a GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE f| ŠTEV. 37 fl 4. SEPTEMBRA ■ LETO XVII CENA 20 DINARJEV PROLETARCI VSEH DE2EL, ZDR02ITE SE! Kako je z očitki na račun INŠTRUMENTOV? Osnovni smoter novih dmšbeno-okonomskih inštrumentov je, da ekonomsko pospešujejo višjo storilnost, naprednejše gospodarjenje in da dajejo v tem pogledu kolektivom proste roke in potrebno ekonomsko spodbudo. S teh vidikov kaže predvsem proučevati delovanje družbenoekonomskih inštrumentov — Mesmiselne pa so težnje, da bi gospodarske inštrumente prilagodili vsakemu podjetju posebej , V delovnih kolektivih letos dokaj živahneje in temeljiteje razpravljajo o podatkih, k; jih kažejo polletni periodični obračuni gospodarskih organizacij, kot v večini primerov doslej. O podatkih globlje raz- Pozno i spoznanje »Celotna zadeva se preda rednemu sodišču, ki naj izsledi krivce...« Čeprav je delavski svet celjske Cinkarne sklenil tako že čisto na koncu zasedanja, ko so razpravljali o »raznih predlogih In priporočilih«, je to vendar eden ločilih«, je to vendar eden izmed naljpomembne-ših sklepov tega delavskega sveta — morda celo za več let nazaj. V tem Sklepu *e namreč prvič jasneje kaže spoznanje, da za nesreče pri delu niso vedno krive objektivne okoliščine, niti ne ' vedno ponesrečenec sam, marveč, da so krivci tudi drugod, med tistimi, ki vodijo m organizirajo proizvodnjo. Neposreden povod za tak sklep je dalo pismo okrajnega zavoda za socialno za-varoavnje, v katerem zavod zahteva, naj Cinkarna plača stroške (121.000 dinarjev) za zdravljenje delavca, ki se jf ponesrečil pri delu v skladišču superfosfata. Delavski svet je kakopak moral odobnilti ta izdatek, in to iz osebnih dohodkov. To jih je napotilo k razmišljanju. V dveh letih in pol se je pripetilo v tem skladišču že sedem hudih nesreč. K sreči ni bila nobena smrtna, vsakokrat pa so jo odnesli delavci s polomljenimi , ali zdrobljenimi kostmi. Vendar vodstva te nesreče le niso spametovale, da bi ukrenilo kaj korenitejšega. Res eo prepovedali spodkopavanje šest do sedem metrov visoki kup superfosfata, ca delovno mesto so obesili celo tablo z opozorilom, ki pa jo je odstranil prav tisi delavec, ki se je ponesrečil zadnji. Tega so tudi kaznovali z ukorom, ne zaradi table, marveč zato — ker je spet spodkopaval in, se pri tem ponesrečil. Ves ta čas ni bil kaznovan niitl en nazornik, ki vodi delo v tem skladišču, niti kdo drug, ki je prav tako odgovoren za delo v skladišču. No, kmalu po zadnji nesreči se j« pripetila še ena, za katero pa vodstvo tovarne mita ne ve. Enega izmed delavcev je spet zasulo in mu poškodovalo nogo, tako da je šepal nekaj dni. K zdravniku ni šel. Tudi pretekli torek od desetih dopoldne je bila, stena nagnjena skoraj za 70 stopinj in spodaj za poldrugi meter navpično odrezana ter &e je ves čas po malem rušila. Zaradi kršenja varnostnih predpisov so tudi kaznovali •— toda le delavce, njihovih nadrejenih, ki so to dopustili, ni kaznoval nihče. Upajmo, da pomeni omenjen; sklep delavskega sveta konec takega odnosa do higiensko-tehnične zaščite v podjetju. V tem primeru so v podjetju ubrali lažjo pot, saj so vso zadevo predali sodišču in njemu prepustili neprijetno nalogo, da poišče krivce, čeprav bi jih morali poiskati sami. Vendar pomeni že to, kar so storili, prelomnico v pojmovanju, da niso preddelavci, mojstri, oforatovcdje Pa vse do direktorja odgovorni le za proizvodnjo ter organizacijo dela, temveč tudi — In v prvi vrnit; — za ki so jim po'-’reieri V!-do Jerc mišljajo, jih primerjajo z lanskimi podatki in s podatki od poprej, ponekod pa tudi s podatki o gospodarjenju v sorodnih kolektivih in jih potem proučujejo. Delavski sveti se v večini primerov ne zado-volje več zgolj s tem, da slišijo kup večmestnih števil in številk in nekaj splošnih poditič-no-ekonomskih terminov, temveč hočejo imeti povsem jasno sliko o gospodarjenju ter razmišljajo o vzrokih ugodnih in neugodnih premikov v gospodarjenju. To občutno povečano zanimanje delavcev za gospodarsko stanje podjetij ima vsekakor več korenin. V prvi vrsti izvira iz novega načina delitve dohodka gospodarskih organizacij. Kakorkoli se ta način delitve pravzaprav šele poraja, je vendar v dobršni meri že vzbudil določen kolektivni ekonomski interes delavcev za proizvodni in gospodarski uspeh podjetij. Prav jasno je čutiti, da so v delovnih kolektivih že začeli vse drugače kot doslej obravnavati dohodek podjetja in razmišljati o vseh činiteljih, ki vplivajo nanj. — Tako so postali tudi veliko bolj pozorni za vse premike, ki nastajajo tako v doseganju proizvodnih uspehov kot pri finančni realizaciji proizvodov. Kratkomalo, gospodarska problematika je »zagrabila« in pritegnila nase pozornost delovnih kolektivov. Drug činitelj, ki je zbudil večje zanimanje delovnih kolektivov za gospodarske razgovore o periodičnih obračunih, pa so bile politične organizacije v kolektivih. Komunisti, sindikalni odborniki, klubi mladih proizvajalcev in dru- gi so razgovore v mnogih primerih politično skrbno prir pravili. Zaradi tega so v prenekate-rih delovnih kolektivih razgovori o periodičnih obračunih hitro prerasti v razprave o proizvodnih, gospodarskih, organizacijskih in drugih problemih posameznih gospodarskih organizacij, panog in občin. To je vsekakor zelo koristno. Tako delavci temeljiteje spoznavajo gospodarsko problematiko in jo potefn lahko tudi uspešneje rešujejo. Gospodarskih problemov pa kajpak ni malo. Gospodarstvo je živ in razgiban organizem. Se posebej je to opaziti pri sedanjih premikih, ki jih 'prinaša nov način delitve dohodka gospodarskih organizacij. V delovnih kolektivih o teh problemih najčešče že zelo zrelo razglabljajo. Le ponekod je opaziti, da so pod vplivom nekaterih posameznikov pri presoji proizvodnih in gospodarskih problemov, ki jih razkriva polletni periodični obračun, dokaj enostranski. Enostranski v tem smislu, ker menijo, da vsi obstoječi problemi nastajajo samo zaradi veljavnih družbeno-ekonomskih inštrumentov. Rrepričani so namreč, da so vse probleme, ki se z njimi ukvarjajo, povzročili inštrumenti. Pod tem dojmom si kajpak obetajo, da je mogoče vse probleme urediti, vse težave premostiti. le, če izposlujejo spremembo družbenoekonomskih inštrumentov. Nedvomno vnašajo obstoječi družbeno - ekonomski inštrumenti nekatere premike v gospodarstvo, predvsem kar se tiče gospodarskega položaja podjetij. Te premike ja kaj- pak potrebno zasledovati in proučetavi. Verjetno bo skladno z določenimi premiki potrebno tudi še izpopolnjevati družbeno - ekonomske inštrumente. Pri tem pa je bistveno to, kakšno smer ubirajo sedanji premiki in kako delujejo na gospodarske organizacije in na gospodarstvo kot celoto. — Osnovni smoter novih druž-beno-ekonomekih inštrumen- (N&daljevanjfi na 3. strani) V preteklem tednu je med p-, cb skom v Jugoslaviji predsednik danske vlade zunanji minister Hans Christian Hansen obiskal tudi Slovenijo. V Ljubljani si je ogledal, tudi Litostroj, kjer sta ga pozdravila podpredsednik Okrajnega ljudskega odbora ing. Ivo Klemenčič in direktor tovarne ing. Božidar Guštin. Visoki gost .si je nato ogledal nekatere oddelke tovarne in se nekaj časa zadržal v pogovoru z zastopniki litostrojskega kolektiva. Bogato obrestovan trud 2e zdaj bogate izkušnje v tovarni »Rašica«, čeprav sistem ekonomskih enot še ni povsem uveljavljen. — Podjetje so razdelili na 33 enot Pri nas je še sorazmerno malo podjetij, ki bi uvajala ekonomske enote, toda njihov krog se vedno bolj širi. Zanimivo je, da so dobili delovni kolektivi posebno spodbudo zanje prav v pogojih delavskega upravljanja, ko dobivajo ekonomske enote ne le zgolj ekonomsko, marveč v naših družbenih razmerah tudi povsem novo družbeno vsebino. Začutili so namreč, da je treba še za korak naprej v poglabljanju socialistične demokracije, tako da bo vsak proizvajalec še neposredneje zainteresiran za upravljanje in gospodarjenje v oddelku, v katerem sam dela ter da tako posredno odločilneje vpliva na gospodarski uspeh celotnega podjetja. Prav to je bala tudi osrednja misel vodstva tovarne »Rašica«, ko se je pred dobrim poldrugim letom odločilo, da razdeli podj^je na ekonomske enote. Spoznali so, da iz-zvene vse besede o štednji, zniževanje prodžvodmh in režijskih stroškov, o odkritvanju notranjih rezerv itd. dokaj v prazno, če proizvajalec ne more spremljati uspehov ali neuspehov svojih prizadevanj prav na delovnem mestu. Zgo- Sindikat na »dopustu« ? V velenjskem in trboveljskem premogovniku sta delavska sveta polletni obračun že potrdila, sindikalni organizaciji pa bosta o njem šele sedaj razpravljali ■— V zagorskem premogovniku pa je sindikalna organizacija priredila obširno posvetovanje o gospodarjenju in uspehih ter o pomanjkljivostih v prvem polletju V našem listu smo že pisali, da je za Skupnost in za vsako gospodarsko organizacijo posebej letos izredno važna razprava o polletnem obračunu, razprava o gospodarjenju in gospodarskih uspehih v prvem polletju. Tej razpravi je pripisana tolikšna pozornost zato, ker vse gospodarske organizacije obračunavajo svoje obveznosti do družbe na način, ki je bil lani uveljavljen le za nekatera podjetja. Razprava o polletnem obračunu je za kolektive in skupnost izredno važna zato. ker lahko kolektiv v drugem polletju popravi, kar je v prveto zamudil. Napakam pa se je seveda lahko izogniti le tedaj, če jih ugotoviš. Pisali smo tudi že, da je vodstvo sinidkatov pred časom naročilo sindikalnim organizacijam v podjetjih, občinskim -in okrajnim sindikalnim svetom, naj še bolj kot doslej poskrbe za to, da bi čimveč delavcev sodelovalo pri razpravah. Zato naj bi sindikalne organizacije v podjetjih sklicale posvetovanja in na njih obravnavale osnovna gospodarska vprašanja, ki so se pokazala v prvem polletju. Marsikje so ta priporočila uresničili. Drugod so nanje pozabili. Nas je zanimalo, kako so sindikalne organizacije organizirale razpravo v treh največjih slovenskih premogovnikih. Za istočasen obisk v velenjskem, trboveljskem in zagorskem premogovniku smo se odločili zato, ker so rudarji pred časom trdili, da je položaj njihovih podjetij težaven. Materialni stroški so naraščali, cene premoga pa so ostale takšne kot pred leti. Pozneje je družbena skupnost predpisala nove cene premoga. Da bi se položaj premogovnikov izboljšal, so jim bile zvišane tu- di osnove za minimalni osebni dohodek. Iz razgovora s člani delavskih svetov in sindikalnih organizacij smo razbrali tole: V vseh treh premogovnikih je ostalo več sredstev kot lani. Razprave o polletnem obračunu pa niso organizirali povsod enako. DELAVSKI SVET JE POTRDIL, SINDIKAT NI RAZPRAVLJAL V velenjskem premogovniku je delavski svet potrdil polletni obračun že 11. avgusta. Do junija so dosegli v tem podjetju 47,41°/o letnega proizvodnega plana in ustvarili 45,21°/o predvidenega čistega dohodka. V poletnih mesecih ja prodaja nekoliko zastala, predvsem prodaja premogovega prahu. To je med drugim vplivalo na počasnejšo izpolnitev proizvodnega plana. Res, v podjetju imajo zamrznjena sredstva, ker jim leži na skladišču nekaj deset tisoč ton premogovega prahu, toda vprašanje je, ali jim ne bo to zastajanje plana ob zaključku leta škodovalo? Zdi se, da so člani delavskega sveta na svojem zasedanju o teh stvareh premalo razpravljali. In kakor Je moč razbrati iz zapisnika in povzeti iz razgovorov, je bila razprava o tem in drugih važnih vprašanjih dokaj šibka, zasedanje je bilo sklicano na hitrico in nanj se člani niso dovoli temeljito pripravili. Delavski svet je sredstva porazdelil v sklade, in sicer v sklad osebnih dohodkov, v rezervni sklad in v sklad skupne uporabe. Sredstev v skladu skupne uporabe še ni podrobneje porazdelil in, kot je moč razbrati iz razgovorov, bodo večino denarja porabili za gradnjo sta- novanj in objektov družbenega standarda. Iz razgovora z delavci je moč razbrati, da ne vedo, če je delavski svet že razpravljal o polletnem obračunu. In to je povsem razumljivo. Izvršni (Nadaljevanje na 2. strani) diilo se je, da so se v nekem oddelku zares potrudili in zmanjšali proizvodne stroške. Ker jih v drugih oddelkih niso posnemali, je zaključni račun pokazal, morda celo porast proizvodnih stroškov in prizadevanja tistega oddelka so ostala neopažena- Ali na primer premije. Koliko je bilo govorjenja o objektivnih merilih zanje. Teh pa v. mnogih podjetjih niso našli' ih so premirali veliko bolj po občutku kot po pravih ekonomskih pokazateljih. Sele obračun po ekonomskih enotah omogoči ^ najrealneje doloČamfle premij, obenem pa se pokaže tudi, kdo je upravičen nanje. Kako dolga je pot do ekonomskih enot, so v »Rašici« poskusili na lastni koži- No, že v začetku so vedeli, da to ne bo zgolj reorganizacija finančnega in materialnega knjigovodstva, če bi bila samo to, bi lahko končali z delom največ v treh mesecih. V knjigovodstvu bi lahko nastala taka zmeda, da se vrag ne bi spoznal. Treba je bilo storiti dosti več. Začeti so morali torej čisto od kraja. Pri tem jim izkušnje podjetij drugih proizvod- nih panog niso mogle kaj prida koristiti, v podjetjih volnene trikotaže pa ekonomskih enot še nimajo, ker jih smatrajo bolj za obrtno kot za industrijsko proizvodnjo. V »Rašici« so zaorali ledino. Podjetje so razdelili na 33 ekonomskih enot ter določili njihove vodje. Teh enot pa je tri vrste: proizvodne, pomožne in splošne, kakor jih imenujejo. , Proizvodne enote tvori pet obratov izven Ljubljane, v tovarni pa so razdeljene v glavnem po fazah proizvodnje. Med pomožne enote sodijo vse vrste delavnic, embalažni oddelek, mednje štejejo tudi enoti: priprava dela in konstrukcije ter transport- Splošne enote so naslednje: varnostna služba (čuvaji, HTZ, čistke), vzdrževalna 'služba (dvorišče, stavbe, most ograja), kurilnica in električna energija, tehnično vodstvo s planskim oddelkom, vzorčni oddelek, nabavni oddelek, računovodstvo, in splošna uprava. Predpogoj za točen obračun po ekonomskih enotah je urejeno materialno poslovanje. Zato eo se najprej lotili skladišča in vsega, kar je z njim v zvezi, od tega, kakp ^pridejo vanj surovine in pomožni material, do tega, kako se izdaja, kdo ga ima pravico zahtevati, po kakšnih naročilnicah itd. Reorganizirali so torej celotno materialno službo v podjetju. Vsaka habava mora preko skladišča- Niti direktor ne more odrediti nakupa, ne da bi bilo to zapisano v skladišču. (S tem so pre- V naši državi doslej nismo imeili lastne proizvodnje vodikovega peroksida, zato tudi naš domači trg ni bil dovolj založen s tem izdelkom. Vodikov peroksid uporablja medicina, pogonska tehnika, tekstilna industrija, lesna industrija, živilska proizvodnja itd. Sedaj pa ga že proizvajamo sami: v ponedeljek dopoldne je namreč začela redno obratovati naša nova tovarna »Belinka«. V njej je že zaposlenih 123 delavcev in uslužbencev in že letos bo znašal njen brutoprodukt eno milijardo dinarjev. Ob prvem dnevu rednega obratovanja je imel delavski svet tovarne slovesno sejo. Slovesnosti so se tudi udeležili sekretar Okrajnega komiteja ZKS tovariš Janez Vipotnik, predsenik Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana dr. Marijan Dermastia in ostali gostje. prečili, da bi dva nakupila ene in iste stvari.) Ukinili so kartice ter uvedli kopirno knjigovodstvo (en izvod za skladišče, drugega za knjigovodstvo, tretjega pa za tisto ekonomsko enoto, ki dobi material). Pri vsem tem je najvažnejše, da so danes vsa knjiženja ažurna. Brez tega si namreč poslovanja po sistemu ekonomskih enot ni moč predstavljati- V zvezi stem je bilo treba reorganizirati tudi komercialno službo, zlasti nabavo. Uspeli so, da se podatki povsem — in to sproti — ujemajo, odpadlo je tisto zamudno primerjanje podatkov ob koncu meseca, iskanje napak itd. Ko so vse to storili , so spoznali, da so pravzaprav šele na začetku, dasi so se prej nadejali, da bo s tem delo v glavnem opravljeno. Zdaj §o prišli na vrsto osebni dohodki zaposlenih. Prejšnji sistem zajemanja te vrste izdatkov • namreč ni ustrezal novim zahtevam, ko je treba vsak izdatek za osebni dohodek knjižiti v breme tiste ekonomske enote, za katero je bilo delo opravljeno- Osebne dohodke delavcev so razdelili po kontih četrtega razreda (stroški) in po ekonomskih enotah. PROBLEMI SE SPROTI ODPIRAJO Ko so urejevali te zadeve, pa so spoznali, da je zatika pri delovnih nalogih za režijska dela. Preprečiti je bilo treba, da toi na en delovni nalog ne bilo storjenega več, kot je naročeno. Ugotovili so na primer, da jih stanejo vrata za garažo, ki so jih napravili v domači mizarski delavnici, celih 180 tisoč dinarjev. Kdo ve, kaj vse so delali mizarji na račun teh vrat- Ali drug primer: na nekem nalogu so bili obračunani kroglični ležaji, ki po delovnem nalogu sploh niso bili potrebni. Plačila takih delovnih nalogov ekonomske enote prav gotovo ne morejo priznati in so morali to posebej proučiti. Tako so se odpirali vedno novi problemi. V zvezi s tem je bilo treba postaviti seveda tudi novo organizacijsko shemo podjetja, točno določiti delovno področje in pooblastila posameznih enot ter odgovornih uslužbencev. S tem pa je bila spet postavljena na glavo analitična ocena delovnih mest. Znova in znova jo je bilo treba popravljati to še danes ni dokončna. Povsem razumljivo je, da si poslovanja po sistemu ekonomskih enot nj moč predstavljati brez norm, normatL vov porabe surovin, materiala, toka, vode, prevozov itd., itd. Vodjem ekonomskih enot so naročili, naj satoi sestavijo predračune. Izkazalo pa se je, da bi bila po teh računih proizvodnja dvakrat dražja, kot je v resnici. V vsaki ekonomski enoti so namreč računali r. najslabšimi možnostmi ter si hoteli ustvariti v planiraMl lastni ceni velike notranje rezerve. ((Nadaljevanje na 2. strani$ m O predlogu za osebne dohodke minimalne v kmetijstvu Republiški odbor sindikata kmetijskih delavcev Slovenije je skupno z vodstvi nekaterih kmetijskih posestev proučil predlog za minimalne osebne dohodke v kmetijstvu — V razpravi so ugotovili, da za nekatera delovna mesta niso predlagani pravilni minimalni osebni dohodki Minkniailini osebni dohodki bodo osnova za dol ožite v družbenih obveznosti, osnova za progresivno obdavčitev dohodka podjetij. Ker bo od višine manimalniih osebnih dohodkov odvisen tudi čisti dohodek podjetja, delovni kolektivi nestrpno pričakujejo, kdaj bodo komisije siindiika-tov in združenj sestavile prve predloge in jih predložile v razpravo. Delo je obsežno in zamotano in na tem področju še nimamo nikakršnih izkušenj. Med podjetji so velike razlike, in vendar delo kljub obsežnosti ta zamotanosti napreduje. Predlogi za minimalne osebne dohodke nekaterih gospodarskih panog so že v razpravi. Komisija centralnega odbora kmetijskih delavcev je že sestavila predlog za minimalni osebni dohodek na kmetijskih posestvih, v kmečkih zadrugah in na ekonomijah. Komisija je piri tem delu upoštevala različne podatke. Med drugim razpone tarifnih postavk za posamezna delovna mesta, podatke o velikosti posestev, brutto produktu, gibanju zaslužkov za letošnje prvo ta drugo tromesečje, podatke iz ankete 20 kmetijskih posestev o delovanju plačnega sistema od 1955. do 1957. leta. Ker so med posestvi ze- lo velike razlike v brutto produktu, obsegu, organiziranosti itd., jih je komisija razvrstila v pet skupin. Za delovna mesta v vsaki od teh skupin je določila različen minimalni osebni dohodek. V prvo skupino so uvrščena posestva, ki imajo do 250 ha obdelovalne zemlje, v četrto tista, ki imajo več zemlje kot 3000 ha, v peti skupini pa so kmetijski kombinati, ki imajo razen zemlje še različne obrate, kot oljarne, opekarne itd. Pri planinskih posestvih pa je za razliko od drugih upoštevana vsa, in ne samo obdelovalna zemlja. Ta posestva imajo razmeroma malo obdelovalne zemlje in zavoljo tega bi bil posebno prizadet vodilni ta strokovni kader. Zaradi razdrobljenosti posestev, slabih prometnih zvez, velike oddaljenosti od mest. industrijskih središč ta posestva že sedaj težko dobijo potrebno sitrw kovno osebje. Ribiška gospodarstva so porazdeljena v tri skupine, in sicer glede na površino ribnikov in zemljišč. Kmetijske zadruge so prav tako porazdeljene v pet skupin, za razvrstitev pa je bili med drugim odločilen njihov skupni dohodek. V prvi skupini bodo zadruge z nad 100 milijoni skupnega dohcdka-Komisija meni. da v seda- »Tom predpisano...