rt "O 0 Tj" = r<"> r^ m >n m = 0 C-» On Je vaš hladilnik prazen? ^¡k Napolnite ga brezplačno! radio V akciji Do polnega vozička brez mošnjička vsako sredo ob 12.15 na Radiu Celje. Kupon je v Novem tedniku! Št. 12 / Leto 70 / Celje, 26. marec 2015 / Cena 2,50 EUR / V. d. odgovorne urednice NT Tatjana Cvirn RADIO CELJE 90,6 95,1 95,9 100,3 OVI TEDNI VOVrTEDNIR VSAK ČETRTEK ---------^— il 1 Ujm P«*« S tem kuponom 2x kava Pl-emium 100 g ZASTONJ! X 2111 09 90011080 9 5 711 Samo bralci Novega tednika lahko izkoristite ta kupon do 3.4.2015 v katerikoli trgovini Jager. Čistijo tisti, ki ne smetijo Svoje domove še počistimo, problem so zelenice, sprehajalne poti in brežine, kjer je prostovoljcev za pobiranje smeti vsako leto manj. Vsem je namreč dobro znano žalostno dejstvo, da se kmalu po čistilnih akcijah spet pojavijo odpadki. str. 36-37 CELJE Privarčevani denar ZD v občinski proračun str. 3 BRASLOVCE Vlada za braslovško traso tretje razvojne osi str. 2 AKTUALNO Dopolnilne dejavnosti: priložnost in breme str. INTERVJU Formula preživetja Premogovnika Velenje str. 26 GOSPODARSTVO Kdo bo dal več za Pivovarno Laško? str. 4 Bellevue v Rogaški Slatini še vedno sameva str. 7 KULTURA Teharske županske zdrahe še živijo str. 11 ŽIVALSKI SVET Oli iz frizerskega salona str. 43 ZA ZDRAVJE Siva mrena grozi že vsakemu starostniku str. 44 2109900080957 UVODNIK Kako lahko pomlad in zacveti IVANA STAMEJCIC V nosnicah se mi vsako pomlad zbudi vonj iz otroštva. Težko bi ga opredelila, saj v tistih letih čistila še niso dišala po citrusih, rožmarinu in sivki ali celo oceanih, temveč so največkrat ostro smrdela po kisu. Mamino predveliko-nočno pospravljanje in čiščenje domače hiše, ki se ga je vedno lotila zatem, ko je bila okolica že urejena, mi je v spomin vsadilo preprosto vonj po čistem. Ta se, resda povsem neodvisno od tega, kdaj je na koledarju zapisana velika noč, zbudi tisti hip, ko sončni žarki malo bolj odločno pobožajo naravo, ko po dolgih mesecih prija odložiti šal in plašč ter popoldanska kavica zadiši na vrtu in ne več za jedilno mizo. Ko se iz zimskega spanja prebuja narava, je čas, da zavihamo rokave. Pa pri tem še zdaleč nimam v mislih obsedenega dirjanja s cunjo in z vedrom po lastnem stanovanju - pri čemer se za večino Slovencev še vedno začne in konča obred spomladanskega čiščenja - temveč to, da je treba tudi okolico domov rešiti vsega tistega, kar se je zadnje mesece nabralo in skrilo pod snežno odejo. Čeprav tudi zime niso več tisto, kar so njega dni v naših krajih bile, okolje spomladi še vedno »cvete«. Nekaj manj po drevesih razvešenih plastičnih vrečk starosta celjskih ribičev in zapriseženi okoljevarstvenik Vinko Andolšek utemeljuje s tem, da je zadnja leta in mesece v urbanem okolju padlo (pre)več dreves, sama pa vseeno optimistično verjamem, da je kakšna manj tudi na račun naše osveščenosti ali pač preprostega dejstva, da kupcem večina trgovin te vrečke zaračuna. Zelene in ostale javne površine v mestu, čeprav dobro opremljene s smetnjaki, so kljub temu »nastlane« s smetmi. Morda še slabše je le streljaj stran od mest. Plastenke, pločevinke, različna embalaža, celo igle... pričajo, da »se je tudi pozimi dogajalo«, vzmetnice, odsluženi štedilniki, pralni stroji in celo avtomobili na obronkih gozdov pa kažejo, kako malo nam je mar za okolje, v katerem živimo, a ni več del našega stanovanja. Ob sobotni akciji čiščenja okolja je celjska tabornica Maja Pilko poudarila, da je treba pobrati tudi kakšen papirček, ki ga je odvrgel kdo drug, starejša Celjanka Fanika Brenko pa je k temu dodala, da jo smeti na zelenicah in pred vrati stanovanjskega bloka preprosto motijo. In zato jih pobira, ne le enkrat letno, temveč vsak mesec, vse dokler ne napolni vreče in je odloži v smetnjak. Prav to - da so smetnjaki razpostavljeni po vsem mestu in da Simbio ob rednem odvozu odpadkov izpred domačih hiš vsem gospodinjstvom dvakrat letno odpelje tudi večje količine kosovnih odpadkov - sta tudi glavna razloga, da me brezbrižnost do okolja tako jezi. Z vonjem po čistem, ki se mi spomladi zbudi v nosnicah, namreč zaživi tudi nekaj let mlajši spomin. Kot gimnazijki so mi namreč med ekskurzijo dali misliti madžarski vrstniki, ki so - takole mimogrede in povsem neopazno - za nami pobirali odvržene žvečilke in papirčke. Da sodijo v smetnjake, jim je bilo samoumevno. In zato bi lahko bil napol slovenski Monošter zgled marsikateremu Slovencu. V noči s sobote na nedeljo bomo kazalce premaknili za eno uro naprej, na poletni čas. ČETRTEK PETEK S0R0TA NEDELJA „ ^ • ¿3 mmn mwn EBEB ai PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK Še vedno ostro proti novi sosedi Trasa tretje razvojne osi spet mimo Šmartnega ob Paki, Malih Braslovč in Pariželj BRASLOVČE - Civilna iniciativa Braslovče povsem pričakovano še naprej ostro nasprotuje umestitvi tretje razvojne osi mimo Šmartnega ob Paki, Malih Braslovč in Pariželj. Kot tri ključne razloge proti gradnji hitre ceste v tem delu Spodnje Savinjske doline navaja uničenje najboljših kmetijskih zemljišč, višje stroške investicije in podaljšanje poti med Velenjem in Celjem. Član civilne iniciative Franc Kralj je prepričan, da je tovrstna trasa med primerljivimi različicami med najdražjimi. Spominja ga celo na ustaljeno prakso preplačeva-nja prometne infrastrukture v preteklosti. Navaja, da naj bi gradnjo 14 kilometrov hitre ceste ocenili na 386 milijonov evrov brez stroškov financiranja oziroma na 480 milijonov Član civilne iniciative Franc Kralj: »Ko sem postavil čebelnjak, poti do njega nisem umestil skozi vrt, temveč skozi sadovnjak. Povsem podobno je s tretjo razvojno osjo, ki jo želijo zgraditi po najboljših kmetijskih zemljiščih.« evrov s stroški financiranja. Po njegovih podatkih naj bi to pomenilo gradnjo najdražjega odseka hitre ceste v zgodovini Slovenije. Braslovška civilna iniciativa obenem meni, da bo priključevanje hitre ceste na avtocesto pri Šentruper-tu podaljševalo pot med regijskima središčema. Kralj se tako sprašuje, kdo se bo med Celjem in Velenjem raje vozil po plačljivi in daljši povezavi namesto po krajši in brezplačni regionalni cesti preko Arje vasi. Cesta ali kmetije? Člani civilne iniciative ob tem še posebej izpostavljajo, da je predlog trase v tem delu Spodnje Savinjske doline predviden po najboljših kmetijskih zemljiščih. Veliko je tudi na-makanih njiv in hmeljišč. Denar, ki ga je država prispevala za vzpostavitev namakalnega sistema in zajetja Žovnek, kot še dodaja Kralj, bi bil s tem nesmiselno porabljen. Ključno pri vsem tem bi bilo, da bi s tem uničili kmetijstvo, ki se mu v zadnjih letih zaradi teženj po samooskrbi pripisuje čedalje večji pomen. Gradnji tretje razvojne osi v tem delu doline med drugim prav zaradi tega močno nasprotuje tudi mlad kmet Januš Juhart iz Braslovč, ki bi v tem primeru izgubil približno 25 odstotkov najboljših obdelovanih površin, kar bi ogrozilo njegov socialni položaj. Člani Civilne iniciative Braslovče bodo, kot pravijo, še naprej na različne načine ostro nasprotovali trasi mimo Šmartnega ob Paki, Malih Braslovč in Pariželj. Če ne bo šlo drugače, poleg protestnih pisem omenjajo celo zaporo ceste. ŠO Foto: arhiv NT (GrupA) H »I Vlada za braslovško traso tretje razvojne osi Dodelana trasa F2-2, ki bo speljana od Velenja-jug mimo Šmartnega ob Paki, Malih Braslovč in Pariželj ter se bo na avtocesto priključila v Šentrupertu, je zadnja izbira vlade za pripravo državnega prostorskega načrta za odsek hitre ceste AC A1 na tako imenovani tretji razvojni osi. Takšen je bil sklep vlade na redni četrtkovi seji, potem ko so pristojne službe ministrstev preučevale in tehtale še med traso F3B, ki bi vodila od Velenja in bi se na avtocesto priključila pri Podlogu ter med traso, ki bi vodila ob obstoječi glavni cesti Arja vas-Velenje. Kot je znano, zdaj izbrani trasi, ker preveč posega v kmetijska zemljišča, nasprotujeta tudi kmetijski minister Dejan Židan in Civilna iniciativa Braslovče. Zaradi prevelikega nasprotovanja javnosti je bila ta trasa opuščena, sedanja vlada pa jo je »vrnila v življenje«. V nadaljevanju postopka priprave državnega prostorskega načrta in celovite presoje vplivov na okolje bo ministrstvo za okolje izvedlo javno razgrnitev osnutka državnega prostorskega načrta in okoljskega poročila. Z ministrstvom za infrastrukturo bo preučilo in se opredelilo do pripomb, podanih v javni razgrnitvi, postopek umeščanja trase F2-2 v prostor pa se bo končal, ko bo vlada sprejela uredbo o državnem prostorskem načrtu. RG »Če kmetu vzamejo zemljo, je popolnoma enako, kot bi strojniku vzeli orodje. Brez obdelovanih površin kmet preprosto ne more obstajati,« opozarja član Civilne iniciative Braslovče, mlad kmet Januš Juhart iz Braslovč. Odločitev o trasi le nova kost za glodanje? Župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar je povedal, da so bili v občini nad odločitvijo vlade o izbiri trase neprijetno presenečeni. »Zaradi negativnih mnenj je bila ta trasa že odpisana. Zagotovo bo veliko naših krajanov nezadovoljnih, sicer pa uradno o postopkih nismo bili obveščeni. Kolikor smo se pogovarjali v občinskem svetu, Šmartno ob Paki ni življenjsko odvisno od te hitre ceste, zavedamo pa se pomembnosti povezave Velenja in Koroške z avtocestnim križem oziroma povezave sever-jug. Nasprotujoča mnenja bodo verjetno prišla do izraza, zato bomo v občini težko zavzeli takšno stališče, s katerim bi se večina strinjala. Po drugi strani morda ta odločitev vlade tudi pomeni, da se bo pri tem projektu vendarle kaj premaknilo naprej. Hkrati ostaja bojazen, da je glede na dogajanja v zadnjih letih to spet samo kost za glodanje za naslednje obdobje. Dokler se vznemirjajo ljudje, ne zgodi pa se nič konkretnega, ostajajo dvomi, ali ima vlada resen namen kaj narediti«. RG Predsednik sindikata zdravstva in socialnega varstva v ZD Celje Srečko Brodar se sprašuje, kako jim lahko preprosto vzamejo denar, ki so ga ustvarili na trgu. »Zdaj bomo pazili, da ne bomo opravljali tržnih dejavnost.« V prihodnjih dneh bodo v ZD sklicali zbor delavcev, najverjetneje bo sledil protest, izključena ni niti stavka. Se občina igra z zdravjem ljudi? Privarčevani denar zdravstvenega doma gre v občinski proračun CELJE - Mestni svetniki so na torkovi seji po hitrem postopku, z 20 glasovi za in 12 proti, sprejeli sklep o izločitvi organizacijske enote Zdravstveni dom (ZD) Celje iz javnega zavoda Zdravstveni center Celje in s tem omogočili občini, da presežek doma v višini 1,2 milijona evrov prenese v letošnji proračun. Zaposleni so ogorčeni, napovedujejo protest in ustavno presojo. Direktorica celjske občinske uprave Tina Kramer je ob predstavitvi sklepa povedala, da je sprememba zakonita, saj je po njenih besedah temu pritrdilo tudi računsko sodišče. Večkrat je poudarila, da gre za presežek izključno iz tržne dejavnosti in da s prenosom privarčevanih sredstev na račun občine ne posegajo v način, obseg in kakovost izvajanja javne službe. Gre namreč za ukrep, ki bo v javno finančni stiski zagotovil enakomernejšo porazdelitev sredstev za izvajanje negospodarskih dejavnosti. Brez strategije Štefanija Preskar, Desusova svetnica in tudi članica sveta zavoda ZD, je svetniške kolega pozvala k treznemu premisleku pri glasovanju in se ob tem vprašala, ali so namensko privarčevana sredstva ZD res edina možnost za krpanje občinskega proračuna. Znova je izpostavila dejstvo, da mestni svet v vseh teh letih ni niti enkrat obravnaval dela in poslovanja ZD. Ob tem pa je podvomila tudi v ustreznost prikaza presežka prihodkov nad odhod- ki v tržni dejavnosti, ki naj sploh ne bi bila posebej določena. Tako Preskarjeva sprašuje, ali ni morda v tem tržnem presežku tudi kaj javnega denarja. Predvsem pa težavo vidi v tem, da v Celju ni prave strategije za razvoj primarnega zdravstva. Tako je med drugim župana in svetnike vprašala: »Ali želimo v Celju razvijati javno zdravstvo?« Da ni prave strategije, je sicer opozoril tudi strokovni direktor ZD Milan Rajt-majer, ki je povedal, da je jemanje denarja zdravstvu v teh časih nevarno igranje. Sicer pa je svet zavoda konec prejšnjega tedna na seji sprejel program dela in finančni načrt za letos. Prizidka za zdaj ne bo Mnenja svetnikov so se kresala tudi pri iskanju rešitev prostorske stiske ZD. Milan Rajtmajer je pojasnil mnenje medicinske stroke, ki je odločno dejala, da ne želi širiti dejavnosti v več zgradb. »Vztrajamo pri gradnji prizidka, ker ne želimo ločevati ambulantne in servisne dejavnosti, saj je to mučno tako za bolnike kot zdravnike. Potem pa so se začela takšna in drugačna pogajanja in ponujanja prostorov. Stroka je povedala, kaj potrebuje, sredstva za to smo imeli, prišli pa smo v situacijo, ko nam nekdo nekaj ponuja, mi pa naj zapolnimo prostore. To zaposlene v domu zelo moti,« je dejal. Občina za zdaj predlagani gradnji prizidka ni naklonjena, saj želi zapolniti in oživiti prostore v vili Sonja v Kersnikovi ulici in prostore nekdanjega centra za socialno delo v Gregorčičevi ulici. Je pa župan Bojan Šrot obljubil, da bo občina, v kolikor se bo po strokovnih pregledih izkazalo, da omenjeni stavbi za izvajanje zdravstvene dejavnosti nista primerni, vendarle izdala soglasje za izgradnjo prizidka. Rajtmajer ob tem s kislim nasmehom opozarja, da bi v tem času preigravanja možnosti bili že na pol poti do trajne rešitve prostorskega problema. Se je pa že pretekli teden na seji sveta zavoda ZD Celje odprlo vprašanje, kdo bo pokril stroške dodatnega strokovnega pregleda obeh stavb. Zaposleni ogorčeni Čeprav so, tako Rajtmajer, izid pričakovali, so zaposleni v ZD Celje ogorčeni in razočarani. »Srčno upam, da bo denar porabljen za takšne namene, kot je bilo pojasnjeno, torej za reševanje socialnih stisk ljudi,« je dejal strokovni direktor. Direktorica Zd Alenka Obrul, ki sicer ni goreče zagovarjala mnenja sodelavcev, je po seji napovedala ustavno presojo. Ob tem je priznala, da je pri pripravi spremembe odloka sodelovala z občino. Sicer pa mora ZD Celje neporabljen presežek iz tržne dejavnosti, ki ga je ustvaril do konca minulega leta, na račun občine prenesti najkasneje do konca junija. Hkrati je treba najkasneje v 30 dneh uskladiti tudi statut. LEA KOMERIČKI Foto: arhiv NT (SHERPA) Gneča na Raduhi Volkovi med nami LUČE - Letošnjega zimskega pohoda na Ra-duho, ki je bil konec tedna, se je udeležilo več kot dvesto pohodnikov. Med udeleženci so bili pohodniki iz različnih krajev Slovenije, več kot dvajset jih je prišlo tudi s sosednje Hrvaške. Vreme jim je letos odlično služilo, tudi snega je bilo manj kot prejšnja leta. Izhodišče pohoda je bilo v središču Luč, od koder so se napotili na 2.062 metrov visoko goro mimo spomenika skladatelju Blažu Arniču, ki je bil rojen v Lučah. Zimski pohod na Raduho se po njem imenuje Arničev pohod. BJ NAZARJE - Ob svetovnem dnevu gozdov je o volkovih v Sloveniji predaval dr. Hubert Potočnik, asistent katedre za ekologijo in varstvo okolja na ljubljanski biotehniški fakulteti. V projektu SloWolf je sodeloval kot koordinator spremljanja populacije volkov. Potočnik, ki ima korenine v Zgornji Savinjski dolini, je projekt podrobno predstavil. Cilj projekta je dolgoročna ohranitev populacije volka, ki živi v južni Sloveniji, vse do bližine Ljubljane. Ko je bilo tik pred tem, da bi to žival v Sloveniji iztrebili, je oblast leta 1973 nagrade za ubite volkove prenehala izplačevati. Danes je volk uradno zaščiten. Predavatelj je predstavil zgodbo volka Slavca, ki je izpod Slavnika sam odpotoval čez Avstrijo v okolico Verone, kjer si je z volkuljo Julijo ustvaril volčjo družino. Predavanje sta pripravila Savinjsko gozdarsko društvo in nazarska enota zavoda za gozdove. BJ V vodstvu SOS tudi Kontič in Kopušar Na torkovi volilni skupščini Skupnosti občin Slovenije - SOS v Lukovici je bil za člana predsedstva in predsednika sekcije mestnih občin izvoljen Bojan Kontič, župan Mestne občine Velenje. Janko Kopušar, župan občine Šmartno ob Paki, pa je postal član nadzornega odbora SOS. Bojan Kontič je sicer že predsednik Združenja mestnih občin Slovenije (ZMOS), zato se bo, kot je povedal po izvolitvi, zavzemal, da bi obe skupini, ki zastopata mestne občine, delovali čim bolj usklajeno. Hkrati pa si bo prizadeval, da bi v Sloveniji dobili enovito združenje, ki bi zastopalo vse občine v državi (tretji zastopnik je Združenje občin Slovenije). »Na ta način bi občine v pogajanjih z vlado tudi okrepile svojo pogajalsko moč,« je prepričan Kontič. RG NA KRATKO Bodo prevozniki manj zaslužili? LJUBNO OB SAVINJI - V občini je vedno več kritik na račun nadstandardnega prevoza šolarjev k pouku. Župan Franjo Naraločnik je imenoval komisijo, ki bo preučila upravičenost obstoječega števila prevozov. V občinski upravi se trenutno pripravljajo na nov razpis za izvajalce šolskih prevozov za novo šolsko leto, saj bo sedanja pogodba, ki je bila sklenjena za štiri leta, nehala veljati. V tej občini vozi šolski avtobus v isti smeri zjutraj kar trikrat, popoldne vozi v obratni smeri celo štirikrat. V bližnjih občinah imajo le po en prevoz šolarjev v vsako smer. Ljubenska občina mora za šolske prevoze plačati 160 tisoč evrov na leto, zato so zaradi drugih velikih potreb kritiki teh nadstandardnih storitev vedno glasnejši. Prevoze opravljajo domačini. BJ Kako so poslovali? RADEČE - Občina je imela lani 4,4 milijona evrov prihodkov in skoraj 4,6 milijona evrov odhodkov. S tem je dosegla 68 odstotkov načrtovanih prihodkov in 69 odstotkov načrtovanih izdatkov. V primerjavi s predhodnim letom so se prihodki zvišali za 12 odstotkov, odhodki pa za 16 odstotkov. V radeško občinsko blagajno se je 1,1 milijona evrov steklo z evropskih razpisov. 45 odstotkov odhodkov je bilo namenjenih investicijam, 41 odstotkov celotne pogače pa je bilo porabljene za socialno varstvo občanov in delovanje javnih zavodov. Zadolžitev na občana Radeč znaša brez upoštevanja dobe odplačil skoraj 500 evrov, z upoštevanjem dobe odplačil pa približno 40 evrov na leto. Občina bo zaključni račun proračuna za minulo leto občinskemu svetu predstavila na seji konec aprila. TV Vojničanke na drugem mestu VOJNIK - V soboto je bilo zaključno gasilsko pokalno tekmovanje v spajanju sesalnega voda, ki velja za prehodni pokal Gasilske zveze Slovenije. Gre za kategorijo članov in članic. Od novega leta se je zvrstilo šest pokalnih tekmovanj za leto 2015, ki so bila v različnih krajih Slovenije. Šestega, ki je bilo v telovadnici v Vojniku, je organiziralo PGD Nova Cerkev in na njem je pokal PGD Nova Cerkev med člani osvojila desetina iz Oplotnice, med članicami ekipa Hajdoš, na drugem mestu pa je bila ekipa iz Vojnika. Tekmovalke iz Hajdoš so prejele tudi prehodni pokal Gasilske zveze Slovenije, ki ga je med člani dobila ekipa Hmeljčiča. Na letošnjem tekmovanju sta med članicami z našega območja sodelovali ekipi Nove Cerkve in Vojnika ter med člani ekipe Drešinje vasi, Lemberga, Rečice in Zreč. BJ Novi predsedniki REČICA OB SAVINJI - Na volilnih občnih zborih so izvolili nove predsednike kar treh društev in krajevne organizacije Zveze borcev za vrednote NOB. To po novem vodi Ida Hribernik, na čelu turističnega društva bo naslednja štiri leta Anton Strnišnik, na čelu kulturnega društva Mojca Štorgelj in na čelu športnega društva Siniša Todorovic. BJ 4 GOSPODARSTVO Kdo bo dal več? Za Pivovarno Laško se poteguje pet kupcev - Mali delničarji se bojijo ponovitve Mercatorjeve zgodbe Če bo vse šlo po načrtu, bo Pivovarna Laško in z njo tudi Pivovarna Union najkasneje do konca letošnjega junija dobila novega lastnika. Kdo od petih ponudnikov, ki so poslali zavezujoče ponudbe, bo prevzel slovensko industrijo piva, je težko napovedati, saj se je do zdaj v Sloveniji pri prodaji podjetij zgodilo že preveč presenetljivih, predvsem pa škodljivih preobratov. Po nekaterih informacijah naj bi bila v ožjem izboru nizozemski pivovarski velikan Heineken in ameriška investicijska družba KKR. Ali bodo Laščani k izboljšanju ponudb pozvali samo ta dva ponudnika ali še koga tretjega, za zdaj ni znano. Nadzorni svet Pivovarne Laško se je namreč na seji v začetku tedna samo seznanil s potekom dokapitalizacije in prodaje deleža konzorcija lastnikov ter soglašal, da se proces prodaje nadaljuje. Kljub drugačnim pričakovanjem se ni opredelil do zavezujočih ponudb, ki so jih poslali Heineken in štirje finančni skladi. Torej je, kot kaže, odločitev, kako bo naprej potekal postopek prodaje, prepustil konzorciju. Po zadnjih podatkih so v pro- dajnem konzorciju Družba za upravljanje terjatev bank, Kapitalska družba, Alpen invest, Abanka, KD skladi, Nova Kreditna banka Maribor, Zavarovalnica Triglav, Sklad obrtnikov in podjetnikov in Banka Koper. Njihov skupni delež predstavlja malo več kot 51 odstotkov lastništva pivovarne. Med favoriti tudi Heineken? Katerega od petih ponudnikov bodo lastniki pozvali k izboljšanju ponudbe, za zdaj še ni znano. Po neuradnih informacijah naj bi najboljšo ponudbo za delnico, ki naj bi znašala 24 evrov, kolikor je tudi trenutna borzna cena delnic Pivovarne Novi lastnik bo z nakupom Pivovarne Laško dobil tudi Pivovarno Union, Jadransko pivovarno in Vital Mestinje. Laščani so tudi lastniki