekosistemih, Firence, maj, 1991. 6. Kleinschmit , J., 1975: Vegetative Verme- hrung der Fichte, Mitteilungen, Escherode, 24, s. 78-83. 7. Krussmann, G., 1978: Die Baumschule. Verlag Paul Parey, Berlin und Hamburg, 656 s. 8. Schmidt-Vogt, H., Gurth, P., 1977: Eigen- schaften von Forstpflanzen und Kulturerfolg . Allg. Forst.-u . J. -Ztg., Frankfurt, 148, 8/9, s. 145-157. 9. Shmidt-Vogt, H., Deichner, P., 1991 : Entvicklung von Fichtenptlanzen aus verschiede- nen Verschulverbanden nach Winkel- und:Loch- pflanzung bis zum Alter von 27 Jahren. Allg. Forst. -u . J. -Ztg., Frankfurt, 162, 4, s. 69-71. 10. Ruetz, W. F., 1976 : Zur schatzung des Anwuchserfolgs bei Fichte durch Wasserpoten- tialmessungen. Allg. Forstz., Munchen, 31, 39. 11. Rupf, H., 1952: Der Forstpflanzgarten. Beyerischer Landwirtschaftsverlag, Munchen, 300 s. G. V. 3/92 167