« V trboveljski občini je več 10 večjih in malih podjetij. Skoraj v vseh so delavski sveti že razpravljali o polletnih obračunih, toda, kot vedo povedati na občinskem sindikalnem svetu, je v enem samem podjetju, v Trboveljski elektrarni, sindikat priredil posvetovanje o polletnem obračunu, in sicer še prej, kot je o tem razpravljal in sklepal delavski svet. Drugod so sindikalne podružnice prezrle nekajkrat izrečena napotila, naj bi v podjetjih prav sindikati sklicevali posvetovanja, ugotavljali po kakšni ceni proizvajajo blago, koliko del je normiranih in kakšne so norme, kako je s premijskim sistemom, zakaj ni bil izpolnjen proizvodni plan Itd. itd. Ponekod, na primer v Strojni tovarni Trbovlje, izvršni odbori sindikalnih podružnic sedaj razpravljajo o polletnem obračunu. Tam, kjer še niso porazdelili sredstev iz sklada skupne uporabe, bodo delavci še lahko vplivali, za kaj naj bi porabili denar. In delavski sveti bodo lahko na poznejših zasedanjih upoštevali pripombe in predloge glede gospodarjenja v prvem polletju. Ponekod pa, kot se zdi, izvršni odbori sindikalnih podružnic tega ne bi storili, če jih ne bi na to nalogo znova opomnil občinski sindikalni svet. V trboveljski cementarni so na primer dejali: »Nikjer v uredbi ni predpisano, da mora sindikat razpravljati o bilanci prej kot delavski svet. Ce bi prišli z bilanco pred kolektiv, bi lahko slabo izpadlo. Nekateri delavci bi hoteli ves denar porazdeliti za plače. Zato je potrebno, da upravni odbor in delavski svet že prej razdelita sredstva.« Iz teh besed, milo rečeno, izzveni veliko nezaupanje v trezno presojo delovnega kolektiva. Iz teh besed je mogoče razbrati tudi, da si v podjetju niso na jasnem, kakšne so naloge sindikatov. In še nekaj, da namreč družbeno politični aktiv ne verjame v svoje lastne sile. Res, z uredbo ni nikjer predpisano, da mora sindikat o stvareh prej razpravljati kot delavski svet, toda če pravilno pojmujemo družbeno vlogo sindikatov, potem je sploh napak kaj takšnega iskati v uredbah. Zato je izgovor na uredbo le zrcalo neznanja. njih pogojih ta merila ta takšna razvrstitev zagotavljata enak položaj posestev ta enake obveznosti do skupnosti-Tedaj, ko je komisija določala višino osebnega minimalnega dohodka, je upoštevala kot osnovo predvsem (potrebno strokovno izobrazbo delavcev, stopnjo odgovornosti glede na obseg poslovanja in višino tarifnih postavk v minulem letu. Potrebna strokovna izobrazba je bila pravzaprav izhodišče in je bila odločilna, ne glede na velikost posestva. Komisija je upoštevala, da imajo v kmetijstvu delavci le malo priznanih kvalifikacij, čeprav zadovoljivo opravljajo različna strokovna dela. Zato sodi, da bi veljalo pri določanju minimalnega osebnega dohodka šteti kot visokokvalificirane delavce tiste ki so zaposleni pri dofločemiilh delih že 15 let, In kot kvalificirane delavce tiste, ki so zaposleni že 10 let. Minimalni osebni dohodek pa je določila v razponu zato, da bi to spodbujalo vodstva posestev in delavce same za strokovno izobraževanje. Pri višini minimalnega osebnega dohodka je priznala določeno prednost traktoristom. Prav tako je prisodila večjo prednost delavcem v živinorejski’ panogi, da bi pospešila to zvrst proizvodnje- Tudi za kmetijske zadruge in poslovne zveze je določen minimalni osebni dohodek v razponih, kajti zasedajo delovna mesta ljudje z različno strokovno izobrazbo. Tolminska gradbena dejavnost Tolminska podjetja sli precej prizadevajo, da bi omilila stanovanjsko stisko. Avtopre-vozniško podjetje gradi šest-stanovanjski blok. Kmalu bo dograjen 9-stanovanjski blok soškega gozdnega gospodarstva. Poleg tega pa bodo s sredstvi iz stanovanjskega sklada občinskega ljudskega odbora preuredili hišo, v kateri bo šest stanovanj. L. K. Seveda pa vse to ne sme biti spodbuda, da bi si ljudje pridobivali kvalifikacije samo na papirju prek nekajtedenskih tečajev, zato da bi podjetje tako pridobillc večji minimalni osebni dohodek. Republiški odbor stadikala kmetijskih delavcev Sloveniije je te dni skupno z vodstvi kmetii|jskih posestev proučil predlog za minimalne osebne dohodke za naslednje gospodarsko leto. Med drugim ugotavlja, da so prevelike razlike med minimalnimi osebnimi dohodki za visokokvalificirane delavce in uslužbence s srednjo strokovno izobrazbo. Čeprav je komisija prisodila med strokovno kvalificiranimi delavci določeno prednost traktoristom, meni republiški odbor, da bi veljalo vpeljati pri traktoristih glede na njihov obseg dela tudi naziv vilsoke kvalifikacije. Napačna pa se mu zdi tudi razvrstitev mlekarja, vrtnarja, sadjarja, vinogradnika, cvetličarja in kletarja v eno samo skupino. Pomen njihovega de-1 la je precej različen ta vsakdo od teh mora imeti posebno strokovno znanje. Kletar, na primer, ga mora imeti več kot vrtnar. Prav tako se zdi republiškemu odboru napačna razvrstitev ta višina minimalnega osebnega dohodka za posamezne uslužbence v splošnih ta posebnih kmetijskih zadrugah. Tako je na primer določen večji minimalni osebni dohodek za skladiščnika v odkupni službi kot za referenta za odkup, čeprav bi moralo biti po njegovem mnenju obratno. Delo kovačev, kolarjev, pekov, mesarjev, mizarjev ta mlinarjev je enakovredno, toda vpredlogu za višino minimalnega osebnega dohodka je dala komisija prednost mizarju ta mlinarju. Republiški odbor bo te in še nekatere druge pripombe sporočil komisiji za določanje minimalnih osebnih hohod-kov za ključna delovna mesta v kmetijstvu, da bi jih upošteval pri ponovnem pretresu predloga. Peter Dornik Redko najdemo pri nas tovarno, kakršna je tovarna čipk in pletenin »Rašica« v Gameljnah pri Ljubljani, ki je v tako kratkem času tako napredovala. Lani je štel njen kolektiv 550 članov, letos pa zaposluje že 1100 ljudi. In v tej rasti so uvajali sistem ekonomskih enot, zaradi česar so morali sproti premagovati dokaj več težav, kot bi jih sicer. — Na sliki: pogled v pleti Inico. Bogato obrestovan trud (Nadaljevanje s 1. strani) Potem so ubrali drugo pot. • Nihče ne sme računati z izrednimi izdatki. V planski ceni nabavnega oddelka so na primer izdatka obračunani tako, kot da bo vse blago prišlo v tovarno. Ce se zgodi, da mora poslati po blago kam drugam, plača ta izdatek komercialni oddelek iz posebnega rezervnega sklada, ki pa ni žep brez dna, marveč omejen. Postopek se začne v ekonomski enoti »nabavni oddelek«. Za kritje stroškov nabave in skladišč ima določeno maržo. Ta pa se mu priznava samo za tisto blago, ki ga »proda« drugim ekonomskim enotam. Isto načelo velja za vse ekonomske enote. To ga spodbuja, da nabavlja le tisto blago, za katerega ve, da ga bo oddal naprej. Torej je v njegovem interesu, da se čdmprej znebi vseh zalog ne-kurantnega blaga, ker mu zaradi njega rastejo stroški (obresti na obrtna sredstva!). Obračun te in vseh drugih ekonomskih enot je naslednji: na levi strani so zapisani vsi izdatki po planskih cenah in količinah (planska cena proizvodnje te ekonomske enote) na drugi pa dejanski stroški (lastna cena proizvodnje). Nastale razlike štejejo v dobro ali slabo ekonomske enote. Obračun med ekonomskimi enotami teče po planskih cenah, ki predstavljajo normative proizvodnje. Tako pride na primer blago iz skladišča v previjatadco po planski nabavni ceni, h kateri so prišteti še planirani stroški ekonomske enote »nabavni oddelek«. Previjalnica pa ima mormaitiv odpadka in se potem izračuna, koliko kilogramov volne mora oddati po planu. K planski ceni previ-jalnice je prišteti še osebni dohodek delavne v tej ekonomski enoti (tudi planiran) ta režija po predračunu. Med te izdatke so všteti izdatki notranjega prevoza, stroški za elektriko in drugo režijo. Podobno je v vseh ekonomskih enotah. Medtem ko se določi planska cena za previjalnico na kilogram, je na primer v pletilnici ta določena za določeno količino ta vrsto proizvodov. To načelo velja najbolj za [»možne ekonomske enote, ki opravljajo usluge drugim ekonomskim enotam. Vzemimo na primer notranji transport-Iz pletilnice naroče prevoz volne. Delo traja dve uri, ki Iz osnutka tarifnega sporazuma za železarne Del načrta tarifnega sporazuma za podjetja črne metalurgije, in sicer tisti del, ki govori o normah in premijah, je sestavljen. V združenju železarn nenehno delata — poleg drugih — tudi komisiji za norme in premijski sistem. Zato je bilo moč Sindikat na »dopustu«? (Nadaljevanje s 1. strani) odbor sindikalne podružnice namreč na svoji seji še ni razpravljal o polletnem obračunu in se tudi ni posvetoval o njem z delavci. To namerava storiti šele sedaj. Upajmo, da na to ne bo pozabil, saj bo razprava o obračunu lahko osnova za ponovno razpravo o gospodarjenju na seji delavskega sveta, predvsem še, ker namerava delavski svet porazdeliti sredstva skupne uporabe na enem izmed naslednjih zasedanj. ZASEDANJE so na hitrico SKLICALI Tudi v Trbovljah ni nič drugače. Delavski svet je že razpravljal o polletnem obračunu, sklepal je o [»razdelitvi sredstev v sklade, izvršni odbor sindikalne podružnice pa ni sklical posvetovanj o tej stvari ta tudi sam še nj razpravljal o obračunu na svoji seji. Odborniki trdijo, da je upravno tehnično vodstvo podjetja kasno predložijo članom delavskega sveta gradivo o polletnem obračunu in da je bilo zasedanje sklicano na hitrico. Delavski svet je sklenil, naj bi sredstva, izločena v sklad za osebne dohodke nad tarifnimi postavkami, izplača- li šele, ko bo polletni obračun potrdil občinski zbor proizvajalcev. Sredstva sklada skupne uporabe pa misli delavski svet porazdeliti pozneje. Večino denarja mislijo porabiti za gradnjo stanovanj. In tudi na tem delavskem svetu niso obširneje razpravljali o uspehih in slabostih v prvem polletju. Vzrok? Zasedanje je bilo sklicano na hitrico. Člani delavskega sveta bodo sedaj svojim volivcem obrazložili podatke iz obraču: na, izvršni odbor sindikalne podružnice, ki je imel pred dnevi sejo, pa na njej ni sklepal o tem, da bi sklicali posvetovanja in niti ni sklenil posebej razpravljati o obračunu. V obeh premogovnikih trdijo sindikalni odborniki, da posvetovanj niso mogli sklicati in o polletnem obračunu obravnavati pred zasedanjem delavskega sveta zato, ker ga je računovodstvo prekasno sestavilo. Ali naj verjamemo temu opravičilu? Tudi v zagorskem premogovniku je računovodstvo šele te dni sestavilo dokončen obračun, toda izvršni odbor sindikalne podružnice je že na vseh obratih razpravljal o gospodarjenju v prvem polletju. Računovodstvo je namreč posredovalo izvršnemu odboru sindikata vse ti- DELAVSKA ENOTNOST Glssiio »mmkaiov giuvetnj«. - iMiaja ttepuDllSKii »vel Zvtzt .uidikatov za Slovenijo. ~ Odgovorni urednlli Ivo Tavčar. -risk Časopisnega podjetja •Slovenski poročevalec« v Ljno* Jani. — Naslov arednfStva In uprave: Ljubljana, Čufarjeva ulica 8. poštni predal m. - Telefon uredništva 32-538, uprav« {0-048, skupn-i zb uredništvo in upravo 32-03L - Račno pr Mestni hranilnici v U- 600-11/606-1-3-221, Ust izhaja vsa! četrtek - Rokopisov ne vračamo. - Posamezna štertlRa stane so dinarjev. — Naročnina v predplačilu Je mesečna 80 dinarjev, četrtletna 240 diinariev. polletna 460 dinarjev In celoletna toe din ste podatke, ki kažejo, kako je kolektiv gospodaril, kakšen uspeh je dosegel in katere slabosti bo treba odpraviti. 18.000 IZGUBLJENIH DELOVNIH DNI Res, tudi v zagorskem premogovniku niso izpolnili proizvodnega plana. 279.000 ton premoga bi morali nakopati, nakopali pa so ga 6.000 ton manj. Premalo ljudi imajo in voda jim je nagajala. Toda, kot zatrjujejo, bodo do konca leta izpolnili predvideni proizvodni plan. Ko so rudarji razpravljali o polletnem obračunu, so naročili sindikatu, naj predlaga delavskemu svetu tole: da bi utrdili delovno disciplino, naj delavski svet v pravilih podjetja predvidi, kakšne ukrepe je treba uveljaviti proti tistim, ki neopravičeno izostajajo od dela. Zaradi neopravičenih izostankov so namreč izgubili 2.000 delovnih dni. Do junija pa so zaradi bolezenskih izostankov izgubili še 16.019 delovnih dni. Zato je treba pospešiti urejanje obratnih ambulant, kajti temeljitejši zdravniški nadzor nad bolniki bo odkril med njimi tiste, ki »bolehajo- v poletnih mesecih zaradi poljskega dela. Obiskali smo tri premogovnike. Zdi se, da je bil v dveh sindikat na »dopustu«, da odborniki niso storili vsega, kar bi morali, da bi člani kolektiva zvedeli, kako so gospodarili. V zagorskem premogovniku, kjer so prav tako kasno sestavili polletni obračun, pa je sindikat storil svojo dolžnost in delavski svet bo lahko te dni, ko bo razpravljal o obračunu, zvedel mnenja in predloge članov kolektiva. E. Dornik v tako kratkem času sestaviti temelje tega dela tarifnega sporazuma. V skupni konrsiji združenja in sindikatov metalurgov in rudarjev ni bilo spornih vprašanj. Sprejeli so načela, da se lahko premira vse, kar se knjigovodsko alii evidenčno ugotovi, da prinaša podjetju koristi, bodisi s prihranki ali s povečanjem proizvodnje. Pni tem je točno določeno, katera delovna mesta in zakaj so premirana, dopuščene pa so tudi tako imenovane »ad hoc premije« — za P->-sebne prihranke ali posebne izboljšave pri proizvodnem postopku. Bolj zanimiv je tisti del načrta tarifnega sporazuma, ki še ni »uzakonjen«; del, ki zadeva tarifne postavke. Združenje železarn sodi, da je lahko temelj za določanje tarifnih postavk edinole analitična ocena delovnih mest. Z analitično oceno se bodo dala v prvi vrsti urediti razmerja znotraj podjetja, to pa je najvažnejše, kar skušamo doseči z novim sistemom delitve dohodka. Najbrž bodo tu in. tam ugotovili, da so nekatera delovna mesta predobro plačana, spet druga pa preslabo, morda se bo to zrcalilo tudi v tarifnih postavkah, toda na te popravke moramo računati. V podjetjih črne metalurgije ni bilo težav pri analitični ocena delovnih mest. To delo so v nekaterih železarnah (Store Ravne na Koroškem) opravili že pred leti in njihove izkušnje so bile dobrodošle tudi drugim kolektivom. Ker so se ponekod pojavila različna merila za io, kakšna kvalifikacija je potrebna za določeno delovno mesto, bo posebna komisija izdelala majhno nomenklaturo poklicev v podjetjih črne metalurgije, da bi v vsej panogi vskladili temeljnd_ merili, ki sta najpotrebnejši pri analitični oceni delovnih mest — strokovno izobrazbo in delovno dobo. Prav tako bo druga posebna komisija izdelala analitično oceno v vseh podjetjih črne metalurgije za 350 ključnih delovnih mest In. s točkami določila točno »vrednost« teh delovnih mest. Podjetja bodo morala to oceno sprejeti in rezultate analitične ocene za druga delovna mesta vskladlti z rezultati ocene za ključna delovna mesta. Najbrž tudi s takšno ana Utično oceno delovnih mest ne bo moč ‘dealno vskladlti odnosov med podjetji in idealno določiti tarifne postavke (prav tako ne moremo pričakovati, da bo analitična ocena hkrati rešila vse probleme), kljub temu pa bo to najboljši temelj, na katerem bo potrebno graditi. Po novem tarifnem sporazu- mu — kot sklepamo po predlogu .Združenja železarn Zvezni komisiji za minimalne osebne dohodke — bodo podjetja črne metalurgije razdeljena v tri skupine. Merilo za uvrščanje v te skupine bodo najbrž brutto proizvod kolektiva, vrednost osnovnih sredstev, število zaposlenih, število proizvodnih obratov, brutto proizvod na delavca ta zamotanost proizvodnega postopka. (Po »Ekonomski politiki«) Tudi v letošnjem prvem polletju je porasla storilnost dela v naših premogovnikih. Dve stvari sta vplivali na to: prizadevnost delavcev in pa mehanizacija. — Na sliki: podpiranje stropa z jeklenimi stojkami, ki jih izdelujejo v Strojni tovarni Trbovlje, uporabljajo pa jih v Velenju, Trbovljah in Zagorju. jih priznajo ekonomski enoti »notranji transport«. V tej enoti morajo torej sami poskrbeti, da bo vsak njen član nabral po osem ur na dan, sicer ne bo denarja. Ce ni dela, imajo možnost, da ga najdejo bodi v proizvodnji bodi v drugih ekonomskih enotah. Predvsem kaže povedati, da se »izguba« ali »dobiček« eko-namske enote sešteva od 1. januarja dalje. Postavuli so še načelo da končna vsota de-dajnskiih stroškov ni odločilna za merjenje uspeha ali neuspeha posamezne ekonomske enote. Po njihovem mnenju vseh prihrankov ni moč enostavno sešteti, prav tako tudi ne izgube, ter da bi potem razlike pokazale, kako so gospodarili. S tem hočejo doseči, da ne bi pri liekaterih izdatkih stiskali zato, da bi pri drugih šarili na debelo. Za podjetje pomeni škodo, če varčujejo tako, da izdelujejo lažje jopice, sa jih potem ne morejo prodati po isti ceni. Lahko se zgodi, da mora ekonomska enota plačati celo pe-nale za take vrste prihranka. Nasprotno pa je podjetje zelo zainteresirano, da se varčuje pri notranjih prevozih, pri porabi toka, pomožnega ma-triala, pri delovni sili itd- Na teh normativih sloni tudi pravilnik o premijah ta se lahko primeri, da kdo ne bo dobil premije, čeprav izkazuje ekonomska enota velik prihranek. Kljub temu, da sistem ekonomskih enot v »Rašici« šeni do kraja izveden, so uspehi vidni že sedaj. V vseh splošnih in ekonomskih