časopisne hiše Delo. Bo novi lastnik proizvodnjo Pivovarne Union iz Ljubljane preselil v Laško? Laško, dala dva sklada. Ostali naj bi za delnico ponudili manj. Kljub temu naj bi se v ožji izbor uvrstil tudi edini strateški kupec Heineken, ki je svoje zanimanje za pivovarno uradno že izkazal. Poleg Heinekena so ponudbe poslali še finančni skladi KKR, Bain Capital, Mid Europa Partners in CVC Capital Partners. Medtem ko lastniki Pivovarne Laško, združeni v konzorcij, pričakujejo, da bodo za svoje delnice iztržili čim več, uprava družbe tudi pričakuje, da bo novi lastnik zagotovil pivovarni najmanj 75 milijonov evrov kapitala, ki ga potrebuje za poplačilo dolgov bankam. Mali delničarji čakajo Pivovarna Laško ima trenutno malo več kot 7 tisoč delničarjev. Največja lastnica je s skoraj četrtino vseh delnic Družba za upravljanje terjatev bank. Mali delničarji, ki imajo skupaj približno 30 odstotkov pivovarne, lahko zdaj le čakajo, kako bo potekala izbira najboljšega ponudnika. Da bi se preko svojega društva vključili v konzorcij, jim namreč zaradi prevelikega »administriranja« ni uspelo. Mali delničarji seveda upajo, da bo konzorcij dosegel čim višjo ceno za delnico, saj bo v skladu z zakonodajo kupec takšno ceno, ki jo bo plačal za delnice lastnikov, Heineken ima v lasti 160 pivovarn in zaposluje 81 tisoč ljudi. Lani je ustvaril več kot 19 milijard evrov prihodkov. Zasebni naložbeni sklad KKR deluje po vsem svetu, v svojem portfelju ima več kot 90 družb. V Sloveniji je prisoten kot lastnik telekomunikacijskega omrežja Telemach. združene v konzorcij, moral ponuditi tudi vsem ostalim delničarjem. Pri tem se bojijo, je povedal eden od njih, da se pri prodaji Pivovarne Laško ne bi ponovila Merca-torjeva zgodba, ko je zaradi »določenih krogov, ki imajo velik vpliv in vlečejo določene poteze, za katere pa nikoli ne odgovarjajo,« cena za delnico zdaj že bivšega največjega slovenskega trgovca krepko padla. JANJA INTIHAR Foto: arhiv NT (SHERPA) Kovintrade vrača dolgove Celjski Kovintrade, ki se ukvarja z mednarodno trgovino na veliko in je na področju veletrgovine z metalurškimi izdelki vodilni v Sloveniji, je kljub težavam na trgu tudi lani dosegel dobre rezultate. Ustvaril je 123 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je za približno 3 odstotke manj kot leta 2013. Za 7 odstotkov je povečal denarni tok iz poslovanja, višji od predlanskega je tudi čisti dobiček, ki znaša 300 tisoč evrov. Podatki o tem, kako je jetja in predstavništva v 14 kov od prodaje, v letu 2012 lani poslovala celotna Sku- državah, še niso znani. Pre- pa 205 milijonov evrov. Pred-pina Kovintrade, v katero so dlani je skupina imela skoraj sednik uprave Marko Staro-vključena še hčerinska pod- 167 milijonov evrov prihod- veški za matično družbo letos napoveduje podobne rezultate kot lani. Kot pravi, bodo tržne aktivnosti povečali na področju metalurgije, predvsem s prodajo specialnih jekel. Kovintrade, ki je eno redkih podjetij v lasti zaposlenih in njihovih družinskih članov, je konec lanskega leta z devetimi bankami sklenil dogovor o reprogramiranju visokih posojil. Banke so, kot je razvidno iz objav na Ajpesu, posojilo zavarovale s 15-odstotnim lastniškim deležem, ki ga ima Kovintrade v družbi Štore Steel. V skladu z dogovorom bo Kovintrade do leta 2019 moral odplačati polovico svojih finančnih obveznosti, ki v celoti znašajo 36 milijonov evrov. Staroveški pravi, da bodo denar za poplačilo dolga zagotavljali iz rednega delovanja, prodati nameravajo tudi nekaj nepotrebnih naložb. JI Pred kratkim je prišlo do sprememb v upravi Ko-vintrada. Petra Tilingerja, ki je kot član uprave vodil področje financ in računovodstva in se je upokojil, je zamenjal Jurij Rojc. Delavci zahtevajo odstop Po petkovem zboru delavcev sindikat Thermane želi, da bi se zaposleni čim prej srečali z upravo družbe. Predsednik uprave Andrej Bošnjak namreč kljub vabilu na zbor ni prišel, sindikat pa želi, da bi se zaposleni in uprava končno soočili in se pogovorili o razlogih za napete odnose v podjetju. Kot je znano, delavci upravi zlasti zamerijo, da še vedno ni izdelala jasne strategije, da podjetje še vedno nima organizacijsko kadrovske politike niti sistemizacije delovnih mest. V zadnjem času je veliko slabe volje povzročila tudi odločitev uprave, da iz poslovnih razlogov ukine tri pomembna delovna mesta in odpusti tri pomembne delavce, med njimi tudi vodji nabave in medicinskega programa. Hkrati je za vodenje medicinskega programa uprava najela zunanjo svetovalko. Zbor delavcev, ki se ga je udeležila petina zaposlenih, je sprejel sklep, da njihova predstavnika Boštjan Salobir in Matej Romih v nadzornem svetu sprožita postopek za zamenjavo uprave. Pred soočenjem z delavci Andreja Bošnjaka čaka še zaslišanje na sodišču. Za danes, četrtek, je razpisan narok glede vodenja prisilne poravnave. Ugovor je vložil upnik Borut Dolar, ki sodišče opozarja, da v Thermani ne bodo mogli uspešno zaključiti prisilne poravnave, za katero sicer mali delničarji že ves čas trdijo, da do nje sploh ne bi smelo priti. Prepričani so, da je bila plačilna nesposobnost zdravilišča ustvarjena umetno. Razlog za ugovor je predvsem odpoklic skoraj 23 milijonov evrov posojila, ki ga je Thermana najela pri Abanki in zaradi česar so se njene kratkoročne obveznosti povzpele na 35 milijonov evrov. Abanka naj bi se, navaja Dolar, za odpoklic posojila odločila po navodilih Družbe za upravljanje terjatev bank. Zato je sodišče pozval, naj presodi o njeni nadaljnji vlogi v prisilni poravnavi Thermane. JI Spodbuden začetek leta V Thermani za letos načrtujejo 19,3 milijona evrov čistih prihodkov in 24 tisoč evrov čistega dobička. Kot sporočajo, so leto začeli spodbudno, saj je bilanca poslovanja v januarju in februarju pozitivna. Zdravilišče letos dosega in tudi presega načrtovano število nočitev. V februarju, ko je bila zasedenost hotelskih zmogljivosti 63-odstotna, so zabeležili skoraj 13.700 nočitev, kar je za 11 odstotkov več od načrtov in 13 odstotkov več kot februarja lani. Narašča zlasti število nočitev tujih gostov, ki je bilo v primerjavi z enakim lanskim obdobjem višje za dobro desetino. V prvih dveh mesecih so imeli manj »domačih« nočitev, razlog za to pa je bil, navajajo v Thermani, krajšanje dolžine bivanja gostov, ki pridejo k njim z napotnicami. V Thermani tudi poudarjajo, da redno poravnavajo svoje poslovne obveznosti in tudi obveznosti do zaposlenih, ki od januarja spet prejemajo celotne plače. AKTUALNO 5 Priložnost, a tudi breme Dopolnilne dejavnosti na kmetijah - Od plačevanja dodatnega prispevka do administrativnih ovir Tanja Gobec se je za odprtje dopolnilne dejavnosti odločila, ker je izgubila službo. (Foto: osebni arhiv) Ostala brez službe in odprla dopolnilno dejavnost V Sloveniji, tudi na Celjskem, je med kmeti vedno več zanimanja za registracijo dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Na območju Kmetij-sko-gozdarskega zavoda Celje je približno 1.300 kmetij z registrirano dopolnilno dejavnostjo. To je približno 15 odstotkov vseh kmetij na tem območju. V zadnjih letih se je njihovo število povečalo. Razlogov za to je več. Od brezposelnosti izven kmetijstva do neugodnih razmer za intenzivno pridelavo. Kljub relativno enostavni registraciji dopolnilne dejavnosti se kmetje soočajo z mnogimi težavami. Od februarja lani morajo kmetje in čebelarji, ki imajo registrirano dopolnilno dejavnost na kmetiji in niso kmečko zavarovani, ne glede na višino dohodka iz naslova dopolnilne dejavnosti plačevati približno 32 evrov mesečno oziroma skoraj 390 evrov letno. S spremembo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju so kmetje in čebelarji, ki opravljajo dopolnilno dejavnost kot postranski poklic in niso kmečko zavarovani, od 1. februarja lani dolžni plačevati prispevek za poškodbe pri delu in poklicno bolezen v mesečnem znesku, ki se določi v višini dobrih 0,5 odstotka od povprečne bruto plače za oktober preteklega leta, kar znaša približno 8 evrov. Za obračunsko obdobje od februarja lani osebe, ki opravljajo dopolnilno dejavnost kot postranski po- klic, plačujejo tudi mesečni prispevek po stopnji 6,36 odstotka od zneska 25 odstotkov povprečne bruto plače za oktober preteklega leta, kar znaša dodatnih 24,27 evra. Skupno to nanese približno 32 evrov na mesec. Čebelarska zveza Slovenije je januarja opozorila, da je zvišanje prispevka neutemeljeno in da za večino nosilcev dopolnilnih dejavnosti tudi nesprejemljivo. Cilja dopolnilnih dejavnosti naj bi bila razvoj manjših kmetij in izboljšanje ekonomičnosti kmetij. V zvezi so prepričani, da je uvedba omenjenega prispevka dosegla ravno nasprotno. »Tisti kmetje in čebelarji, ki so registrirali dopolnilno dejavnost, da bi izboljšali ekonomičnost svoje kmetije, so jo z uvedbo prispevka zaprli,« pravijo v čebelarski zvezi. Omejitve pri opravljanju dejavnosti Postopki za registracijo dopolnilnih dejavnosti naj ne bi bili preveč zahtevni. Je pa res, da vsaka predelava zahteva ureditev primernega prostora in vzpostavitev dobre higienske prakse, saj mora biti živilo, ki prihaja na trg, varno. Dopolnilno dejavnost lahko opravljajo nosilec dopolnilne dejavnosti, člani kmetije in zaposleni na kmetiji. Kmetija, na kateri opravljajo dopolnilno dejavnost, mora imeti v uporabi najmanj hektar primerljivih kmetijskih površin. Obseg dopolnilne dejavnosti se ugotavlja z ločenim knjigovodstvom. Dovoljenje za opravljanje dejavnosti izda pristojna upravna enota, ki tudi poskrbi, da se podatki vpišejo v ustrezne evidence. Določene dopolnilne dejavnosti terjajo tudi dodatne izkaze, ki jih mora nosilce izpolniti, preden začne opravljati dejavnost (na primer za storitev spravila lesa mora nosilec imeti opravljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo za sekača in ustrezen vozniški izpit). Kmetje so vezani na zagotavljanje lastnih surovin, omejeni so z dohodkom in obsegom dejavnosti. Od predelave, prodaje do proizvodnje energije Na kmetiji lahko nosilci dopolnilnih dejavnosti opravljajo sledeče dejavnosti: predelava primarnih kmetijskih pridelkov, gozdnih sadežev in zelišč, predelava gozdnih lesnih sortimentov (nosilec dopolnilne dejavnosti predelava gozdnih lesnih sortimentov mora imeti vsaj 7 hektarjev gozda), prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij, vzreja in predelava vodnih organizmov, turizem na kmetiji, dejavnost, povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitvami oziroma z izdelki, predelava rastlinskih odpadkov ter proizvodnja in prodaja energije iz obnovljivih virov, storitve s kmetijsko in z mehanizacijo in opremo, zakol živali in ročna dela, svetovanje in usposabljanje v zvezi s kmetijsko, z gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo. JERICA POTOČNIK Tanja Gobec iz Šentjurja živi na manjši kmetiji, veliki 2,5 hektarja. Kmetija je usmerjena v zelenjadar-stvo. Ker je Tanja pred časom ostala brez službe, se je odločila, da bo kot dopolnilno dejavnost registrirala peko kruha in peciva in predelavo zelenjave. Trenutno je njena prioriteta peka kruha in peciva, saj žito oziroma piro pridela doma na kmetiji. V dopolnilni dejavnosti vidi tako prednosti kot slabosti. »Če si kreativen, iznajdljiv in te predelava oziroma peka veseli, potem nekako najdeš trg. Ker gre za manjši obseg dejavnosti, se lahko hitro prilagodiš potrebam trga,« pravi Gobčeva. Dopolnilne dejavnosti prinašajo tudi slabosti. Kot pravi, je prispevek, ki ga morajo plačevati kmetje, ki niso kmečko zavarovani in opravljajo dopolnilno dejavnost, previsok. Za dopolnilno dejavnost se je odločila, da bi lažje preživela, ker je ostala brez službe. Dodaten prispevek 32 evrov na mesec ji predstavlja veliko breme, sploh zdaj, ko ji je promet v zadnjih mesecih upadel za 70 odstotkov, tako da mesečno zasluži zgolj pri- bližno 120 evrov. »Ni težava v tem, da me terjajo za plačilo prispevka, težava je v tem, da obvezno zavarovanje, ki znaša približno 24 evrov, redno plačujem in mi vseeno zaradi tega dodatnega prispevka blokirajo zdravstveno kartico, kar pomeni, da ne morem k zdravniku ali zobozdravniku, razen če sem v celoti samoplačnik,« je kritična. Gobčeva, ki sicer prideluje piro na ekološki način, nima ekološkega certifikata, ker naj bi bil predrag. Kot pravi, si stroškov nadzorov ne more privoščiti. JP Med dopolnilnimi dejavnostmi so sicer še vedno najbolj zastopane storitve s kmetijsko in z gozdarsko mehanizacijo. Turizem na kmetiji je razvit zlasti v Zgornji Savinjski dolini, na Zreškem Pohorju, v Šmarju pri Jelšah in Šentjurju. V zadnjih letih je mogoče zaznati skok pri predelovalnih dejavnostih, zlasti iz živil živalskega izvora. Največji vzpon beležijo pri predelavi mleka. »Ni enostavno, a ko se kar gre« »Delam na področju kakovosti in na osnovi domače pridelave, tudi sestavine, ki jih še potrebujem za izdelke, kupim od kmetov in ne v trgovinah,« poudarja Bojana Uršič. Bojana Uršič iz Bistrice ob Sotli se je za dopolnilno dejavnost odločila, ker imajo doma kmetijo brez živali. Odločila se je za predelavo in začela prodajati na stojnicah. V okviru dopolnilne dejavnosti iz sveže zelenjave in sadja ter grozdja izdeluje marmelade, razne vložnine, sokove in sirupe. Registrirano ima tudi peko peciva in izdelavo testenin. Tudi njej se ne zdi prav, da mora kljub vsem prispevkom, ki jih plačuje kot zaposlena - v moževem podjetju vodi račune - dodatno plačevati še 32 evrov mesečno. Obdavčena je po normiranih stroških. »Če bi se na veli- ko ukvarjala s predelavo in peko, bi bilo bolje, da bi bila obdavčena kot davčni zavezanec. Zaenkrat plačujem davek v višini 30 odstotkov od prodaje in omenjeni prispevek,« pojasnjuje. Kot pravi, dela več kot osem ur na dan, pogosto kar 15 ur in več. Ob tem, da prideluje in predeluje hrano ter jo hodi prodajat na tržnico, mora iskati še stranke. Tudi vodenje papirjev ni ravno enostavno, pravi. V ta namen je opravila kar nekaj tečajev. »Voditi moram HACCP, opravljene moram imeti vse analize, pri sebi moram imeti uporabna dovoljenja, etikete in deklaracije. Račune je treba spravljati in še in še. Niso enostavne te stvari, a ko se enkrat navadiš, še kar gre,« pojasnjuje Uršičeva. Spremljanje sprememb na področju kmetijstva in opravljanja dopolnilnih dejavnosti je lahko zelo zahtevno. Kmetje za spremembe in dodatno dokumentacijo, ki jo morajo imeti, pogosto izvedo šele od inšpektorjev, ki jih redno obiskujejo, pravi. »Zato se moraš čim več družiti z ljudmi, ki se ukvarjajo s podobno dejavnostjo. Tisti, ki so že dlje v tem, ti lahko svetujejo,« še dodaja Bojana Uršič. JP Polnjenje blagajne s pomočjo velikodušnosti ljudi Medobčinsko društvo invalidov Žalec opozarja, da najkrajšo potegnejo invalidi ŽALEC - Žalsko društvo invalidov je nedavno na ministrstvo za finance in ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti naslovilo javni poziv. Člani društva so prepričani, da je nepravično, da morajo invalidi za nujne invalidske pripomočke, za katere so zbirali denar s pomočjo dobrodelnih akcij, plačevati davek. Kljub temu da gre v večini primerov za znižano davčno stopnjo, to za invalide, ki so že tako praviloma med socialno šibkejšimi sloji prebivalstva, predstavlja precejšnje finančno breme. V Medobčinskem društvu invalidov Žalec že dvanajst let pripravljajo tradicionalni dobrodelni koncert in dobrodelne akcije, s katerimi zbirajo denar za nakup različnih invalidskih pripomočkov. Do zdaj so osrečili že več kot petdeset invalidov. Predsednik društva Janez Meglič pravi, da precejšen strošek pri vseh teh dobrodelnih akcijah predstavlja davek. V oči po besedah Megliča v zadnjem času še posebej bodeta dva primera visoke obdavčitve za invalidski pripomoček. Invalid Dejan z Vranskega je v delovni nesreči izgubil obe roki. Vsa Slovenija je približno tri leta zbirala denar za nakup protez, vrednih 170 tisoč evrov, ki sta mu olajšali vsakdanje življenje. Kot je žalsko društvo navedlo v javnem pismu, je moral Dejan prek zavoda Soča zanju plačati več kot 13 tisoč evrov davka na dodano vrednost. Društvo izpostavlja še en podoben primer. Invalid Goran je moral za invalidski pripomoček, ki mu ga je priporočil zdravnik, plačati celo celoten 22-odstotni davek na dodano vrednost, kar je v njegovem primeru znašalo 550 evrov oziroma mesečni prihodek družine. Želijo si oprostitev obdavčitve Opisana primera sta bila povod, da so člani Medobčinskega društva invalidov Žalec na zboru v začetku marca enoglasno sprejeli sklep o javnem pozivu, v katerem opozarjajo na po njihovem mnenju neupravi- čeno zaračunavanje davka na dodano vrednost za številne invalidske pripomočke. Društvo se namreč zavzema, da bi pristojne službe ljudi, ki potrebujejo življenjsko nujne invalidske pripomočke, oprostile plačila davka na dodano vrednost, še posebej v primerih, ko so zanje zbirali denar z dobrodelnimi koncerti. Ministrstvo za finance na konkretna vprašanja ni posredovalo konkretnih odgovorov. Želeli smo namreč izvedeti, če je kakšen invalid, ki nujno potrebuje invalidski pripomoček, zanj sploh oproščen plačila davka in na podlagi katerih meril invalidski pripomočki sodijo v skupino, za katero se plačuje znižana stopnja davka, oziroma v skupino, za katero se plačuje celoten davek. Prav tako ministrstvo ni komentiralo primerov invalida Dejanja in Gorana. Sporočilo je le, da je plačilo določeno v skladu z 41. členom Zakona o davku na dodano vrednost. Na podlagi tega je dobava medicinske opreme, pripomočkov in drugih sredstev, ki so namenjeni za lajšanje ali zdra- Invalidski pripomočki so obdavčeni z 9,5-odstotno stopnjo. V Žalcu predlagajo, da bi bili tega plačila invalidi oproščeni v primeru, ko gre za dobrodelno zbrana sredstva. vljenje okvare ali invalidnosti in so namenjeni izključno za osebno uporabo, vključno z njihovim vzdrževanjem, obdavčena z davkom na dodano vrednost po nižji 9,5-odstotni stopnji. Med tovrstne izdelke se med drugim uvrščajo invalidski vozički, ortopedske priprave, tudi bergle, umetni deli telesa, aparati za izboljšanje sluha in nenazadnje dihalni aparati. ŠPELA OŽIR Foto: arhiv NT (GrupA) Od ideje do načrta Štirimesečno podjetniško usposabljanje, v katerem mladi dodelajo svojo podjetniško idejo, razvijejo poslovne produkte in pripravijo poslovni načrt, je osnova za vstop na samostojno poslovno pot. Projekt Podjetno v svet podjetništva, ki ga pripravlja Razvojna agencija Savinjske regije, je namenjen mladim brezposelnim osebam z najmanj šesto stopnjo izobrazbe. Izvajanje usposabljanja brezposelnih mladih omogočata evropski socialni sklad in ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Znanje jezikov je prednost Itacina, jezikovna šola italijanskega in kitajskega jezika - tako je poslovno pot zastavila Nina Kos, univerzitetna diplomirana sinolo-ginja in italijanistka. Študij kitajščine ji je poleg oprijemljivega znanja razširil obzorje in z bivanjem na Kitajskem v času študija je dobro spoznala tamkajšnjo kulturo. Po lani sprejetem učnem načrtu je kitajščina v slovenskih šolah na razpolago kot drugi tuji jezik od četrtega do sedmega razreda osnovne šole in zanimanje za učenje narašča. V podjetju bo imela individualne in skupinske tečaje kitajskega in italijanskega jezika, sodelovala z osnovnimi šolami in s podjetji, ki izvažajo na kitajski trg. Pri posredovanju znanja bo v veliko pomoč njen priročnik za enostavno učenje kitajskega jezika, ki je že v zaključni fazi in ga bo izdala v prihodnjih mesecih. Turistična dejavnost bo na- slednje področje, kamor se bo širila, pri čemer bo z ustreznimi aranžmaji, pisanimi na kožo kitajskim in italijanskim turistom, predstavljala Slovenijo. Za poslovne dogovore je na razpolago telefonska številka 040 870 785, v pripravi je tudi spletna stran. Sanje lahko postanejo realnost Erna Ternovšek Kolar je študij arhitekture, ki je kombinacija tehničnega znanja in ume- tnosti oziroma oblikovanja, unovčila za podjetniško idejo. Ingso biro se bo ukvarjal z arhitekturnim svetovanjem, s projektiranjem in z oblikovanjem. Ustrezne rešitve pri prenovi ali rekonstrukciji objektov, stanovanj, dozidavi, prenovi hiš, novogradnjah, celostna podoba projektiranja za notranjost in okolico, projektna dokumentacija, energetske sanacije, prenova zapuščenih lokalov v središču mesta, svetovanje mladim pri nakupu in opremi sta- novanja so le del storitev. Kot neskončno mero idej lahko Ingso biro najdete na Facebooku ali vprašanja pošljete na ingsobiro@gmail.com. Z znanjem grafičnega oblikovanja in ker je že od malega vpeta v svet dekoracije in aranžerstva, bo nadaljevala družinsko tradicijo in nudila izdelavo celostne grafične podobe, pripravo tiskovin in oblikovanje za osebno in poslovno rabo. Sladko razvajanje Drobno pecivo, potice in ostale slaščice bo pod imenom Pavline dobrote na trgu ponujala univerzitetna diplomirana pravnica Pavla Šklander. Recepte babic je prilagodila, izboljšala in tako prišla do res vrhunskih izdelkov. Trg prav tako kaže vedno več zanimanja za naravne in domače izdelke. V ponudbi izdelkov, ki bo sicer kar široka, bo mogoče izbirati med suhimi piškoti, kot so na primer linške oči, orehi, razni rogljički, janeževi upognjenci, izdelovala bo tudi drobno