enotah se trudijo, da bi imeli čim manj opraviti s pomožnimi enotami, ker pomeni to zanje poseben izdatek. Razen tega so že močno zmanjšali režijske in čakalne ure v proizvodnih obratih. Vodje proisTVodnih ekonomskih enot si prizadevajo, da delavke, ki delajo enako, ne bi imele režijskih ur. Prej so skoraj vse vodovodne pipe v tovarni puščale ta za prižgane luči se niso dosti zmenili. Čeprav pomeni to sorazmerno majhen izdatek za ekonomsko enoto, vendarle štedijo tudi pri tem. Ce je prišel kamion z volno, je bilo sila težko dobiti ljudi za razkladanje. Sedaj v ekonomskih enotah poiščejo take, ki niso polno zaposleni. saj s tem »zaslužijo«. Zaloge materiala in volne so se občutno zmanjšale. Pri mnogo večji proizvodnji imajo zdaj le 17.200 kg zalog, lani pa v istem času 26.600 kilogramov. Predvidevajo, da bo ves sistem normalno stekel z novim letom. V tovarni pa prav dobro vedo, da ga bo treba nenehno izpopolnjevati, saj bo življenje pokazalo, kaj je dobrega in kaj še nepopolnega. Do danes sistem ekonomskih enot v tej tovarni še ni močneje vplival na samo proizvodnjo- Nedvomno pa bo tudi tu povzročal vejike premike, saj bodo proizvajalci s podvojeno silo ob gmotni spodbudi iskali novih možnosti za dvig delovne storilnosti in proizvodnosti vse tovarne, za boljšo organizacijo dela itd. S tem so še bolj na široko odprli vrata pobudi neposrednih proizvajalcev. Sistem ekonomskih enot, kakršnega uvajajo v »Rašici«, pomeni že po tej dokai skopi podobi bogato osnovo za dosti konkretnejše delo družbenih organizacij kolektiva. Močno napak pa bi bilo, če bi prepustili odločanje o gospodarjenju v ekonomski enoti samo njenemu vodji. Družbeno bistvo sistema ekonomskih enot v podjetju je namreč prav v tem, da postane delavsko upravljanje stvar zavestnega spoznanja slehernega člana kolektiva. To pa je nedvomno nadaljnji korak k poglabljanju socialistične demokracija Vlado Jare SEJEM TEHNIKE Pod vitkimi betonskimi kupolami beograjskega sejma je letos razstavljenih več kot 6000 izdelkov. Okoli 900 tujih in 800 domačih podjetij seznanja obiskovalce drugega beograjskega sejma tehnike in tehničnih dosežkov z rezultati svojih proizvodnih naporov na tem področju. Prav v teh dneh je tudi beograjska televizija pričela s svojimi oddajami. V svoji prvi oddaji so prenašali otvoritev te velike tehnične in gospodarske manifesta d,je. Lami je na beograjskem sejmu -sodelovalo 660 doma-' čih in 558 tujih razstavljavcev iz 28 držav in sklenilo za 134 milijard dinarjev pogodb. Vse kaže, da so se naši gospodarstveniki letos veliko bolje pripravili na poslovne razgovore in so prišli na sejem že z dobro proučenimi metodami trgovanja. Poleg številnih drugih primerov je najboljši ta: strojegradnja je nastopila enot- no in je za kritje vseh potreb po izdelkih iz gumija (za proizvajalce poljedelskih strojev in avtomobilov) razpisala licitacijo za nakup 90 tisoč kompletnih zunanjih in notranjih gum. O tem nakupu so že imeli predstavniki strojegradnje s tujimi razstavljale! zelo uspešne razgovore. Podobno so nastopili nekateri drugi potrošniki gume in so zaradi velikega nakupa dosegli znižanje nabavne cene. Prav tako se je pokazalo, da se na sejmu lahko sklenejo tudi zelo koristne pogodbe o tehničnem sodelovanju in kooperaciji. Pravkar se zaključujejo razgovori za kooperacijo v proizvodnji vagonov-hladilnikov med predstavniki tovarne mostov in kretnic iz Niša in zastopniki podjetja Inter-export s predstavniki ameriške firme »Coldmobill«. Dogovorili so se, da bo niška tovarna izdelala prototip tega vagona, opremo pa bo dobavilo ameriško pod- jetje. Ce bo sodelovanje pri tem prototipu uspešno, bodo sklenili sporazum o kooperaciji med našim in ameriškim podjetjem, pri čemer pa bodo hladilne naprave dobavljene na 7 - mesečni kredit. Na sejmu prav tako pro-" učujejo možnosti kooperacije med našo in ameriško industrijo usnja glede proizvodnje obutve Za ameriški trg. Sejem je obiskalo že veliko visokih gostov iz Jugoslavije in inozemstva, in sicer kmalu po otvoritvi. Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj v knjigo vtisov napisal naslednje: »Čestitam prirediteljem sejma, ki so uspeli dati tej razstavi tehnike posebno obeležje in resno organizacijski vlogo na področju proizvodnih sredstev. Mislim, da bo prav takšna razstava zelo koristila našemu gospodarstvu.« Po sledovih oglasov V zadnjem času izhajajo v naših časnikih opozorila gospodarskih organizacij, kakršnih doslej nismo bili vajeni Veliko bralcev prebira prav se bore proti takšnim pojavom, določenih cenah — lahko pro- - Prejšnji tako skrbno kot vse drugo tudi temveč, da bi morala prav tr- izvajajo vse tobačne tovarne Slovenija oglase. Nekoč je nekdo napisal, govina sama za vselej pomesti vendar pa mora biti ha škatli- obvestilo, da nujno potrebuje da iz oglasov razbere prav to- s takšnim pojmovanjem trgov- cah zaščitni znak proizvajalca avtomobile — prekucnike Za mesec je podjetje — ceste z oglasom liko kot iz dobrega gospodar- skega poslovanja. Na žalost pa ali pa drugačna slika. Zato to- rej v tem primeru ne gre nelojalno konkurenco, saj potrošnik lahko izbira po okusu. skega komentarja. Že sami podobne pojave ugotavljamo »mali oglasi« so pravi barome- tudi pri proizvajalcih. Zato naj ter trenutnega povpraševanja bi se podjetja, ki jih omenja in ponudb, zraven so še razni Elektrokovina v svojem opozo-razpisi, natečaji in reklame, rilu, zamislila nad svojim po-Kratkomalo del časopisa, ki ga četjem in seveda nemudoma rovinjske tobačne tovarne vzbu-Ijudje bero ali ne. Ce smo v opustila špekulantstvo. ja vtis, da »nekaj ni v redu«, zadnjem času prelistali oglasne Lam je zadarska tobačna to- Vse - to namreč kaže da med prevoz asfaltnih zmesi na avtomobilski cesti. Vse svoje avtomobile je podjetje že poprej zbralo na avtostradi, toda bilo strani naših časnikov, smo lah- varna začela proizvajati novo ko prebrali tudi nekaj opozoril, vrsto cigaret — Velebit. Zaradi ki jih doslej nismo bili vajeni dobre kakovosti so jih kadilci Čeprav gre torej za dovoljeno iih Premalo. Rezultat oglasa: konkurenco, vendar opozorilo dobili so le štiri avtomobile... »Metalna« iz Maribora je nujno potrebovala varilce za delo na nekem objektu na avtomo- proizvajalci ni potrebnega so- bliski cesti. Prosila je za po- delovanja, saj bi lahko prizadete tovarne vse to uredile med moč vrsto podjetij, toda brez uspeha. Niti v tak*, pomembni ______, deldvnj akciji, kot le gradnja lo biti. Pričajo namreč o nega- doma pa je teh cigaret v Ljub- samo begajo potrošnika in'do- ceste »Bratstva in enotnosti«, ni livnih pojavih v našem gospo- Ijan; zmanjkalo, čez čas pa so kazujejo, da tovarne ne sode- zadovoljivega sodelovanja med darskem življenju, točneje, o znova prišle na trg. Toda na- lujejo med seboj, marveč nima- in ki jih pravzaprav ne bi sme- vsepovsod radi kupovali. Nena- sabo, brez važnih opozoril, ki jo niti »prijateljskih stikov«. negativnih pojavih v posamez- mesto zadarskih »Velebit« je nih podjetjih. Gre za nelojalno dobil kupec podoben zavojček konkurenco, zaradi katere so — izdelek Ljubljanske tobačne zagledali beli dan ti posebni tovarne, ki je pohitela s proiz- ^Hub leDinTbesedam n koooe- ogtesi, s katerimi bi se radi vodnjo nove vrste cigaret. Da- S, ^“ndar velTko^ate zl - nes je težko ugotoviti, zakaj so sl;editi primere neiojalne kon- oodjetji. In vsa ta podjetja upravljajo Kljub znanim kooperacijam delavski sveti. Naj presodijo med posameznimi podjetji in oglaševalci 'zaščitili pred častno konkurenco. takrat zmanjkale zadarske ci- Bred kratkim so skoraj vsi garete, vsekakor pa so kadilci jugoslovanski dnevniki objavili sodili, da gre za nelojalno kon-opozorilo kupcem fliuorescenč- kurenco, kajti tudi Ljubljanska nih svetilk. Mariborska tovarna tobačna tovarna je svoje ciga-Elektrokovina je namreč sporo- rete Velebit pakirala v zavojč-čila, da elektrodelavnica »Elek- ke enake barve kot zadarska, le tromooter« iz Ljubljane, podjet- slikovit motiv je nekoliko sprejo »Elektro« iz Valjeva in še menila. Pred dnevi pa je ro-nekaj drugih podjetij prodaja vinjska tobačna tovarna s po-svoje fluorescenčne svetilke z sebnim oglasom v dnevnem ča-oznakami Elektrokovine, če- sopisju opozorila kadilce ciga- svoje ravnanje, če pa tako ravna vodstvo podjetja brez vednosti delavskega sveta, naj pokličejo krivce na odgovornost, kurence kot pa dobrega sodelo- Delavski sveti se morajo prvi vanja med proizvajalci, da niti boriti proti nelojalni konkuren-ne govorimo o zdravi konku- ci im za koristno sodelovanje renči, ki si jo želimo, a je 'je med podjetji. vse premalo. Danilo Domajnko PISMO UREDNIŠTVU Stvar prihodnosti ah samo izpopolnjena igrača za odrasle? Kdo ve! Vsekakor pa sodi ta robot med tiste razstavljene predmete, ki na Beograjskem sejmu tehnike vzbujajo največ pozornosti med strokovnjaki in drugimi obiskovalci. prav sm® — na temelju pogodbe s tovarno »Philips« — te oznake uporabljati samo Elektrokovina. Nedvomno gre za kričeč primer nelojalne konku- ret »Internacional«, da je tobačni kombinat iz Titograda dal v prodajo cigarete »International«, ki jih je doslej izključno proizvajala tobačna tovarna v Zbor proizvajalcev pii poroča Pred dnevi je zasedal zbor Samopostrežna trgovina je opravila sprejemni izpit Prvo in do ždaj edino proda-jaiiho življenjskih potrebščin in drobmih gospodinjskih pripo- sta vračunana tudi kalo in raz- V Beogradu urejajo še deset prodajaln renče, pri katerem so konku- Rovinju, v podobnih škatlicah renti prekoračili vse dovoljene kot so rovinjske. Potrošniki so meje. Sploh je nerazumljivo, da Postali previdni, saj imajo že lahko kako podjetje ravna tako grenke izkušnje z nelojalno nečastno! Alj se podjetju res konkurenco. Pojasniti pa mora-splača tako igrati se s svojim m°. da vse vrste cigaret — po poslovnih ugledom?! Namesto da bi s svojimi napori izboljšali kakovost izdelkov in tako zadovoljili kupce, so izbrali lažjo, špekulantsko pot: enostavno so zavili svoj slab izdelek v plašč ugledne firme. Nekoč je predstavnik nekega trgovskega podjetja izjavil, da javnost ne sme pričakovati od pr0izvajalceT občinskega Ijud-trgovcev da bi poslovali po- skegii odboi,a Celje> Razpr^ljai vsem pošteno ker je pac trgov- je 0 izpolnjevanju družbenega ceiYV krv1'- da fkusa^ vedno- plana in proračuna celjske ob-- čeprav ne zlonamerno - čine. Po zelo tajiti razpravi obiti predpise, pretentati carin- je sklenil priporoč:iti gospodar-ske organe ah ogoljufati drug sk;m organizacijam, naj na po-drugega. Sodimo pa, da m dolž- sebnih zasedanjih dobro pre-nost samo raznih inšpekcij, da gledaj0j kako izp0injujej0 podjetja družbeni plan in ali zaposlujejo nove delavce res v skladu s potrebama. Predvsem natančno pa naj bi delavski sveti' proučili nagrajevanje po učinku. V celjskem okraju zaostaja nagrajevanje p0 učinku. V nekaterih podjetjih n. pr. opuščajo premiranje in to iz razloga, ker se čuti ta ali oni „ , . , osebno prizadet zaradi očitka. Razen konzerva*!,viama namreč če- da je neUpravieeno preje- Demokracija v odločcrnju, disciplina v izpolnjevanju n ni nobenega resnejšega razloga, da se ne bi oprijel; novega ta- rnal visoke premije. Zbor proizvajalcev opozarja močkov, v kateri se potrošniki tras. Tako zguba~ zaradl^toraje stvu™1”'11 PWeČLrU V ln0lZem-sami postrežejo, so v Beogradu ne presega več kot 0,50%. z _d.. . . n^mesec^ Zeekta!koV kratLi ob- BTe d"i odbc>r v samopostrežbo samo v Beogra- diustnjskih središčih primarnj- sodstev je bilo ustvar- detoje pa ie zadostovalo da so Beo®radu odobrili 200 milijonov du, Zagrebu, Reki in Kranju. Za ^ trgovinskih poslovajlmc -se potrošniki kakor tudi‘tisti, ki z,a gradnjo navito pro- raizliiko 0d beograjske pa sodro pa prodajalki, zlasiti de upo'šte- . . . , v varno, da v naših mestih m in- dela™ke svete, naj pn razdeh-a + irv, -j.-., . tvi sredstev na sklade ugotove. življenjskimi potrebščinami. se potrošniki kakor tudi tisti, ki g £ainvopostrežbo. god maSepravlakoje^m Strokovnjaki trdijo, da ena sal oskrbujejo trgovino, prepričali jih nameravajo še 10. Nekaj jih fi tudi Sb^ V BeogiUu majo ™ trgovina s samopostrežbo o prednosti takega poslovanja. JK , , .. „ .J ^ « tutu lanor. v aeograou imajo ----» a. on jenih s prizadevnostjo kolektiva in koliko zaradi izrednih tržnih pogojev. D. 17 Opekarni »Ljubečmu so v zadnjem času povečali 'deiovrue prostore in obnovili obrate. Vendar je v tem kolektivu še nekaj narobe. Delovna disciplina šepa. Kljub temu, da se delavski svet in vodstvo podjetja trudita, da bi zadovoljila vsakega de.larvca, pa nekateri člani delovnega kolektiva še niso povsem zadovoljni in to svoje nezadovoljstvo zelo čudno kažejo proti vodstvu kolektiva. Tako na primer pred dnevi voznik tovornega avtombila ni hotel opraviti določeno delo. Sprašujem se, ali tako početje izvira iz pravil o delovni disciplini? V vsakem podjetju imajo disciplinsko sodišče, upravni odbor in delavski svet, na katere naj bi se zaradi kakršnih-■ koli nepravilnosti obrnil vsak član delovnega ko-lektiva- Vendar v tej ope-: kairni ni tako. Voznik tovornega avtomobila ni upošteval navodil vodstva podjetja, sam si je hotel izbirati delo in ni bil zadovoljen s svojim sovoznikom, ki ga je določila uprava oziroma delovodja. Ali se podjeHje, direktor in drugi vodilni tovariši morajo pokoriti vsakemu nezadovoljnemu članu ko-lektiva in ustreči sleherni njegovi želji? x Tak je povzetek dopisa. ki nam ga je iz Ljubečne pri Celju poslal tovariš Bhranjo Cirkulan. 2®1 še vedno nekateri ljudje napak pojmujejo deŠavsiko upravljanje in demokracijo. Kadar namreč vodilni tovariši v podjetju opozarjajo nediscipilinliran« delavce, .mnogokrat dobe odgovor, češ saj, limamo delavski svet. Ti delavd radi pozabljajo, da igra demokracija pomembno vlogo takrat, ko na sejah delavskega sveta odločajo vsi o tej ali oni stvari. Takrat je prav, da Sim več ljudi razpravlja o določenem problemu. Toda brž ko je nekaj sklenjeno, mora sleherni član kolektiva disciplinirano izpolnjevati sklepe. Vsi delavci naj bi pri tem pomagali vodstvu podjetja. Ce ipa vodilni to. varišd zahtevajo od drugih članov delovnega kolektiva, da ravnajo protizakonito, imajo leti še vedno dovolj možnosti, da brez kršenja discipline spravijo stvari v pravi tek. Zavoljo tega torej ni no. bene bojazni, da bi obveljala v podjetju le beseda nediscipliniranega delavca. Proti kršiteljem delovne discipline imamo na razpolago dovolj sankcij, kajti delovna disciplina sodi med tiste pogoje, od katerih je v podjetju tudi odvisno dobro gospodarje, nje. prednosti takega poslovanja. Samopostrežba je opravila svoj fhff SSnHrl Ce pr0: dajal,ne znašala 450 do 600 mt ^vise« ah sZ^«težne tre dan. Mimo ekonomskih pradno. ^ po'3,ebne Glede ma rila za Okoli 100 milijonov di ^ ^ V nar jev prometa. Zaposluje 62 J J življenjske st> 511113 'tla®s0 trgovanje tudi to Beogradu odliko, da se izogne rsEnimne- nanev urumeua z-aucBiiuiie oz . . - - 3® prednost »supermarketu«, zato sporazumom iped prodajalci in (Nadaljevanje s prve strani) ljudi, od katerih jih 22 zavija Pav*r01®110 Precej težav. Končno bodo tudi vse nove trgovine s potrošniki. Ze dosedanja praksa ^ov j€) da ekonomsko pospešu- blago, se pravi opravlja posel, ^ "toi v ^dm^ju S"S"° te®a ^'a ki ne spada strogo v trgovino. Bepgrad med d im ,v No_ (Ko bodo odprh več prodajaln veim Beoigradu in Zvezd,airi, kj,6r je dokazala, da tisti, ki obiščejo jej0 vi^j0 proizvodnost. Kako je z očitki na račun inštrumentov ? s samo,postrežbo, bodo za zavijanje blaga dprli poseben servis), tako da dela v trgovini gj^b^ pravzaprav vsega 40 ljudi. Proizvodnost posamejnltoa je torej najmanj trikrat večja kot v kla- pf^TT«,rrrs; *«,» , „ . . . -■ .. . večja mesta. Kaže, da bodo poje trgovinska mreža za življenj- , , , . ■ . . ’ , , , . . J dahne trgovine kmialiu odprli ske potretoscine se razmeroma solidno samopostrežno trgovino, naj kupujejo tam. Prodajalne bodo v sklopu enega podjetja, ker menijo, da Res škoda je, da ima v Slo-nekaterih vojvodinskih, tar bo- veniji samo Kranj tako trgovi-senskih in hercegovskih mestih, no! Z. Simič prednejše gospodarjenje in da dajejo v tem pogledu kolek- beno-ekonomskih inštrumen-tivom proste roke in potrebno tov. ekonomsko spodbudo. S teh To pa seveda ne pomeni, kar vidikov torej kaže prvenstve- bi radi nekateri posamezniki. podjetja. Treba se je torej zavedati. da so družbeno-eko-nomski inštrumenti določeni gospodarski normativi, dolo- sionih prodajalnah, vrhu tega bodo tako režijski stroški man.j- pa so cene kljub stroškom za zavijanje ostale na ravni pa- ši. Kakor smo že omenili, bodo za razvijanje blaga uredili po- vprečnih cen oziroma so se za- soben servis. Po oceni Zavoda nekatere artikle celo znižale. Qb prvih predlogih, naj bi u-vedl; tudi pri nas trgovine s samopostrežbo, so črnogledi Beograjčani majali z glavo in ee spraševali: »Kaj pa kraje?« Pokazalo pa se je, da je bil strah neupravičen. V prvih dveh mesecih je znašala zguba za napredek trgovine bodo nove prodajalne redno oskrbovale okoli 50.000 potrošnikov in tako zelo olajšale in izboljšale poslovanje trgovinske mreže. Ko že govorimo o novih prodajalnah, naj poudarimo še to, da bo oprema zanje izdelana večidel dom,a, medtem ko so jo na blagu komaj 0,68%, čeprav za prvo trgovino s samopostrež- Občinski sindikalni svet predlaga... Administracija Občinskega ljudskega odbora Trbovlje je več mesecev zadrževala v predalu predlog sindikalnega sveta, naj Zbor proizvajalcev prouči gospodarjenje nekega podjetja podlagi teh ugotovitev predlagal občinskemu zboru proizvajalcev, naj le-ta med razpravo o polletnih obračunih posebej prouči obračun teh dveh podjetij in še posebej uravnavanje tarifne politike. Občinski sindikalni svet upa, da ta vloga ne bo ostala zaprašena kje v predalih, kot je ostalo pred meseci zaprašeno njegovo opozorilo zboru proizvajalcev, naj razpravlja o gospodarjenju v nekem trboveljskem podjetju. Sploh bi bilo prav, da bi zbor proizvajalcev to zadevo podrobneje raziskal in zahteval za neodgovorne uslužbence Komisija za gospodarstvo in tarifno politiko Občinskega sindikalnega sveta Trbovlje je ob-pregledu tabel za izračun minimalnih osebnih dohodkov ugotovila, da so v dveh podjetjih, in sicer v Mehaniki in Železnini, napačno izračunali minimalne dohodke in kršili načela tarime politike. V Mehaniki so vodilnemu osebju zvišali tarifne postavke za 17,9!Vo, visokokvalificiranim delavcem za S.SVo, uslužbencem z višjo strokovno izobrazbo za ll,6°/o itd. V trgovskem podjetju Železnina so zvišali tarifno postavko direktorja 10.000 din. Občinski sindikalni svet jena no proučevati delovanje druž- da je treba inštrumente prila- cena merila, ki govore'o družbeno - ekonomski koristnosti gospodarske organizacije. Zato nimajo prav tisti, ki ob vsakem še tako majhnem ali celo prehodnem problemu, ki zaposli gospodarsko organizacijo in delovni kolektiv, takoj vzkliknejo: inštrumenti niso dobri. Podobni so tekmovalcu, ki bi prišel na tekmovalno preizkušnjo z zlomljeno nogo, pa goditi vsaki gospodarski organizaciji. Take težnje so nesmiselne. Če bi šli v tej smeri, bi ne bilo treba več nikakršnih družbenih inštrumentov. Vsaka gospodarska organizacija bi si potem sama odrejala svoj družbeno-ekonomski položaj. To pa v organiziranem gospodarstvu nd mogoče. Smoter inštrumentov je ravno v tem, da uvaja in uveljavlja določene dmžibeno-ekonomske .1 fra£a*’ ^a 16 cas> y katerem norme in normative, ki jih 'ie trfba ?r0Z.0 PJetec‘ P^o-morajo gospodarske organiza- *\° odmerjen in bi zahteval, da ga je treba prilagoditi njegovi cbutao zmanjšani zmodljivostl, R. A. cije izpolnjevati, če hočejo biti družbeno-ekonomsko koristne. To se pravi, da je osnovna naloga gospodarskih organizacij ta, da omenjene norme izpolnjujejo. Ce teh norm ne morejo doseči, morajo najprej proučiti organizem lastnega . . podjetja. Znotraj gospodarske . Kov;nska in mej sorodna itn-organizacije je treba prven- dustoja uporablja za topljenje Domači grafitni lonci stveno iskati vzrokov, zakaj posamezno podjetje ne more vseh vrst kovin grafitne lonce, ki jih zdaj uvažamo. Letos dosegati družbeno - gospodar- spomladi pa so ^ v Liboj ah na- primerno kazen. Medalje so razdeljene, na vrsti so obiskovalci. Na IV. mednarodnem vinskem sejmu v Ljubljani, ki so ga odprli prejšnji petek, imajo obiskovalci prvič možnost, da sami ocenjujejo vina. Na sejmu je poleg 582 vzorcev dobrih vin iz 17 držav tudi veliko drugega, kar obiskovalce zanima. 48 razstavljavcev iz 8 držav razstavlja razne stroje in kemične pripomočke za modernizacijo vinogradništva in vinarstva. Ta vsakoletna prireditev na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je velikega pomena za naše vinogradnike, hkrati pa je to ena največjih vinskim tekem na svetu. Po zaslugi naporov, ki smo jih v zadnjih letih vložili v obnovo vinogradov in v povečanje zmogljivosti naših vinskih kleti, pa tudi po zaslugi ugleda, ki so si ga naša naravna vina pridobila na teh sejmih, smo po vojni povečali izvoz vina od 1000 vagonov pred vojno na današnjih 6700 vagonov. To pa še niso vse možnosti, zato bi naj sedanji in prihodnji vinski sejmi na Gospodarskem razstavišču pripomogli k še večji uveljavitvi naših vin v tujini. skih norm. Vzrokov je lahko cel kup: organizacija dela, organizacija proizvodnje, produktivnost dela, vrsta izdelkov, kakovost izdelkov, način prodaje itd. V nekaterih primerih je vzrok pravilj prve poizkuse z grafitnimi lonci in že v juniju izdelali prvih 110 loncev. Proizvodnja je uspela in kupci so bili s prvimi izdelki zadovoljni. Lifoojisfaa tovarna tudi izvaža keramiko in porcelan v ne- slabo zasnovano nagrajevanje, katere vzhodne dežele pa tudi drugje motnje v tehničnih na Malto, v Paragvaj in Južno sredstvih za proizvodnjo, spet Ameriko. Letos bodo dobavili drugje v družbeno - ekonom- 300.000 krožnikov Egiptu, v padskih odnosih znotraj kolekti- hodnjih dneh pa bodo sklenili va. V nekaterih primerih so potrebni tehnični posegi, v drugih spet ekonomski ali politični, da se poveča ekonomska učinkovitost določenega pogodbo za dobavo vseh vrst izdelkov, ki jih trenutno proizvaja ta tovarna, z Libanonom, Avstralijo, Burmo, TunisonS itd. lin, > ALI BO MIRI J A« OŽIVLJENA? Ob likvidaciji gostinskega podjetja »Ilirija« v Ljubljani Se tisti redki gostje, ki so zadnje čase obiskovali resta-vracijo »Ilirija«, ne morejo več prestopiti njenega praga. Zaprta je. Likvidirana — zaradi slabega poslovanja in velike finančne izgube. Samo izguba v ^IS.OOO^inarjev, kolikor je do zgradili so premajhen, neprak- bo to posrečilo, kajti upravniki rarna moč. vendar raounovod- zdaj ugotovljeno. Zaradi nered- tičen štedilnik na plin, ki ima so Poročali, da poslujejo z do- kmja m bila kos svojim nalo- nesa in slabega knjigovodstva le dve gorišči. in ga vrhu tega bičkom m gostje so bili sprva gam in je pri*la aradi t ga n nega m siaoega kuj sov zadovoljni s hra.no. Nekateri so morda še česa drugega navzkriž se celo čudili, kako je mogoče z upravnico. Čeprav . so imeli nega in slabega knjigovodstva pa je izgubo zelo težko ugotovi- postavili na moč nerodno. Re _ stavracija ima dva prostora: to rar.K SISS HHSat S-sSSr« pa še mesec kasneje. Prva in- Morali pa bi se pomeniti o st.o-taičo'"pretesno kuhinjo.* Pomi- špekcdja je že opozorila svet za terih rečeh ... valnica je v tesnem prostoru, v turizem im gostinstvo na neure- . Monden rezultat vemo. Vsak je ta predlog že uresničen. Drži,, da ne pomaga po toči zvoniti, vendar pa se lahko .^“ipravlTalT‘teMO. j«no knjigovodstvo v *Ki*iji« to ' sto to)fi dtojev’^ upravičeno sprašujemo, kako .n je br€z ventilacije. Zaradi 'ta^rat 'Ugotovila, da gostisce jn (iian.es — zaprta nesta- je mogoče, da propaae a- kratkih rokov je bila večina posluje v izgubo. vracija. Zanima nas le, kaj bo vracija^po nepopoln.n dveh le- ^rtniških del opravljenaskraj- Morda bi »Ilirija« vendarle se(jaj s temi prostori, v katere tih posiovanja, restavracija, o no • pomanjkljivo: gumijasto Prišla na zeleno vejo in bi . ^jjo vj,0l2e,njj1 že toliko skup- katere si je družbena piehrana prevjek0 so položilj kar na svež Ljubljana še vedno imela eno s.reiiS:t^Vi Svet za turizem in v Ljubljani toliko obetala Prav bek>n) oljae barye na neposUiše. restavracijo več - če bi obcm- stin3tvo obHnskega ljudskega zaradi tega objavljamo ten ne- stene... Točilnica je zama- ski ljudski odbor .pravočasno 0(j|xw,a Ljubljana-Cente.r pred- kaj vrstic. kaia. voda je razkrajate furnir, pomagal in oprostil gostišče V Ljubljani se večina menz vse je kvarilo zunanjost re- vsaj za eno leto plačevanja »tiska v pretesnih prostorih. Ce stavracije in terjalo nenehna proračunskega prispevka, po- laga, naj bi se v te prostore preselila zdravstvena menza, ki ima sedaj slabe prostore, nad lf»B HBHImapaPiSw*ii V Bovcu so se že dolgo ukvarjali z vprašanjem, kako in kje zaposliti odvisno delovno- silo. Pa so se znašli: popravili in preuredili so nekdanje italijanske vojašnice in konjušnice, v njih pa uredili kar lepe prostore za novo tovarno kovinske galanterije, ki je dobila naziv »Trenta«. Nova tovarna že sedaj zaposluje okrog 80 ljudi, kmalu pa jih bo blizu 300; čeprav še zelo mlada, se je tovarna »Trenta« s svojimi izdelki že kar lepo uveljavila na tržišču. Personalna unija (izvzamemo obrat družbene pre- popravila. Zaradi slabega go- magal pri odplačevanju amuite kat©rimi so se gostje že veliko-Itrane za Bežigradom, ki je pri- spodarjenja v gostišču so šlt v in zmanjšal. pavšalne daja ve. pritoževali. Vendar pa se čel — toda uspešno — obra- nj£ težki milijoni še na druge Seveda pa bi moral hkrati za- vor*> »»-'“O. «•» greh« tega gostišča. Predvsem, mm z upravniki vseh poslovnih sameznih delovnih kolekti- pa pri le-teh kaj narohe, bo govskega podjeitja, pa ie za- zadružnih zvez v okraju. vov, da sami oskrbe prevoz in posredovala ^okrajna zadružna govarjal misel, da bi morali Vsa ta posvetovanja so da sami poskrbe za embala- zveza. S tržno inšpekcijo pa imela dvojni namen: pred- žo« Okrajna zadružna poslov- so se posebej dogovorili, ^da vsem naj bi že vnaprej pre- na zveza je dala okrajnemu ' ’ ’ “ prečili navriijanje cen kmetij- svetu seznanm vseh zadrug, --- ^....----- X- - * mučnem stojna poslovna zveza. Ce bo ske zbornice in direktor tr- ^^ejte, koliko dinarjev bo vredna točka, pa vam bomo , . ,. ..... lahko povedali, kakšna raz- trgovskim podjetjem- pustiti več, češ da beže ljudje iz tr-bo budno pazila na morebrt- goVine, da so zaslužki nižji itd. To je spodbudilo enega izmed odbornikov, da je opo- no navijanje cen in ga bo merja so v »vrednosti delovnih mest...« Drugega dela tega stavka seveda niso nikjer izgovorili, in skih pridelkov, zlasti sadja, k ki razpolagajo s tržnimi vi- neusmiljeno preganjala. _ izmeu ouooruuosMv. oa i« upu- . p ^ »»vUIcp rfa čemer so prejšnja leta pre- šk)i, bodi sadja bodi krompir- Kupce iz drugih okrajev zorjl prav na to nesmotrnost b ' ia-nvA množili PLAČEVANJE za to delovno mesto, lahko ce'-i Pripomogli tudi nateupo- ja vrsto ^^rott obv^čenl' sPersonaIne u“ie*- »Ko bo Množenje, ta osnovna račun- ®r.,war ssz------------------------------— ska operacija, je torej za marsikoga v podjetju bolj zanima- brusilcu kovinske galanterije, ^IL^ne izpolni pote^mn delovniin ko(lektivomi druge pa bodo pošiljale ves ne zadruge narazpolago predsednik ne bo mogel pred- va la tehtno prouce^me do kakšnega dodatka za bfg°Jaevde^Vn™ da pridejo do oziimniice po čas redna poročila poslov- V Okrajnem sindikalnem sedavati s&ji< ker je obenem delovnih mest kot razgteblia zdravju nevarno delo ima pra- m redni poti prek kmetijskih nim zvezam o prodaji in o še svetu menijo, da so s tem vse predsednik trgovinske zborni- pja fca.f je b^’0 ^slej pl rph vico m kakšne so možnosti, se zahteva manjekvaimcira d d bi sindikat razpotožlHiVjlh viških, da bi napraviti, da ne bi prišlo do - n:,e> ^ je Duo d0,sleJ pn njin - S.da Sni poslovne zveze usmerjale nesorazmerno velikega po- ce.« Ta odboirndk je določno ču- v tarifni politika napak, kaj ti morali črtati iz tarifnega ODGOVOR: Na svoje vpra- račmal^ftej tarifni postavi v celjskem okraju so se kupce k drugim zadrugam in t'ii’ da'je ^la težko objektivno pravlilftik;a .j;. kaj vpisati v os- ni« lahko dobite odgo- Č -iLJ 1, to takšna ie dogovorili, naj bi delovni s tem preprečile preplačava- Ceneg-a skoka cen kmetijskim vadlMi raepravo na pnmer o 'nutek. In ker ni teh preklicanih Sanje lahko dobite odgo- ki, ne glede-na to, kakšna je dogovorili var samo v tarifnem pravili- yaša formalna kvalifikacija, kolektivi sklepali pogodbe za nje, nifcu svojega podjetja. 2e od Xo pos,tavko lahko zmanjšajo leta 1952 dalje ni enotno pred- za določen odstotek, če napisanih plač. Vsak delovni ko- mafe ■ kvalifikacije, vendar lektiv samostojno^ ureja Pia- gamo, če je tako predpisano v čevanje z določanjem tarifnih tarifnem pravilniku. Vidite postavk in s predpisovanjem torej, da si morete svojo za- pridelkom V. J. Mar je že prepozno? tarifnih pravilnikov. Te izda- dervo’urediti le znotraj 'kolek-ja in spreminja samo delavski yva z večjim zanimanjem za bodo trgovini, če je predsednik istočasno predsednik trgovinske zbornice, kjer ga bodo vprašali, kako da kot predsednik ni mogel vplivati na to, da bi sprejeli drugačne sklepe v zboru proizvajalcev, kolektivi pri njih spet Res imamo vsi skupen socia- nutek. In ker ni teh preklicanih številk, ker v podjetjih ne vedo, koliko dinarjev bo vredna točka, koliko bo znašala tarif-lia postavka, zavlačujejo s pripravami za nove tarifne pravilnike, čakajo z njimi, dokler ne bodo objavljeni tarifni sporazumi. To seveda pomeni golo Letos bodo sindikalne orgo- ristnimi napotki in predlogi. ........ .......... . ... , + x » ------- - -- — ------- „-------------- .—j..- .——-------------------------------— — nizacije nakupovale ozimnico Center je že lani priredil na kupovali ozimnico, ne bo to- Ustnem cilj, vendar to se ne Zgubljanje časa, še več, pome- svet. Zato je nezakonito, .če so giv,0(j lastni predpis o plačeva- pri kmetijskih zadrugah, in sl- sedežih okrajnih trgovinskih likšnega pomanjkanja embala- pomeni, da ne bi k je za tarifni pravilnik. cer preko poslovnih zvez. Ne- zbornic praktična predavanja že, pa tudi pridelki bodo pri ,r~' nevarno delo, ako je bil ta postopek za pridobitev kvali- katere kmetijske zadruge so o izdelovanju zabojev Iz od- speli v shrambe predpisan v tarifnem pravil- fjkacije s priučevanjem pa so začele tarnati, da jim bo brž- padnega materiala in ta teo- bolje ohranjeni. potrošnikov upošteval interese svojega podjetju sestavili tarifni pra niku. Ukinil bi ga lahko sa- yam v podj'etju pravilno opi- kon.e primanjkovalo embalaže retična predavanja ponazoril mo delavski svet, če bi po- ----- - - ..... .... prej o predlagani ukinitvi razpravljal delovni kolektiv. Iz podjetja ali kot predsednik trgovinske zbornice koristi trgovine In te zagovarjal v bi moral že IrTaT s^r^S fn^^Tr^etj—I r^kt^rV3©liy=a ^laTte ^ iStega cuja- kot za učenje vajenca. Za to kupu pripeljala s seboj. Sindi- vzorci. odpadkov le enkrat letno, obi- učenje je značilno, da poteka kaine organizacije naj bi si je center za embalažo 5-^ v zimskjh" mesecih, pa •_l — *__ ____i X-n 4«« _ 1 i _ s_ ±.____t_1 _ x ^ „ . ____3___ j ... In drugič je zbor proizvajalcev poklican, da se zanima vllnik tedaj, ko '•eljati. Iz dosedanjih izkušenj vemo, da j© napak, če je neka stvar oziroma točka takoj v začetku že tudi ovrednotena z dinar- nik plačevanja po delu. De- ne strokovne šole in oprav- iz lesnih odpadkov. Pri tem zvez ne ie 0 embalaži, marveč koiektivi kupovati ozimnico organizacij lavou pripada osebni dohodek ijanjem izpitov. Tega vpriuče- jdm bi Center za embalažo pri mdi o obiranju plodov in pr; kmetijskih zadrugah, prire- ''r"“ " ’ po delu, ki ga opravlja na de- va(nju nk zato so za prinčeva- trgovinski zbornici LRS prav vskladiščenju pridelkov, o no- di,u klraiše seminarje oziroma 1/-*.■***■» znrrr« rv-i oc Tn in TJ o "DO S.TiTl-* _ • J 1 u. __x : —1 TL; 3 __ ^ —X n n—; d J • nje predpisani daljši roki. Vašega pisma je tudi razbrati, istočasno praktično in teore- potemtakem to embalažo izpo- pripravil še posebna predava- morcj, ie ne bi bilo napak če ^bora proizvajalcev, pa jem. V večini podjetij so bili da ste sicer odločen zagovor- tičmo z obiskovanjem ustrez- sodile oziroma jo dale Izdelati nia 2a zastopnike poslovnih b, -aj,,« ko bodo začeli Gornic in ne le gospodarskih prepričani, da bo na primer ,oa&o,«„to rv> d Al« De- -x—»----- ——- • ---------------------- *— - - - -■ ------* F ««.0«. ,Vo«M analitična ocena dete edina os- nova za sestavljanje tarifnih pravilndkov. Zato so s točkami tudi doslej različno ocenjevali povsem enaka delovna mesta. Člani komisij, ki pripravljajo tarifne' sporazume, so ugotovili, da v enakih podjetjih enaka delovna mesta po trikrat vet ocenijo kot v drugih. Takšne razlike v »vrednosti« delovnih mest nas opozarjajo na težnjo podjetij, da bi si nakopičite čimveč točk in pozneje, ko bo določena dinarska vrednost točke, dosegla čdmvečji minimalni osebni dohodek in čim lovnem mestu in ne po spri' čevalu. O tem določa zakon o delovnih razmerjih v 200. členu tako-le: tarifna postovka se določi delftvcu glede na delovno mesto, na katerem dela oziroma glede na delo, ki ga opravlja. V 201. členu pa zakon dopušča možnost, da lahko tarifni pravilnik predpiše, da se delavcu brez potrebne strokovne izobrazbe, tarifna postavka, predpisana TOVARNA SANITETNEGA MATERIALA DOMŽALE razpisuje po čl. 7, 11 in 27 natečaj za naslednje N. B. štipendije Uspehi naših pevskih zborov v tujini Akademski moški pevski :.bor »Vinko Vodopivec« je na med-narodr.em tekmovanju pevskih zborov v Arezzu (Italija) zasedel v 3. skupini prvo mesto, v 2. skupini pa šesto mesto. Nje gov dirigent Toni Nanut pa j© prejel od italijanskih dirigentov srebrno medaljo. Moški pevski zbor »Slava Klavora« iz Maribora pa je v 2. skupini zasedel 5. mesto. za srednje šole: 1. na TSŠ - strojni oddelek 2. na STTŠ - Kranj - tkalski odsek Prošnje za podelitev štipendije pošljite najpozneje do 15. septembra 1958 na upravo podjetja. Prošnji priložite:. a) prepis zadnjega šolske spričevala; b) potrdilo o vpisu v šolo; c) potrdilo o otroškem dodatku ali potrdilo o premoženjskem stanju; d) potrdilo, da še ne prejema štipendije; e) oceno mladinske organizacije. Pri podeljevanju štipendije imajo prednost otroci padlih borcev NOV in otroci staršev, ki so zaposleni v tem podjetju. Zlasti so zaželeni kandidati, ki so dovršili že nekaj letnikov šolanja. gotovo priskočil na pomoč s ko- tranjem transportu itd. Pri- predavanja 0 izdelavi embala- pravljeni so bili diapozitivi in že za podjetja, ki bi lah- vzorci, tako da bi. se lahko ko izdelala ceneno emba- kmetijski strokovnjaki ^ dodo- -ežo za kmetijske pridelke. _ bra seznanili s sodobnim embaliran jem blaga. Vendar se kmetijskim zadrugam in poslovnim zvezam ni zdelo vredno, da bi poslale ma ta predavanja svoje strokovnjake. Na centru tudi še letos čakajo pobud s te strani poslovnih zvez. Kuhinja - načrtovanje in oprema Centralni zavod za napredek Seminarje bi lahko priredili v gospodinjstva v Ljubljani je iz- Vse to he velja seveda le za ta celjski primer, saj je nedvomno še precej podobnih, ko so n. pr. direktorji trgovskih podjetij predsedniki občinskih svetov za blagovni promet itd. Seveda nd nihče izmed njih kriv, da je tako. Bržčas pa so že neštetokrat spoznali, da so take družbene funkcije nezdruž-ijiive, kot si je nemogoče predstavljati, da bi bili združena funkciji predsednika sindikata in predsednika de- okviru drugih predavanj ozi- djd jx>(j tem naslovom knjigo, lavskega sveta v isti osebi roma tečaje, ki jih organizira- ki je rezultat njegovega večlet- Taka kadrovska politika pač večjo tarifno postavko. Se večjo vsako leto bodisi glavna po- n,ega deia na področju opreme ni smotrna. je neskladnosti bi nastale, če ~ " ” ’ v ” -----— — bi bilo že v začetku rečeno, da pomeni točka toliko in toliko dinarjev. To pehanje za točkami in čakanje na številke ter dinarje je dvakrat škodljivo. Prvič zato, ker delajo zastoje, in, drugič, ker zamegljuje pravo sliko c razmerah v podjetjih, o razmerjih med delovnimi mesti itd. Zato je koristneje, da takrat, ko ta razmerja ugotavljamo, zaključke izražamo v odstotkih, točkah itd. Številke nas, kot rečemo, lahko pripeljejo na stranpot in potlej j« vse delo brez haska. siovnia zveza bodisi druge po- jn pripomočkov v sodobni ku- Do kakšnih nesmislov pa siovne zveze in zadružne orga- hinji. Knjiga je prva te vrste v nizacije. državi. Istočasno je izšla tudi Letos je že prekasno za tak v srbohrvatskem jeziku. »Kuhi-semdnar, toda še vedno je čas, nja<( ne bo samo dragocen prida opozorimo kmetijske zadru- ročnik vsem, ki želijo na novo ^ ge na slabosti, ki naj bi jih od- opremiti staro kuhinjo ali ku-_ pravile v prihodnjem letu. Za hinj v novem stanovanju, tem- kmetijske pridelke-naj bi začele več tudi mizarskim delavnicam uporabljati določene vrste zabojev, kajti večina pridelke > in projektantskim uradom, kakor tudi stanovanjskim skup- se pokvari prav zaradi tega, nostim in hišnim svetom. Ra- ker zadruge in posestva uporabljajo primerne embalaže. zen tega jo bodo pozdravili tudi učitelji na osemletkah, ki Ce bodo kmetijske zadruge le- bodo poučevali v šoli domače tos pozimi priredile skupaj s gospodarstvo, kjer