pekovsko pecivo, kot so na primer mini kvašeni rogljički s čokolado ali šunko in sirom. Ker želi ponujati predvsem tradicionalne izdelke, bo izdelovala še razne vrste potic (orehovo, lešnikovo, makovo, peh-tranovo ...). Predvsem želi izpostaviti izdelek, ki bo njen prepoznavni znak, in to so breskvice, ki so po njenem izboljšanem receptu mehke, sočne in po strukturi podobne temu sadežu. Vse bo izdelano po naročilu in po dogovoru s stranko, naročila bo sprejemala na 031 872 561. NA KRATKO Obogatili županov sklad POLZELA - Zavod za kulturo, turizem in šport je v nedeljo v sodelovanju z občino v športni dvorani na Polzeli organiziral dobrodelni koncert. Denar je že četrto leto zapored zbiral za štipendije dijakov in študentov iz socialno ogroženih družin. Županov sklad je po nedeljski glasbeni prireditvi, na kateri je sodelovala vrsta znanih glasbenikov, bogatejši za 4.676 evrov. Od tega je zavodu uspelo s prodajo vstopnic zbrati 3.646 evrov in z donacijami 1.030 evrov. ŠO Pozdravili so pomlad DOBJE - Učenci vseh razredov tamkajšnje osnovne šole so skupaj z mentorji minuli ponedeljek pripravili prireditev Korajžen pozdrav pomladi. Prireditev dobjanski osnovnošolci že tradicionalno pripravljajo ob materinskem dnevu, nanjo pa povabijo sorodnike, prijatelje in znance. Tokrat so se predstavili s pevskimi točkami, saj so nastop združili s tekmovanjem Korajža velja. Najbolje sta se odrezali Sara Robič in Nina Lesjak. Na prireditvi so predstavili tudi rezultate sodelovanja pri dvoletnem mednarodnem projektu EU-folio, ravnateljica Osnovne šole Dobje Suzana Plemenitaš pa je čestitala učencem, ki dosegajo največje uspehe na državnih tekmovanjih. TV Za dojenčki še politične stranke TABOR - Kot smo že poročali, se občina sooča z neplačanimi obveznostmi. Denar dolguje tako vrtcem kot domovom za ostarele, v katerih bivajo njeni občani, in tudi nekaterim izvajalcem del. S strogimi varčevalnimi ukrepi ji je od oktobra lani uspelo dolg zmanjšati za malo manj kot sto tisoč evrov. Med drugim je znižala denarne nagrade za novorojence in prvošolce ter prekinila pogodbe z lokalnimi mediji. Na zadnji seji so svetniki potrdili še nov pravilnik o financiranju političnih strank, ki bodo po novem delile usodo z ostalimi proračunskimi uporabniki. Pravilnik prinaša njihovo minimalno financiranje. Stranka SD bo tako letos prejela simboličnih 41 evrov in stranka SDS 31 evrov. Po starem pravilniku bi bila prva upravičena do 518 evrov in druga do 393 evrov. ŠO Spodbujajo rokodelstvo ŠENTJUR - Ljudska univerza bo z enim slovenskim partnerjem in dvema hrvaškima do marca prihodnje leto izvajala projekt Moč rokodelstva v preteklosti daje znanje sedanjosti in ohranja prihodnost. Za projekt, katerega cilj je mladim prikazati stare obrti, je na razpisu Evropskega sklada za regionalni razvoj LU Šentjur pridobila skoraj 150 tisoč evrov sofinanciranja, celotna vrednost projekta pa znaša 175 tisoč evrov. Vsak projektni partner bo izobrazil 12 devetošolcev ali dijakov prvih letnikov in jim predstavil eno obrt, ki živi še danes, in obrt, ki izumira. Partnerska območja bodo primerjala tudi tradicionalno kulinariko. Gradivo, ki bo služilo izobraževanju, bo kasneje na voljo tudi drugim projektom, v pomoč bo tudi pri oblikovanju turistične ponudbe sodelujočih občin. Izbrane rokodelske veščine bodo partnerji v projektu promovirali z večjezično brošuro, zajeli pa jih bodo tudi v videu. TV Občina prispeva za čistilne naprave PODČETRTEK - V občini so zelo dejavni na področju čiščenja in odvajanja odpadnih voda. Pred kratkim so podobno kot prejšnja leta objavili razpisa za sofinanciranje malih komunalnih čistilnih naprav in kanalizacijskih priključkov na območju občine. Občina Podčetrtek bo letos končala večino zastavljenih projektov, vezanih na gradnjo komunalnega sistema, pravi župan Peter Misja. Evropska unija je določila, da morajo gospodinjstva, ki niso priključena na centralno kanalizacijsko omrežje, do leta 2017 zgraditi malo čistilno napravo. Koliko je takšnih gospodinjstev, ki bodo morala sama poskrbeti za malo komunalno čistilno napravo, Misja ne ve. Kot pravi, jih naj ne bi bilo veliko. V občinskem proračunu je za sofinanciranje malih komunalnih čistilnih naprav letos namenjenih 10 tisoč evrov, prav toliko tudi za sofinanciranje izvedbe individualnih kanalizacijskih priključkov na javno kanalizacijo. JP »Lep razgled« še vedno sameva Dva primera denacionalizacije v Obsotelju v primežu pritožb Bellevue je še danes priljubljena točka, kamor se sprehodijo domačini in turisti. Se pa med ljudmi šušlja, da je tja najraje hodil na sprehode že Aleksander Karadordevič, ko je počitnikoval v Rogaški Slatini še kot srbski prestolonaslednik. ŠMARJE PRI JELŠAH -Na območju Upravne enote Šmarje pri Jelšah se že vrsto let vlečeta dva odmevnejša denacionalizacij ska postopka. To sta zadevi Rist in Abel, medtem ko je bilo ostalih 345 denacionaliza-cijskih zadev pravnomočno rešenih že pred leti. Zadeva Rist se nanaša na denacionalizacijo restavracije Bellevue nad Rogaško Slatino, s katero je nazadnje upravljalo Zdravilišče Rogaška. Iz letnega poročila za poslovno leto 2002 je razvidno, da je zdravilišče v restavraciji gostinsko dejavnost prenehalo opravljati v začetku leta 2003, že takrat pa bi morali za izpolnitev standardov HACCP v stavbo vložiti takratnih osem milijonov tolarjev. Grič, kjer je spomeniško zaščitena stavba s stolpičem, z leseno verando in gostinskim vrtom je sicer priljubljena izletniška točka turistov in domačinov, vendar Bellevue na žalost že vrsto let sameva. Temeljni zahtevek o vračilu nekdanjim lastnikom je rešen. Družina Rist kot upravičenka se po besedah načelnika šmarske upravne enote Vinka Habjana z zavezancem že leta pogaja o višini odškodnine zaradi manjše vrednosti stavbe zaradi nevzdrževanja. »Enkrat se pritoži ena stranka, drugič druga. Zadeva tako pluje med Ljubljano in upravno enoto. Višina razlike oziroma zahtevane odškodnine je 15 tisoč nemških mark, kar je 7.500 evrov.« Poslovni imperij družine Abel Že leta 1993 je bil vložen zahtevek dedičev družine Viljema Abla, čigar premoženje je bilo nacionalizirano po drugi svetovni vojni. Gre za obsežno premoženje, ki zajema steklarno v Hrastniku, Keramično industrijo Liboje, rudnik rjavega premoga v Zabukovici in tovarno stekla v Tržišču pri Rogaški Slatini - današnjo Steklarno Rogaška. Zahtevek za denacionalizacijo se nanaša na 37,5 odstotka lastniškega deleža naštetih podjetij. To znaša približno tri milijone evrov in pol in tega deleža ni bilo mo- goče vrniti v naravi, je pojasnil Vinko Habjan. Primer spet na sodišču Čeprav se je še lani marca zdelo, da se bo zadeva razpletla, saj naj bi jo takrat obravnavala komisija za denacionalizacijo, nasledniki nekdanjega lastnika pa naj bi aprila 2014 prejeli ustrezno odločbo, zahtevek še ni končan. S primerom se ukvarja upravno sodišče, medtem ko je upravna enota izdala že vse odločbe. Habjan je pojasnil, da Slovenski državni holding namreč oporeka temelju, gre za tako imenovani FlB, pogodbo o možnosti, da se poravnajo po nemško-avstrijskem sporazumu o poravnavi škode. Habjan je pojasnil, da gre za zapleten pravni postopek. »Glede tega je upravno sodišče februarja izdalo sodbo. Če se bo to stališče ponovilo v primeru Abel, potem dediči najverjetneje ne bodo upravičeni do odškodnine,« je dejal. Vložena pritožba je bila avgusta lani odstopljena v reševanje ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki o njej še ni odločilo. TINA VENGUST Foto: arhiv NT (BJ) Želje. C Izpolnjene. Vam blizu! Z UgODNIMI KREDITI ZA ZAPOSLENE ZA DOLOČEN ČAS BO ŠLO LAŽJE! Preverite ponudbo v najbližji poslovalnici ali na www.banka-celje.si! I) banka celje www.banka-ceije.si Vedno več plazov, a denarja za sanacijo ni Občinski proračun premajhen, koliko bo dala država, se še ne ve KOZJE - V občini je iz dneva v dan več plazov. Samo od septembra lani se je sprožilo več kot 15 plazov večjih razsežnosti, ki ogrožajo stavbe in infrastrukturo. Podatkov, koliko je pravzaprav vseh plazov, občina nima. Lani se je ocena gibala pri številki sto. Trenutno največjo nevarnost predstavlja plaz na Gubnem, o katerem smo že poročali. Občina, katere proračun znaša približno 4,5 milijona evrov, nima denarja za sanacijo tako obsežnih plazov - samo sanacija plazu na Gubnem je ocenjena na pol milijona evrov. Koliko denarja bo za sanacijo plazov namenila država, zaenkrat tudi še ni znano. V občini Kozje je leta 2010 neurje s poplavami povzročilo veliko novih plazov. Takrat je občina med devetimi poškodovanimi oziroma ogroženimi objekti določila tri prednostne naloge, in sicer sanacije plazu pri stanovanjski in gospodarski stavbi Stadler ter plazov pri stanovanjskih stavbah Radulj in Štukelj. Kot so nam pojasnili v občini, za nobenega od plazov, ki so ogrožali stavbe in za katere je izdelala do- Čeprav plaz na Gubnem ogroža tudi stanovanjske hiše, je vprašanje, posega je ocenjena na kar pol milijona evrov. kdaj ga bo možno sanirati. Vrednost kumentacijo ter jo poslala na ministrstvo za okolje in prostor in Gradbeni inštitut ZRMK na recenzijo, ni dobila državnega denarja. Je pa res, da je vlada konec decembra 2010 sprejela delni program odprave posledic neposredne škode zaradi posledic poplav Na ministrstvo za okolje in prostor smo naslovili tudi vprašanje, kaj bo ministrstvo ukrenilo glede plazu na Gubnem. »Če bo plaz Občina Kozje uvrstila v prvo prioriteto sanacije posledic poplav septembra 2014 in če bo dostavila ustrezno tehnično dokumentacijo, bo uvrščen v program odprave posledic neposredne škode. Po sprejetju programa na Vladi RS in po zagotovitvi sredstev sanacije bo MOP sofinanciralo občini izvedbo sanacijskih ukrepov na plazu.« med 16. in 20. septembrom 2010, s katerim je zagotovila denar za obnovo občinske infrastrukture. Občina je na osnovi pogodbe z ministrstvom za okolje in prostor sanirala vodovod na območju Zagorja, cevovod pod Bohorjem in manjši usad na povezavi Socko-Rožce. Vse to je občino stalo približno 60 tisoč evrov. Denar je iz ministrstva dobila v letu 2011. Zadnji denar prejela leta 2011 Denarja za sanacijo plazov, ki ogrožajo občinsko infrastrukturo ali objekte fizičnih in pravnih oseb, je vsako leto manj. Občina Kozje je zadnja sredstva za sanacijo omenjenih objektov prejela v letu 2011, in to za delno sanacijo škode po škodnih dogodkih od leta 2008 do 2011. Za vse ostale škodne dogodke od leta 2012 do 2014 občina ni prejela nobenih sredstev. V občinskem proračunu za le- tošnje leto je zagotovljenih 65 tisoč evrov za izvedbo intervencijskih ukrepov po neurju na cestni infrastrukturi. Za intervencijske ukrepe po neurjih - plazovih pa v proračunu ni zagotovljenega denarja. Občina ima sicer v skladu z veljavno zakonodajo v proračunu zagotovljeno proračunsko rezervo v višini malo manj kot 36 tisoč evrov. Del teh sredstev je že rezervirala za intervencijsko izdelavo projektne dokumentacije za sanacijo plazu na Gubnem, ki ogroža kar 6 stanovanjskih in 10 gospodarskih objektov, občinsko cesto, vodovod, telekomunikacije in elektro omrežje. Glede na to, da se je po lanskih poplavah sprožilo veliko plazov, ki ogrožajo objekte, infrastrukturo in kmetijske površine, bo denarja premalo že za izdelavo dokumentacije, kaj šele za izvedbo del. V državnem proračunu še neznanke Vprašanje, kaj sploh lahko storijo ljudje, ki živijo v hišah, ki jih ogrožajo plazovi, smo naslovili tudi na ministrstvo za okolje in prostor. Odgovorili so, da naj prebivalci v ogroženih stanovanjskih stavbah o tem obvestijo V občini pravijo, da prednostne naloge določijo znotraj nabora poškodovanih objektov, ki so bili prijavljeni in popisani v škodnem dogodku. Prioriteto pa določita župan oziroma županja na podlagi ogroženosti življenja ljudi, živali oziroma delovanja kmetije in nujnosti izvedbe. lokalno skupnost oziroma občino. »Ta je skladno z veljavno zakonodajo pristojna za izvajanje tako ukrepov zaščite in reševanja v primeru naravnih nesreč kot tudi za odpravo posledic naravnih nesreč. Ministrstvo za okolje in prostor v skladu s proračunskimi možnostmi in sprejetimi programi odprave posledic posamezne nesreče delno sofinancira izvedbo sanacije,« so pojasnili. Zanimalo nas je, ali bo država letos sploh sofinancirala sanacije plazov. Odgovarjajo, da bodo sredstva zagotovljena, ko bo vlada sprejela programe za odpravo posledic naravnih nesreč v letu 2014. Ker jih vlada še ni sprejela, ministrstvo še ne razpolaga s podatkom o višini razpoložljivih sredstev za sanacijo plazov. JERICA POTOČNIK Foto: JP Občani, ki jim plazovi kratijo sen, od občine pričakujejo, da jim bo čim bolj pomagala. So pričakovanja morda tudi nerealna? »Menimo, da so pričakovanja ljudi realna, na občino se obračajo po pomoč in tako je tudi pravilno. Res je, da lahko tudi ljudje sami postorijo kaj, da se stanje plazu oziroma poškodb na objektih ne slabša, saj opažamo, da sta velikokrat prav nestrokovna gradnja v lastni režiji in neučinkovito odvajanje meteornih in fekalnih voda iz greznic in gnojnih jam vzroka za nastanek plazu. V takšnih primerih in v primerih črnih gradenj pomoč ministrstva odpade,« odgovarjajo v občini. Iskanje prostora za novo delavnico Zaradi rušilnega plazu Melanškovi morali zapustiti dom v Skornem ŠOŠTANJ - Lani septembra je družina Melanšek iz Skornega pri Šoštanju doživela sodni dan, ko ji je ob vodni ujmi rušilni plaz uničil hišo in mizarsko delavnico. To je bila ena številnih, a najbolj uničujočih ujm, ki so zadnja leta prizadele občino Šoštanj. Družina je zaradi posledic plazu morala zapustiti svoj dom. Slabega pol leta po tem nesrečnem dogodku družina Melanšek živi v Topolšici. »Smo v stanovanju, ki je last Bolnišnice Topolšica, kjer dela moja žena. Na srečo so v bolnišnici imeli eno prosto stanovanje in so nam bili pripravljeni pomagati. Zanj pol leta nismo plačevali najemnine, zdaj jo bomo začeli,« pove Matjaž Melanšek, ki je v naravni nesreči izgubil mizarsko delavnico. Stroji pri prijatelju, misli pri novi delavnici Rešiti mu je uspelo le nekaj strojev in jih ima zdaj v hrambi pri prijatelju, ki mu je ponudil pomoč. Z mizarstvom se sicer Matjaž Melanšek trenutno ukvarja pri svojem tastu, ki ima tudi mizarsko delavnico. »V teh dneh iščem in si ogledujem prostore, ki bi jih lahko vzel v najem, da bi nadaljeval delo v svoji delav- nici. Sicer se tudi z Občino Šoštanj dogovarjamo o prostoru, ki bi bil primeren za gradnjo, vendar zemljišče trenutno ni zazidljivo. Upam, da nam bo uspelo doseči spremembo namembnosti,« Matjaž Melanšek opiše svoja prizadevanja, da bi obnovil delo v mizarski delavnici. V Skornem ni več prihodnosti Občasno gre pogledat na mesto nesreče, v zapuščeni hiši ima družina nenazadnje še nekaj stvari. Kakšnega velikega upanja, da bi z geološkimi posegi rešili hišo in da je ne bi bilo treba porušiti, Matjaž Melanšek nima: »Ne Matjaž Melanšek ob razdejanju, ki ga je rušilni plaz povzročil v družinski hiši v Skornem pri Šoštanju pred pol leta. vem, kakšna bo odločitev pristojnih, o tem nimam nobenih informacij. Ves denar sem vlagal v hišo in mizarsko delavnico, na koncu pa nimam ničesar. V Skornem ne vidim več prihodnosti.« Hišo in delavnico so imeli Melanškovi zavarovano, zavarovalnino so prejeli, a kot pravi Melanšek, ta vrednost ni enaka dejanski škodi. In kako se pol leta kasneje spominja usodnega dne? »Zvečer, ko grem spat, se včasih vračajo travmatične misli, kako leta gradiš in kako narava vse poruši v nekaj minutah.« ROBERT GORJANC Foto: SHERPA Prestolnica papirnatih rož VRANSKO - Prvi pomladni konec tedna je zaznamovala že tretja vseslovenska razstava rož iz krep papirja. Športna dvorana na Vranskem je znova zacvetela, in sicer v sijaju trajnih rož iz krep papirja, ki so jih izdelale spretne roke slovenskih izdelovalk, združenih pod imenom Rožce Slovenije. »Prve pomladanske rože so lahko tudi vrtnice in nageljni. Seveda, če jih naredijo spretne roke iz raznobarvnega krep papirja,« je povedala Branka Bizjan iz organizacijskega odbora. Letos so izdelovalke iz vse Slovenije na ogled postavile približno dva tisoč rož iz krep papirja in pripravile prikaz izdelovanja teh trajnih rož. Obiskovalci so lahko svojevrstne trajnice kupili ali cvet naredili sami. LK ro Q I Na Vranskem je zacvetelo več tisoč rož, ki so nastale izpod spretnih prstov 70 izdelovalk. (Foto: TT) Jožefov sejem je pritegnil tako domačine kot tudi prebivalce okoliških občin in sosednje Hrvaške. Iz leta v leto več obiskovalcev V Bistrici ob Sotli je bila v nedeljo tradicionalna prireditev Jožefov sejem, na kateri se je predstavilo več kot 50 ponudnikov lokalne hrane in obrti. Sejem iz leta v leto privablja več obiskovalcev, tudi zaradi tekmovanja v kuhanju golaža, ki nosi naslov Jožeki kuhajo golaž. Letos je sodelovalo približno 15 kuharskih ekip. Na sejmu so zbirali tudi prostovoljne prispevke za šolski sklad OŠ Bistrica ob Sotli. Domače mladinsko društvo je namreč na eni od stojnic za simboličen prispevek prodajalo oblačila in druge uporabne predmete, ki so jih darovali občani. Posebnost letošnjega sejma je bila, da so bili obiskovalci, ki so bili oblečeni v stilu iz obdobja od leta 1950 do 1960, nagrajeni z brezplačnim golažem. Na svoj račun so prišli tudi otroci, ki so imeli na razpolago kotiček za otroška doživetja, od stojnice z igrami do »mini Planice«. Zabavali so jih tudi ulični gledališčniki. JP, foto: TD Bistrica ob Sotli NA KRATKO Bo prenizka cena ogrozila obnovo? PREBOLD - Aprila naj bi se začeli energetsko obnavljati osnovno šolo. Čeprav je javni razpis za izvajalca del že končan, ta še ni znan. Zatika se namreč zaradi dveh izjemno »ugodnih« ponudb. Občinska komisija že podrobno preverja vse prispele ponudbe. Skrbi jo namreč to, ali bo lahko izvajalec, ki je za izvedbo energetske prenove podal precej nižjo ceno od pričakovane, zagotovil ustrezno in zahtevano kakovost del. Prav tako se poraja vprašanje, ali bo izvajalec dela tudi končal. »Poznamo precej zgodb, ko so gradbinci sredi del zašli v težave in propadli. Tega si enostavno ne moremo privoščiti,« pravi preboldski župan Vinko Debelak. Ob tem je poudaril, da občina s tako nizko ceno ničesar ne pridobi: »Od države smo dobili denar za obnovo. Če bo ta cenejša, bo država pač dala manj.« LK Nepovratni denar je zamujal ROGAŠKA SLATINA - Občinski svet je obravnaval zaključni račun občinskega proračuna za minulo leto. Občina je imela malo več kot 15 milijonov evrov prihodkov, kar je 95 odstotkov načrtovanega zneska in malo manj kot 17 milijonov evrov odhodkov, kar je 96 odstotkov predvidenih odhodkov. Občina je morala lani med drugim najeti likvidnostno posojilo v višini 1,5 milijona evrov, da je z njim lahko odplačala obveznosti projekta Oskrba s pitno vodo v porečju Sotle, ki ga je izvajala z ostalimi občinami šmarske upravne enote. Posojilo je morala najeti zato, ker je ves nepovratni denar, pridobljen na evropskem razpisu, prihajal z zamudo, dolgo mesec ali še več. V občini opozarjajo, da gre za nekorektno ravnanje države, saj ni spoštovala dogovorov in rokov, ki so jih določale podpisane pogodbe. TV Imeli bodo pogodbeno pošto LAŠKO - Pošta Slovenije želi svojo poslovalnico v Rimskih Toplicah spremeniti v pogodbeno pošto. Krajani temu ne nasprotujejo, saj bo tako pošta najverjetneje imela daljši delovni čas. Kljub temu menijo, da pošta ne sodi v vsak prostor. V Rimskih Toplicah si po besedah predsednika tamkajšnje krajevne skupnosti Matjaža Kneza želijo nadaljnji turistični razvoj, zato se jim zdi še toliko bolj pomembno, da bi bil lokal, v katerem bo pošta, skrbno izbran. Dolgoročno gledano si želijo turističnoinfor-macijski center za turiste, kjer bi svoj prostor lahko našla tudi pogodbena pošta. Direktor celjske poslovne enote Pošte Slovenije Dušan Gomboc je pojasnil, da postopek izbire pogodbenega partnerja za enoto pošte v Rimskih Toplicah še ni končan. Je pa dejal, da bo pošta z izbranim pogodbenikom poskrbela, da bodo prostori pogodbene pošte ustrezni. Pošta Slovenije je v občini pogodbeno pošto uredila že v Jurkloštru, o spremembah pa je že obvestila lokalno skupnost v Zidanem Mostu in Šentrupertu. TV Kaj je Alliance? ALLIANCE Herbicid: sistemični, selektivni, za zatiranje enoletnega in večletnega širokolistnega plevela v žitih (ozimna pšenica, ječmen, rž, tritikali in jarem ječmenu in jari pšenici) Vsebuje dve aktivni snovi: Metsulfuron - methyl 60 g/kg Diflufenican(DFF) 600 g/kg Uporaba: max. 0,1 kg/ha Uporaba Kako uporabimo Alliance? količina ffs: 60 g/ha jeseni - spomladi max. 100 g/ha priporočena količina vode: 200 - 4001 v ^ SPEKTER PLEVELOV l\ Nufarm 10 KULTURA Lutkarji za en dan Ob svetovnem dnevu lutk so otroci pokukali za paravan »Tako kot je za nas poseben vsak otrok, tako kot je poseben vsak človek, je poseben tudi vsak lik. Na to, da s pomočjo lutke oživi, vplivajo različni dejavniki. Proces je različen od predstave do predstave. Pravila ni. Enkrat se je treba podrobneje ukvarjati z animacijo, drugič z besedilom,« je o oživljanju lutk dejala predsednica Škratovega lutkovnega gledališča Celje Breda Stepan. Škratovo lutkovno gledališče združuje ljubiteljske lutkarje, ki imajo sicer vsak svoj poklic. Večina članov sicer izvira iz pedagoških vod, vsem pa je skupna ljubezen do otrok. 