je v učni centrom za embalažo seminar- načrt vključena tudi sodobna je, prav gotovo drugo leto, kio oprema stanovanj. NOGAVICE Z LASTOVKO i i. NVLON, PERLON, ENKALON. CREPPE-NVLON REHABILITACIJA tuberkuloznih bolnikov Rehabilitirati tubemkiuloznega nikov. Zal ni dovolj inči at iv e sposobnosti, da niso več sposob- predstavljali veliko manjše bolnika se pravi: zazdraviti ozi- na tem področju s strani zdrav- ni za svoj prejšnji poklic, ali Pa breme, kot so ogromne 'vsote, ki roma ozdraviti ga (medicinska nškov-fiziologov, interes bolni- so brez poklica, je potrebna raba-bilitacija) in usposobiti, fi- kov, zlasti zavarovancev, pa za- prekvalifikacija. Po posvetu s žično in duševno za primerno radi odličnih socialnih zakonov, Centrom za profesionalno ori-pnoizvodno delo (poklicna reha- .k; ščitijo bolnike zavarovance, , eniacijo, v 'katerem so sbrokov-bilitacija), ki naj mu zajamči nj dovolj stimuliran. Razumlji- njaki z.a ocenjevanje bolniko-neodvisnost od tuje pomoči, ter ve so težave in prepreke pri re- sposobnosti, ki imajo tudi jih potrošimo za invalidske pokojnine. Naši bivši boMkl-in-validi bi se pri delu počutili kot koristni dlani skupnosti mnogo bolje in tudi ekonomsko bi živeli laže kot z minimalnimi po- ga zdravega vrniti na njegov habilitaciji poljedelskih delav- pregled nad potrebami po kva- kojninami. prejšnji položaj v družini in družbi (socialna rehabilitacija). Sodobno zdravljenje, čeprav je vedno uspešnejše, samo po gebi ne more zagotoviti popolne medicinske in s tem tudi -poklicne socialne rehabilitacije vsem tuberkuloznim bolnikom. cev. Pa tudi v naši socialni zakonodaji pogrešamo glede rehabilitacije tuberkuloznih bolnikov odločnejše direktive. Rehabilitacijski postopki se začno pri tuberkuloznih bolni- lificiranih delavcih, ter v sporazumu z bolnikom se odredi vrsta, način in mesto prekvalifikacije oziroma kvalifikacije. V večjih industrijskih mestih bi bilo potrebno organizirati internate, kjer bi bolniki med kih praviloma že v bolnišnici in prekvalifikacijo stanovali in bi li pod zdravniškim nadzorstvom kvalificirali oziroma prekvali- j , ___spremljajo bolnika vso dobo Mnogim se delovna sposobnost , , J . . . zmanjša kot posledica zmanj- bolniškega zdravljenja, ki je šane dihalne površine pljuč in Pri tuberkulozi zelo dolga m jo ficirali, pa b;i se na določenih nepravilno uporabljanje preo- if, treba vsestransko izkoristiti delovnih mestih v bližnjih to-stale predstavlja nevarnost po- skladno z napredkom splošnega Varnah in delavnicah. Lahko pa fikusov novnega izbruha bolezni, srčne zdravljenja. bi obiskovali tudi razno tečaje oslabelosti itd., kar vse pomeni Začnemo z okupacijsko tera- in šole za zdrave osebe. Stroške ponovno zdravljenje in ponovno pijo, v katero vključujemo vsa- naj bi krili podobno, kot krije-velike ekonomske izgube za ko delo, ki se ga da lahko nau- mo stroške za bolniško zdrav-bolnika in skupnost. čiti, ne zahteva fizičnega napo- Jijenje tuberkuloznih. Z zako- Sama zazdravitev oziroma ra in ga je v začetku mogoče nom bi morali urediti način za ozdravitev, o kateri lahko pri opravljati v postelji. Cilj nam pridobivanje kvalifikacije ali tuberkulozi z gotovostjo govo- je, da z delom preženemo bol- vsaj polkvalifikacije. rimo šele nekaj let po zazdra- nikovo apatijo, lenivost in mo- bi se ti bolniki zaposlili v isti vitvi, torej pri mnogih bolnikih rebitno nedisciplino pri zdrav- ali drugi slični tovarni ali de-6e ne predstavlja dokončne re- ijenju. Ko prenehajo toksični lavnici. Za naše kmečke delav-šitve problemov, ki so nastali gimpton; bolezni, dovolimo bol- ce’ ki naj bi kasneje opravljali v zvezi z njihovo boleznijo. niku delo v posebnih • delavni- težja dela, bi bilo potrebno or-Veliko naših lolnikov je roč- eah, na oddelkih za readaptaci- ganizlratj stalne strokovne tenih nekvalificiranih delavcev, j0 postopoma po nekaj ur čaje jz lažjih poljedelskih strok ki opravljajo težka dela, dalje dnevno ali pa jih vključimo v Pri dobro urejenih velikih dr-kmečklh delavcev, mnogi so razne tečaje. Tako preprečuje- žavnih posestvih. Za težje de-forez poklica in službe, drugi mo ob6utek nesposobnosti, tre- ’° dnesposobljenl tanečki de-zopet v poklicih, ki so izrazito niramo mišičevje, testiramo lavCl bi v teh teča3lh Pridobili Škodljivi za pljuča itd. Vsem u3peb osnovnega zdravljenja in tem je treba po zazdravitvi določujemo preostalo delovno urediti življenjske pogoje, tako kapaci-tet0 bolnika'ter ga pri-v poklicnem kakor v socialnem prav;jamo na morebitno poz-pogledu, če nočemo, da bo pre- nejg0 prekvalifikacijo. Socialno cej rekonvalescentov znova ogrožeM bolnik6i ki se zaradi obolelo, da se jim bo smnje po- starosfi ali stanja boiezni ne Realizacija vseh teh planov je vsekakor težka, toda ob sodelovanju okrajnih in republiških zavodov za socialno zavarovanje, svetov za socialno skrbstvo in svetov za zdravstvo, obstoječih zdravstvenih ustanov za borbo proti tuberkulozi in pro-tituberkuloznih sekcij Rdečega križa, je mogoča in izvedljiva. Če pomislimo, da razen po-z okupacijsko terapijo po nekaterih bolnišnicah in oddelka za readaptacijo z nekaj manjšimi delavnicami in knji-govodstve.no administrativnim tečajem v bolnišnici Novo Celje nismo še ničesar storili *a rehabilitacijo tuberkuloznih bol-Pozneje nikov, šele vidimo, koliko dela še čaka na tem področju. Dr Jože Šušteršič Zdravilišče Golnik — ne zadnja postaja, marveč začetek novega življenja za tuberkulozne bolnike. Večji del sredstev za rcsvoj tovarne Usnjarski kombinat »K NiJS« je v prvem polle..u ustvaril i krog sto milijonov dinarjev dohodka. Več kot 10 milijonov dinarjev so vložili 'že v rezervni sklad obratnih sredstev. Za plače, premije m presežek norm in manjše nagrade so v prvem polletju izdali 71 nnlijcnov dinarjev, tako da jim je ostalo 18 milijonov čistega dohodka. Na ns-davrcm stsUnku delovnega kolektiva o se odločili, da oodo 7 milijona« razdelili na osebne dohodke delavcev, ostanek, t j. okrog 10 milijonov, pa na .klede. Ker morajo mislit na popravilo otrojev, na razširitev in modernizacijo tovarne, bodo precejšen del ustvarjenega dohodka žrtvovali za raz roj tovarne. L. V. Gradnja stanovanj v Zagorju V zagorskem rudniku imajo precej težav pri sprejemanju novih delavcev, ker jim manjka stanovanj, tako družinskih kot samskih. Se letos bodo dogradili stanovanjski blok s 30 stanovanji. V Borovniku bodo zgradili blok z 32 stanovanji. Ker se pa internat industrijske rudarske šole še ne bo preselil v nove prostore, tudi samskega doma ne bodo mogli dozidati, zato bodo zgradili v Kisovcu samski dom za 30 do 4C delavcev. lahko tu naučimo kakega kori-' stnega dela, ki bi jim izboljšalo slabšalo do končne Invalidnosti in končno popolnega neuspeha naših medicinskih prizadevanj, da ne govorim 0 finančni izgubi ^noVsko ’ stanje, skupnosti. Poleg tega predstav- ^ , , Ija vsako poslabšanje bolezni Večma bolnikov se bo po kon- tudi epidemiološko tveganje, tar\em zdravljenju in opisani ker se lahko okužijo zdrave readapciji lahko vrnila v svoj oset)e J stari poklic. Zakon predvideva Rehabilitacija tuberkuloznih St^iurnj delavnik z.a tuberku-bolnikov je iz humanih in eko- znaaje in možnost za zaposlitev kot polkvalificirani delavci v strokah, kot so: živinoreja, svinjereja, kokošereja. čebelarstvo itd. Po končani prekvalifikaciji oziroma kvalifikaciji bi morali NAGRAJEVANJE zaradi nagrajevanja »Zaradi pomanikanja registrirnih dn meiriJniiih aparatov pri pečeh za žganje klinkerja in pri mlinih cementa je ne- nomskih razlogov nujno potrebna in je sestavni del boja zoper tuberkulozo. Pri nas smo pravzaprav šele na začetku organiziranega dela na področju lozne okrevance do enega leta. Tako je zagotovljen postopni povratek v normalno življenje večini bolnikov z manualnimi in intelektualnimi poklici. Za bolnike, ki jim je tuber- rehabilitacije tuberkuloznih bol- buloza odvzela toliko - delovne za delo bi morale biti že v naprej obveščene o potrebnih delovnih mestih oziroma naj bi redno sodelovale pri Centru za profesionalno orientacijo. Po potrebi bi lahko organizirali tudi posebne zaščitne servise oziroma obrtne delavnice, vsaj v večjih mestih, kjer bi lahko naši že kvalificirani oziroma prekvalificirani delavci , — bivši bolniki — dobili službo pod po- tarifno postavko za enak od- šče pa je, kot i'ečeno. tarifna stofefc •..« V trboveljski cementarni so uzakonili kolektivne norme in akorde že v pravilniku, ki zadnjem členu tega pravilni-so ga sestavili za leto 1955. ka rečeno, da manjši odstotek Od tedaj naprej dobivajo odpreme zmanjšuje tarifno prav vsi izplačila na račun postavko, se tega v trbovelj- akor- aki cementarni ne drže. — od Resnici na ljubo je treba mogoče notrmiraiti posamezne takšnega kolektivnega faize. .Zaradi tega se za celo- da in norm, prav vsi ten kolektiv uvaja normo no vratarja, čistilca itiirov, usluž- povedati, da to sploh ni no-kotiiino odpremljenega cementa •.. Osnova za 1QQ% delovni učinek je letni eftan odpreme cementa ... Vsak odstotek preseganja odpreme da isti odstotek preseganja tarif- cementni prah, in tistega, ki lomi kamenje v kamnolomu, do direktorja podjetja. Za kolikor odstotkov preseže kolek-ne postavke... vsak manjši tiv plan, za toliko odstotkov odstotek odpreme zmanjšuje dobi večje prejemke, isahodi- benke za pihalnim strojem, beno nagrajevanje po učinku, delavca, ki mu polni pljuča temveč da je to le prikrita sebnimi olajšanimi pogoji. Popusti Pri davkih in družbenih dajatvah takih delavnic bi postavka za posameznika. Kaj se dogodi, če podjetje ne doseže plana? Nič! Čeprav je v jata takšen način normiranja. V cementarni zatrjujejo, da lahko prav temu načinu nagrajevanja pripišejo razmeroma velike proizvodne uspehe in skorajda nemoteno obratovanje hudo iztrošenih proizvodnih naprav. Letos so planirali, da bodo izdali 60 milijonov dinarjev za velika popravila, toda — kot pravijo — tega denarja ne bodo porabili, kajti ključavničarji posredno udeleženi v proiz- sproti popravijo vsak stroj, vodnji, na račun tistih, ki v tako da proizvodnja ne obsta-resnici dosegajo večje ali ne. Čeprav imajo zelo ^ stare manjše učinke- Vendar, tako proizvodne naprave (njihova vodstvo podjetja kot tudi sim oblika nenadzorovanega povečevanja zaslužkov. In sicer prikrita oblika povečevanja zaslužkov tistim, ki. niso ne- dikalna podružnica zagovar- V zadružnem domu v Kuzmi (Prekmurje) so dodelili skromno sobico pošti. Vas šteje le nekaj hiš, zatorej je vloga poštnega pogodberfika, kakor tudi poštne službe, le pomožna. Ljudje sem in tja potrkajo na vrata, predajo ali dvignejo pismo, denarno nakaznico. Telegram je v teh krajih že redkost! Le osta. rel induktorski telefon po ne 08-kratka informacija Če sem dejal nekaj o možakovi zgovornosti, velja to bolj za pogovor, ki se je sukal okoli vinske trte, bežnih prišlecev in otožnega dolgočasja kajkrat na dan vzdrami prav ?r0«h avgustovskih dni ko tenko starega uradnika. Z deno roko seže po slušalki, jo stisne med mezinec in dlan, a s palcem in kazalcem spretno zasuka ročico. Je invalid, brez leve roke. Dobrodušen in klepetav. »Dosti dela?« »A! Ravno toliko, da moram biti tukaj! Prej, ko so odkrili vrelce nafte pri Filovcih, je kar naprej regljalo. Zdaj so potegnili novo linijo čez Bogojino, pa se precej pozna!« »To je pomožna pošta?« »Da. TH tisočake mi dado na mesec. Potlej imam še invalidnino!« »S katerimi kraji imate telefonsko zvezo?« »V glavnem s Fokovci in Bogojino, tudi z Mursko Soboto!« bi človek najraje preležal dobro polovico dneva v senci. Tako je bila moja beležnica hitro polna in že se je valil gost oblak prahu za avtomobilom. Spremljevalec PTT uprave je hudomušno pri- pogrcžljiv spremljevalec človekovega dela. Sobota (če že ne imenujem polnega imena, imenujem njegov zadnji del, ker samo »Mursko« domačini ne slišijo radi!) stiska svojo medkrajevno in lokalno centralo v mali sobici im uprav-' linij in priključkov zadovolj- jonskim centrom no tolaži z obljubo PTT direkcije, da bp kmalu tudi tu rešen probbem avtomaitiMci-je. A delovne ekipe dan za pomnil: »Danes se bo mož dnem hite po terenu, poprav- izprsil! Na račun te kontrole, Ijaijo in izboljšujejo. Poštni kot bo lahko imenoval naš uslužbenci v katevikoli vasi obisk, bo štirinajst dni praz- prijazno nudijo svoje usluge nil bokalčke v svoji kleti!« in tudi možak fe Kuzme zna Ta je imel nos! V Bogojini svoj posel. Neuničljiv je kot smo se zaklepetali s prijazno njegova centraiica, istih let, telefonistko. Omemli smo ji vajen nje kot verjetno tudi naš obisk v Kuzmi, pa je ta- ona njega, prijazen kot ona koj zagrabila za besedo: »Do. ubogljiva in iznajdljiv! Če že-bro, da ste MU tam v jutra- Uš, dobiš zvezo, in to takoj! njih urah! In kaj za novinarja na te- Shrno Prekmurje! Telefon- renu več velja kot hitra in. je prav ta,kl0 nepomemben ske žice prepletajo vasi med dobra telefonska zveza!? ]cot Hnijn brez telefona!« seboj kot ceste. InduMorski Res, vse kaj drugega je so. PoHna dimkcija ni kos po-veterani, ki so tu že deset- dobnn avtornama centrala, vpraševanj^ Za primer [a£,co a kaj ko teh še vi in tudi ne navedem samo dve cesti „ L"0/.6.JA!:-?? Ljubljani: Celovška ima na. ročenih 800, Titova pa 600 no- Dejstvo je toliko bolj besede vredno, saj so moderni telefonski mehanizmi naši izdelki. Tovarna kablov v Svetozarevu. Iskra v Kranju, Nikola Tesla v Zagrebu in Mihajlo Pupin v Beogradu dostavljajo posameznim tele-aparature, ki zamenjujejo dediščino predvojnega in medvojnega časa. Pred vojno je Imela Slovenija 4000, danes ima 17.000 naročnikov. Več bi jih bilo, če bi se dal razsežen in zapleten telefonski aparat zamenjati čez noč. Toda .. ■ ? Pozabiti ne smemo na odvisnost PTT naprav — nova centrala zahteva vpeljavo novih linij, te spet vgrad&tev novih mehanizmov, sodobnejšo opremo, skratka — začaran krog! Telefon brez linije goč: pr e krnit er električne energije avtomatsko vključi rezervni napoj. V skrajni sili skrbe za zadostno napajanje Diesel-agregaU. Podoben kabel za mednarodni promet koristi v lokalne namene Bovec, kjer še danes leži ostanek nekdanje mednarodne telefonske vezi med Italijo in Avstrijo-Dediščina telefonskih na- vore v primerih koordinacije energije, zd kar ne ustrezajo zračni telefonski vodi. Drobne žice, k j kljubujejo razlitim vremensikim neipnlikam, klonejo v hudih viharjih ati me- , , , .. . teiih. Budnost tehničnih ekip Prav..P slovenskih pokrajinah napako sicer popravi, a za- po osvoboditvi višaj stoja ne more preprečiti. Ta- dJl™ u^edbo ko je v Dravski dolini že dobnejših telefonsko - teie-vgrajen temeljni kamen za ?rafsk° prometnih vezi. Te-napeljavo podzemnega voda, za-imejse je bilo delo pri na-ki bo skoraj zamenjal vse Prijavi osnovnih linij v kra-naše prvo in drugorazredne kier telefona sploh niso linije. V podzemnem kablu so poznali, kot tudi tam kjer je vpletene telefonske, radijske okupator v zadnjem hipu od- in teleprinterske linije. Kabel je položen približno meter v zemljo im. je zaščiten s svinčeno oblogo. letja v službi, zmerom bolj brne in so čedalje bolj ne- naše domovine. Tam, kjer so in-duktorji malone že pozabljeni in je najsodobnejše kot nekaj povsem vsakdanjega. Tam pa, kjer še vedno pojo induk-torski zvonci, koraka ob trdovratnem boju za kvaliteto telefonskega premeta neuteš-Ijiva želja po vzpostavitvi avtomatskih mehanizmov. Kolikšna. nasprotja med ljudmi v njihovem stremljenju, dosega cilja in spet novorojenem stremljenju, želji! Rok — šahovsko prvenstvo nesel s seboj še uporabne telefonske naprave. Tako so Italijani razdrli centralo v Postojni in s tem odrezali ce-MK 10J ” edini medna- l°tno Primorsko od sloven- rodni kabel, ki gre čez slo- s^e0a ,stva mora odvračati vsak poizkus netenja narodnega sovraštva v imenu slovenskega vseučilišča, kakor tudi v imenu katerega si bodi drugega narodnega vprašanja.« Mnogi Regentovi članki pred prvo svetovno vojno so naperjeni proti slovenskim narodnjakom v Trstu. Dosledno, zelo pošteno, razgaljuje njihovo politiko, njihovo bistvo, zaveda se bodočnosti delavskega razreda, zato je tudi ton njegovih člankov ob trenutnih porazih samozavesten in prepričljiv. Poleg kritike slovenskih narodnjakov pa obravnava najbolj žgoč problem takratnega časa —- nasprotje med buržoazijo in delavskim, razredom. Ob koncu prve svetovne vojne, ko je nacionalna osvoboditev potisnila v ozadje druge probleme, opozarja Regent v članku »Naše nove naloge« (Naprej, 31. X, 1918.): »Od mnogih Strani nam navadno odgovarjajo, o nekih naših NOVIH nalogah glede na novo prihajajočo dobo. Takim trditvam se lahko odgovori, da so naše nove naloge le naše stare naloge. Kar srno dolžni izvršiti v korist narodu, v korist proletariatu in vprid socialističnemu gibanju, to so vse naše stare dolžnosti. Naše stare dolžnosti, na katere'ne smemo pozabiti niti sedaj ne, v času, ko je ideja narodnega zedinjenja porinila v ozadje vse druge ideale, cilje vseh drugih socialnih programov. In kakšne so te naše stare, a še vedno nove naloge? Te naloge, te dolžnosti so, da delamo vedno in povsod in ob vsaki priliki z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi. za zmago socializma, za odpravo vsakršnega izkoriščanja, za. vzpostavitev takih razmer, ki bodo zagotovile gospodarski obstanek vsem. ki bodo uporabili za družbo korirJ.no in potrebno delo- In v sedanji dobile naša posebna dolžnost skrbeti, da bo proletariat do. volj močan in med seboj dovolj solidaren in tako sposoben zagotoviti si v - novi dr. žavi mesto, ki mu pritiče, pravice, ki ga bodo postavile v vrsto priznanih najkoristnejših članov naroda. Zato je potrebno, da si ohranimo proste roke. Potrebno je, če tudi stranka smatra za nujno, sodelovati z drugimi nesocialističnimi strankami v narodnih svetih ati v Narodnem vječu, da ne prejudiciramo našega položaja in našega stališča v konstituanti, da ne zastavimo delavskih pravic, da se v določenem trenutku obnašamo tako, kakor bi bilo najbolj primerno za dosego delavskih pravic in za odpravo sedanjega kapitalističnega Sistema.