21. marca, na svetovni dan lutk, so k ogledu lutkovnih predstav vabili številni odri po Sloveniji. Živahno je bilo tudi v celjski kulturnici. Liki iz različnih predstav so pozdravili in zabavali mlade gledalce, ki so nato lahko pokukali v zaodrje, si po-bliže ogledali lutke, se jih dotaknili in jih poskušali animirati. Počeli so lahko torej vse tisto, česar se med rednimi predstavami navadno ne sme. Popoldne v znamenju lutk je povezoval šaljivi Pavliha, ki je na oder najprej pripeljal Žogico Nogico. To je na nesrečo babice in dedka odnesel Zmaj Tolovaj. Mojca Pokraculja je nadebudnežem predstavila živali, ki so se po krivdi zvite lisice znašle sredi prepira o tem, kdo je poli-zal ves med. Tudi medvedu ni bilo prizanešeno s krivično obsodbo. Nato je na sceno stopil Obuti maček, ki je zlahka ukanil vojaka. Liki so se spretno menjavali, govorili, prepevali, poskakovali, se premikali in smejali - kot da bi oživeli. Takšno vzdušje je v Celjski kulturnici že vse leto, saj je mlajšemu občinstvu name- njen festival Čarobni svet lutk. Zveza kulturnih društev Celje tako vsak mesec v dvorani nekdanje Knjižnice pri Mišku Knjižku priredi dve lutkovni predstavi, tako imenovani sobotnici. Od marionete do javajke Da je lahko dogajanje za paravanom zelo zanimivo in pestro, so se obiskovalci sobotne predstave lahko prepričali na lastne oči. Kako nastajajo lutkovne predstave, so spoznali iz drugega zornega kota. Kam je treba dati roko, kako premik lutkarja izzove odziv lutke in kaj vse je še treba, da oživi, so mladim nade-budnežem pojasnili člani celjskega društva Škratovo lutkovno gledališče. Da so, kar se upravljanja tiče, najbolj posebne marionete, je pojasnila predsednica društva Breda Stepan. »Gre za posebno tehniko, za katero potrebujemo ogromno časa, eno samo lutko pa vodi več igralcev.« Kot najbolj hvaležne je opisala javajke, ki jih lutkar upravlja s pomočjo palice, in roč- ne lutke. »Ko jim da lutkar dušo, jih ima blizu pri sebi. Ne zahtevajo posebne tehnike, pomembnejša je animacija,« je dejala. Za nekatere mojstrovina, za druge predmet Ustvarjalci Škratovega lutkovnega gledališča se zavedajo, da otroško domišljijo burijo tako lutkovne predstave kot skrivnostni svet zaodrja. Zato otroke po predstavah nemalokrat povabijo na spoznavanje z lutkami. Breda Stepan opaža, da je odnos otrok do lutk različen. Nekateri so do njih spoštljivi, nežni, vzgojeni so v tej smeri. Drugim je lutka zgolj še ena igrača, ki jo lahko primeš in tudi odvržeš. Večino pa zanima, kakšna je lutka, kako deluje. »Se pa lahko s tem, ko vidijo lutko, pretrga tista nit domišljije. Naenkrat je pred njimi le figura brez življenja, srečajo se tudi z osebo, ki igra. Tako se iz pravljice preselijo v realen svet. Včasih zato takšna izkušnja tudi ni dobra, odvisno od posamezne zgodbe,« je opozorila. TINA VENGUST Foto: GrupA »Čutiti moraš kot pravljični junak, v sebi moraš živeti v domišljijskem svetu, ki se ga ne da razložiti z besedami,« je o oživljanju lutk povedala članica Škratovega lutkovnega gledališča Mateja Podpečan. Priporočamo V Celjskem domu bo jutri zvečer ob 19.30 v okviru Koncertnega abonmaja Zavoda Celeia Celje nastopila glasbenica Irena Grafenauer. Ob flavtistki in profesorici na salzburškem Mozarteumu bosta zaigrala klarinetist Mate Bekavac in vodilni italijanski fagotist Sergio Azzolini, ki je tudi izbral in oblikoval spored koncerta. Imenitnemu triu se bodo pri nekaterih skladbah pridružili izbrani domači in tuji komorni glasbeniki. ŠO V Konjicah kip Ivana Minattija mti7r muzejnovejäezgodoviiie | celje Drage mojstrice, dragi mojstri! V soboto, 28. marca 2015, vas med 10. in 12. uro vabimo na MUZEJSKI MOZAIK. Program: od 10. do 12. ure oživitev Muzejske ulice obrtnikov in muzejske lekarne ob 11. uri Hermanova družinska ustvarjalnica v Otroškem muzeju Hermanov brlog: Moja najljubša igrača na stalni razstavi. Prijazno vabljeni v našo družbo. Več informacij na www.muzej-nz-ce.si SLOVENSKE KONJICE - V kraju so v nedeljo odkrili kip imenitnega slovenskega pesnika Ivana Minat-tija. Slovenski pesnik in prevajalec je bil rojen v Slovenskih Konjicah 22. marca pred 91 leti. Minattiju je velik uspeh prinesla pesem Nekoga moraš imeti rad, ki jo je izdal v istoimenski zbirki leta 1963. Čeprav ga je pot zanesla v druge kraje, se je v Slovenske Konjice vedno z veseljem vračal. »Tukaj se je zelo dobro počutil in lahko rečemo, da je imel rad Konjice in Konjičane. Bil je tudi častni občan Slovenskih Konjic,« je povedal župan Miran Gorinšek. Izdelava celotnega spomenika je stala približno 20 tisoč evrov. Kip je oblikovala akademska kiparka Katja Majer, livarska dela je opravilo podjetje iz Komende, klop, na kateri je postavljen kip, pa je delo domačega mizarja Primoža Zidanška. JP Zaigrali v čast Barbare Celjske Celjski godalni orkester je na zadnjem koncertu v tem mesecu nadaljeval letošnjo abonmajsko sezono. Prejšnji torek zvečer je v Narodnem domu v Celju nastopil na tretjem abonmajskem koncertu, ki je bil tokrat predvsem celjsko obarvan in zaradi gostujočega dirigenta svojevrstna izkušnja za godalce, ki so sicer vajeni predvsem hišnega dirigenta Nenada Firšta. Osrednja pozornost tokratnega koncerta, na katerem je ta znan celj- ski glasbeni sestav izjemoma vodil dirigent Borut Smrekar, je bila namenjena krstni izvedbi skladbe Barbara Celjska v Konstanci skladatelja Nenada Firšta, ki orkester vodi od leta 1988. Napisal jo je v počastitev 600-letnice kronanja Barbare Celjske za nemško kraljico in s tem v mozaik obeleževanja tega za Celjane pomembnega zgodovinskega dogodka vstavil še glasbeni kamenček. Kot solisti so ob orkestru pri tej skladbi, ki jo je s komentarji pospremil Luka Marcen, nastopili trobentač Peter Fir-št in violinista Alenka Firšt ter Dušan Kneževic Na programu tokratnega koncerta Celjskega godalnega orkestra, ki letos praznuje 70 let delovanja, sta bili tudi skladbi Moba hrvaškega ljubiteljskega skladatelja Šimeja Dešpalja in Suita za godala češkega skladatelja Leoša Ja-načka. ŠO KULTURA 11 Teharske županske zdrahe še v ■ ■ ■ živijo Zgodovinsko društvo Celje predstavilo novo številko revije Zgodovina za vse V Železarskem muzeju Štore v torek zvečer ni manjkalo zgodovinskega pridiha. Člani Zgodovinskega društva Celje so predstavili novo številko revije Zgodovina za vse, katere urednik je dr. Borut Batagelj, sicer direktor Zgodovinskega arhiva Celje. Tokratna številka revije, ki neprekinjeno izhaja že 21 let, ni tematsko obarvana, kar pomeni, da so v njej objavljeni prispevki, v katerih avtorji obravnavajo različna zgodovinska obdobja in dogodke z različnih koncev Slovenije. Za Celjane je v njej tokrat še posebej zanimiva razprava avtorja Mateja Ocvirka z naslovom Županove zdrahe, tegobe in radosti, ki so ji na torkovi predstavitvi posvetili posebno pozornost. Profesor zgodovine in geografije s Teharij je v prispevku predstavil dogajanje v domačem kraju v drugi polovici 19. stoletja in v začetku 20. stoletja. Občina Teharje, kljub temu da je bila majhna lokalna skupnost, zaradi močnega gospodarskega zaledja ni bila nepomembna. Po letu 1875 se je v njej začel boj na političnem parketu, predvsem na občinskih volitvah in pri izbiranju župana med slovensko in nemško politično smerjo, ki jo je zastopalo vodstvo Železarne Štore. In prav to je tamkajšnjemu prebivalstvu povzročilo številne zdrahe, tegobe in radosti. Med petimi razpravami v aktualni številki se naše regije neposredno dotikata tudi prispevek avtorja Dušana Kosa z naslovom Gospodarji gradu Planina in njihov odnos do jurkloštr-ske kartuzije do 14. stoletja in prispevek Mirana Aplinca z naslovom Letalski pozdrav iz Šoštanja. Tokratna izdaja nenazadnje prinaša tudi prevod zapisa nemškega avtorja Marcusa Schreinerja Božiča z naslovom Zgodovina 72. munchenskega rezervnega bataljona, ki je bil med drugo svetovno vojno prisoten tudi na Celjskem. ŠO Foto: SHERPA Za Celjane še posebno zanimiv prispevek v tokratni izdaji revije Zgodovina za vse je prispevek Županove zdrahe, tegobe in radosti avtorja Mateja Ocvirka (levo). Na torkovi predstavitvi je med drugim spregovoril tudi predsednik Zgodovinskega društva Celje Tone Kregar. Na krilih labodov Ljubitelje trobil in balkanskega melosa je znova navdušila tudi dvanajstčlanska zasedba iz Velenja Fešta band, ki je še vedno najbolj prepoznavna skupina tega žanra v Sloveniji. Kot protiutež ostalim je na festivalu nastopila trobilna zasedba Nova Brass, ki se je predstavila z nekoliko bolj klasično usmerjenim repertoarjem. Trubači ponovno v Žalcu V dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec je minulo soboto po letu premora spet odmevala glasba trobil. Območna izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti in žalski zavod za kulturo, šport in turizem sta organizirala 2. Festival trubaških skupin Gas Brass, ki je bil tokrat združen z izborom skupine za tekmovanje na festivalu Guča 2015. Po vsebini edini takšen festival v Sloveniji je še obogatil niz žalskih festivalov, obiskovalcem pa je ponudil vpogled v inštrumentalno glasbo malih zasedb. Kot je povedal organizator in ljubitelj ter velik poznavalec tovrstne glasbe Marko Re-pnik, so festival z jeseni prestavili v pomla- dni čas predvsem zaradi izbora za nastop v sloviti Guči. Bo pa že prihodnje leto festival najverjetneje znova dobil nov, bolj poletni termin, organiziran pa bo na prostem. V letošnjem tekmovalnem delu sta nastopili le dve skupini. Zasedba Tomas band, ki svetovne in dalmatinske uspešnice začini z balkanskimi ritmi, ter Pivo in čevapi, desetčlanska mlada »pleh banda«, ki poskuša že uveljavljenim uspešnicam nadeti novo obleko. Slednja je bila izbrana, da Slovenijo še drugo leto zapored zastopala na največjem trubaškem festivalu v Guči. LK Foto: SHERPA NA KRATKO Devetošolci na odru ŠTORE - V kulturnem domu je bila premiera detektivske komedije Skrivnosti šolskega veceja. V igri nastopa šestnajst devetošolcev iz domače osnovne šole. V njej je opisano dogajanje na šolskem stranišču, kjer rešujejo različne zadeve, od nasilja med vrstniki in vandalizma do družinskih razmer. Mladinsko veseloigro, ki je delo Olge Pavšič, je priredila in režira-la Sandra Feketija, profesorica angleščine v štorski šoli. V glavnih vlogah so nastopile Nika Mlakar, Tinkara Žula in Nina Šolinc. BJ Na krilih labodov je naslov letošnje literarno-glasbeno--plesne prireditve, ki jo v čast ruski kulturi že tradicionalno pripravlja Gimnazija Celje - Center. Ta je k sodelovanju povabila še dijake I. gimnazije v Celju, učence tamkajšnje II. osnovne šole in plesalke Harlekina, društva za umetnost plesa. Na predvečer svetovnega dneva poezije je ustvarjalnost mladih v veliki dvorani Narodnega doma Celje spregovorila o vsem dobro znani zgodbi o črnem račku, iz katerega se razvije bel labod. Nastopajoči so namreč v svojih točkah spregovorili o odraščanju, preobrazbi in tudi o sprejemanju in strpnosti. Ravnatelj Gimnazije Celje - Center Gregor Deleja je dejal, da je bilo prav to vodilo, ki je mentorje vodilo pri izbiri besedil, glasbe in giba. To je bil osrednji motiv tudi dijakov in mentorjev Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje, ki so pridih te daljne dežele pričarali s projektom Iz ruske kuhinje z ljubeznijo. Ruščina je na Gimnaziji Celje - Center zelo priljubljena kot tretji tuji jezik. Tokrat je pred slovnično teorijo prednost dobila predstavitev kulturne plati. Po besedah Deleje so večeri, kjer se mladi na nekoliko drugačen način spoznavajo s tretjim tujim jezikom, pomembni predvsem zaradi zavedanja o tem, kaj jezik predstavlja kot del kulture. »Tako dobijo uvid v kulturno izročilo, umetnost nekega naroda, v njegovo zgodovino in prelomne dogodke, povezane z njim.« TV Foto: SHERPA Zgornjesavinjske pravljice MOZIRJE - Ob svetovnem dnevu pripovedništva je bil pripovedovalski večer Jes pa vem za eno zgodbo iz Zgornje Savinjske doline. Osem nastopajočih iz različnih krajev doline je pripovedovalo domače pravljice; od pravljice o pastirjevem čudežnem rogu na Menini do pravljice o izgubljeni šivanki velikanke z Raduhe. Večer so pripravili v sodelovanju med Kulturno-umetniškim klubom Potovke, KD Solčava, Zavodom Posebni dan in izpostavo javnega sklada za kulturne dejavnosti. BJ smunosmi TMJfll Dragoceni kitajski kipec iz zbirke Alme M. Karlin, ki je do nedavnega veljal za pogrešanega, bo po pol stoletja ponovno postavljen na ogled v Pokrajinskem muzeju Celje. TOPLO VABLJENI VSI LJUBITELJI DOBRIH MUZEJSKIH ZGODB! Pokrajinski muzej Celje, dvorana Barbare Celjske, 27.3. 2015, ob 18. uri.' 12 REPORTAŽA Glavni je savinjski sivček Jožefov sejem tokrat v znamenju stročnic Petrovče so bile prejšnji teden prizorišče že 27. Jožefovega sejma. Kot že prejšnja leta je bil tudi tokrat zelo dobro obiskan. Ponudba na stojnicah in razstavnih prostorih je bila precej raznolika, od domače hrane, izdelkov iz gline in lesa, suhe robe, tekstila do raznih sadik in kmetijskih strojev. Osrednja nit Jožefovega sejma je bila tokrat razstava stročnic z naslovom Stročnice na polje in krožnik. Obiskovalci so si lahko ogledali različne sorte semenskega materiala, mlade rastline in prave kulinarične mojstrovine iz različnih vrst stročnic. Namen razstave je bil spodbuditi pridelavo stročnic tako za lastno kot tržno pridelavo. V Spodnji Savinjski dolini je pomemben predstavnik stročnic fižol savinjski sivček. Gre za visok fižol za zrnje, ki ga hmeljarji - poleg drugih sort, kot je jeruzalemčan - pridelujejo v premenah. Najprimernejši naj bi bil ravno savinjski sivček, ki zaraste tudi do sedem metrov visoko. »Je tudi zelo okusen in uporaben v ku-linariki, tako da ga imajo zelo radi tudi potrošniki. Zaenkrat ga trg še sprejema, tako da ga lahko hmeljarji tudi prodajo,« je na sejmu povedala specialistka za hmeljarstvo Irena Friškovec. Ob tem je dodala, da si želi, da bi bil savinjski sivček geografsko zaščiten. V tržni pridelavi je od stročnic najbolj prisoten visok sa- vinjski sivček. V letu 2014 je bilo približno 45 hektarjev premen nasajenih prav s to sorto fižola. V letu 2013 je bilo takšnih površin približno 75 hektarjev. Na ogled že pozabljene stročnice »Poglavitna misel, ki nas je vodila ob pripravi razstave Stročnice na polje in krožnik, je bila, da če želimo uživati v različnih stročnicah, moramo najprej nekaj narediti na polju, torej pridelati čim več različnih stročnic,« je poudaril Igor Škerbot, specialist za področje zelenjadarstva, okrasnih rastlin in poljedelstva. Pripravljavci razstave so se omejili na Irena Friškovec, specialistka za hmeljarstvo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje, si želi, da bi bila sorta fižola savinjski sivček geografsko zaščitena. najpogostejše sorte v pridelavi in na tiste, v katerih vidijo še neizkoriščen potencial. Poleg že prej omenjenega savinjskega sivčka smo si lahko ogledali še grah in tudi že skoraj pozabljene stročnice, kot so leča, čičerika in bob. Na ogled so bili tako semenski material kot mlade rastline. Potencial je v soji Na razstavi je bilo posebno mesto namenjeno tudi soji. Ta je namreč vedno bolj prisotna v tržni proizvodnji kot krma za živali, vedno bolj priljubljena pa je tudi kot hrana za ljudi. »Do nedavnega smo imeli samo sorte, ki jih je bilo treba pred krmljenjem živali toplotno obdelati, zdaj pa imamo že nove sorte, ki so zelo zanimive za pridelavo,« je izpostavil Šker-bot. Po njegovih besedah bo soja v prihodnosti prevzela vodilno mesto v pridelavi. V Sloveniji si seveda prizadevajo za gojenje gensko nespremenjene soje. Pogoji za njeno gojenje so dobri, a je res, da bi bilo treba več delati na področju selekci- je in vzgoje novih sort. Kot je znano, je vsa soja, pridelana v Združenih državah Amerike, Kanadi in na Kitajskem, gensko spremenjena. Slovenija se zato povezuje z državami bivše Jugoslavije, kjer soja še ni gensko spremenjena, je še izpostavil Igor Škerbot. Za prihodnost hmeljarstva ni strahu Ker so Petrovče del Spodnje Savinjske doline, ki je verjetno najbolj znana prav po pri- delavi hmelja, so se na sejmu z različnimi sortami hmelja predstavili tudi hmeljarji. Najpogostejše sorte pri nas so savinjski golding, aurora, celeia in bobek. Hmeljarske kmetije so iz leta v leto večje. »Danes se s pridelavo hmelja ukvarja 109 kmetij, ki v povprečju merijo 12,3 hektarja,« je povedal hmeljar in član društva hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Janez Oset. Čeprav je prihodnost v aromatičnih sortah, je vedno več povpraševanja tudi po dišavnih sortah. Tako bodo letos hmeljarji zasadili tudi nekaj dišavnih sort, po katerih povprašujejo predvsem manjše pivovarne, ki izdelujejo posebno butično pivo. Hmeljarji so po mnogih letih končno zadovoljni s ceno. Od lani s trgovci sklepajo tudi večletne pogodbe, kar jim močno olajšuje delo. Cene za kilogram hmelja se gibljejo od 4,5 do 7 evrov. Kot je še povedal Oset, se za prihodnost hmeljarstva ni treba bati, saj je na slovenskih hmeljarskih kmetijah tudi mlad rod, ki bo ob »normalni in pošteni ceni« z veseljem prevzel delo svojih staršev in starih staršev. JERICA POTOČNIK Foto: SHERPA »S to razstavo želimo prodajo,« je o razlogih spodbuditi ljudi, da bi čim več stročnic pridelali doma. Tako za lastno pridelavo kot za za postavitev razstave stročnic povedal Igor Škerbot. Predsednica Društva podeželskih žena Občine Žalec Marta Rojnik: »Članice društva vsako leto sodelujemo na razstavi s kulinaričnimi dobrotami. Letos smo pripravile različne jedi iz stročnic. Pred pripravo hrane smo se posvetovale s profesionalnim kuharjem. Pripravile smo fižolov zavitek z grahom, fižolovo rulado z jagodami, fižolovo kremno juho, lazanjo iz graha, leče, čičerike in boba. Na ogled so tudi solate, ki so jih včasih delale gospodinje. In seveda različni namazi iz stročnic in priloge, kot so fižolovi štruklji.« »V premene sadimo štiri sorte fižola. Hmeljarju fižol prinese dodaten dohodek. S tem, ko sejemo fižol, skrbimo tudi za domačo samooskrbo s fižolom. Več kot ga pridelamo, manj ga uvozimo,« je povedal hmeljar Janez Oset. Obiskovalce sejma, še posebej moški del, so zanimali predvsem traktorji in razni kmetijski stroji. REPORTAŽA 13 Prodaja na sejmih se splača Na Jožefovem sejmu smo opazili tudi nekaj kmetov in obrtnikov, ki so prodajali lokalno hrano oziroma izdelke domače obrti. Kot pravijo, je neposredna prodaja pridelkov in izdelkov prava pot, sejem pa je idealna priložnost, da v kratkem času zaslužijo nekaj več. Branko Lugarič, oblikovalec izdelkov iz lesa z Dobrne: »Sejem je priložnost za prodajo. Izdelke iz lesa kupujejo samo določeni ljudje. Ker je stojnica na mestu, kjer je pretok ljudi velik, se najde tudi tisti odstotek ljudi, ki so jim ti izdelki všeč. Tudi drugače prodajam na stojnicah, predvsem v domačem kraju na kulturnih prireditvah.« Roman Javornik, kmet iz Levca: »Neposredna prodaja je priložnost za kmeta. Sami prodajamo zgolj neposredno, in sicer na svinjskem sejmu v Celju in na priložnostnih sejmih. Ker je na sejmih večji pretok ljudi, se takšna prodaja splača.« Robert Dolar, kmet iz Velike Pirešice: »Neposredna prodaja je prava pot za kmete. Predvsem je pomembna kakovost, ki se vedno bolj uveljavlja. Prodajamo tudi na domu, imamo lastno rejo. Zaenkrat nimamo posrednikov.« Milan Sušak, kmet iz Grajske vasi: »Neposredna prodaja je zelo lepa priložnost, ker na dom pride bolj malo strank. Hrano je treba ponuditi trgu. Prodajamo na sejmih, kmečkih tržnicah, vsako soboto smo v Žalcu, danes v Petrovčah. Če kmet prodaja preko posrednikov, bolj malo zasluži. V dolini smo prvi začeli pridelovati česen, zdaj pa ga imajo že vsi. Zato je treba malo več truda, da ga spravimo v promet. Je treba kar precej delati na področju promocije.« Sadje in zelenjava iz lastne pridelave Kuhinjski vrtovi so pravi hit in povrh še zabavni! Ponujamo najboljše nasvete za pridelavo sočnih paradižnikov, hrustljave solate, okusnih jagod. Nakup sadik Od zgodnje pomladi so na voljo tudi sadike zelenjadnic - tako boste prihranili čas pri gojenju. Izbira je ogromna: solate različnih barv, zelje, por ... Vrtnine, občutljive na mraz (paradižnik, kumare, paprika in buče), kupujte šele od sredine maja naprej. Potapljanje Sadike skupaj z lončkom oziroma koreninsko grudo pred sajenjem potopite v vodo, dokler se zračni mehurčki ne nehajo dvigovati. Rastline tako oskrbite z vodo, da se ne izsušijo tako hitro. Po sajenju jih obvezno znova zalijte. Mulčenje Na zelenjavnih gredicah raztrosite odkos, seno in grob kompost v višino približno 2-6 cm. Ra-barbarine liste porazdelite plosko po zemlji. Mulčenje ohranja vlažnost tal, zato vam ni treba tako pogosto zalivati. Zaščitite paradižnik Streha nad paradižniki lahko reši pridelek, saj rastline ščiti pred dežjem. Mokri listi kar privabljajo strah zbujajočo paradižnikovo plesen. Listi in plodovi nato porjavijo in rastlina posledično odmre. Postavljanje visokih gred Z visoko gredo ste neodvisni od tal, če so zbita ali preobremenjena. Zelišča in vrtnine rastejo na primerni višini za delo in obiranje plodov, s čimer varujete svoj hrbet. Proizvode poiščite v trgovinah: Inpos, Kalia Celje, Vrtnarija Toplak, Vrtnarstvo Botanika, Agro Kea Šentjur, KZ Celje, Vrtni center Arboretum Celje, KZ Šmarje, Kalia Velenje, KZ Slovenske Konjice Pohvale vreden projekt mladih Brezplačen pravni nasvet za vsakogar Od leve proti desni Alen Kurtiš, Luka Tomazin in Žiga Kotošek. Slednja vidita karierni izziv v gospodarskem pravu, Kurtiš pa predvsem v družinskem. Čeprav še niso odvetniki, premorejo veliko več čuta za sočloveka kot marsikateri dolgoletni odvetniški maček, ki bi mu morali biti ti mladi diplomanti prava zgled zaradi svojega projekta. Kurtiš, Kotošek in Tomazin brezplačno pravno svetujejo vsako drugo soboto v mesecu od 10. do 14. ure v prostorih Odvetniške pisarne Maček v Celju. Več informacij o tem je objavljenih na spletni strani vsakomurpravo.si ali na Face-bookovi strani Vsakomur pravo. CELJE - Ekipa treh mladih diplomantov prava se je v Celju lotila prav posebnega projekta, ki je dokazal, kako nujna je takšna nesebična pomoč ljudem, ki potrebujejo pravne nasvete. Iz študijske zagnanosti so se Žiga Kotošek, Alen Kurtiš in Luka Tomazin dobesedno vrgli na delo in se odločili za neposreden stik z ljudmi, ki so se znašli v kolesju pravnega sistema in se sami ne znajdejo. Zaradi težje situacije takšnim ljudem strokovna pomoč pride zelo prav. Pravna fakulteta mlade nauči teorijo, vendar so Kotošek, Kurtiš in Tomazin iskali nekaj več. V teoriji ni osebnega stika z ljudmi, ni pravega čutenja njihovih težav in stisk. »Ta del smo želeli izpolniti in doživeti, zato smo se tudi odločili za projekt brezplačnega pravnega svetovanja ljudem,« so nam povedali. Njihova nesebičnost se je pokazala v sodelovanju s celjsko odvetnico Nušo Maček. Svoje prostore jim je dala v uporabo, da lahko tam sprejemajo ljudi, ki nanje naslavljajo vprašanja glede svojih primerov. Fantje so tako vsako drugo soboto v mesecu na voljo tistim, ki se znajdejo v situaciji, ki je ne zmorejo rešiti brez sodišča, in ne vedo, kam se obrniti po pomoč ali kaj storiti. Ker gre za diplomante prava in ne za odvetnike, strank ne morejo zastopati na sodišču, lahko pa jih na podlagi preučitve dokumentacije, ki jo ljudje prinesejo s seboj, napotijo na pravi naslov ali jim nakažejo, kaj morajo še storiti oziroma kaj lahko pričakujejo v postopku. Tokrat so svoj čas ljudem v Celju namenili že dvakrat in marsikdo jim je bil za nasvete zelo hvaležen. Težke zgodbe ljudi »Pomemben se nam zdi osebni stik. Tovrstna brez- plačna svetovanja v Sloveniji sicer obstajajo bolj ali manj v elektronski obliki, vendar po elektronski pošti ne izveš vseh pomembnih podatkov o neki zadevi in ravno zato je osebni stik boljši. Osebo, ki pride k nam, lahko še doda- tno kaj vprašamo. Tudi v dokumentaciji opazimo kakšen podatek, ki je pomemben za pravne postopke, medtem ko oseba morda tega ne ve in zato v elektronski obliki tega ne bi navedla,« pojasni Luka Tomazin. Mladi pravniki so do zdaj v nekaterih primerih ugotovili, da so ljudje tudi čisto po nedolžnem žrtve očitnih kršitev v sistemu. »Zgodbe ljudi so zelo težke, gre tudi za hude finančne stiske. Vidiš, s čim vse se soočajo. V teoriji tega na fakulteti ne prikažejo, a v praksi to opaziš. In vse to je drugačno tudi od tistega, kar vidiš na televiziji in v medijih,« pravi Žiga Kotošek. Vsi trije potrjujejo, da je v naši državi tako, da ima človek, ki ima dovolj denarja in pozna delovanje sistema, večjo možnost ustrezne pravne zaščite, medtem ko so na udaru tisti, ki nimajo ustreznega znanja o tem, kako deluje sistem, in ki nimajo toliko denarja, da bi si privoščili odvetniško pomoč. Brezplačna pravna pomoč je sicer na voljo, vendar so omejitve, ki marsikoga pustijo pred vrati. Hkrati opažajo, da ljudje ne storijo dovolj, da bi se o določeni stvari sami dobro poučili. Postali bodo boljši ljudje Posamezniki se znajdejo v različnih situacijah, sporih, izvršbah, tožbah. V nekaterih primerih je več kot očitno jasno, da imajo na primer dolg, ki ga morajo poravnati, a kljub temu vlagajo ugovore ali čakajo. Nato pride tožba in takrat jih posrka pravni sistem. Zato bi se bilo že na začetku treba pozanimati, kakšne so možnosti in kako ravnati. Mnogo ljudi čaka na trenutek, ko je že prepozno. »Kadar nam kdo prinese dokumentacijo in je že v postopku tožbe, mu lahko samo po preučitvi in glede na svoje znanje povemo, kakšne so njegove možnosti oziroma kako se bo neka zadeva po vsej verjetnosti na sodišču odvijala. Kaj več od tega ni mogoče. Pred tožbo lahko z nasveti najdemo najboljšo možno rešitev,« dodaja Tomazin. »Preventiva je vedno boljša kot kurativa in to velja tudi v pravnem sistemu,« dodaja Kotošek. Sogovorniki se strinjajo s tem, da je takšnega neposrednega brezplačnega svetovanja ljudem v odvetniških pisarnah v Sloveniji premalo. »Ljudje nam povedo, da jim je to sicer kdaj omogočeno, a so potem odvetniki težko dosegljivi, jih na hitro odpravijo in si ne vzamejo zanje dovolj časa,« dodaja Tomazin. Fante smo še vprašali, koliko jim bo to, da sami nesebično pomagajo ljudem, pomagalo pri nadaljnji karieri. Bodo zaradi tega nekoč boljši odvetniki? »Ne samo boljši odvetniki. Mislim, da nas to oblikuje v boljše ljudi,« odgovori Alen Kurtiš. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA NA KRATKO Z vlakom čez mejo ROGATEC - Sredi decembra lani je bila po več kot 20 letih ponovno vzpostavljena železniška povezava na območju občin Rogatec, Hum na Sotli in Durmanec. Da bi občine medsebojno sodelovanje še okrepile, so minuli četrtek organizirale druženje približno 80 učencev iz tamkajšnjih osnovnih šol. Ti so si ogledali muzej na prostem v Rogatcu, nato so se z vlakom odpeljali do Krapine, kjer so si ogledali muzej neandertalca in se nato vrnili domov. Sicer so imele z obnovo železniške povezave več dela hrvaške kot Slovenske železnice, saj so zamenjale vse tračnice in obnovile predor, dolg približno pol kilometra. Progo na slovenski strani so Slovenske železnice obnovile v okviru rednih vzdrževalnih del, saj je bil ta odsek popolnoma posodobljen, preden je bila povezava ukinjena. TV Radi bi sodelovali ŠMARJE PRI JELŠAH - Občino so minuli petek obiskali predstavniki občine Lopare iz Bosne in Hercegovine in tamkajšnji gospodarstveniki. Ta pretežno podeželska občina ima nekaj močnih izvozno naravnanih podjetij na področju lesne in tekstilne industrije. Občini zadnji dve leti že uspešno sodelujeta na kulturnem področju, na tokratnem obisku pa so se njuni predstavniki pogovarjali o možni pripravi skupnih razvojnih projektov in o možnostih gospodarskega sodelovanja. TV Prvih dvanajst vlog GORNJI GRAD - Na javni razpis za sofinanciranje malih čistilnih naprav v občini, ki je bil objavljen prejšnji mesec, je prispelo dvanajst vlog. Občina nameni za sofinanciranje po 70 tisoč evrov na leto. Upravičenec lahko prejme toliko denarja, kolikor je v preteklosti plačal takse zaradi odvajanja odpadnih voda. K temu mu občina prišteje še po 250 evrov za vsako stalno prijavljeno osebo gospodinjstva. Med pogoji je tudi to, da mora imeti upravičenec poravnane vse finančne obveznosti do občine in komunalnega podjetja. Vloge lahko občani pošiljajo vse do konca avgusta, odpirali jih bodo vsak mesec. Občina je lani sofinancirala male čistilne naprave 38 upravičencem. Prvi razpis je objavila leta 2012, ko je to možnost izkoristilo 18 upravičencev, predlani jih je bilo 29. BJ Najboljša Smrečnikova salama DOBRNA - V kraju je bilo že drugo leto ocenjevanje salam domačih izdelovalcev. Med 27 vzorci je prejela najvišjo oceno salama Francija Smrečnika. Vzorce je ocenjevala petčlanska komisija, v kateri je bil tudi lanski zmagovalec Jože Čerenak. Z oceno nad 18 točk je bilo ocenjenih pet vzorcev, zanje bodo podelili zlata priznanja na razstavi salam in dobrot aktiva kmečkih žena, ki bo v nedeljo. Ocenjevanje in razstavo pripravlja Turistično društvo Dobrna. Cilj ocenjevanja je, da bi dosegli čim večjo kakovost teh suhomesnatih izdelkov in primerjanje kakovosti med njihovimi izdelovalci. BJ Manj kaznivih dejanj ŠOŠTANJ - Policisti so v minulem letu na območju občine obravnavali 168 kaznivih dejanj, kar je manj kot v letu 2013, ko so beležili 267 kaznivih dejanj. Kot pravi vodja policijskega okoliša v občini Šoštanj Zoran Stojko Krevzel, je spodbudno zmanjšanje števila tatvin, predvsem velikih. Nekoliko drugačna je statistika, ko gre za področje splošne varnosti oziroma javnega reda in miru, kjer je bilo kršitev več kot leta 2013. Predvsem so se povečale kršitve v zasebnih prostorih in na javnih krajih. V Šoštanju sicer nimajo svoje policijske postaja, temveč deluje policijska pisarna, ki je odprta dvakrat tedensko. RG Kako se vidi nevidno? VITANJE - Od sobote je v Kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij na ogled razstava Ikone nevidnega. Gre za osrednjo razstavo tematskega sklopa Vesoljski vid. Avtor razstave Miha Turšič skuša z razstavo osvetliti vpliv vesoljskih raziskav na kulturo, obenem pa želi omogočiti dostop do epistemološkega razumevanja podob nevidnega. V letošnjem in prihodnjem letu bo Ksevt v sodelovanju s strokovnjaki s področij znanosti, humanistike in umetnosti osvetljeval primere in razumevanja vprašanja, kako se vidi nevidno, ter jih manifestiral skozi razstave in strokovna srečanja. JP KRONIKA 15 Kraj sežiganja naj bo oddaljen najmanj sto metrov od stanovanjskih in drugih zgradb, najmanj petdeset metrov od javnih prevoznih poti in najmanj dvajset metrov od parkovnih površin, skupin dreves in zaščitenih rastlin. Začela se je sezona travniških požarov Povzročijo lahko ogromno škode, če je prisotna nepazljivost Pogosto pozabljamo na to, da je v Sloveniji zaradi vojn v preteklosti v zemlji še vedno veliko neeksplodiranih uboj -nih sredstev. Ravno ta se >skrivajo< največkrat na travnikih ali njivah. Če zagori na območjih, kjer so takšni ostanki še vedno v zemlji, je lahko neprevidnost pri kurjenju samo še pika na i do tragedije. Takole je treba biti previden pri kurjenjih v naravi. Te dni se na Celjskem kot po tekočem traku vrstijo travniški požari. Številna opozorila Uprave RS za zaščito in reševanje, gasilcev in policije o previdnosti pri kurjenju v naravi ne zale-žejo. Še posebej ne v spomladanskem času, ko se na podeželju mnogi lotevajo čiščenja vrtov in travnikov. A nepazljivost lahko vodi do visoke škode, če požar uide izpod nadzora in zajame tudi gospodarska poslopja in hiše. Ravno to se je pred dnevi zgodilo v Vezovju na območju Šentjurja. Zaradi neprevidnosti pri kurjenju je zagorelo kmetijsko poslopje. Požar so začeli gasiti domači, na kraj pa so morali oditi tudi prostovoljni gasilci iz Slivnice in Šentjurja, da so preprečili večjo škodo. Sicer so imeli gasilci polne roke dela tudi z gašenjem travniških požarov. Gasili so jih v naselju Liplje v občini Velenje, ob Savinji v Medlogu, v Šmihelu nad Mozirjem, Irju pri Rogaški Slatini in Zgornji Hudinji v Celju. A to je »bera« požarov samo v zadnjem tednu, statistika od začetka marca kaže, da jih je bilo še več. Sežiganje odpadkov v naravi je dovoljeno (če ni omejitev) le podnevi, med 8. in 18. uro, ob stalnem nadzoru odraslega človeka. Ob vetrovnem vremenu odpadkov ne smemo sežigati, vendar tega marsikdo ne upošteva. Gasilci so vedno na voljo za nasvete, kdaj in kako sežigati, predvsem pa za to, da se jih o nameri sežiganja obvesti. To lahko vsak stori s klicem na številko gasilcev v svoji občini ali kraju ali na številko 112. Ne ravnajo prav Uprava za zaščito in reševanje zaenkrat še ni izdala opozorila o veliki požarni nevarnosti, a če ga bo, bo prepovedana uporaba odprtega ognja v naravi. In takrat bo treba dosledno upoštevati vse predpisane ukrepe. V sušnem obdobju se je treba v naravi izogibati predvsem nenadzorovani uporabi ognja in sežiganju odpadkov, zlasti na njivah, vrtovih, v sadovnjakih in vinogradih, ki so v bližini goz- dov, kajenju v gozdovih in njihovi neposredni bližini in odmetavanju neugasnjenih cigaretnih ogorkov in lahko vnetljivih materialov iz vozil. To so tudi najpogostejše napake ljudi, zaradi česar je vsak dan na straneh Uprave RS za zaščito in reševanje mogoče opaziti obvestila o požarih predvsem na njivah in travnikih. Marsikdo v trenutku, ko se razplamti požar, ne zna ravnati prav. Gasilci svetujejo predvsem mirnost in razsodnost ljudi ter ocenitev razsežnosti požara. Če gre za manjši začetni požar, ga lahko posameznik poskuša pogasiti sam. Pri tem mora najbolj paziti na lastno varnost. Požar je treba gasiti s priročnimi gasilnimi sredstvi, kot so voda, brinove ali smrekove veje, ter z zemljo ali s peskom. Gašenje požarov v naravi pa je najuspešnejše z vodo. Zadostno količino vode preprosto zlijemo na ogenj, ki mora povsem ugasniti. Z brinovimi ali s smrekovimi vejami udarjamo po površini, ki jo je zajel ogenj, ali jih vlečemo po robu goreče trave. Na kmečkih površinah, kjer je orodje vedno pri roki, lahko s krampom ali z lopato prekopljemo rušo in tako preprečimo širjenje požara. Manjšo površino, ki jo zajame ogenj, lahko gasimo tudi s peskom ali z zemljo, dokler povsem ne ugasne. Toda posameznik lahko gasi le, če ni požar velik. Takrat je nujen klic na 112. Nevarnost za naravo in živali Požari v naravi ali travniški požari, ki se te dni kar vrstijo na našem območju, so lahko za naravo zelo nevarni in škodljivi. Če gorita suha trava in podrast, pride namreč do zelo visokih temperatur. Zgornja plast zemlje se še posebej v suhem obdobju, ko je izsušena, zelo segreje. Zaradi tega veliko rastlinskih koreninic in humusa zgori. Preživijo le bolj odporne rastline, to je ponavadi manj vredno rastlinje. Na požarnem območju se zato lahko vegetacija tudi spremeni. Bolj kakovostna, a občutljivejša propade, manj kakovostna in bolj odporna pa preživi in se razbohoti. Ostanke gorenja (pepel) odnašata veter in padavinska voda, s čimer se siromašenje zemlje in erozija še povečata. Poleg tega se pri gorenju organskih snovi sproščajo škodljivi plini, ki onesnažujejo ozračje. Posledično prinašajo takšni požari negativne posledice tudi za živali, saj spreminjajo njihove varovalne, gnezdilne in prehranske razmere. Najbolj so izpostavljene živali, ki imajo majhna bivalna območja, in tiste, ki živijo v podrasti ali zgornji plasti zemlje. Te ponavadi v požarih propadejo. Obdobje pojavljanja požarov v naravi sovpada tudi z obdobjem ptičje gnezditve in vzreje mladičev. Odrasle živali ognju sicer lahko uidejo, medtem ko zalega v požarih praviloma propade. SIMONA ŠOLINIČ Foto: arhiv NT (GrupA) Konec zapletov na okrožnem sodišču Upravno sodišče Republike Slovenije je sprejelo odločitev o tožbi nekdanjega predsednika Okrožnega sodišča v Celju Mirana Jazbinška, ki je ugovarjal odločitvi Sodnega sveta Rs. Ta mu je namreč že dvakrat izrekel nezaupnico, ko je njegovi dve zaporedni kandidaturi zavrnil in dvakrat za novega predsednika imenoval sodnika Matevža Žuglja. Upravno sodišče ni pritrdilo Jazbinškovim navedbam v tožbi. S tem so večmesečni zapleti glede vodenja celjskega okrožnega sodišča končani. Jazbinšek ima glede končne odločitve upravnega sodišča sicer možnost revizije postopka, vendar to ne bo toliko okrnilo delovanja sodišča, kot ga je čakanje na odločitev o njegovih tožbah. Po vsakem imenovanju Matevža Žuglja za novega predsednika jeseni lani je Jazbinšek vložil tožbi. Od takrat Žugelj ni mogel popolnoma prevzeti vodenja, zato so na sodišču v vmesnem času imeli tudi začasno predsednico Jožico Arh Petkovič. Nato naj bi, pred štirinajstimi dnevi, začasni predsednik postal Žugelj, razlog za ponovno menjavo naj bi bil, da upravno sodišče ni pravočasno odločilo o Jazbinškovi tožbi. Zdaj, ko je odločitev znana, je Žugelj vendarle lahko začel opravljati svoje delo z vsemi pooblastili. Tudi na spletnih straneh celjskega okrožnega sodišča je že napisano, da je predsednik Žugelj. Da je vse Ovadenih pet, dva ostala v priporu dogajanje v zadnjih mesecih negativno vplivalo tudi vzdušje med zaposlenimi na sodišču, so nam od jeseni neuradno potrdili mnogi med njimi in tudi na vrhovnem sodišču, ko so nam odgovorili, da takšni zapleti vplivajo na delovanje, vendar da je treba počakati na končno odločitev upravnega sodišča. Te dni je končno odločitev upravnega sodišča o pritožbi dobila tudi Zinka Strašek, nekdanja predsednica Višjega sodišča v Celju. Tudi njene ponovne kandidature sodni svet lani ni potrdil. Straško-va je nato z delovnega mesta začasne predsednice višjega sodišča odstopila sama, nato pa se pritožila - ker je sodni svet ni potrdil. SŠol Celjski kriminalisti so zaradi tatvin, prikrivanja in prometa z mamili ovadili pet oseb iz Laškega, Trbovelj, Ljubljane, Mozirja in Celja. Osumljeni naj bi imeli na vesti več tatvin, s katerimi so povzročili več deset tisoč evrov škode. Lani so na območju Laškega ukradli traktor, vreden približno 44 tisoč evrov, a ga je policija dan kasneje izsledila na območju Grosupljega. Drug traktor so nato ukradli še v Trbovljah in ga prodali, pri čemer je del kupnine predstavljala prepovedana droga. Med drugim so člani kriminalne skupine osumljeni, da so kradli tudi v Prožinski vasi, kjer so s tatvino delov gradbenega stroja povzročili za osem tisoč evrov škode. Šli so tako daleč, da so navezali stik z lastnikom ukradenega traktorja v Trbovljah in mu za 1.500 evrov ponudili lažne podatke o tem, kje naj bi se ukradeno vozilo nahajalo. Nekateri so že stari znanci policije, ki so se že znašli v postopkih zaradi goljufij, pranja denarja, ponarejanja in izsiljevanja. Moški iz Laškega je v tem času, ko je izvrševal nova kazniva dejanja, celo prestajal zaporno kazen, in sicer je bil v zavodu za prestajanje zapora ob koncih tedna in dela prostih dneh, ostale dni pa na prostosti. Kriminalistična preiskava je trajala več kot leto in še vedno ni končana. Je pa preiskovalni sodnik osumljene že zaslišal, za dva je odredil celo pripor. Izginila meso in puška V Ulici Cirila Debeljaka v Celju so imeli nepovabljenega gosta. Ta je iz odklenjene kleti ene od stanovanjskih hiš ukradel približno 50 kilogramov mesa in mesnih izdelkov, ki se jim ni mogel upreti. Tat v Laškem je imel »piko« na zlatnino, kip in nekaj vrednejših stvari, ki jih je odnesel iz ene od hiš. Za seboj je pustil več kot 15 tisoč evrov škode. Orožarsko je bil razpoložen neznanec, ki je pred dnevi prišel v hišo na Cesto na Dobrovo v Celju. V njej je namreč ukradel zračno puško. Dobili so ju na kraju Konec preteklega tedna so velenj ski policisti zaradi klica o vlomu v gostinski lokal posredovali na Kardeljevem trgu. Na kraju so prijeli Velenjčana, ki so jima tudi odvzeli prostost in ju ovadili. Pred tem so vlom prijavili še v drugem gostinskem lokalu prav tako na Kardeljevem trgu, kjer je izginila pijača, ukraden pa je bil tudi menjalni denar. Ali gre za ista storilca, bo pokazala preiskava. Zbil ga je vlak V soboto nekaj čez tretjo uro zjutraj se je v Zidanem Mostu zgodila huda nesreča. Tovorni vlak, ki je vozil iz smeri Ljubljane, je namreč povozil 34-letnega moškega z območja Laškega. Ta je pred trčenjem iz neznanega razloga hodil po progi. Hudo poškodovanega so odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. 16 ŠPORT »Grofje« nevarni, a nekonkretni Poraz »knapov« v Novi Gorici, v Celju brez golov Celjski nogometaši v soboto po tekmi proti Olimpiji kljub osvojeni točki niso bili pretirano zadovoljni. Je pa zato upravičeno zadovoljen športni direktor Ambrož Krajnc, saj Celje na lestvici še naprej zaostaja le za Mariborom. V prvi slovenski nogometni ligi so moštva odigrala tekme 25. kroga, ki je bil zadnji pred reprezentančnim premorom. Velenjski Rudar je v Novi Gorici izgubil z 0:3, celjski nogometaši so se pred domačimi gledalci z ljubljansko Olimpijo razšli brez golov. Tako kot v celjski Areni Petrol tudi v Domžalah, kjer je gostoval Maribor, niso videli golov. Mariborčani imajo na prvem mestu lestvice še naprej štiri točke naskoka pred Celjani, ki za točko bežijo pred Domžalčani. Oh, spet ta okvir gola Obračun Celja in Olimpije je pred približno tisoč gledalci postregel z nekaterimi lepimi priložnostmi, a se mreža tako na eni kot na drugi strani ni zatresla. Celjani so bili v prvem polčasu precej boljši, v nadaljevanju pa je nekajkrat zapretila tudi Olimpija. Najlepšo priložnost na tekmi smo videli tik pred koncem, v 90. minuti. Gostujoči vratar Darko Brljak je odlično reagiral po poskusu Ivana Lendrica, ko je odbil žogo. Ta je zadela prečko, odbite žoge pa v mrežo po novi dobri reakciji Brljaka ni uspel spraviti niti Jirij Jeslinek. To je bila že petdeseta točka celjskih nogometašev v letošnji sezoni. Na 25 tekmah so varovanci trenerja Simona Ro-žmana vpisali 14 zmag, osem neodločenih rezultatov in tri poraze. Pred Ljubljančani imajo še naprej sedem točk prednosti, medtem ko sedmi Rudar, ki gola ni dosegel že 459 minut, za Celjani zaostaja že za 21 točk. Manjkala pika na i Če bi celjsko moštvo proti Olim-piji prišlo do zmage, to ne bi bilo nezasluženo, saj so bili gostitelji bliže golu kot gostje, zato je ostalo veliko grenkega priokusa, potem ko je zatajila realizacija v zaključkih napadov. »Dobili smo manj, kot smo si zaslužili. Z naše strani je bila tekma nekako pod nadzorom, potem ko smo ves čas srečanja poskušali uvajati dinamiko, agresivnost. Zelo težko je bilo prebiti zelo dobro organiziranega nasprotnika, ko je bilo prostora zelo malo. Žal mi je za zadnjo izredno priložnost. Gol bi nagradil naš trud, vztrajnost, a tako pač je,« je po tekmi dejal domači trener Simon Rožman. Celjski čuvaj mreže Matic Kotnik je pristavil: »Seveda ostaja grenak priokus, a tudi več kot zaslužena točka šteje. Vsaka bo na koncu sezone pomembna. Po vseh poskusih nismo uspeli zadeti, enako ni uspelo Olimpiji po vseh naših dobrih posredovanjih. Med premorom moramo še okrepiti igro in napad ter potem nizati pozitivne rezultate.