« Teden dni pred oktobrsko revolucijo se pripravlja pisec na boj v parlamentu, medtem ko se njegovo stališče po oktobrski revoluciji bistveno spremeni. V članku »Sloven- Dopisna šola v Ljubljani pripravlja za jesen dopisna tečaja iz nemščine in italijanščine, vanje se lahko vpiše vsakdo, ki čuti. da tJo mogel slediti pismenemu pouku. Lekcije bodo pisane lahko in razumljivo. Razlaga se bo posluževala primerjave slovenščine in tujega jezika, kar bo sčasoma naj zanesli vej e izoblikovalo pri posamezniku njegovo osebno izražanje v skladu s pravili nemškega oziroma italijanskega sloga Oba tečaja bosta trajala štiri leta. Prvo leto si bo dopisnik -ustvaril najvažnejši besedni zaklad iz vsakdanjega življenja. Drugo leto si bo znanje razširil in dopolnil ob vsebinsko zahtevnejših sestavkih. Tretje leto bo elementarno znanje prvih dveh stopenj — začetne ter srednje — utrdil in poglobil. Kulturni, umetniški, socialni in ekonomski teksti na višji stopnji pa bodo pomagali posameznikom dojeti zunanjo in duhovno podobo Italije in dežel, kjer se govori nemški jezik. Skripta za drugo in tretjo stoprjjo bodo poživljale slikovne priloge za nazorni pouk. Na srednji stppnji bo to delo še pasivno in ga bo usmerjal profesor s svojimi vprašanji pod oštevilčeno sliko na višji stopnji pa bo moral kandidat samostojno poiskati izrazna sredstva za opis situacij in dogajanj na predlog. Četrto leto bo na jezikovnem oddelku deljen pouk. Izpopolnjevalna stopnja se bo namreč delila v dve veji, in sicer v gospodarskoposlovno, ki bo usposobila kandidate za tekočo poslovno konverzacijo, kakor tudi Stalna galerija umetniških del v Kopru Okrajni muzej v Kopru namerava v bližnji pribodnosH odpreti v Kopru stalno galerijo umetniških del od srednjega veka do današnjih dni. Z e sedaj je v Okrajnem muzeju v Kopru stalna razstava umetniških stvaritev od renesanse do srede 190. stoletja. Manjkajo pa še dela iz druge polovice devetnajstega stoletja, zlasti pa dela sodobnih umetnikov. ski socialisti in politična demokracija«, objavljenem 14. februarja 1919 v »II Lavora. re« in trikrat cenzuriranem, pa piše, da imperializem še ni premagan in da svetovnega miru ni mogoče zagotovili niti z dobrimi mejami niti z Zvezo narodov. »Čemu neki obnoviti staro družbo?« se vprašuje pisec. »Ali naj si sami kujemo verige svojega lastnega suženjstva? Ne in tisočkrat ne! Nasprotno. Treba je z železno roko napasti oslabljene sile starega reiima, t. j. treba je zavzeti politično oblast in uresničiti socializem.« Po temeljitem obravnavanju in nezaupanju v Zvezo narodov prehaja pisec vsebolj na pozicije komunistične partije, ki ji kažeta takrat že svoje jasnejše konture tudi v Julijski krajini- V revolucionarnem vrenju delavstva, v optimističnem zanosu piše v članku »Naša domovina je ves svet« (II Lavoratore, 21. januarja 1920.): »Naša domovina je ves svet! — To je naš krik, preroški krik proletarskih množic, ki so site vseh zatiranj, vseh nacionalističnih razočaranj že stopile v zadnjo fazo boja, ki ne pozna drugega konca kakor zmago, ki ne pozna drugega namena kot ustanovitev komunistične družbe.« Vpliv in odmev oktobrske revolucije oplajajo njegovo publicistično dejavnost, slutnja »zarje« postaja vsebolj določna. »Vsa produktivna sredstva postanejo skupna last, vsi so obvezani delati za skupno korist,« piše v članku »Socializem in nacionalizem« (Delo, 20. II. 1920). »Kdor je svoboden, mora . delati. Pridelki skupnega dela se bodo razdelili (nedelavnih ne sme biti več), po zaslugi ali po po. trebi. To je vse, kar hoče socializem.« Pisec povzema pozitivne ideje utopičnega socializma, hkrati pa lahko zasledimo, da se je v tem razdobju poglobilo njegovo znanje marksizma. »Kapitalizem je postal suženj svojega sužnja,« piše v članku »Ali je proletariat zrel za revolucijo?« (Delo, 16. IV. 1920.) »Proletariat ga je okoval v svoje verige in se sedaj pripravlja, da mu zada smrtni udarec. To so jasni Z7iaki, ki govore, da so dozoreli vsi pogoji, po katerih mora priti vsa oblast v roke proletariatu in da mora prevzeti proletariat nase odgovornost za novo nastale razmere. Ako pa so zreti vsi pogoji, tedaj ni dvoma, da je zrel tudi proletariat, ki-je ravno tako sad splošnih razmer, kakor so sad splošnih razmer vsi drugi v zgodovini in po dogodkih dozoreti pogoji. Vsaka smrt hrani v sebi kali novega življenja, vsaka smrt naredi prostor novemu življenju. Po smrti fevdalizma je premela buržpazija oblast v svoje ro-ke. Znamenje, da je bila zre- ta dopisovanje s tujimi podjetji in ustanovami,. ter v književnozgodovlnsko in estetsko, ki bo posredovala dopisnikom v kratkih opisih umetniško in kulturno dogajamje enega ali drugega naroda v stoletjih. Vsi dopisniki četrte stopnje bodo prejemali še časopis v tujem jeziku. Poročal bo aktualnih po Htičnih dogodkih v svetu in pri nas, o gospodarskih, trgovskih in kulturnih problemih, seznanjal bo dopisnike s tehniko, znanostjo, umetnostjo in športom ter tako uvajal v živ govor na vseh področjih. Vsaka stopnja bo trajala nepretrgoma 3« tednov. Pouk na tem oddeltku Dopisne šole se bo vsako leto začel oktobra, zaključil pa ob koncu maja. Kandidati bodo *prejemaU učno snov po pošti, in sicer vsakih 14 dni zvezek z, dvema lekcijama. Ob zaključku vsake učne enote bodo domače vaje; zajemale bodo snov celotne lekcije. Ob koncu vsakega zvezka bo tudi naloga, ki Jo bodo morali kandidati napisati po predelavi snovi in jo poslati v pregled svojemu profesorju, Z novim zvezkom bodo pre-.jeli tudi rešitev naloge in popravljen izdelek z učiteljivimi napotki. pojasnili ter nasveti. Letošnjo jesen se bo začel tečaj samo za začetno stopnjo, ki se bo v naslednjih letih nadaljevala do najvišje izpopolnjevalne oblike. Ob zaključku vsake stopnje bodo kandidati lahko opravljali izpite in dobili tudi spričevala. Po končanem celotnem tečaju pa bo lahko vsakdo opravil zrelostno skušnjo in prejel spričevalo, iz katerega bo razvidno, kako obvlada jezik. Skoraj vsa naša industrija in večja podjetja trgujejo s tujimi deželami, zato potrebujejo ljudi, ki obvladajo tuje jezike; prav tako pa čutijo naše trgovinsko agencije v inozemstvu pomanjka nje sposobnega, jezikovno izobraženega osebja. Tudi gostinstvo turizem tn razne prometne ustanove venomer povprašujejo P ki iz tega ali onega razloga niso nadaljevali študija. Zanje bo Pedagoški center priredil od 5. do 30. septembra poseben tečaj, po katerem se bodo lahko prijavili k diferencialnemu izpitp za učiteljišče in tako dobili ustrezno kvalifikacijo. Kako zaskrbljujoče je stanje, je sedaj težko ugotoviti. Prav gotovo bodo precej prizadeti kraji, ki so zelo oddaljeni od kulturnih središč in prometnih zvez oziroma ki so z večjimi kraji slabše povezani in kraji, ki so za učitelje premalo skrbeli. Prav lahko se zgodi, da bodo ponekod ostali tud; brez učite"’ -v. Kh-šno ;e trenutno stanje v Slcvo-iji? Pravzaprav je o tem še težko kaj natančnejšega povedati. Slika bo pa jasna čez kakih 14 dni. ko bodo šole poročale republiškemu šolskemu svetu, kako so začele pouk. Seveda bo letos vsaj ob začetku šolskega leta malo več težav kot prejšnja leta, ker se bo razmeščanje in izpopolnjevanje učnih moči pač malo zakasnilo zaradi razpisa in tudi reorganizacije šol. Vendar za sedaj lahko rečemo, da je stanje najmanj rožnato v Prekmurju, od koder je že po prvem razpisu odšlo 109 učiteljev, tako da manjka sedaj 141 učiteljev. Prekmurje je že od nekdaj veljajo za najtežje službeno mesto, čeprav so ga učitelji potem, ko so bili že tam, vzljubili, da so ga neradi zapuščali. Spomnimo se le, da so pred vojno po kazni pošiljali v Prekmurje večinoma napredne učitelje. Vendar, to je bilo nekdaj. Dandanes se je pa tudi v Prekmurju že marsikaj spremenilo. Zaradi boljših zvez pa je moč priti iz Ljubljane v Mursko Soboto že v dobrih štirih urah. Da bi razmere na prosvetnem področju kar najhitreje uredili, bodo spet ustanovili v Murski Soboti učiteljišče. Precej težav bo tudi v novomeškem okraju; » ... Ker so slab« stanovanjske in prehranske razmere in ker so dolenjski kraji siromašni, poleg tega pa zelo oddaljeni od kulturnega centra Slovenije, učiteljstvo beži od tu. Marsikomu je uspelo oditi drugam ...« poroča svet za šolstvo novomeškega okraja Svetu za šolstvo LRS. In dalje; »V občini Kostanjevica manjka 10 učnih moči. Dvooddelčna šola v Gradacu je ostala prazna.« »Iz Šentruperta v občini Mirna so po prvem razpisu Odšle štiri učne moči za predmetni pouk, prišel pa ni nihče .. . Stopiško popolno osnovno šolo je zapustilo 5 učnih moči... V Šentjerneju je 11 mest praznih . ■.« itd. — Podobno je v Črnomlju, Težave so v nekaterih primorskih hribovskih krajih, prazna bo morda tudi kaka šola v Istri. Tako se je pač ob prvem razpisu vsakdo potrudil, da je prišel če že ne v mesto, saj bliže mesta. In zanimivo je, da hočejo ljudje v mesto, čeprav tu ni stanovanj. Nasploh sta pri prošnjah za nova službena mesta igrali dve stvari važno vlogo: oddaljenost in pa slaba stanovanja. Seveda so bili tudi drua; vzroki. Vendar je o njih sedal še prezgodaj govoriti, ker gre le ra domneve. Ko bi imel republiški svet za šolstvo podatke v rokah, bo moč zvedeti, kam so odšli učitelji deloma tudi. zakaj so šli jn kakšne so razmere na terenu. Vsekakor bodo razpisi in prebiranje službenih mest rodili mnogo posledic. Marsikatera za marsikoga ne b0 rožnata. Vendar bodo vse. te posledice v opomin pristojnim, kje so grešili in kaj so pozabljali. Prav gotovo lahko pričakujemo. da bodo v krajih, kjer učitelju doslej niso dali dobrega stanovanja, poskrbeli, da zaradi tega prosvetni delavci ne bodo več bežali od njih. Prav tako učitelju tudi hrane ne bo več treba iskati po vasi. kot se ’e to doslej marsikje dogaja1o. Kolikor je kje bilo to dvoje vzrok, da jih je učitelj zapustil, bodo lahko poskrbeli, da v prihodnje ne bo več. Spremeniti odnos do učitelja, to je prav ootovo najmanj, kar lahko sto-'iio občani. Razmere, ki bodo nastale po -azplsu. bodo še na nekaj pozitivnega opozoril« občine: da ■e treba še v večji meri ko dn-=’ej skrbeti za to. da bodo dobili štipendijo domači ljudje, ki bodo potem ostali in učili v domačih krajih. Glede štipendi- ranja so sicer dejali na Svetu za Šolstvo LRS, da smo med prvimi republikami v državi. O tem govori tudi dejstvo, da se je letos na vseh petih učiteljiščih v Sloveniji izšolalo samo 13 učiteljev, kj niso dobivali štipendij. V prihodnje si bodo morale s štipendijami zagotoviti kader predvsem tiste občine, ki imajo težja učiteljska mesta oziroma od kulturnih središč bolj oddaljene šole. In še nekaj o razpisih. Tu in tam je bilo slišati, da gre zgolj za formalnost. Lahko, da bodo zgolj formalnost, če bodo učitelji to dopuščali. Zakon namreč ščiti tudi prosvetne delavce proti krivicam. Posamezniki, ki se bodo čutili prizadete, se bodo morali pač potruditi, • da bodo poiskali pravico. B. S. Teoap za prosvetne delavce v koprskem okraju Svet za šolstvo koprskega okraja je dal pobudo, da so občinski sveti skupno z Ljudsko tehniko priredili tečaje za tehnično vzgojo mladine. Razen ieh tečajev bodo priredili še politične tečaje za vse pedagoške delavce. Tečaje za tehnično vzgojo v občinskih središčih so vodili učitelji-inštruktorji, ki so se za to usposobili v tečaju Pedagoškega centra v Ljubljani, obiskovali pa so ga učitelji prvih treh razredov osemletke, kjer bodo letos uvedli tehnično vzgojo. Prihodnje leto, ko bo dovolj kadra, bodo v koprskem okraju uvedli ta predmet tudi v višjih razredih. Tečaji, ki so bili obvezni za vse učitelje prvih treh razredov, so Bili v Ilirski Bistrici, v Sežani, Piranu, dva tečaja v Kopru in še v Herpeijah in Postojni. V Rudniku na Koprskem imajo radi gledališče pred dobrim tednom so igralci Svobode v Rudniku pregledali svoje delo v pretekli sezoni in si zadali naloge za naslednjo. — Na zboru so ugotovili, da sicer obveznosti ’an-skoletnega programa niso v celoti izvedli, vendar pa je delo potekalo v redu in rodilo lepe sadove. Nekaj iger so obnovili in na novo naštudirali, ustanovili pa so tudi lutkovno gledališče, ki se je že v minuli sezoni predstavilo gledalcem. Gledališke predstave rudniških igralcev si je lani ogledalo več ko 4400 ljudi. Vsako na novo naštudirano delo igrajo doma največ trikrat. Ko jih bodo lahko domačinom zaigrali petkrat, bo zagotovljen tudi gmotni uspeh predstav. Tudi za bodočo sezono imajo velike načrte. Ce se bodo rešili težav glede režiserskega kadra, jih bodo prav gotovo uspešno izpolnili. ® O TEBI, TVOJEM DELU, @ TVOJIH USPEHIH IN © TEŽAVAH PIŠE »DELAVSKA ENOTNOST« Drago Tršar: Akrobat Novi jezikovni tečaji na osnovni šoli SE O UČNIH KNJIGAH Polovična rešitev Razmišljanje ob pravilniku o potrjevanju učbenikov in priročnikov V prejšnji številki Delavske enotnosti smo poskušali prika-rati subjektivne in objektivne vzroke pomanjkanja najvažnejših učbenikov, zapoznelega Izdajanja šolskih knjig in nenehnega predelovanja ponatisov. Tokrat poglejmo, kaj se nam obeta v prihodnje. Republiški svet za šolstvo se zaveda številnih pomanjkljivosti in je zato pred nedavnim izdal »Pravilnik o potrjevanju šolskih učbenikov in pniročni-kov«, s katerim skuša stvari urediti. Po novem prevzema sam vso skrb in odgovornost za izdajanje in ponatise učbenikov oziroma bo to delo opravljala posebna 9 do 15-čianska komisija, ki jo bo imenoval svet in v kateri bodo poleg treh njegovih predstavnikov še vidni kulturni in javni delavci, ki poznajo problematiko šolstva. Ze jamo to dejstvo, da bo celotno skrb za sestavo in izdajanje učnih knjig prevzel najvišji prosvetni organ, nam obeta smotrnejšo založniško politiko. Seveda, kolikor bo komisija za učbenike res vestno opravljala svoje delo. (Pred leti se namreč podobna komisija ni obnesla!) Kakor smo omenili v prejšnjem članku o šolskih učbenikih, so dajale pobudo za sestavo novih učbenikov knjižne založbe im izdajale pač take učne knjige, za katere so dobile se-stavljalce, pa čeprav so se zavedale, da bi bila marsikatera ' druga knjiga še bolj potrebna. Vrhu teta so bile tudi subvencije ža izdajo posameznih knjig tako majhne, da jih niso kdo ve kako stimulirale k večji priza-devnosti. Poslej bo komisija 'za učbenike ne le proučevala potrebe po novih učnih knjigah, ampak tudi predlagala svetu, za katere učne knjige naj razpiše natečaj, dalje, kaj naj vsebujejo rokopisi, obseg ter rok za sestavo, v skladu s tem pa tudi nagrade ter skrbela za strokovni, pedagoško-didaktični in jezikovni pregled predloženih rokopisov. Zamisel je vsekakor dobra, saj se bodo že na samem republiškem svetu za šolstvo sistematično ukvarjali kar trije ljudje z vprašanji učbenikov, medtem ko je zadnje čase opravljal to delo en sam referent. Kakor smo videli, pa bodo v tej komisiji za učbenike tud,; strokovnjaki izven te naj-višje šolske oblasti. Le-ti bodo celo v večini. S tem, da se je razširil krog ljudi, ki bodo ne le ugotavljali, katere učne knjige potrebuje ta ali ona šola, kaj naj vsebuje novi učbenik, da bo čimbolj vsklajen z učnim načrtom in čim bolj življenjski, bo republiški svet za šolstvo nedvomno v precejšnji meri odpravil nenehno predelovanje učbenikov. Se celo, ker bodo rokopise pregledovali poleg strokovnih ocenjevalcev še predstavniki raznih strokovnih združenj in organizacij ter organi družbenega upravljanja v šolstvu, ki jih bo imenoval svet za vsak učbenik posebej. Razen tega se bo morala komisija za učbenike posvetovati glede vse- bine in glede obdelave učne snovi v predloženih rokopisih še s posameznimi učitelji oziroma profesorji. Ce bo potrebno, pa bo svet imenoval še podkomisije komisije za učbenike, ki bodo proučevale potrebe po učbenikih v posameznih vrstah šol alj za posamezne predmete. V teh podkomisijah bodo zopet večinoma strokovnjaki in javni delavci, DOBRI UČBENIKI, TODA KDAJ? Če upoštevamo, da bo o sestavi in vsebini novega učbenika razpravljalo najmanj devet ljudi oziroma 15 ljudi, kolikor jih bo pač v komisiji za učbenike, in morda prav toliko ljudi še v podkomisijii in da bo rokopise pregledovalo pred tiskom vsaj 20 ljudi, potem pač ne moremo podvomiti, da ne bi biti dobrj in kljub šolski reformi uporabni vsaj pet let, za kolikor jih bo po novem pravilniku potrjeval svet, še zmeraj pa z vsemi temi komisijami in podkomisijami ne bo zagotovljeno (pa naj še tako idealno delajo), da bodo knjige čimprej izšle. Ce svet pri razpisovanju natečajev ne bo skoparil z nagradami, bo morda prišel kmalu do rokopisov za učbenike, ki jih šole najbolj pogrešajo: Vse to pregledovanje in ocenjevanje rokopisov pa se bo najbrž zelo zavleklo spričo tega, da se večina ljudi, ki jih bodo pregledali, poklicno ukvarja z drugim delom. Seveda v primeru, če bodo rokopise res temeljito pregledovali in tudi razmislili, kako bi jih kazalo dopolniti (to pa je glavni namen teh komisij im podkomisij!) Mimo tega bo treba vsak rokopis in seveda vse priloge, se pravi slike in skice izdelati vsaj v treh izvodih, da bo pregledovanje hitreje potekalo, ker jih ho treba pošiljati na vse strani; ocenjevali jih bodo namreč tud,; strokovnjaki izven Ljubljane. Duplikati oziroma triplikati pa bodo še celo potrebni, ker se pri »romanju« rokopisov s številnimi prilogami iz rok v roke zlahka kaj malega »založi«. K sreči pravilnik dovoljuje, da udeleženci natečaja predla- gajo tudi učbenike, ki so v rabi v drugih republikah ali v tujini in bi v prevodu ustrezali našim zahtevam. Morda bomo prav s prevajanjem oziroma s prirejanjem tujih učbenikov še najhitreje prišli do nekaterih knjig (zlasti za strokovne šole), čeprav učni načrti za posamezne razrede in šole niso enotni za vso državo. S primernim nagrajevanjem dobrm predlogov si bo Svet za šolstvo LRS nedvomno zagotovil prevode dobrih tujih učbenikov, česar so j se doslej sestavljale; učnih knjig pri nas le redko lotili. Se več uspeha pa bi žel natečaj, če bi bili roki za sestavo učbenikov daljši. Po dosedanjih izkušnjah se namreč kratki roki niso obnesli. Se celo tisti sestavljale! učnih knjig, ki jim je dal svet več mesečni plačan dopust, niso v roku opravili svojega dela. NEREŠENA ZALOŽNIŠKA VPRAŠANJA Ss več pomislekov vzbujajo tiste točke pravilnika, ki urejajo založniška vprašanja. Republiški svet za šolstvo bo po novem razpisoval natečaj tudi za založnike. Pogodbo bo sklenil s tistim ponudnikom, ki bo nudil najugodnejše pogoje. Kdorkoli pozna založniško dejavnost, ve, da iadajanje učnih knjig ni kdo ve kako donosna zadeva, zlasti če gre za zahtevnejši in slikovno bogato opremljen tliš k. Republiški svet za šolstvo je resda doslej vse učbenike subvencioniral, vendar so morali založniki prispevati precej lastnih sredstev, da so lahko knjige prodajali po kolikor toliko zmernih cenah. En sam primer; Mladinska knjiga je prejela od sveta pol milijona subvencij za izdajo francoske vadnice, sama pa je prispevala še en milijon, da je knjigo pocenila. Novi pravilnik ne zagotavlja, da bi se založbe poslej kaj bolj potegovale za izdajanje zahtevnejših učbenikov, zlasti pa ne zagotavlja, da bodo knjige tudi tako hitro dotiskane. Vse tiste težave, ki so jih imeli založniki doslej z izdajanjem učnih knjig, bodo ostale, ker so pač tiskarne samostojna pod- jetja in torej neodvisna od prosvetnih oblasti. Praksa sama bo pokazala, ali so ti pomisleki Spratdčeni. ali ne in tudi narekovala ustrezne ukrepe. Ifa Hrvatskem je v izdajanju šolskih knjig veliko manj težav, ker je založba »Skolska knjiga«, ki izdaja vse učne knjige, zelo tesno povezana z republiškim svetom za šolstvo. Kakor je res, da bi se s podobno ureditvijo povrnili k centralizacij; založništva, bi kazalo vendarle razmisliti, kaj storiti, da vsaj pri tiskanju učnih knjig ne bo več zastojev. Zdi se namreč, da je z novim pravilnikom o potrjevanju šolskih učbenikov prešla odgovornost za njihovo vsebinsko plat na celotno družbo, medtem ko odgovornosti za hitro in nemoteno izdajanje knjig ni prevzel nihče. M. K. nhSl PES PIKI GR1GOR VITEZ (roj. 1911 v Slavoniji) sodi v srednjo generacijo hrvatskih pesnikov. Po vojni je izdal vrsto pesniških zbirk: »Sen borca pred jutrom« (1948), »Pesmi« (1950), »Oborožene rože« (1955) in »Zaupam življenju« (1957) Vitez je tudi odličen prevajalec iz slovenščine in je doslej prevedel lepo število Levstikovih, Golievih, Gradnikovih, Kosovelovih in Menartovih pesmi v hrvaščino. Pesem »Šepet gozda« je vzeta iz njegove zadnje knjige. Šepet gozda Gozd ima temne, neubogljive lase in mirne, vijoličaste oči. Ko mi šepeta, mu diha beseda kot dobri veter: Pridi pod mojo streho. Polno srce počitka imam zate. Imam zate besed iskrenih kot listje in trava, odprtih kot so cvetovi. Imam zate polna usta tišine, kakršne ni na širnem svetu, kakršne nimajo zvezde, kakršne nimajo morske globine, kakršne ne poznajo začudene oči malih rib. (Prevedel Ivan Minatti) Dolenjski kulturni festival Kakor že dve leti. tako bodo tudi letos 6. septembra v Ko stanjevici na Krki odprli Dolenjski kulturni festival, ki polagoma dobiva tradicijo in svojo podobo. Kakor vsaka na novo nastala stvar potrebuje svoj vzgib, potrebuje človeka, ki v svojo zamisel trdno verjame in jo začenja uresničevati, tako je tudi Dolenjski kulturni festival našel oziroma je potreboval dobrega, drznega organizatorja. Vse te odlike so se posrečeno združile v osebi Lada Smrekarja, upravitelja kostanjeviške osemletke, ki je kljub slabemu ekonomskemu zaledju ena izmed naj-skrbneje in najlepše urejenih šol na Slovenskem. Sola je postala kulturni spomenik in velika turistična zanimivost za vse, ki jih zanimajo problemi Skromen oder, a dobra igra Čeprav prosvetno društvo na Reki (nad Laškim) uporablja za svoje delo zgolj šolsko učilnico, je od ustanovitve dalje, se pravi od januarja 1956, uprizorilo že sedem iger. Od teh so odrasli naštudirali tri, mladina pa štiri. Letos so se lotili dokaj zahtevne naloge. Naštudirali so Jur-čič-Klemenčičevega »Desetega brata«, torej delo, ki ima 12 slik in zahteva 21 igralcev, Vse težave so s pomočjo režiserke Melite Cepuševe srečno prebrodili in 29. junija prvič uprizorili to igro. Zaradi velikega zanimanja so postavili v avditorij — razred, poseben oder za gledalce, ki naj bi nadomestil balkon. Tako so si torej predstavo ogledali vsi, ki so pnišld tja. Igralci, po večini kmetje in delavci, ki so hodili k večernim vajam po utrudljivem delu na polju in v tovarni, so dobro odigrali svoje vloge. Seveda v precejšnji meri po zaslugi požrtvovalne režiserke, ki je s pravilnimi delovnim; napotki dosegla, da so se tudi novinci kar dobro obnesli na odrskih deskah. Z »Desetim bratom« so Rečani gostovali celo v Laškem in v Rečici. Zlasti v Rečici so jih toplo sprejeli. Jure Apih Stana Govžetova in Fedor Uranič kot Manica in Lovre (prizor iz 5. slike) Izobraževanje odraslih v Skandinaviji Zadnji referat na konferenci je imel delegat iz Zahodne Nemčije. H. Tolke; Prednosti in pomanjkljivosti v dejavnosti Folk High School. Tudi H. Tolke je — kot Anglež E. M. Hutchinson — zajel problem v širšem, družbenem pogledu. Izhajal je iz osnovne trditve, da.se je vzgoja vedno naslanjala na družbeno osnovo in da se je z njo tudi spreminjala. Odnos med vzgojo in družbo je skušal posebno osvetliti na dveh proizvajal- JFrance Jamnik nih stopnjah, s prehodom iz obdobja pred industrializacijo v obdobje industrializacije. Vzporedno s tem proizvajalnim razvojem je orisal razvoj družbenih in osebnih odnosov, ki so se istočasno spremenili. Tako je ugotovil prenos politične oblasti »elite« v vse širše sodelovanje posameznikov v političnem upravljanju. Visok in nagel vzpon industrializacije v nekaterih deželah je ustvaril stalno nasprotje med veliko nakopičenostjo dobrin in med vse širšim krogom potrošnikov. Po mnenju H. Tolkeja se je večji del osebnih odnosov pred industrializacijo omejeval na ozki okvir družine, bližnjega sosedstva, malih podjetij in podobno. Pospešen razvoj v visoko industrializacijo pa je ostro spremenil te družinsko-sosedske odnose. Danes pa stiki med posamezniki niso več osebni, temveč »anonimni«, čeprav utegnejo biti družbeno in družabno zelo nujni. Vendar ostajajo ti odnosi hladni in neosebni. Nasprotje med intimnostjo, med toploto družine in neosebno hladnostjo družabno-družbenih odnosov — je po nanenju H. Tolkeja — eden največjih problemov ob vstopu mladega človeka Iz družinskega kroga v krog odraslih. Ta prehod iz enega v drugo družbeno-družabno okolje je izvid današnjega •plošnega npmira. Tako smo osebne Mednarodna konferenca v Skoldinge odnose nadomestili z zgolj »funkcionalnimi«, zanesljivo trajnost pa s hlastavo, površno aktivnostjo. Izgubljeno bi nam rada nadomestila v bučnem reklamnem hrušču — »zabavna« industrija. Prav gotovo je poglavitna naloga vzgoje in izobraževanja odraslih, da skuša znova ustvarjati pristnejše, toplejše, osebnejše odnose med ljudmi. Nato je H. Tolke govoril o izjemno sproščenem, pristner vzdušju v odnosih med udeleženci enega izmed njegovih večtedenskih seminarjev za odrasle. Ljudje so bil naravnost ganjeni ob razhodu in so se le s težkim srcem sprijaznili z dejstvom, da je konec njihovega tako očarljivega skupnega življenja. Vse zelo lepo in prav. Ko pa so odposlali tako imenovano krožno pismo, ki je po končanem seminarju potovalo od enega do drugega udeleženca in katero je vsak prebral ter vanj vpisal svoje vtise in sedanja opažanja — je bil rezultat ob koncu, ko se je pismo vrnilo spet v šolo, porazen, prav nasproten temu, kar je je H. Tolke skušal doseči: vsi so se »nostalgično« spominjali skupnega življenja v seminarju in izjavljali, kako se zdaj še težje in še z manjšim veseljem kot prej vključujejo v »zunanje« vsakodnevno življenje ... Se en primer za hladne, neosebpe, »funkcionalne« odnose; ko so se nekoč odpravili udeleženci seminarja na ' skupni izlet z vlakom, je vsak posameznik kupil vozovnico. Na njej je bilo napisano: To vozovnico vam je prodal Rudolf Meyer. Ko jih je H. Tolke po končanem izletu vprašal, kateri od njih ve, kdo jim je prodal vozovnico, seveda nobeden ni vedel prodajalčevega imena. Prav tako — je dejal predavatelj — se vedno hudujemo nad neredom v prometu, če ima vlak zamudo, nikoli pa ne bomo pomislili, da je morda strojevodji slabo. Prav ljubeznivo je, da najpogosteje postavljamo naše šole za odrasle v prijetno odmaknjenost miru in zelenja, koristno pa bi morda bilo, če bi jih posadili v sredo življenja, če bi jih namestili v najvišja nadstropja nebo-tičnikov s hrupnim razgledom na sivi, zgneteni, hlastni »vsakdan«. Naša temeljna načela v vzgoji in izobraževanju odraslih — je nadaljeval — so zajeta v tem, da bi moralo izobraževanje tako ali drugače zajeti prav vse ljudi, jih s posebno pedagoško metodo oblikovati v osveščeno osebnost, ki pozna sama sebe, ki zna odločati, presojati in sodelovati v javnem življenju. Ne smeli bi pretiravati individualni vidik v naših smotrih, temveč bi morali najti in upoštevati predvsem socialno in tudi politično odgovornost posameznika. To načelo socialno odgovorne vzgoje je prevladalo že v mnogih Folk High Schoolah v Nemčiji. Te so v precejšnji meri vplivale že tudi na redne šole. Socialna odgovornost in zavest posameznika je zelo važna, saj vemo, da ljudje vztrajajo v prisilnih skupnostih le tako dolgo, dokler je pritisk in ukaz ali pa močan čustvčn element, ki jih veže med seboj. Spet pa je prostovoljna družbena vključitev ali dejavnost samo takrat res prostovoljna, če se ji lahko odrečemo. V diskusiji, ki se je razpredla zadnji dan konference, je vse bolj ob, veljala načelna ugotovitev (predvsem pri neskandinavcih), da so v temelju precejšnje razlike med Skandinavijo in Evropo. Predvsem v mnogo bogatejši in daljši tradiciji na področju izobraževanja odraslih v skandinavskih deželah. Socialni pogoji so drugačni in zato tudi potrebe in nameni drugi. So-cialno-polifični položaj v Skandinaviji je mnogo bolj umirjen, utrjen in še zdaleč ne tako dinamičen kot v Evropi. Seveda tudi mnogo boljša finančna podlaga izobraževanja odraslih mnogo prispeva. Z dnjge strani pa je določe- na socialna »stagnacija« šibka vzmet za razgibanejšo in poglobljenejšo dejavnost. Ob koncu so se izkristalizirale neke več ali manj določene misli in problemi. Kako pretehtavati in celo dosegati skupne cilje, če nimamo skupnega strokovnega »jezika«, v katerem bi se kar najhitreje jasno sporazumeli? Ali so bile informacije, ki smo jih izmenjali na tej konferenci, res zadostne? Gotovo je koristno, da se te konference selijo iz države v državo. Vsi bi si želeli več neposrednega stika z »izobraževane!«. Prevladala so zelo različna mnenja. Nezaželena enakomernost je bila v tem, da smo bili včasih kar preveč soglasni, pa drugič spet pretirano razdvojeni. Zelo pomanjkljivo smo obravnavali metode in sredstva za vzgojo učiteljev za odrasle. Zelo površno smo obšli metodološke probleme vzgajanja odraslih. Prav tako smo vse preveč pustili ob strani problem izgrajevanja strokovne literature o splošni psihologiji izobrazbe odraslih ih o metodologiji. Dalje: primerjave posebnih učbenikov za odrasle, različnih sistemov dojjisnih šol, analize uspehov in uveljavljanja izobraževanja preko radia, televizije in filma smo se dotaknili samo mimogrede. Za naslednjo evropsko-ameriško konferenco leta 1959 v Nemčiji se bomo morali tudi Jugoslovani bolje in pravočasno pripraviti in to pot bo vsekakor treba prispevati poseben referat o naši problematiki s področja izobraževanja odraslih, o naših posebnih pogojih, potrebah in uspehih. Globoko sem prepričan, da bi obširen, a ne dolgočasen, in razumen referat, ki bi ga udeležencem poslali že vnaprej — prevedenega v jezike, ki so na takih konferencah v rabi — da bi tak referat vzbudil veliko pozornost in bi bil ugleden prispevek v mednarodnem spoznavanju pa tem področju. Ni razloga za pretirano skromnost. (KONEC) sodobnega in naprednega šolstva. Pred kratkim jo je, kot smo lahko razbrali iz časopisja, obiskal podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Aleksander Rankovič in se o njej zelo pohvalno izrazil. Prav gotovo bo reformatorski duh, ki veje v njej, zelo ugodno vplival na učence, na bodoče delavce, nameščence in kmete, ki bodo želeli več kulturnih dobrin, kot pa jih nudi sedanjost. Zelja, da bi ljudem v tem odročnem predelu slovenske zemlje pokazali tudi najvišje dosežke naših umetniških ustanov, je rodila zamisel kulturnega festivala. Hkrati pa ima seveda tudi turističen pomen, saj razpolaga Kostanjevica s svojo okolico, z zanimivostmi in lepotami, ki jih je vredno obiskati. Letošnji kulturni festival je prirejen pod geslom “-Bratstva in edinstva jugoslovanskih narodov«. Na njem bodo sodelovali graditelji avtomobilske ceste Bratstva in edinstva, prvikrat pa bo sodelovala tudi opera hrvašikega narodnega gledališča s priljubljeno Gotovčevo opero “Ero z onega sveta«. Povedali smo že, da želijo prireditelji festivala posredovati gledalcem in poslušalcem najboljše predstave naših poklicnih ustanov, hkrati pa pokazati tudi uspehe svoje amaterske dejavnosti. Enomesečni program Dolenjskega kulturnega festivala bo naslednji: v soboto. 6. septembra, bo otvoritev razstave slo-vensko-hrvaškega upora iz leta 1573, ki je močno odjeknil tudi v Kostanjevici in njeni okolici. Sledila bo slavnoktna otvoritev, promenada čolnov okrog Kostanjevice, promenadni koncert godbe na pihala iz Metlike in ob 20. uri bo nastopila drama SNG iz Ljubljane s Cankarjevimi “Hlapci«. V nedeljo zvečer bo opera SNG iz Ljubljane izvedla Petra Ilji-ča Čajkovskega balet “Labodje jezero«. Sledila bo premiera jugoslovanskega filma “Svojega telesa gospodar«, ki se je bodo v ponedeljek, 8. septembra, udeležili tudi ustvarjalci. V soboto bo akademska folklorna skupina “France Marolt« zaplesala najbolj uspele plese jugoslovanskih narodov. Opera hrvaškega narodnega gledališča iz Zagreba bo v nedeljo, 14. sektembra, ob 15. uri nastopila na prostem z Gotovčevo opero »Ero z onega sveta«. Amaterski plesni skupini prosvetnih društev “Dušan Jereb« iz Novega mesta in “Engelbert Gangl« iz Metlike bosta zaplesali belokranjske ljudske plese v soboto, 20. septembra. Naslednjega dne pa bodo priredili bri-gadni večer graditelji ceste Bratstva-edinstva. Na večeru slovenskih književnikov bodo nastopili tudi Janez Menart, Kajetan Kovič, Tone Pavček, Ciril Zlobec in Lojze Kovačič. V naslednjih dveh sobotah bo nastopila domača igralska skupina prosvetnega društva »Lojze Košak« s Tiemeurjevo -Mladostjo pred sodiščem« in z dramo M. Pucove “Svet brez sovraštva«. Celjsko ljudsko gledališče, stalni gost v Kostanjevici, se bo v nedeljo, 28. septembra, .predstavilo z žlahtno komedijo Marina Držiča »Dundo Maroje«. Festival pa bodo z veselim večerom zaključili bratje Avseniki. Ves čas festivala bo odprta Gorjupova galerija, v kateri bodo razstavljali 130 del sodobnih slovenskih slikarjev. Dolenjski kulturni festival postaja razen primorskih prireditev najoomembneiža kul-tumo-umetniška in prosvetna prireditev - izven našega glavnega mesta. Razen zelo kvalitetno odbranega programa zaslužijo njegovi organizatorji vse priznanje tudi zaradi tega. ker je organizirani z zelo skromnimi sredstvi ih ker ima (kakor lahko sodimo po lan« skeletnih izkušnjah) tudi svoje občinstvo, kar je eden izmed najvažnejših pogojev in dobrih strani vsakega festivala in revije. ^ Dolenjski kulturni festival ima izrazito “kulturen« značaj, pogrešamo pa v njem prosvetnega dela, ki bi se lahko zrcalilo v skrbi za večjo proizvodnost relativno zaostalega kmetijstva, ki nujno daje svoj pečat prosvetni dejavnosti v Kostanjevici, kakor tudi premajhne propagande za turistične lepote. Z letošnjo dograditvijo avtostrade bodo dani -tudi Dolenjski idealni pogoji za razvoj turizma in ravno ECostanjevica s svojo okolico je še neodkrit biser turizma. Prepričani smo, da bo Dolenjski kulturni festival slej ko prej našel svojo dokončnejšo podobo in jda ga bomo naslednja leta lahko še z večjim veseljem pozdravljali, kot ga pozdravljamo v letošnji jeseni. Vinko Trinkaus Nastop državnih prvakov V soboto, 30. VIII. 1958, so v Trbovljah s koncertom godbe ca pihala in zabavnega orke-r stra, ki sta ponovila program, s katerim sta nastopila na prvem festivalu amaterskih instrumentalnih skupin Jugoslavije, proslavili dosego dveh prvih mest. V natrpani gledališki dvorani so Trboveljčani dali toplo priznanje svojim godbenikom, ki so jih častno zastopali. Kot je povedal v svoji kroniki tovariš Škrinjar, je Trboveljčanom, k; pogosto poslušajo svojo godbo, zelo težko oceniti njeno pravo vrednost, kajti zdi se jim, da godba pač mora tako igrati. Njena prava vrednost pa se pokaže šele ob primerjavi podobnih glasbenih skupin. Ko sem sam zase primerjal občutja iz Ohrida im Trboje . se mi je zazdelo, da s-o v Ohridu lepše igrali, saj je šlo takrat za nekaj več kot v Trbovljah, kjer so bili rezultati že znani. Občinstvo pa je bilo praznično razpoloženo in po sestavi mlado, zato je zabavni orkester še posebno ugajal. Zdi se mi, da je bil to eden izmed redkih k-Oincertov, kjer sta hkrati nastopila godba na pihala in zabavni orkester. To je bilo za pojme nekaterih glasbenih strokovnjakov nekaj nedopustnega in. vendar se je dobro obneslo. Glavna zasluga za uspeh je v tem, da sta hbe glasbeni skupini zelo izenačeni in kvalitetni. Ta koncert 1b celo nakazal možnost, da bi tudi v prihodnje zelo »resne« glasbene prireditve osveževali z lažjimi in zabavnejšimi glasbenimi sestavami. Prav prijetno pa me je presenetila skirb in pozornost trboveljske občine, ki je nagradila ne samo dirigenta Hudari-n.a in Gunzeka, marveč je izkoristila to priložnost tudi za priznanje vodji igralske, skupine In obeh pevskih zborov, ki so na letošnjih slovenskih revijah želi tudi zelo lepe uSpe-he. Ob tem težko dojameš, zakaj nekateri ljudski odbori na vrednotijo pravilno prosvetnega dela, zakaj so ravno s priznanji požrtvovalnim delavcem tako skopi. Ce teže dojamejo kvaliteto njihovih nastopov, potem bi morali ocenit! vsaj prizadevnost in trud, ki ga vlagajo v svoje delo. Upajmo, da bodo tudi drugod spoznali vrednost tega dela In sledili trboveljski občini in sindikalni podružnici rudnika, ki sta tokrat pokazali obilo razumevanja za prizadevanje trboveljskih amaterjev. V. T. OB POMEMBNEM DESETLETNEM JUBILEJU Strelcev je vedno več V ManJboru je 60% strelcev iz delavskih vrst Brez večjega hrupa in bučne reklame proslavlja v teh dneh strelska organizacija svojo desetletnico. Se posebno vestno so se na ta visoki jubilej pripravili mariborski streici in strelke. Prav zdaj z najrazličnejšimi prireditvami, vzornimi tekmovanji in predvsem razveseljivimi delovnimi uspehi častijo svoj praznik. Vsi dosedanji uspehi jnariborske okrajne stnelskc organizacije so ^pa hkrati tudi pravo zmagoslavje slovenskega delavskega športa. V Jugoslaviji prav gotovo ni okrajnega strelskega odbora, ki bi imel v svoji sredi toliko delavskih strelskih družin, kakor pa jih ima prav mariborski odbor. V mariborskem okraju je namreč 81 strelskih enot z natanko 2580 člani, samo v mestu pa je 28 strelskih družin s 1380 pripadniki. Vse prav, boste dejali, toda kakšno zvezo imajo te razveseljive številke z delavskim športom. No, da, povedati vam pač moramo še, da je več ko 60 odstotkov ali na. tanko 61 strelskih družin oz-njenih članov Iz raznih pod- jrt‘ j Jir.n r! Naš kcmentar ZAKAJ TAI0 MILO RAZUMEVANJA? Marsikdaj smo že slišali, da je izhod iz materialnih težav slovenskih športnih društev in samostojnih klubov tesna naslonitev na delovne kolektive. Res je, da se tudi pri nas lahko pohvalimo z nekaterimi primeri za vzor (n. pr. Sidro - MTT), našteli pa bi lahko tudi take, ki niso v čast niti športnim niti delovnim kolektivom. V mislih imamo mariborsko športno društvo Kovinar (Tezno) in njegove vsakdanje probleme z denarjem. To je delavski športni kolektiv, ki živi v senci dveh močnejših društev — »Branika« in »Maribora«. Pa vendar je doslej dosegel precejšnje uspehe v splošni vzgoji mladih ljudi, predvsem delavske mladine iz te najbolj industrijske mariborske četrti. Da, na Teznu je razen Tovarne