« Celjani bodo po reprezentančnem premoru gostovali v Novi Gorici (4. april), enajst dni kasneje pa bodo v Mariboru odigrali prvo tekmo polfinala pokalnega tekmovanja. MITJA KNEZ Foto: arhiv NT (GrupA) Celje (4-2-3-1): Kotnik -Vidmajer, Soria, Krajcer, Klemenčič - Jugovic, Vrho-vec - Verbič, Miškic, Bajde - Sunny. Igrala sta še Jeslinek in Lendric. Lestvica 1. SNL 2417 2514 2515 2412 2512 MARIBOR CELJE DOMŽALE OLIMPUA ZAVRČ LUKA KOPER 2510 RUDAR 25 7 GORICA 25 6 KRKA 25 6 KALCER 25 3 3 4 46:21 54 8 3 37:12 50 4 6 29:13 49 7 5 42:18 43 2 11 25:34 38 1 14 25:39 31 8 10 27:27 29 4 15 23:34 22 4 15 25:39 22 319 13:5512 Spisana nova pravljica Dobovičnikove čete Slovenska reprezentanca v dvoranskem nogometu je v Laškem v zadnjem krogu kvalifikacijskega turnirja za evropsko prvenstvo 2016 premagala Češko s 3:1, s tretjo zmago v treh kvalifikacijskih tekmah pa se je razveselila nastopa na prvenstvu stare celine. To bo prihodnje leto v Beogradu. Na evropskem prvenstvu bodo varovanci selektorja Andreja Dobovičnika zaigrali že četrtič zapovrstjo. Slovenija je po zmagi s 4:0 proti Norveški in z visoko razliko 11:2 proti Franciji v zadnji tekmi proti Češki za neposredno uvrstitev na EP potrebovala neodločen rezultat. Brez napake Na koncu ji je uspelo zasluženo zmagati. Slovenija je dobro odigrala prvi polčas in imela ob premoru dva gola prednosti. Potem ko je Češko že po dveh minutah in pol v vodstvo povedel Michal Ko-vacs, je najprej v deseti minuti izid poravnal Benjamin Melink, Igor Osredkar je dve minuti pozneje svojo ekipo popeljal do vodstva, ki ga je v zadnji minuti prvega dela še oplemenitil Gašper Vrhovec. V drugem polčasu so Čehi igrali tudi z vratarjem, toda borbeni slovenski nogometaši niso pustili veliko prostora za strele gostov. Naši so kvalifikacije opravili z odliko, brez napake, Češko pa čakajo dodatne kvalifikacije. Zlata generacija Generacija našega futsala je iz leta v leto izjemna, saj selektor Dobovičnik z njo žanje odlične rezultate. »Po pričakovanju je bilo težko. S fanti smo se dogovorili, da se bomo borili do zadnjega. Res so prava ekipa, držijo skupaj, izpolnjujejo vse, kar se dogovorimo, skupaj zastavljamo cilje. Presrečen sem. To pomeni, da bo ta generacija kar petkrat na evropskem prvenstvu, kar je nekaj neverjetnega,« je po uspehu dejal Andrej Dobovičnik. Gašper Vrhovec je zaključil: »Za nami je vrhunsko odigran turnir. Tako smo igrali, kot smo se tudi dogovorili. Vidi se, da smo izvrstno naštudirali igro Čehov z vratarji, nič nam niso mogli. Iz obrambe pa smo izhajali, na njej smo vse gradili in uspeli.« Naslednji magnet bodo kvalifikacije za svetovno prvenstvo. MITJA KNEZ Foto: DK Celjan Andrej Dobovičnik je bil v Laškem še enkrat več deležen ovacij, objemov, poljubov ... S futsal reprezentanco Slovenije premika gore. Razglasili najboljše športnike V občini Zreče so podelili priznanja najboljšim športnikom in športnim delavcem v letu 2014. Za najboljšega športnika so razglasili nordijskega kombinatorca Marjana Jelenka. Naziv najboljše športnice je prejela odbojkarica Tanja Podvršnik. Ženski Odbojkarski klub SwatyComet Zreče pa je prejel priznanje za najboljšo športno ekipo. Marjan Jelenko od otroških let trenira smučarske skoke in nordijsko kombinacijo, v kateri je dosegel največje uspehe. Bil je mladinski svetovni prvak, večkrat pa je bil tudi državni prvak. Je najboljši slovenski kombinatorec in prvi Zrečan, ki je zastopal Slovenijo na olimpijskih igrah, in sicer leta 2014 v Sočiju. Tanja Podvršnik je članica domačega Odbojkarskega kluba SwatyComet Zreče. S svojo igro je prispevala pomemben delež k temu, da zreške odbojkarice v tekmovalni sezoni 2014/15 še niso bile poražene. Podvršnikova je s kakovostno igro izstopala tudi v mladinski kategoriji in je kot kapetanka ekipo vodila vse do finalnega turnirja. JP Benjamina Verbiča je selektor Katanec drugič vpoklical med najboljše nogometaše Slovenije. Medijsko zanimanje za 21-letnega zgovornega in simpatičnega Verbiča je ogromno. Verbič upa na »poštenega« Stojanoviča Slovenska članska nogometna reprezentanca se je zbrala na Brdu pri Kranju na pripravah za jutrišnjo kvalifikacijsko tekmo za evropsko prvenstvo 2016 proti San Marinu in tudi za ponedeljkovo prijateljsko tekmo v Katarju. Selektor Srečko Katanec je pozdravil vse svoje izbrance, tudi člana celjskega prvoligaša Benjamina Verbiča. Slednjega je selektor Katanec vpoklical drugič, vendar še vedno čaka na krstni nastop. Na zadnjih pripravah mu je izpolnitev sanj preprečil član Maribora Petar Stojanovič, ki je 21-letnega Verbiča poškodoval na treningu. Marsikaj je bilo mogoče slišati; od tega, da je bilo namerno, do tega, da pač ne. Stojanovič je potem odigral prijateljsko srečanje s Kolumbijo. Benjamin Verbič in Petar Stojanovič sta razumljivo in pričakovano prijatelja, saj se poznata z zelenic in iz reprezentančnih akcij. »S >Perotom< sva se dogovorila, da bo na treningih malce bolj pazil, da me ne bo spet poškodoval,« je v šali, a zagotovo tudi malo zares na pripravah reprezentance dejal Benjamin Verbič. Petar Stojanovič je pristavil: »Upam, da vsi vedo, da Benjamina nisem namerno poškodoval. V duelu sem mu nesrečno stopil na gleženj in sledil je zvin. Upam, da bo zdaj vse v redu.« Mlado reprezentanco Slovenije v ponedeljek v celjski Areni Petrol čaka prijateljski obračun z Makedonijo (15.00). Na priložnost čakata celjska nogometaša Gregor Bajde in Tilen Klemenčič. MITJA KNEZ, foto: NZS 7 SPORT »Pivovarji« v Koper po osemnajsti pokalni naslov Velenjčani nadaljujejo evropsko pot - Na vrsti Danci Dvorana Bonifika v Kopru bo v soboto in nedeljo gostiteljica zaključnega pokalnega turnirja za rokometaše. Žreb je celjskim in velenjskim rokometašem namenil lažja nasprotnika, zato se nam v velikem nedeljskem finalu obeta nov sosedski obračun. Moštvo Celja Pivovarne Laško je za nasprotnika v polfinalu dobilo ekipo Dol TKI Hrastnik, ki tekmuje v 1. B ligi, kjer trenutno zaseda četrto mesto. »Pivovarji« posledično v soboto (15.00) ne bi smeli imeti težkega dela. »Z žrebom smo zadovoljni. Polfinalnega nasprotnika moramo kljub vsemu maksimalno resno vzeti. Naš cilj je jasen. Sprva zmaga v polfinalu, zatem tudi v finalu, kjer pričakujemo Gorenje, obenem pa nova osvojitev pokalnega naslova. Želimo si, da nas pridejo v Koper naši navijači podpret v velikem številu,« je po žrebu dejal kapetan celjskega moštva Luka Žvižej. Z Danci za zaključni turnir Gorenje se bo v polfinalu (17.30) pomerilo z domačo ekipo Koper 2013, ki bo imela najbrž več možnosti za morebitno senzacijo. To je sicer težko pričakovati, a gostitelji bodo igrali na krilih domačega občinstva, Velenjčani pa so se v letošnji sezoni v domačem prvenstvu nekajkrat pošteno namučili. »V letošnji sezoni smo se nekoliko mučili z nasprotniki, ki so v prvenstvu uvrščeni nižje od nas. Upam, da bomo Koper vzeli dovolj resno, da z uvrstitvijo v finale ne bomo imeli težav,« je pokomentiral žreb trener Gorenja Ivan Vajdl, ki je ob pokalnem žrebu pospremil še žreb v evropskem pokalu EHF, potem ko so si Velenjčani v 6. krogu tega tekmovanja z zmago s 34:22 v gosteh pri Haslumu dokončno zagotovili napredovanje. V četrt-finalu se bodo pomerili z dansko ekipo Tvis Holstebro. »Dobili smo želenega nasprotnika. Zagotovo so Danci lažje premagljivi, a še vedno gre za Dance. Igrajo hiter in atraktiven rokomet, s hitrimi prehodi v protinapad, zato nas čaka težka tekma,« je še pristavil Vajdl. Prva četrtfinalna tekma bo 11. ali 12. aprila v Velenju, povratna 18. ali 19. aprila na severu Danske. Zmagovalec se bo uvrstil na majski zaključni turnir najboljše četverice, ki bo v Berlinu. MITJA KNEZ, foto: arhiv NT (GrupA) Kapetan Celja Pivovarne Laško Luka Žvižej, bo imel s soigralci ta konec tedna v Kopru novo priložnost za veselje. Trstenjakova v Tbilisiju brez konkurence Judoistka celjskega kluba Z'dežele Sankaku Tina Trstenjak je na tekmi svetovnega pokala v Tbilisiju prepričljivo zmagala, ko je premagala vse konkurent-ke v kategoriji do 63 kilogramov. Tina Trstenjak je v Tbilisiju nastopila odlično. Bila je Reševal bo »Kafo« suverena. Bronasta s svetovnega prvenstva 2014 v Če-ljabinsku je najprej premagala Azerbajdžanko Hanim Husejnovo, od katere je bila boljša z iponom, v drugem dvoboju pa je slavila predčasno, potem ko je s končnim prijemom zaustavila Španko Isabel Puche. V polfinalu se je celjska judoistka pomerila z Rusinjo Marto Labazino in zmago slavila z minimalno prednostjo dveh kazni. V finalu je bila spet prepričljiva, znova je zmagala predčasno z iponom. Na hrbtu je pristala Mongolka Munkhzaya Tsedevsuren. »Tina se je zelo dobro borila. Za tekmovalki iz Rusije in Mongolije je bilo to veliko presenečenje. Bilo je tesno, a uspešno,« je po uspehu V Kranju je v pokalu Slovenije v umetnostnem drsanju sodelovalo 107 tekmovalcev iz sedmih klubov. Celjski drsalci so osvojili pokal v mladinski in pionirski kategoriji, zbrali so tri zlate medalje ter po dve srebrni in bronasti. Med mladinkami so prevladovale celjske drsalke, saj so Lara Guček, Nina Polšak, Maruša Udrih in Patricija Juren zasedle prva štiri mesta, Liza Brilej pa je bila 7. Pionirke so bile solidne, Maša Doler 5., Nina Pušnik 6., Larisa Šafarič 7. in Anja Knez 9. V kategoriji pionirke B je Ana Čmer stala na tretji stopnički, Anastasia Dolenc je bila 7. Pokalna prvaka sta bila tudi Luka Logar (pionirji B) in Hana Bučar (pionirke C). Ema Vidovič Hrustl je bila 6., Tija Ota Pušnik 9. Tudi v najmlajši in najštevilčnejši kategoriji (pionirke D) je stala Celjanka na stopničkah, na drugi Taja Dovgan. Ajda Hrušovar je bila 5., Nika Ožek Bela pa 6. DŠ Foto: ZVEZDAN JUREN Trstenjakove dejal trener Marjan Fabjan. Vrnitev Polavderjeve Sarajevo je gostilo prvo letošnje tekmovanje za evropski pokal, kjer je v kategoriji do 78 kilogramov slavila Klara Apotekar, najbolj pa je razveselila povratnica po poškodbi Lucija Polavder. Ta je po vrnitvi na tatami v kategoriji nižje, kot smo je bili vajeni, osvojila tretje mesto. »Izredno me veseli vrnitev Lucije. To je šele začetek po operaciji in saniranju poškodbe. Shujšala je za kar deset kilogramov, imela jih je 85. Zato se je tudi odločila, da gre kategorijo nižje. Vesel bom za vsako njeno >kilco<, da se počasi zredi in gre s tem proti teži, ki jo je že imela,« je z zadovoljstvom dejal Marjan Fabjan. MITJA KNEZ Panorama NOGOMET 1. SL, 25. krog: Gorica - Rudar 3:0 (1:0), Celje - Olimpija 0:0, Domžale -Maribor 0:0, Krka - Koper 3:0 (0:0), Zavrč - Radomlje 1:0 (1:0). 2. SL, 17. krog: Dravinja -Krško 1:1 (1:1); Brglez (33), Šmartno 1928 - Veržej 0:0. Vrstni red: Krško 34, Triglav 31, Aluminij 30, Dob 29, Tolmin 26, Ankaran 24, Veržej 21, Šenčur 18, Dravinja 14, Šmartno 7. KOŠARKA 1. SL (ž), 19. krog: Athlete Celje - Domžale 81:40; Gajic 13, Abramovič 12, Mišeljic 11; Špacapan 9. Vrstni red: Athlete 38, Triglav, Grosba-sket 32, Maribor 26, Konjice 23, Domžale 20. 2. SL, 18. krog: Triglav -Terme Olimia 84:83; Martin-čič 19; Štruc 22, Remus 17, Žvan 10, ECE Celje - Slovan 63:84; Gobec 14, Babič 11, Oset 9; Varagič 23. Vrstni red: LTH Castings 33, Terme Olimia 32, Lastovka 30, Kolpa, Parklji 29, Slovan, Triglav 28, Plama Pur 26, Celje 25, Hrastnik 23, Litija 21, Ajdovščina 20. (MiK) Športni koledar Petek, 27. 3. MALI NOGOMET 1. SL, 18. krog: Maribor - Dobovec Pivovarna Kozel (20). KOŠARKA 2. SL, 19. krog, Podčetrtek: Terme Olimia - Parklji (19). Sobota, 28. 3. ROKOMET Pokal RZS, zaključni turnir, polfinale, Koper: Celje Pivovarna Laško - Dol tKi Hrastnik (15), Koper 2013 -Gorenje (17.30). 1. SL (ž), 18. krog: Zelene doline Žalec - Naklo (18), Celje Celjske mesnine -Krka, Zagorje - Velenje (19). NOGOMET 2. SL, 18. krog: Ankaran -Dravinja, Šenčur - Šmartno (16). KOŠARKA 1. SL, liga za prvaka, 2. krog: Rogaška - Tajfun, Grosuplje: Grosbasket - Zlatorog (19). 1. SL, liga za obstanek, 2. krog, Šoštanj: Elektra - Hop-si (19). 1. SL (ž), 20. krog, Celje: Athlete - Grosbasket (17). 2. SL, 19. krog, Škofja Loka: LTH Castings - ECE Celje (20). Sreda, 1. 4. KOŠARKA 1. SL , liga za prvaka, 3. krog, Novo mesto: Krka -Rogaška (18.30), Šentjur: Tajfun - Grosbasket (19), Laško: Zlatorog - Union Olimpija (20). 1. SL, liga za obstanek, 3. krog, Polzela: Hopsi - Maribor (19), Portorož - Elektra (20.30). NA KRATKO Kegljavke tridesetič pokorile konkurenco Celje: Kegljavke celjskega Lanteksa so v zadnjem krogu državnega prvenstva s 7:1 v zmagah premagale ekipo Proteus in se posledično razveselile že tridesetega naslova državnih prvakinj v 42 letih delovanja ženskih kegljaških selekcij. Celjanke so 7 naslovov osvojile v bivši Jugoslaviji, 23 v samostojni Sloveniji. Med leti 1987 in 2015 varovanke trenerja Lada Gobca le v letu 2005 niso bile prvakinje. »Kanta« ostaja v Celju Slovenske Konjice: V Slovenskih Konjicah se je končal zaključni turnir državnega prvenstva za košarkarice v kategoriji mladink. Igralke ŽKK Athlete Celje so še osmič zapored najboljše v državi. V velikem finalu so po dramatični tekmi z 71:68 premagale kranjski Triglav. Za najkoristnejšo igralko zaključnega turnirja je bila izbrana Ivana Dojkic, Larisa Ocvirk pa je bila najboljša skakalka (obe ŽKK Athlete). »Igra ni bila naša prava, a >kanta ostaja v Celju<, to je najpomembneje,« je dejala Ocvirkova. Konjice so v tekmi za 3. mesto premagale Krko. Celje: Košarkarski klub ECE Celje, ki se v 1. B ligi bori za obstanek, je zapustil dosedanji glavni trener Igor Pučko. Celjani so na osemnajstih tekmah zabeležili 7 zmag in 11 porazov. Naslednik Pučka, ki je ekipo pustil v slabem stanju ter v nezavidljivem položaju, saj bi moral počakati do konca sezone ali pa odstopiti precej prej, je Husein Kahvedič, ki je moštvo v preteklosti že vodil. Prihaja 120 drsalcev Celje: Ta konec tedna bo Celje že 12. leto zapored gostilo mednarodno tekmovanje v hitrostnem drsanju na kratke proge. Na zaključnem dogodku sezone bodo znani zmagovalci v skupnem seštevku vseh tekmovanj. Finala serije Alpe Adria Trophy 2015 se bo udeležilo 120 tekmovalcev iz Slovenije, Avstrije, z Madžarske, s Češke, Slovaške, Hrvaške, iz Srbije in BiH. Sobotno tekmovanje bo na mestnem drsališču med 11.00 in 19.00, v nedeljo med 10.00 in 16.00. (MiK) Prvi v mladinski in pionirski kategoriji Celjske mladinke s pokalom in trenerkama Aljo Pahor (levo) in Tamaro Dorofejev. 18 VSI NASI MOJSTRI RAZMIŠLJATE O PRENOVI, »ORRlü 'Jfc* NAKUPU ALI ODLIČNI STORITVI [TI? 1 Preberite aktualno -ponudbo Iia, si -privoščite najboljše! Težave z vidom po štiridesetem letu i bremrojnT 1 Damjan Brečko s.p. Za grad 1Z j. 3000 Celje Tel.: 041 691 893 bremont@amiE.net www.bremont.si a strojnih inštalacij a toplotnih črpalk ■■'"•■ a peči na pelete in polena a solarnih sistemov a plinskih kondenzacijskih peči — hI THERM AN Add. HOTELI | MEDICINA | WELLNESS | KONGRESI lesnina . [xxxa TOPFIT center za zdravje in rekreacijo —— - PIZZERIA VERQNA, Mercator center Celje - 10% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu! - PROTECT TRADE, d.o.o. Ul. Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur, Rogaška cesta 19, 3240 Šmarje pri Jelšah - na storitve 10% dodatnega popusta - CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - ob nakupu 100 žetonov 10 gratis - VINSKA KLET GORIŠKA BRDA Z.O.O., Ul. Frankolovskih žrtev 17, 3000 Celje, Telefon: 03 425 16 80, 10 % popust na naše lastne proizvode. - FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve - THERMANA, D. D., Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško, www.thermana.si, 080 81 19. nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, fitnes, solarij ter masaže, kopeli in druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice - CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA, Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knjigarna-ce@ celjska-mohorjeva.si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe - GOLTE - 5% popusta za nakup vozovnice za nihalko - SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje - 10% popust - LESNINA D.D., Levec 18 - 3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki ...) - MRAVLJICA ART d.o.o., Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne - 10% popust za vse izdelke - SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust. - TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK *mfišA Nataša H ribe mi k s. p, —fTpfr— - HRUSTLJAVA SKUSNJAVA - prodajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje - 10% popust na vse vrste kruha - Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Zagata 6, 3000 Celje. Več vrst različnih masaž, 20% popust na vse. Tel: 051 611 078 - Optika TERŽAN, Marjan Ter-žan s.p., Mariborska cesta 54, 3000 Celje, P. P. 1013, 3102 Celje. Telefon: 03 491 38 00, delovni čas: od ponedeljka do petka od 8.00 - 18.00, sobota: 8.00 - 12.00 5% popusta na storitve! - FLIKCA MAGDALENA ZUPAN s.p., - Zg. Rečica 7, 3270 Laško. Telefon 031 843-029. - 10% popusta na storitve. - Avtohiša ŠKORJANEC; Mariborska 115, 3000 Celje. Telefon: 03/426 08 84, 031 609 416. Kartica velja za nakup blaga in storitev v vrednosti nad 100 EUR. Ne velja za blago v akciji. - 12% popust na njihove storitve in blago. ROČNA AVTOPRALNICA GRAJŽL; Teharska cesta 35, Celje, pon.-pet. 9.00-16.00, sob. 10.00-16.00, ned. 10.00-14.00; dežurni telefon 070 771-262. NAROČNIKI Novega tednika 5 % popusta! - SLIKOPLESKARSTVO PETER OCVIRK s.p., Ar j a vas 56a, 3301 Petrovče, nudi 15% popust na vse storitve. Popusti se ne seštevajo. Tel.: 041 346 328 - CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK NATAŠA, NATAŠA HRIBERNIK, s.j., Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur, podarja 10% popust na vse svoje storitve - AVTO SAFIR, PROFESIONALNO POLIRANJE IN GLOBINSKO ČIŠČENJE AVTOMOBILA, Jolanda Salamon s.p., Delavnica: PGD Celje - Gaberje, Mariborska cesta 80/b, 3000 Celje. Telefon: 041-698-283. www.avtosafir.com - 10% popust na vse svoje storitve 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE IHHbHBIM Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2015 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom. Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti. Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo. Uredništvo NT&RC MOTORNA VOZILA PRODAM OPEL astro 1,6 16 V, letnik 2001, registriran do 15. 3. 2016, prevoženih 181.000 km, prodam. Telefon 041 687-377. 756 RENAULT clio 1,2, letnik 1998, rdeče barve, prodam za 58 EUR. Telefon 041 687-377. 756 KUPIM OSEBNO vozilo, od letnika 1995 naprej, v kakršnem koli stanju, kupim. Gotovina, odvoz in prepisa takoj. Telefon 031 687-477. STROJI PRODAM Trrrm PEUGEOT 2.0 hdi, letnik 2003 prodam. Telefon 031 287-210. 733 RENAULT laguna 1,5 dci (110 KS), lepo ohranjen, nikoli poškodovan, redno servisiran, letnik 1/2012, prevoženih 154.000 km, možna menjava za gradbeni material ali plačilo na obroke (Dinars), prodam za 10.000 EUR. Telefon 041 303-313, 031 689-799. 747 Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine. PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14, 03 / 425 70 00. Bonafin ena d.0.0., Slovenska 27,1000 Ljubljana. KUPIM RABLJENO osebno vozilo, od letnika 2000, kupim. Telefon 041 708-497. Š 33 {FimmfflH astrologinja 0906430 cena pogovora za minuta je 1,5 MENJAM PRODAM 585 DOBRO ohranjen predsetvenik prodam po ugodni ceni. Telefon (03 ) 5741-484, zvečer. 721 TRAKTORSKI obračalnik Sip favorit 220 in dvoredno sejalnico za koruzo Olt prodam. Telefon 031 883-374. 720 TRAKTOR Univerzal 445, dobro ohranjen, prodam. Telefon 041 232-665. 751 TRAKTOR Deutz torpedo, 45 KM, v delovnem stanju in plug, 10 col, dvobrazdni prodam. Telefon 031 567-385. 766 ISTRABENZ PLINI PLINSKE PECI ^^ popravila ^^ letni pregledi ^^ prodaja Pooblaščeni serviser za: yjunkers iVaillanr •Immergas Unical Istrabenz plini d. o. o. PE vzhodna Slovenija Plinarniška 1 3000 Celje 03 426 47 20 alenka.humar@istrabenzplini.si MOTOKULTIVATOR, priključke, traktor, prikolico in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 397 TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Torpedo, Univerzal, Štore ali Tomo Vinkovič kupim. Kupim tudi sadilec za krompir Hmezad. Telefon 041 678-130. p V CENTRU Lemberga prodamo hišo, številka energetske izkaznice 2015-14516211807. Telefon 031 604-488. 