avtomobilov v Mariboru še cela vrsta uglednih mariborskih podjetij, ki dajejo svoje delavce in delavke tudi v športne vrste Kovinarja. Ta ima več klubov, najbolj prizadevni pa so rokometni, nogometni in tisti za jiu-jitsu in judo, pa tudi ostali — smučarski, namiznoteniški, kegljaški in odbojkarski — delajo v prid večjega vzgona celotnega društva. Seveda pa so odprta vrata vsem tudi v samostojnem avto-moto društvu TAM in novi planinski enoti TAM. Prav zato bi bilo pričakovati, da bi vsi tezenski delovni kolektivi podpirali svoje društvo na vsej črti. Praksa pa kaže prav drugače: SD Kovinar je — po izjavi merodajnega voditelja — dobil letos vsega 150.000 dinarjev podpore iz TAM. Ta podpora je zares hvale vredna, zato pa je tembolj nerazumljivo malodušje ostalih podjetij in celo družbenih organizacij na Teznu, ki ne podpirajo telesne kulture na pravem mestu — v lastnem delavskem športnem društvu. Mariborski strelec Mlinarič,, ne zmagruje samo na. sindikalnih tekmah Streljanje pod streho mari. bonskega okrajnega odbora je torej izrazito tir ~.vskq šport, na veja, za kat so si mariborski športvr avd zares zaslužili lepo • ričevalo. Mariborski s. reici so vse leto na nogah, zn kar je poskrbel okrajni odbor s številnimi tekmami in delovnimi akcijami. V središču pozornosti je bila letos spet maribor- ska liga v streljanju z zračno puško, v, kateri je m-ed člani zmagala strelska družina' Ka. juh (Industrijska kovinarska šola Tovarne avtomobilov Ma. ribor), ryed članicami SD Košaki in med mladinci spel 1KS- TAM. Sploh kaže. da je SD IKS TAM letos najboljša strelska družina, takšna, kakršni sta bila poprej Grafičar in MTT. Ta družina je ponovno zaživela šele letos v januarju in se temeljito lotila norih. nalog na temelju prejšnjih dogoletnih izkušenj- Seveda pa družine tekmujejo še na drugih tekmovanjih. Letos je še posebno uspelo spominsko pokalno tekmovanje »Sutjeska« z ueankirji«. To društvo je kmalu zaslovelo po vsej Italiji, ker je nabiralo denarne vloge in jih vračalo vlagateljem z izredno visokimi obrestmi, po 30,50 in celo več odstotkov. Z nabranim denarjem je Giufrea gradil cerkve, samostane in stanovanjska poslopja. Za to delo je dobil od Vatikana tudi odlikovanje. Zdaj pa so mu prišli na sled. Trdijo, da je organiziral v Ameriki ivelike ^mralne akcije, ki so mu nesle več kot vse nranilne vloge z visokimi obrestmi vred. Kaže pa, da je vir usahnil in zdaj nima s čim lačati vlagateljev. V njegovo delovanje zapleteni celo neki sedanji ministri in voditelji Katoliške akcije. Pričakujejo, da bo razprava v parlamentu razkrila še več stvari ^ zvezi s tem nenavadnim bankirjem. Spor za Formozo spet v ospredju Po nekajletnem zatišju spet odmevajo hudi topovski streli v morski ožini, ki deli otok Formozo od kitajske celine. Le-ti naznanjajo, da nastaja nova napetost in novi za-pletljaji na Daljnem vzhodu. Spet nov povod za zaskrbljenost v tre-nuku, ko še ni pojenjala nevarnost morebitnega spora na Bližnjem vzhodu. Saj so tam še vedno navzoče tuje čete, čeprav je upati, da bodo kmalu odšle. Po ameriških priznanjih je Cahg-kajšek zadnja leta nakopičil na otokih, ki leže zelo blizu kitajske obale,' velike količine vojnega materiala in razmestil po njih tretjino svojih kopenskih sil. Ljudska'republika Kitajska je seveda imela to utrjevanje otokov nasproti svoje obale za izzivanje in njene vojaške enote so začele s hudim topniškim ognjem obstreljevati predvsem otok Kvemoj. V dobrem tednu so zmetali na ta otok nad 170.000 topovskih granat. Mimo tega pa so se kitajske In čangkajškove letalske in pomorske enote zapletle že nekajkrat v hude medsebojne 'spopade, tako da lahko govorimo o pravcati mali vojni na formoški ožini. Sodeč po dosedanjih bojih in ultimatih vojaškega poveljstva LR Kitajske Čangkajškovim vojakom, naj zapuste otok. če nočejo biti uničeni, je LR Kitajska sklenila uničiti Cangkajškovo vojsko, zasesti Kvemoj in drugo otočje v bližini, ter tako odstraniti nevarnost, ki je pomenila zanjo prisotnost tolikšnih vojaških sil v neposredni bližini njene obale. Po mnenju večine opazovalcev ni vsaj za zdaj pričakegrati, da bi LR Kitajska s sedanjo vojaško akcijo skušala polastiti se tudi Formoze same. Pekinška vlada se namreč ni nikoli odpovedala pravice do Formoze in je ob vsaki priložnosti' zatrjevala, da je ta otok, na katerem zdaj gospodari Čangkajšek, sestavni del kitajskega ozemlja. Izjavila pa je svojčas, da se bo izogibala doseči z oboroženo silo oblast nad otokom. Ce bi prišlo do napada na Formozo, spopada ne bi bilo mogoče omejiti, ker so ZDA jamčile čang-kajšku oblast nad Formozo s tem, da so z njim sklenile pogodbo o medsebojni pomoči. V tej pogodbi pa niso vključeni v ameriški zaščitni pas otoki ob kitajsk. obali, med njimi tudi ne Kvemoj, ki je zdaj glavni cilj kitajskih napadov. Vendar pa stvar le ni tako jasna. V Ameriki so pogosto razpravljali, kaj je z jamstvom za Kvemoj in druge otoke. Zdi se, da tega vprašanja nalašč niso razjasnili. Ima pa predsednik Eisenhower kot vrhovni poveljnik od kongresa pooblastilo, da sam določi, kje in kdaj naj poseže vmes ameriška vojska. Ob "sedanjem kitajskem napadu na Kvemoj je bilo iz \Vashingtona slišati nekaj dokaj vznemirljivih groženj. Zunanji minister Dulles je dejal, da zasedba Kvemoj a ne bi ostala omejena akcija. Ondan je pa Eisenhower sam spet potrdil to Izjavo svojega zunanjega ministra in dodal, da ima Kvemoj zdaj, ko je na njem toliko Čangkajškovih vojakov, drugačen pomen za obrambo Formoze,- kot ga je imel nekdaj. Povoda za zapljetljaje je vsekakor več kot dovolj! Kako se bo spopad še razvijat, je težko v naprej napovedati. Treba pa je tudi upoštevati, da sta v oboroženi spor med LR Kitajsko in Čangkajškom do zdaj s svojimi izjavami posegla tudi vlada južne Koreje in Sovjetske zveze. Južna Koreja je obljubila pomoč Čangkajšku, sovjetska vlada pa je oznanila, da je pripravljena boj LR Kitajske podpreti moralno in materialno. Na zahodu, zlasti v Veliki Britaniji, je slišati dokaj razsodne glasove glede ameriške podpore Čangkajšku. Posamezni angleški opozicijski časopisi svarijo Ameriko, da se zaradi Kvemoj a ne splačt tvegati vojne. Krivdo za napeit stanje na Daljnem vzhodu valijo na ameriško politiko, ki podpira Cangkajška, noče pa priznati zako nite kitajske vlade, ki edina predstavlja kitajski narod. Amerika tud nasprotuje sprejemu LR Kitajska v OZN, kjer še vedno sedi Cang kajškov delegat, ki pa nikogar ne predstavlja. Ce bi bila LR Kitajs,:'i . član OZN, pravijo v Angliji, bi lahko z njo zlepa rešili marsikatero vprašanje. Dramatični dnevi za Francijo Nova francoska vlada generala de Gaullea je pripravila osnutek nove ustave, ki naj bi prinesla bistvene spremembe "v notranje življenje dežele. Po njej bi se izredno okrepila oblast predsednika republike in hkrati zmanjšala vloga parlamenta. Za sedanje francoske kolonije v Afriki je ustavni osnutek predvidel nekakšno avtonomijo, Alžirijo bi pa tudi po novi ustavi popolnoma spojili s Francijo in ji ne bi dovolili niti tisto malo avtonomnih pravic, ki jih ustavni načrt dopušča drugim francoskim pose- Vse zaradi rib Neverjetno je slišati, da bi v mirni dobi ribiči lovili ribe pod zaščito vojnih ladij. Pa vendar je res. Angleške ribiče sprei.djajo na poti v njihova lovišča prave pravcate vojne ladje. Kako je prišlo do tega? Islandija je razmeroma velik, toda slabo obljuden otok sredi Severnega morja. Dežela je zaradi visoke severne lege zelo revna. Na njeno srečo pa je morje okrog otoka izredno bogato, saj so tam najboljša lovišča rib v Evropi. Zato je ribolov najvažneiši vir dohodkov, saj krije dežela z njim 97 odstotkov vseh svojih izdatkov. Toda v ta lovišča prihajajo tudi ladje drugih držav in Islandiji tako rekoč pred nosom grabijo njeno edino bogastvo. Da bi si ga zavarovala, je islandska vlada sklenila razširiti teritorialne vode na 12 morskih milj. Teritorialne vode neke dežele pa pomeniti tisti pas obalnega morja, kamor tuje ladje ne smejo brez dovoljenja in seveda tudi ribiči ne. S tem se čuti najbolj prizadeta Velika Britanija. Sklicuje se na določbe mednarodnega prava, ki določa, da sme vsaka država imeti samo 4 milje širok pas teritorialnih voda. Vendar pa si o tem vprašanju pomorski strokovnjaki niso edini. Nekatere druge države, Danska, Švedska, Norveška in Sovjetska zveza, so sklenile, da bodo spoštovale odločbo islandske vlade. Velika Britanija pa je zagrozila, da bo z vojnimi ladjami izsilila dostop svojim ribičem v razširjene teritorialne vode. Vso zadevo je izročila tudi v razpravo svetu Atlantskega pakta, katerega članici sta tako Islandija kot Velika Britanija. Vendar kz*v da se niso mogli sporazumeti, ker Islandija vztraja pri svojem, Velika Britanija pa pri svojem. Pri vsej tej stvari pa je še globlje politično ozadje. Na Islandiji so vojaške baze Atlantskega pakta, kar tej deželi ni posebno pri srcu, zlasti ne, odkar je na vladi Ljudska fronta. Ko je Velika Britanija zagrozila z gospodarskimi represalijami, je Islandiji brž priskočila na pomoč Sovjetska zveza. Odkupila je vse odvečne količine rib in dala Islandiji pomoč v znesku 50 milijonov dolarjev. Tako so ribe sprožile hudo zapleten spor, ki sta vanj, vsak po svoje, posegla oba nasprotujoča si bloka. stim v Afriki. Vlada je pozvala vse prebivalstvo v Franciji in v čezmorskih ozemljih, naj se s splošnim glasovanjem odloči za ustavo ali proti njej. Izmed političnih strank se je do zdaj edino Komunistična partija takoj brez pridržkov izrekla proti ustavi, nekatere stranke jo v celoti sprejemajo, druge pa so Izrazile razne pomisleke proti osnutku ustave. Da bi pridobil približno 30 milijonov prebivalcev francoskih pokrajin v Afriki za ustavo, se je general de Gaulle minuli teden odpravil na 20.000 kilometrov dolgo pot med afriške podanike. Sprva je potekalo vse tako, kot je pričakoval. Na Madagaskarju in v nekaterih drugih pokrajinah so ga sprejeli z velikimi častmi in navdušenjem. Vsaj tako so poročali francoski časopisi. Toda ko je prispel v bolj razvite pokrajine, kot sta Gvineja in Senegal, se je stanje popolnoma spremenilo. Namesto s ploskanjem so ga sprejeli,® stavko in z demonstracijami. Hočemo neodvisnost, so vzklikali demonstranti v glavnih mestih Gvineje in Senegala. De Gaulle je bil prisiljen obljubiti jim neodvisnost, toda te obljube so bile milni mehurčki. Voditelji omenjenih dežel so postavili de Gaullu jasno zahtevo, naj jim Francija prizna pravico do neodvisnosti. Po njihovem mnenju naj bi se vsa francoska afriška ozemlja združila v enotno federativno državo in šele ta bi se pridružila Franciji na podlagi natanko določenih pravic in dolžnosti. Ena teh pravic je tudi odcepitev od Francije, če bi se afriško prebivalstvo kdaj pozneje odločilo za samostojno življenje. De Gaulleu so dali vedeti, da bodo glasovali za ustavo le pod pogojem, če bodo v ustavo zapisali vse te pravice afriških narodov. Ker takih pravic nova ustava ne namerava dati, je moral de Gaulle ugotoviti, da njegova pot ni rodila pričakovanih uspehov. Najhujše pa ga je čakalo v zvezi z Alžirijo. Med de Gauliovim bivanjem v Afriki je Alžirska fronta narodne osvoboditve odprla v Franciji svojo drugo fronto. V Franciji namreč živi okrog 300.000 Alžircev, ki so v veliki večini aktivni pripadniki osvobodilnega gibanja svoje dežele. Da bi francoski vladi dokazali, da se ne strinjajo z njenimi načrti glede Alžirije, so začeli po vsaj Franciji, zlasti pa v velikih mestih, v Parizu, Marseillu in drugod, s sabotažnimi akcijami in atentati. Cilj vseh napadov so bile predvsem rafinerije in bencinska skladišča. V Marseillu so na pri- mer zažgali velikansko skladišče bencina, ki ga nekaj dni niso mogli pogasiti. Policija je bila brez moči in je morala poklicati vojsko, da je zaščitila industrijske naprave, javna poslopja in mostove. S temi napadi je alžirska fronta narodne osvoboditve dokazala svojo odločnost, da se bo borila vse dotlej, dokler ne bo dosegla popolne neodvisnosti Alžirije. Kakor se Francozi vojujejo proti nam na naših tleh, tako se bom tudi mi proti njim na njihovih, je izjavil eden izmed voditeljev alžirskega -osvobodilnega gibanja. General de Gaulle Tako je Afrika jasno izpovedala Franciji in vsemu svetu, da- noče več živeti v podrejenosti, marveč zahteva neodvisnost in priznanje pravice, da sama odloča o svoji prihodnosti. Pokazalo se je, da j j čas že prerastel tisto, kar hoče doseči de Gaulle z riovo ustavo, predvsem kar zadeva francoska čezmorska ozemlja. Svet pa je zdaj lahko bolj kot kdajkoli prepričan, da ne bo Francije njenih težav rešil nihče vse dotlej, dokler ne bodo priznali Alžiriji, kar ji pripada, to je pravice do neodvisnega življenja. NAS KOM€MTAR Pretekli teden je bil na uradnem obisku v naši deželi predsednik vlade in zunanji minister Danske Hans Kristjan Hansen. Obiskal je razne kraje, mudil se je spotoma tudi v Sloveniji. Ogledal si je razna podjetja in se razgovarjai z našimi državnimi voditelji, O vsebini razgovorov smo zvedeli iz uradnega sporočila, o pomenu tega obiska in sodelovanja z Dansko pa sta spregovorila tehtne besede predsednik Tito ob koncu razgovorov in podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj v zdravici danskemu gostu. Znana je stvar, da so medsebojni stiki in obiski državnikov nadvse koristni, ker pripomorejo k boljšemu medsebojnemu spoznavanju In sodelovanju med narodi. Toda sedanji obisk, razgovori in okrepljeno sodelovanje med Jugoslavijo in Dansko ima prav sedaj tudi velik mednarodni pomen. Prva njegova značilnost je ta, da gre za prijateljsko sodelovanje med dvema deželama, ki sta po svojem mestu v sedanji sestavi Evrope daleč druga od druge. Danska se je vključila v zahodni sistem, za katerega je najznačilnejša povezanost v Atlantski zvezi. Jugoslavija pa po drugi strani dosledno izvaja politiko nevključevanja v ta ali oni blok. Danska je nadalje tudi glede notranjega sistema povsem različna od Jugoslavije. Tudi v stališčih med obema državama do raznih mednarodnih vprašanj je opaziti vidne razlike In vendar sta taki dve deželi le našli zadosti skupnega, da moreta uspešno sodelovati. Približuje ju že samo dejstvo, da sta obe majhni državi in že zaradi tega enako občutita mnoge mednarodne probleme. Vzemi-I mo samo vprašanje miru. Kaj ni, mir prav j tako potreben Danski kot Jugoslaviji in prav 1 tako kot mnogoterim dragim državam. Ne- varnost nove vojne je enako grozeča za vse dežele. Torej imajo tudi vse enako važno dolžnost, da si z vsem delovanjem prizadevajo odstranjevati nevarnost pred novo vojno kjerkoli se le-ta pokaže, In delovati za mir, kjerkoli je mogoče in potrebno. AH ni potemtakem vsako zbliževanje med narodi že tudi delo za mir, zlasti pa še zbliževanje med narodi, ki imajo v svojih deželah različno družbeno in politično ureditev. Seveda pa je to sodelovanje možno le, če vsaka država pusti pri miru notranjo ure- ditev druge, če se ne meša v njene notranje zadeve in če se drži načela, da je ta ureditev stvar ljudi tiste dežele. Le na taki podlagi je mogoče doseči sodelovanje, ki zagotavlja mir na svetu. Prav dandanes imamo na pretek primerov, da ravno vmešavanje v notranje zadeve drugih dežel veča napetost v svetu. Po drugi strani so pa tudi taki primeri, ki pričajo, da je moč neko zapleteno vprašanje dosti laže rešiti, če pustimo do veljave tiste dežele, ki so najbolj prizadete. Nedavni dogodki na Bližnjem vzhodu in pomembna vloga samih arabskih držav za odpravo krize je najbolj zgovoren dokaz za to trditev. Čeprav nosijo velike sile glavno odgovornost za razvoj mednarodnega življenja, pa ne gre zametavati tudi važne vloge majhnih držav, ki prav dostikrat s svojo pomirjevalno vlogo pripomorejo k rešitvi perečih problemov. Pravice majhnih držav pa so najbolj zavarovane z ustanovno listino Združenih narodov. Tu lahko vsaka dežela najbolj uspešno ščiti svoje lastne koristi in pravice, zraven pa še koristno pomaga pri reševanju vseh tistih vprašanj, ki enako zadevajo vse dežele. Zato ni čudno, da sta obe. Danska in Jugoslavija, enako zainteresirani za krepitev svetovne organizacije in za reševanje mednarodnih problemov v okviru Združenih narodov. Dejavnost OZN pa ni omejena samo na reševanje posameznih spornih vprašanj, ki se kdaj pa kdaj pojavljajo, pač pa ima tudi obširno področje drugega dela. Ena od zelo važnih nalog OZN je tudi spodbujanje pomoči nerazvitim deželam, Kaj pogosto je ta pomoč, ki jo morejo nuditi predvsem velike sile, povezana z raznimi političnimi pogoji, saj vsaka država, ki nudi pomoč, hudo rada zasleduje svoje lastne koristi ali pa koristi svoje blokovske skupine. S takim stališčem do pomoči pa utegne biti ogrožena neodvisnost marsikatere majhne države, ki to pomoč potrebuje za uspešnejši razvoj in za lažje premagovanje težav pri tem razvoju. Zato vse nerazvite dežele težijo k temu, da bi se čimveč te pomoči stekalo tja, kjer je potrebna, to je v Združenih narodih, ki edini lahko zagotovijo, da je ne bodo vezali politični pogoji. Majhne države so zategadelj zlasti poklicane, da z vsem svojim prizade- vanjem nenehno krepijo vlogo OZN. To so v kratkem nekatera glavna načela, na katerih sloni sodelovanje naše dežele z drugimi državami in na njih se odvija tudi jugosiovansko-dansko sodelovanje. O tem jasno govori samo sporočilo o razgovorih z danskim državnikom v minulem tednu. Obe vladi se strinjata, tako pravi med drugim sporočilo, da je trenutno glavna naloga vlad in narodov ohraniti mir. Zato pa je potrebno razvijati mednarodno sodelovanje na podlagi načel Združenih narodov, se pravi na podlagi enakopravnosti in neodvisnosti ter nevmešavanja v notranje zadeve drugih dežel. Treba je vse mednarodne spore, pravi dalje sporočilo, reševati zlepa in tako krepiti razumevanje in zaupanje med narodi. Zato pripisujeta obe vladi velik pomen pomoči nerazvitim deželam po OZN in povečanju svobodne izmenjave gmotnih in kulturnih dobrin med narodi. Da bi omilili mednarodno napetost, menita obe vladi, da je treba podpreti vsako prizadevanje, ki ima namen odločneje načeti vprašanje razorožitve. Začeti je treba pri lažjih vprašanjih in pri tistih, za katere kaže, da bo moč doseči soglasnost. Ne glede na razlike družbenih sistemov v obeh deželah in kljub različnim stališčem do posameznih mednarodnih vprašanj, tako zaključuje sporočilo, bosta obe vladi tudi v prihodnje storili vse, kar bo moč, za zmanjšanje napetosti v svetu in z» krepitev prijateljskih odnošajev in medsebojnega sodelovanja. Taka je vsebina politike aktivnega sožitja, ki je prišla do polne veljave na nedavnih jugoslovansko-danskih razgovorih. IB v tem je tudi pravi pomen in vrednost Mb razgovorov. Sadovi politike aktivnega sožitja