736 ŽALEC, okolica. Stavbno zemljišče v k. o. 978, Studence, 1.653 m2, podrobnejša namenska raba: površine podeželskega naselja, na katerem stoji nestano-vanjska stavba, gospodarsko-bivalni objekt, uporabne površine 48 m2, v spodnji in zgornji etaži so tudi prostori za skladiščenje in drugo namembnost približno 100 m2, priključki: elektrika, voda ob parceli, prodava za 59.900 EUR. Telefon 041 708-198. n LAŠKO, Plazovje. Prodava stanovanjsko hišo (Plazovje 13, 3270 Laško), grajeno med 1993 in 2000, skupne stanovanjske površine približno 83 m2 (klet + pritličje), staro stanovanjsko hišo, zemljišče pod stavbo 50 m2, gospodarski objekt z nadstrešnico v velikosti približno 54 m2, kmetijskega in stavbnega zemljišča približno 17.400 m2, priključki: voda, elektrika, skupaj za 99.900 EUR. Izdelan je izkaz energijskih lastnosti stavbe. Telefon 041 708-198. n STANOVANJE PRODAM NA Ponikvi (Šentjur) prodamo opremljeno, dobro ohranjeno in takoj vseljivo dvoinpolsobno stanovanje, v velikosti 60 m2, zgrajeno 1976, obnovljeno 2007, št. energetske izkaznice 201561-100-7147. Cena 54.000 EUR. Telefon 041 351-788. 755 TRIBRAZDNI obračalni plug menjam za dvobrazdni 14-colski obračalni plug. Telefon 031 649-414. Š 27 ODDAM GRADBENO parcelo, 550 do 600 m2, v Šmarjeti, Škofja vas, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5412-322, 051 873-056. 722 OPREMLJENO garsonjero, 29,5 m2, na Hudinji, vsi komunalni in informacijski priključki, št. energetske izkaznice 2015-233-224-4263, oddamo. Telefon 040 213-518. 683 CELJE, Otok. Lepo opremljeno enosobno stanovanje oddam zaposleni osebi ali paru za daljši čas. Številka energetske izkaznice 2015-150-136-14167, razred C. Telefon 041 515-447. 746 NAJAMEM V CELJU v mirnem okolju nujno najamem enoinpolsobno stanovanje, možno tudi po načinu rent to buy. Telefon 040 741963. 741 PRODAM PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 30 kg naprej, domača hrana, možna dostava, prodam. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 718 KOKOŠI nesnice, jarkice, rjave barve, pred nesnostjo, prodamo. Pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter-Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 582-119, 070 270438, (03) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070. p PRAŠIČE, od 30 do 200 kg, domača hrana in dostava, prodamo. Zbiramo tudi naročila za breje plemenske svinje. Telefon 031 311-476. p NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telelefon (02) 582-1401. p PUJSKE, težke od 30 do 60 kg, mesni tip, cepljene, domača krma, prodam. Možna dostava. Telefon 041 455-732. 625 PRAŠIČE, težke od 120 do 140 kg, mesni tip, 1,50 EUR/kg, prodam. Možna dostava. Telefon 041 655-528. 625 TELIČKO, staro 3 mesece in dve teleti, stari 10 in 13 dni, simentalci, prodam. Telefon 031 840-282. 700 TELICO simentalko, brejo 5 mesecev, prodam. Telefon 041 625-304. 730 SVET ZAVODA GLASBENE ŠOLE SKLADATELJEV IPAVCEV ŠENTJUR Ulica Dušana Kvedra 29, 3230 Šentjur Razpisuje delovno mesto ravnatelja/ravnateljice Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/ ice izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja-ZOFVI (Uradni list RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09-popr, 65/09-popr, 20/11, 40/12 - ZUJF in 57/2012 - ZPCP-2D). Kandidati/-ke morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Predvideni začetek dela bo 1.8. 2015. Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za dobo 5 let. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (dokazila o: izobrazbi, nazivu, opravljenem strokovnem izpitu, opravljenem ravnateljskem izpitu, delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju, potrdilo sodišča, da kandidat/-ka ni v kazenskem postopku s priloženo izjavo, da pri kateremkoli drugem sodišču - izven kraja prebivališča - zoper njega/ njo ni uveden kazenski postopek za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost) pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: SVET ZAVODA Glasbene šole Skladateljev Ipav-cev Šentjur, Ulica Dušana Kvedra 29, 3230 Šentjur z oznako »Prijava na razpis za ravnatelja/-ico - Ne odpiraj!« Kandidat/-ka mora k prijavi priložiti program vodenja zavoda za mandatno obdobje in kratek življenjepis. Kandidati/-ke bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem roku. novi tednik www.novitednik.com Naročam Novi tednik za 6 mesecev in prejmem brisačo Novega tednika. Naročam Novi tednik za 12 mesecev in prejmem veliko kopalno brisačo Novega tednika. ime in priimek: Naslov: Kraj: E-poštni naslov: Datum rojstva: Telefonska številka: Podpis: Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje, i1 Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Jt Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. } novi tednik www.novitednik.com ¡70 let Med vsemi naročniki bomo na rojstni dan Novega tednika, 2. junija, izžrebali: - naročnika, ki bo prejel vikend paket s polpenzionom v Celjskem domu v Baški - tri naročnike, ki bodo prejeli vikend najem apartmaja Celeia na Golteh MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice VERE KOŠTOMAJ z Ljubečne, Murnova ulica 8 (1. 12. 1936 - 14. 3. 2015) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, osebju Špesovega doma Vojnik, DU Ljubečna za darovano cvetje, sveče in izrečena sožalja ter govorniku in župniku za opravljen obred. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi dragega sina, brata in strica IGORJA KUKOVIČA iz Liboj (28. 7. 1966 - 5. 3. 2015) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče, izrazili sožalje in sočustvovali z nami. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi BIKCA, starega 6 mesecev, teličko, staro 10 mesecev, oba sivo rjave pasme, lepo rejena, za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon (03) 5471-663, 041 855-228. 717 BIKCA simentalca, težkega 180 kg, prodam. Telefon 041 831-293. 729 m mm PRODAM astrologinja jasnovidnost BI0TERAPQE TELICO ciko, brejo 6 mesecev, prodam. Telefon 5743-378. Š 59 BIKCA, 250 kg in dve telici, 180 in 400 kg, eko reja, simentalci, prodam. Telefon 070 419-631. 735 TELICO, težko 260 kg in teličko, staro 10 dni, prodam. Telefon 031 840-282. 745 TELICO simentalko, pašno, brejo v osmem mesecu, prodam ali menjam za teleta ali klavno govedo. Telefon 041 794301. 7 5 3 TELICO simentalko, izredno lepo, staro 9 mesecev, težko 350 kg, prodam. Telefon 041 914-286. 764 BIKCA simentalca, težkega 180 kg, prodam. Telefon 041 941-168. 761 KUPIM PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. Š 295 Kar je shranjeno v naših srcih, nam niti smrt ne more vzeti. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža, očija, dedija, tasta in brata VLADIMIRJA KIKERJA z Rimske ceste 8 b v Laškem (6. 10. 1949 - 6. 3. 2015) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in bivšim sodelavcem za izrečena in pisna sožalja ter sveče, cvetje in ponujeno pomoč. Iskrena hvala tudi ženskemu PZ Laško, gospodu Romanu Mehu, gospodu Matjažu Piklu, foto Štih, gospodu dekanu Roku Metličarju za opravljen cerkveni obred in vsem, ki boste prižigali svečke v njegov spomin. Žalujoči: žena Agica in hči Mateja z družino DEBELE, suhe krave in telice kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653-286. Š 2 MLADO kravo za kasnejši zakol kupim. Telefon 031 727-606. 750 Nikar v žalosti ne tožite, da je ni več, temveč živite s hvaležnostjo, da je bila. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, ome, prababice, tašče in sestre KAROLINE LOKOŠEK iz Laškega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni najdražji OREHOVA jedrca, suhe jurčke, svinjsko mast, mešano žganje, jabolčnik iz neškropljenih jabolk prodam. Telefon 070 864-120. 752 KOCKE sena in otave prodam, 2 EUR/kos. Štore, telefon 031 626-126. 519 DOMAČO koruzo prodam. Telefon 031 649-414. Š 7 MLEKO, kozje in kravje, dnevno sveže, možnost dostave, v okolici Celja, prodam. Telefon 031 858-087. 565 novi tednik 70 / LET SENO v kockah prodam. Telefon 031 207444. 665 SLADKO seno v kockah prodam. Telefon 041 793-916. 677 KROM PIR, primeren za sajenje, so rte concordia, marabel, catania, prodam. Telefon 041 742-334. 6 8 6 SENO v kockah, 150 kosov in mak si.ažne bale prodam. Telefon 031 801960. 731 SLADKO seno v rinfuzi prodam. Telefon (03) 5416-352. 740 SENO v kockah proda m ali menjam za špi-rovce, 8 m.Telefo n031 362-569.743 OREHOVA jedrca in domačo skuto prodam. Telefo n 0 31 6 37-267 748 SENO, kakovostno, prve in druge košnje, v kockah, prodam. Telefon 041 856-901. 763 OSTALO PRODAM SUHAbukova drva, možnost razreza in ifflfflSEffldam. Telefon 031 709745. 59 JARKICE na začetku nesnosti, rjave, črne, bele leghorn, cepljene prosti vsem kužnim boleznim, dnevno sveža jajca, rjava in bela ter vse vrste visoko kakovostne perutninske krme prodajamo vsak delavnik na farmi Roje pri Šempetru. Sprejemamo naročila za enodnevne in 5-tedenske piščance za dopitanje. Večje količine tudi dostavimo. Telefon (03) 700-1446. 557 PLATIŠČA z letnimi gumami, malo voženi-mi, velikost 195/65-15, za mercedes, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 041 763-098. 606 PRAŠIČE, težke od 100 do 150 kg in koruzo v zrnju prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 876-978. p BREZOVA drva prodam. Informacije po telefonu 031 223-531. 723 ŽARNI spomenik v Celju prodam. Telefon 051 390-882. 719 SILAŽNE bale, suha cepljena drva in kobilo pasitiehafl inger prodam. Telefo n 041 740-934. 72 8 2.0001 plastično c isterno prodam. Telefon 031 461-798i 73 4 VINO izabela, nič škropljeno, 200 l in dve sobni kolesi ugodno prodam. Telefon 030 929-341, 070 272-659. 758 ČEBELE in borove deske, debelina 20 do 25 mm in smrekove deske, debelina 20 mm, prodam. Telefon 041 920-416. 767 DESKE in plohe, parjenega oreha, bukve, češnje, javorja, lipe, hrasta, in hruške ugodno prodam. Vse zračno suho. Možna dostava. Telefon 040 211-346. p OREH, parjen, debeline 50 mm, 3 kubike, prodam v paketu, en kubik neparjene-ga kupfllpodarim. Telefon 040 211346. p HRASTOVA masivna vhodna in kletna pol-krožna vrata, primerna za zidanico ali lokal, prodam. Telefon 041 743-750. 737 FARMA Roje pri Šempetru prodaja vsak delavnik jarkice na začetku nesnosti, grahaste, črne, rjave, leghorn, beli susex, sive, dnevno sveža kokošja jajca in vse vrste perutninske krme. Sprejemamo naročila za enodnevne in pettedenske piščance. Telefon (03) 700-1446. 742 ALU platišča z letnimi gumami, 175 x 65 x R14, za hyundai, renault, ford itd prodam. Telefon 031 625-384. 749 KUPIM Dobrota, lepota in resnica so osvetljevali tvojo pot. Živel si v sozvočju z Enostjo. V naša življenja si vnašal prijaznost, poštenje ter pogum in našim dušam vtisnil pečat služenja višjim ciljem. Hvala ti. (D. B.) V SPOMIN Mineva peto leto, kar je na novo potovanje odšel dragi mož, oče, dedek in naš veliki učitelj AVGUST BREČKO iz Gorice pri Slivnici (23. 7. 1936 - 24. 3. 2010) V naših srcih si večno z nami! Vsi Tvoji Tako kot reka v daljavo se zgubi, odšel si tiho, brez slovesa, za seboj pustil si spomin na naša skupna srečna leta. Le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni... V SPOMIN 27. marca minevata v našem domu dve leti žalosti in praznine, ko si nas tragično, za vedno zapustil, naš dragi MARJAN VOLASKO iz Večjega Brda 15 a, Dobje pri Planini (27. 11. 1965 - 27. 3. 2013) Hvala vsem, ki obiskujete njegov prezgodnji grob, mu prižigate sveče in se ga radi spominjate. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, vsak dan med nami si. Žalujoči: žena Helena, hči Jasmina, sin Aljaž z Anjo ter ostali njegovi Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči. Minile zate vse so bolečine, a v naših srcih pustila si nepozabne, lepe, drage nam spomine. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, hčere, mamice, babice, tašče, sestre in sestrične MARIJE ŠOLINC iz Hotunj pri Ponikvi (2. 7. 1946 - 1. 3. 2015) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče. Zahvala tudi vsem sosedom, kolektivu Trgovina Polje, kolektivu Cvetličarna Mateja, pevcem, govornici in gospodu Alojzu Kačičniku. Hvala tudi pogrebnima službama Gekott in Zagajšek. Žalujoči vsi njeni HLODOVINO iglavcev in sušice kupim. Telefon 031 649-201. 745 SMREKOV žagan les, debelina debelina 25, 40, 50 mm, zračno suh, »žaman« (robljen), kupim. Telefon 041 743750. 737 ZA pomoč - urejanje okolice iščemo upokojenca, ki pozna vsa vrtna opravila, tudi manjše sanacije itd. Informacije po telefonu 041 353-015. n POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n ZARADI bolezni iščem osebo, ki bi mi prekopala in uredila vrt. Telefon 041 870-743. 759 V APRILU dodatni popusti na vsa senčila, komarnike in pvc okna. David Pisanec, s. p., Bezovje 14 a, Šentjur, telefon 040 236-156, 059 921-482. 765 p L 71 S 63 RA 22 RADIO, KI GA BERETE / VODNIK ČETRTEK, 26. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Velenje) PETEK, 27. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Velenje) SOBOTA, 28. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja),18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) NEDELJA, 29. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Ana Drev, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) PONEDELJEK, 30. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Ana Drev, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) TOREK, 31. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Murski val) SREDA, 1. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez mošnjička, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Murski val) 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. LOVE ME LIKE YOU DO - ELLIE GOULDING (5) 2. PRAY TO GOD - CALVIN HARRIS (3) 3. EARNED IT - THE WEEKEND (2) 4. PIECE BY PIECE - KELLY CLARKSON (3) 5. FATTI AVANTI AMORE - NEK (5) 6. LIVING FOR LOVE - MADONNA (1) 7. THE NIGHTS - AVICII (4) 8. NO WAY NO - MAGIC! (4) 9. GLORY - JOHN LEGEND FEAT. COMMON (2) 1O. FIRST KISS - KID ROCK (1) DOMAČA LESTVICA 1. ORIGINAL - CARPE DIEM (4) 2. HERE FOR YOU - MARAAYA (3) 3. TI TO LAHKO - ZLATKO FT. NINA PUŠLAR (6) 4. MAVA TO - CLEMENS (3) 5. PLEŠI Z MANO - DMP (5) 6. GLAS SRCA - JANA ŠUŠTERŠIČ (2) 7. VSE MOGOČE - I.C.E. (1) 8. DEL NEBA - RUDOLF GAS (4) 9. ŠALTINKA - RUDI BUČAR EN FIGONI (2) 1O. Z ROKO V ROKI - KEVIN KORADIN IN ANIKA HORVAT (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: TALKING BODY - TOVE LO BELIEVE - MUMFORD & SONS PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: V VRTINCU - MAGRATEJA SVETLO SONCE - ANJA BAŠ Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. Po slovensko s Katrco 1. Spev: Ona diši po pomladi 2. Mladika: Ko sem zaljubljena 3. Veseli Dolenjci: Venček domoljubnih 4. Šok kvintet: Ta punca naša 5. Akordi: Zastonj Spored od 26. 3. do 1. 4. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Annie - komedija sobota, nedelja: 13.50 Bacek Jon film - animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 17.20 sobota, nedelja: 13.40, 15.30, 17.20 Chappie - znanstvena fantastika, komedija od četrtka do torka: 21.10 Duff - dežurni bajs - komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 18.30 sobota, nedelja: 13.10, 18.30 Domov - animirani pustolovski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.00, 17.00 sobota, nedelja: 13.00, 15.00, 17.00 Domov - animirani pustolovski, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 18.00 sobota, nedelja: 14.00, 16.00, 18.00 Eksotični hotel Marigold 2 - komedija, drama od četrtka do srede: 15.10, 19.30 Hitri in drzni 7 - akcijski sreda: 20.30 Pepelka - fantazijski, romantični četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.10, 18.50 sobota, nedelja: 14.10, 16.10, 18.50 Petdeset odtenkov sive - romantična drama od četrtka do srede: 18.15, 20.45 Postali bomo prvaki sveta - drama od četrtka do srede: 20.40 Sedmi palček - animirani, družinski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.20 sobota, nedelja: 14.30, 16.20 Sosedov fant - triler četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.40, 21.15 petek, sobota: 17.40, 21.15, 22.00 Strelec: Krvava pogodba - akcijski, drama četrtek, nedelja, ponedeljek, torek: 16.30, 18.10, 20.00 petek, sobota: 16.30, 18.10, 20.00, 22.20 sreda: 16.30, 18.10, 21.10 Trilogija razcepljeni: Neupogljivi - znanstvena fantastika četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.40, 18.55, 20.30 sobota, nedelja: 13.30, 15.50, 18.55, 20.30 Žarišče - komedija od četrtka do srede: 19.10,21.20 metropol ČETRTEK 19.00 Ljubezen je popoln zločin - drama PETEK 18.00 Ljubezen je popoln zločin - drama 20.00 Citizenfour - dokumentarni SOBOTA 18.00 Citizenfour - dokumentarni 20.00 Ljubezen je popoln zločin - drama NEDELJA 18.00 Ljubezen je popoln zločin - drama 20.00 Citizenfour - dokumentarni SREDA 19.00 Timbuktu - drama KINO VELENJE PETEK 18.00 Bacek Jon film - animirana avantura 19.45 Sosedov fant - triler 20.00 Ples z Marijo - dokumentarec 21.30 Triologija Rezcepljeni: Neupogljivi - ZF triler, avantura SOBOTA 18.00 Eksotični hotel Marigold 2 - komična drama PRIREDITVE ČETRTEK, 26. 3. 16.00 Sejna soba Občine Tabor Pridelovanje in uporabnost industrijske konoplje predava kmetijska svetovalka Maja Klemen Cokan 17.00 Pokrajinski muzej Celje Kulturno zgodovinska zbirka javno vodstvo po razstavi 17.00 Osrednja knjižnica Celje Psihoanaliza in film predava Dušan Rutar 17.00 Krajevna knjižnica Ponikva Po pravljici diši pravljična ura s Tino 17.00 Kulturni center Rogaška Slatina Bikec Ferdinand LG Velenje, za otroški abonma in izven; po predstavi otroška plesna delavnica 17.00 Center Rinka Solčava Potočka zijavka predstavitev knjige dr. Boštjana Odarja 18.00 Celjski dom_ Vrtiljak celjskih dijakov v pozdrav pomladi glasbeno popotovanje z otroki iz Vrtca Zarja in dijaki predšolske vzgoje Gimnazije Celje - Center 18.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec Komorne skupine in kitarski orkester koncert 18.00 Otročji center Kino Laško O snežinki in palčku predstavitev knjige 18.00 Knjižnica Šentjur Dr. Marko Pavliha: Literarno-domovinski večer 19.00 Knjižnica Laško Bojca Januš: Permakulturni vrt strokovno predavanje 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Krivica, odpuščanje, sprava predava prof. dr. Tomaž Erzar 19.30 SLG Celje_ Luka Martin Škof, Blaž Rejec: Veš, poet svoj dolg? abonma Četrtek večerni in izven 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Akordi, Veseli svatje, M. J. A. V koncert za narodno-zabavni abonma in izven 19.30 Glasbena šola Velenje Koncert Kitarskega orkestra Glasbene šole Velenje z gosti gostje: Kitarski orkester Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana 20.00 Celjski mladinski center Brez maske na jeziku 18.30 Ples z Marijo - dokumentarec 20.30 Triologija Rezcepljeni: Neupogljivi - ZF triler, avantura NEDELJA 16.00 Bacek Jon film - animirana avantura 18.00 Sosedov fant - triler 19.00 Ples z Marijo - dokumentarec 20.00 Eksotični hotel Marigold 2 - komična drama PONEDELJEK 17.00 Triologija Rezcepljeni: Neupogljivi - ZF triler, avantura 20.00 Postali bomo prvaki sveta - športna komična drama odprtje razstave Nives Markovič 20.00 Plesni forum Celje Juan Garcia - Herreros koncert 20.00 Špital za prjatle Celje Četrtek je dan za jam 20.30 Max klub Velenje Hibrid Duet: Zlatko Kaučič & Milko Lazar koncert PETEK, 27. 3. 17.00 POŠ Trje_ Prireditev v počastitev dneva žena in materinskega dne 18.00 Pokrajinski muzej Celje Skrivnostni Li Tie Guai se vrača predavanje 18.00 Kulturni dom Svoboda Griže Ida Krašovic odprtje likovne razstave 18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Kako vpeljati zdravo pamet v družbo in odnose? predavanje Nare Petroviča 19.00 Likovni salon Celje Nothing is Impossible Under the Sun odprtje razstave Alice Myers 19.00 Občina Tabor_ Prestrašimo strah predavanje ter kratek koncert Thysa Grobelnika na čembalu in Tima Zazijala na kitari 19.30 Celjski dom_ Koncertni abonma Irena Grafenauer - flavta, Mate Bekavac - klarinet, Sergio Azzolini - fagot, z gosti 19.30 Glasbena šola Velenje Koncert študentov harmonike predstavili se bodo študenti Akademije za glasbo v Ljubljani 19.30 Dom kulture Velenje Vorkšop na Moljera zeleni abonma in izven; komedija ob svetovnem dnevu gledališča 20.00 Hiša piva Celje_ Akustična rock dogodivščina Matic Nareks, Igor Nareks, Rok Lajler, Mitja Brglez in Blaž Senica 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Moška copata monokomedija Špas teatra 21.00 eMCe plac Velenje_ Klemen Bučan in Klemen Mauhler stand up večer 21.30 Celjski mladinski center Break the silence koncert SOBOTA, 28. 3. 10.30 Dom kulture Velenje Tika - taka koncert Mojce in Kaličopka za najmlajše 10.00 do 12.00 Muzej novejše zgodovine Celje Muzejski mozaik oživitev Muzejske ulice obrtnikov in muzejske lekarne 10.00 do 13.00 Mestno središče Celje_ Pester predvelikonočni program 10.00 in 17.00 SLG Celje_ Astrid Lindgren: Pika Nogavička abonmajček dopoldanski in popoldanski, izven St. 12, 26. marec 2015 VODNIK 23 *rJV vučr [*■ *) Četrtek, 26. 3. 2015, ob 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec AKORDI, VESELI SVATJE in M.J.A.V. Koncert za narodno-zabavni abonma in izven. VSTOPNICE PO 12 EUR V TIC-u ŽALEC ^ ? ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9a, www.zkst-zalec.si 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Območno srečanje odraslih folklornih skupin 19.00 Glasbena šola Velenje Pozdrav pomladi 2015 območna revija odraslih, pevskih zborov 19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje Celje René de Obaldia: Veter v vejah Sasafrasa komedija v izvedbi Gledališke skupine KUD Dolomiti Dobrova pri Ljubljani 19.30 Dom krajanov Vrbje Namišljeni zdravnik premiera komedije, KD Vrba Vrbje 19.30 Dom kulture Velenje Uroš Peric & Bluenote quartett abonma Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje in izven 20.30 Špital za prjatle Celje Stand up Tin Sedlar, Zvonimir Mintas in Dejan Deric, trije odlični hrvaški komiki NEDELJA, 29. 3. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi 17.00 Kulturni dom Dobrna Objem pomladi prireditev ob materinskem dnevu 18.00 Dom kulture Velenje Nočni portir enodejanka; KD Gledališče Velenje 19.00 Glasbena šola Velenje Pozdrav pomladi 2015 območna revija odraslih pevskih zborov Šaleške doline PONEDELJEK, 30. 3. 11.00 Dom kulture Slovenske Konjice Norci iz Helma gledališka predstava v izvedbi gledališke skupine Svoboda osvobaja 17.00 Dom sv. Jožefa Celje Pogovori o življenju in smrti vodita: Metka Klevišar in Julka Žagar 17.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec Nastop učencev violine 17.00 Vila Bianca Velenje Moje videnje odprtje razstave; Andragoško društvo Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje 17.00 Knjižnica Velenje Potujemo v Čile delavnica za osnovnošolce od 1. do 6. razreda; vodila jo bo Janja Gril 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic v srbskem jeziku namenjena otrokom od 3. leta, pripovedovala bo Daliborka Valadušič 17.30 Osrednja knjižnica Velenje Dominikanska republika potopisno predavanje Tine Grčar v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje 18.00 Krajevna knjižnica Liboje Po pravljici diši pravljična ura z Ireno Štusej 19.30 SLG Celje_ Slawomir Mrožek: Policaji Oderpododrom 19.30 Glasbena šola Velenje Miloš Mlejnik, violončelo in Erwin Kropfitsch, klavir koncert TOREK, 31. 3. 17.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Po pravljici diši pravljična ura z Ireno Verbič 17.00 Knjižnica Šentjur Prireditev ob zaključku bralne značke za najmlajše s podelitvijo priznanj 18.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec Zarja Križnik recital violinistke 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Šport 2014 v Občini Žalec prireditev s podelitvijo priznanj najuspešnejšim športnicam in športnikom v letu 2014 19.00 Knjižnica Laško Igor Kužnik: Knjigoveštvo skozi čas voden ogled po razstavi in krajše predavanje ter prikaz nekaterih knjigoveških opravil 19.19 Knjižnica Velenje Večer tujih jezikov literarni večer; predstavili se bodo dijaki Gimnazije Velenje SREDA, 1. 4. 16.00 Glasbena šola Celje Javni nastop učencev osnovne stopnje: 3. in 4. razred ter 1. in 2. razred ob prazniku Mestne občine Celje 17.00 Osrednja knjižnica Celje Pomladno praznična delavnica z Nado 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic namenjena otrokom od 3. leta dalje; pripovedovala bo Vesna Gaber Podhovnik 18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Gostovanje Bienale iz kovčka v sodelovanju z mednarodnim grafičnim likovnim centrom Ljubljana; na predavanju sodelujeta I. OŠ Žalec in Jože Domjan 18.30 Glasbena šola Rista Savina Žalec Javna produkcija 19.19 Knjižnica Velenje Piramide po svetu in v dolini bosanskih piramid v Visokem predavala bo Irena Jarc Društva vabijo ČETRTEK, 26. 3. 17.00 Thermana Laško Vsestranska uporaba konoplje predavajo člani zadruge Konopko PETEK, 27. 3. 15.00 Tržnica ob občinski stavbi Dobrna Izdelovanje butar na tradicionalni način 16.00 do 21.00 Thermana Park Laško Thermanina domača tržnica 17.00 Društvo Srečališče Celje Čajanka z zdravnikom, homeopatom vodi: Živan Krevel, dr. med, homeopat OSREDNJA Knjižnica Celje SEZNAM DOGODKOV MED 26. MARCEM IN 2. APRILOM PONEDELJEK, UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO 30. marec, OBDOBJE ob 17. 30 Dominikanska republika Predava Tina Grčar TOREK, GLASBA-FILM 31. marec, Brainobrain- izobraževalni program, namenjen ob 17. uri otrokom od 4. do 14. leta starosti, ki pomaga pri razvoju ključnih življenjskih veščin SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 1. april, Pomladno praznična delavnica ob 17. 30 Mentorica Nada Mlinarevič ČETRTEK, ŠTUDIJSKA CITALNICA 2. apri1, Sahib-impresije iz depresije ob 18. uri Monodrama v režiji Ivane Djilas izvedbi Branka Završana NE Branje s terapevtskimi psi SPREGLEJTE Vsak drugi petek v Knjižnici pri Mišku Knjižku Več informacij na ida.kreca@knjiznica-celje.si NE Učimo se špansko! SPREGLEJTE Začetna in nadaljevalna španščina za odrasle Na voljo še nekaj prostih mest! Prijave na polonca.bajc@knjiznica-celje.si Razstave Galerijski prostor Celjskega mladinskega centra: fotograf- 19.00 Dom kulture Slovenske Konjice Ženski pevski zbor Društva upokojencev Slovenske Konjice koncert ob 20-letnici delovanja SOBOTA, 28. 3. 8.00 do 12.00 Žalec_ Podeželska tržnica 8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica predstavitev velikonočnih običajev in izdelava butar 9.00 Knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo sejem rabljenih knjig 9.00 do 12.00 Dom sv. Jožefa Celje_ Delavnica izdelovanja butaric 13.00 TamKoUčiri - atrij, Celje Retro, vintage TamKoUčiri market prodaja, menjava, nakup; brezplačen sobotni zajtrk; glasba 50., 60., 70., ... 16.00 do 21.00 Thermana Park Laško Thermanina domača tržnica NEDELJA, 29. 3. 8.30 Cerkev sv. Ožbalta na Pernovem Blagoslov butare velikanke Turistično društvo Galicija PONEDELJEK, 30. 3. 14.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje od ponedeljka do četrtka: učna pomoč, interaktivne, kuharske, ustvarjalne, glasbene delavnice . TOREK, 31. 3. 15.00 do 18.00 Vila Mojca Velenje Bodi vesel igre, ustvarjanje, varstvo otrok . Dobrodelne prireditve SOBOTA, 28. 3. 8.00 do 13.00 središče Celja Dobrodelna stojnica Lions kluba Celje Mozaik izkupiček za terapije štiriletnega Aleksa NEDELJA, 29. 3. 16.00 Kulturni dom Bistrica ob Sotli_ Nekje nad mavrico gostja: Nuša Derenda; prostovoljni prispevki za šolski sklad OŠ Bistrica ob Sotli 17.00 Celjski dom_ Prebujanje pomladi in upanja tradicionalni dobrodelni koncert OŠ Lava ska razstava Ulica; razstavljajo Alja Antič, Verena Zorenč in Katja Dernovšek, do preklica. Galerija Plevnik-Kron-kowska Celje in Galerija AQ Celje: pregledna razstava Črno belo v barvah slovaškega slikarja Pavla Čanija, do 3. 4. Galerija Kvartirna hiša Celje: slikarska razstava Izgubljeno s prevodom, Predraga Szilvassya, do 30. 3. Osrednja knjižnica Celje: razstava Žiga (Sigmund) baron Herbestein(1486-1566) in fa-ksimilna izdaja njegovega dela Gratae posteritati (Ljubemu zanamstvu), do 30. 3.; Roševi dnevi 2015: razstava literarnih glasil slovenskih osnovnošolcev, do 3. 4. Galerija AQ Celje: pregledna razstava Črno belo v barvah slovaškega slikarja Pavla Čanija, do 3. 4.: Roševi dnevi 2015: razstava literarnih glasil slovenskih osnovnošolcev, do 3. 4. Galerija Železarskega muzeja Teharje: fotografska razstava Ivana Kolenka, Pustne maske, do 30. 3. Celjska Kulturnica: razstava slik Ilustracije in poezija oblikovalke in slikarke Slavice Bider-man, do 31. 3. Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke: olja na platno različnih avtorjev, do 31. 3. Dom II. slovenskega tabora Žalec: razstava fotografij, Žalec 2014, dr. Borisa Skalina, do 30. 3. Jakijeva hiša - Galerija Nazarje: razstava del ukrajinskega akademskega slikarja Eduarda Belskyja, do 10. 4. Anina galerija Rogaška Slatina: razstava Človek v krajini, narava v človeku, avtorja Gregorja Pratnekerja, do 29. 3. Mestna galerija v Kulturnem centru Rogaška Slatina: slikarska razstava Življenje v pastelih avtorice Tonye Carpenter, do 3. 4. Stalne razstave Pokrajinski muzej Celje -Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodo-vinska razstava, Od gotike do hi-storicizma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti Pokrajinski muzej Celje -Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice Ipavčeva hiša Šentjur: Ipav-ca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice Planina pri Sevnici: Kozjansko žari Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka Otroški muzej Hermanov brlog: Brlog igrač Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti zvočne slike VSAK ČETRTEK OB 14.10 IN 19.15 rad IOC t j i! Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Prokuristka: Anica Šrot Aužner Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK V. d. odg. ur.: Tatjana Cvirn Namestnica v. d. odg. ur.: Ivana Stamejčič Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Sarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnica odg. ur.: Tina Vengust E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Jerica Potočnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tina Vengust Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Vojko Grabar, Maja Grabar, Vesna Lejič Mlakar, Kristina Suhel Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 24 ZANIMIVOSTI Barvite butarice Na Rečici ob Savinji so podobno kot v mnogih drugih krajih pred cvetno nedeljo izdelovali butarice in rože iz krep papirja Med bolj znanimi cvetnonedeljskimi izdelki so »potice« z Ljubnega ob Savinji, Gre za figuralne butare, ki niso edinstvene le v slovenskem, temveč tudi evropskem prostoru. Pod spretnimi rokami domačih mojstrov nastajajo izdelki, ki upodabljajo živali, kuhinjske pripomočke, delovne stroje, sakralne predmete, glasbila, športno opremo, celo pripomočke za dojenčke ... Ljubenske »potice« so razglašene za živo mojstrovino državnega pomena. Delavnica izdelave rož je bila pravi primer medgeneracijskega povezovanja. Herman Pokleka med izdelavo »navadne« cvetnonedeljske butarice. Seveda jo bo treba še okrasiti. »Eden mojih najlepših spominov iz otroštva je spomin na dan, ponavadi je bil to četrtek pred cvetno nedeljo, ko sva najprej z dedkom in nato z očetom nabirala zelenje za velikonočno butarico. Spomin na očeta, ki me je vodil po gozdu, in na njegovo razlago, kaj vse je treba za butaro, je v meni še zelo živ,« je pred dnevi pripovedoval Toni Strnišnik, ki je bil med tistimi, ki so se v soboto udeležili delavnice izdelave butar na Rečici ob Savinji. Delavnico v novourejenih prostorih Medgen borze je vodil Herman Pokleka, ki ima v teh dneh polno dela z nabiranjem zelenja. Že več let njegovi prijatelji k blagoslovu pred župnijska cerkvijo prinašajo prav posebne izdelke, ponavadi simbole Blagoslovljena butarica ima različne namene. Ponekod jo obesijo na drevo, drugje jo razdrejo, da zelenje razporedijo po vseh prostorih v hiši, ali odnesejo na vrt, polje ali hlev, spet drugje butaro zažgejo in z dimom blagoslovijo celoten dom. iz cerkvenega življenja, ki so prav tako spleteni iz šibja in okrašeni s spomladanskim cvetjem. »V bistvu sem se izdelave butar, ki simbolno spominjajo na ljubenske »potice«, lotil zato, da sem preganjal dolgčas. No, navadne butare izdelujem že dolga leta, tudi rože iz krep papirja sem se naučil izdelovati,« je omenil Pokleka, predsednik rečiških upokojencev. Ponos otrok Butarice sicer simbolizirajo pot, postlano z oljčnimi in s palmovimi vejami ter cvetjem, kar je bila dobrodošlica Jezusu, ko je prispel v Jeruzalem. Na to dogajanje spominja cvetna nedelja, zadnja nedelja pred veliko nočjo. Med obrede cvetne nedelje zagotovo sodi izdelava butaric, ki se razlikuje iz kraja v kraj, podobno je tudi z njihovim poimenovanjem in videzom, znanje pa se ponavadi prenaša iz roda v rod. Načinov izdelave butaric je veliko - odvisno od tega, kakšno in kako veliko butarico želimo, predvsem pa je pomemben material, ki ga imamo na voljo. Osnovo predstavljajo veje različnih grmov. Število vseh uporabljenih šib je odvisno od želene debeline in dolži- ne butarice. Za povezovanje uporabljajo beko, niso pa redki primeri, ko si izdelovalci nekoliko pomagajo tudi z vrtnarsko žico. Veje povežejo v snop in na to osnovo pritrdijo zelenje, predvsem bršljan, tiso, dren, božji les, pušpan, ki pomeni zaščito pred neurjem ... Dodatno barvitost oziroma okras dodajajo pomaranča ali jabolko, pisani trakovi, rože iz krep papirja ... Rože kot okras Zato so prav tako v rečiški Medgen borzi pripravili tudi delavnico za izdelavo rož iz krep papirja. Tako je že nastalo nekaj rož, ki bodo v nedeljo krasile butare pred rečiško cerkvijo. »Navada krašenja butaric s suhimi rožami se je na Rečici razvila pred približno četrt stoletja. Takrat so namreč v turističnem društvu postavili narodopisno razstavo Pozimi pa rožice ne cveto. Pri pripravi in delavnicah je pomagala dr. Marija Ma-karovič, izdelave različnih rož pa se je naučilo kar nekaj posameznic,« je obudila spomin Jožica Jeraj, ki je prve rože iz krep papirja izdelovala že pod maminim mentorstvom. Na delavnici so spretne roke iz papirja ustvarile resnično podobo posameznih cvetov, ki jih sicer najdemo v naravi, od preprostih nageljnov do bolj zapletenih tulipanov in narcis. Lep je bil pogled na prstke sedemletne deklice, ki ji je babica pomagala sestaviti cvetne liste v pravo obliko. Zagotovo je tudi to eden od namenov prazničnega dogajanja. US FOTO TEDNA Al' lepše od Urške bilo ni nobene ... Foto: SHERPA Dan, ko je Luna poljubila Sonce stran 28 PROSTOVOLJSTVO Ko gre za življenje, štejejo sekunde Na Planini pri Sevnici predlagajo organizacijo prostovoljne prve medicinske pomoči Nekdo od vaših bližnjih se nenadoma prime za prsni koš. Lovi sapo in se zgrudi. Srce se mu je ustavilo. Zgrabi vas panika, potrebujete pomoč, ne veste, kaj narediti. S tresočimi rokami pokličete 112 in v raztrganih stavkih poveste, kaj se dogaja. Pomoč je na poti. Vsaka minuta se vleče kot stoletje. Z vsako, ki nepreklicno mine, izgine deset odstotkov možnosti, da bi možgani ostali neprizadeti. Po desetih minutah je zgodba končana. Noben kirurg, noben specialist, nobena klinika na svetu ne morejo stvari popraviti. Ste se že kdaj v desetih minutah pripeljali iz Šentjurja v Šentvid pri Planini? Sašo Gračner je sedem let delal kot reševalec v Ljubljani. Zadnji dve leti to delo opravlja v reševalni postaji v Šmarju pri Jelšah. Ko se je iz prestolnice z družino znova preselil na domačo Planino pri Sevnici, se je zavedel boleče realnosti oddaljenega Kozjanskega. »Verjamem, da bo bližnja reorganizacija nujne medicinske pomoči pozitivna. Vendar teh težav ne more odpraviti noben javni sistem. Vemo, koliko časa potrebuje reševalna enota, da se na Planino - kaj šele do kakšnega odmaknjenega zaselka - pripelje iz Šentjurja, kaj šele iz Celja. In iz vsakodnevne prakse vem, da če prve pomoči takoj ni nudil že kdo drug, tudi mi ne moremo narediti čudeža.« Bistvena je podpora domačinov Po zgledu prostovoljnih gasilskih društev bi bila bistvena pridobitev na tem področju organizacija enot prostovoljne prve medicinske pomoči. Prva takšna v Sloveniji že osem let deluje v občini Rogaševci. Kot pojasnjuje Gračner, morajo najprej zbrati približno deset prostovoljcev, ki bi imeli vsaj temeljno zdravstveno izobrazbo. »V nadaljevanju bi jih primerno usposobili in pridobili vsa dovoljenja. Takšen sistem pod okriljem pristojnega ministrstva že deluje, ponekod tudi kot del gasilskih društev.« Za osnovno opremo - rabljen terenski avto, reani-macijski kovček, defibrilator in podobno - bi potrebovali Sašo Gračner z družino živi na Planini pri Sevnici, kot reševalec pa je zaposlen v reševalni postaji v Šmarju pri Jelšah. V uspeh svoje pobude v domačem kraju ne dvomi. približno deset tisoč evrov. A kot pravi Gračner, je denar pri celotnem projektu še najmanjši problem. »Verjamem, da bi se tudi v lokalnem okolju z donacijami denar dalo zbrati. Pomembno je, da se pomembnosti te pridobitve začnejo zavedati ljudje. Še vedno mi kdo pravi, kaj nam je tega treba. Da imamo zdravstveno postajo na Planini, zdravstveno osebje v Šentjurju ... To je vse res. Ampak ko gre za življenje, ko šteje vsaka minuta, je to enostavno predaleč,« pojasnjuje Gračner. Za vsako rešitev tudi težava Pobudo, da bi prostovoljno aktivnost na Planini podprla tudi Občina Šentjur, je na eni zadnjih sej predstavil svetnik SMC Marko Vovk. Podpore ni dobil. Med glavnimi pomisleki je bil, da država že zdaj zaradi pomanjkanja javnih sredstev krči pravice in dostopnost zdravstvenih storitev. »Če si bo civilna družba prostovoljno naložila še to dolžnost, bo skoraj zagotovo država stopila še korak nazaj in za odmaknjena območja storila še manj,« je bilo mogoče slišati od župana in svetnikov. Sašo Gračner se s tem ne strinja. »Takšnih društev vsaj kratkoročno še vedno ne bo toliko, da bi vplivali na javni sistem. Organiziranost javne mreže ostaja. Mi bi bili izključno polprofesionalni podaljšek na terenu, ki bi odzivni čas prve pomoči skrajšal za nekaj dragocenih minut. Vse ostalo se ne bi spremenilo.« Občina Rogaševci v Prekmurju ima 1.500 prebivalcev. Ekipa prve medicinske pomoči je po osmih letih izvrstno opremljena, prostovoljci imajo večinoma zdravstveno izobrazbo, usposobili pa so tudi dva ekonomska tehnika. Na leto imajo približno 15 posredovanj. »Ko sem delal v Ljubljani, je bil tempo tako intenziven, da nisem imel časa, da bi stvari prišle za menoj. Na podeželju je drugače. Med intervencijami mine tudi več ur. Izjemni primeri se te bolj dotaknejo. Zadnje leto se mi pogosteje dogaja, da ponoči razmišljam o ljudeh, ki smo jih ali jih nismo rešili. Ko iščeš vzrok in način, kaj bi bilo lahko bolje, vedno znova trčiš ob isti zid. Ko bi lahko prišli prej...« Občina Šentjur ima šest defibrilatorjev. Od tega sta ves čas dostopna le dva, prvi v zdravstvenem domu in drugi na policijski postaji. Za večjo varnost ljudi bi bilo treba mrežo še razširiti in ljudi tudi čim bolj ozaveščati ter izobraževati o izjemnih zdravstvenih situacijah. Drugi zadržek izhaja iz prepričanja, da je dobrota večkrat sirota. »Gre za resne življenjske situacije, kjer lahko gre marsikaj narobe. Kdo bo odgovarjal, če bodo društvo tožili?« je skrbelo svetnike. »Tudi na to smo pomislili. Status prvih posredovalcev mora biti seveda formalnopravno urejen. To velja tudi glede bolnikovih pravic. Na ministrstvu za zdravje takšna praksa že obstaja. Glede tožb pa toliko -ko gre za življenje in smrt, o tem ne bi smeli toliko razmišljati. Če ne storimo nič, se bo najhujše tako ali tako zgodilo. Če pa nekomu rešite življenje, verjemite, da vas zaradi tega ne bo preganjal na sodišču,« zaključi Gračner. SAŠKA T. OCVIRK Foto: osebni arhiv Podjetje za časopisno in radijsko dejavnost, d.o.o. razpisuje DELOVNI MESTI odgovorni urednik Novega tednika Od vas pričakujemo - VII. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri, - najmanj 5 let delovnih izkušenj v novinarstvu, - organizacijske, vodstvene in komunikacijske sposobnosti, - delo v skupini, - znanje tujega jezika (angleščina ali nemščina), - vozniški izpit B-kategorije. Kandidati morajo k vlogi priložiti vsebinsko zasnovo časopisa. in komercialist - propagandist Od vas pričakujemo: - visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri, - vsaj 5 let delovnih izkušenj na področju marketinga, - organizacijske sposobnosti, skupinsko delo, - samoiniciativnost, kreativnost, - znanje tujega jezika (angleščina ali nemščina), - vozniški izpit B-kategorije. Nudimo: - delo v podjetju z več kot 60-letno tradicijo, - možnost osebnega razvoja in stimulativnega plačila. Kandidati oddajte pisno prijavo do 10. aprila 2015 na naslov: Novi tednik in Radio Celje, d.o.o., za razpis, Prešernova 19, 3000 Celje. 26 INTERVJU »Po letu 2011, ko smo začeli odpirati novi odkopni polji v jamah Preloge in Pesje, so se začeli pojavljati nepredvideni dogodki, kot so povečane deformacije jamskih objektov in stebrni udari. Samo zaradi stebrnega udara v jami Preloge sredi oktobra 2013 je bilo uničenih 300 metrov jamskih objektov, ki jih je bilo treba obnoviti. Zaradi podobnih dogodkov se je obseg obnov, tako imenovanih pretesarb, po letu 2011 povečal za več kot 300 odstotkov.« Formula preživetja: dokapitalizacija in brez stavke Intervju z Ludvikom Golobom, predsednikom uprave Premogovnika Velenje Mag. Ludvik Golob je v Premogovniku Velenje svojo kariero leta 1995 začel kot inženir pripravnik. Konec devetdesetih in v prvih letih novega tisočletja je delal kot samostojni projektant na odprtih kopih, tehnolog zahtevnih del načrtovanja (čela, izdelave jamskih prog) in kot vodja razvojnega projekta na področju rudarstva, ekologije in delovnega okolja. Od leta 2008 do 2014 je bil pomočnik direktorja oziroma predsednika uprave in vodja razvojnega področja, od junija do septembra lani, ko je postal prvi mož v PV, pa izvršni direktor razvojnega področja. Mag. Ludvik Golob je na čelu Premogovnika Velenje (PV) od septembra 2014 in je bil tretji predsednik v minulem letu. Že to, ob upoštevanju, da sta se zgodili tudi dve stavki, priča o tem, kako burno je bilo preteklo leto za velenjski premogovnik. Zato ni čudno, da so njegove prve besede v intervjuju: »Leto 2014 želimo čimprej pozabiti.« Takole je povzel poslovanje v preteklem letu: »Končnih številk še nimamo, ocenjujemo, da bomo iz poslovanja imeli izgubo približno 20 milijonov evrov. Če upoštevamo oslabitve, bi skupna izguba lahko znašala malo več kot 30 milijonov evrov. Glavni vzrok za izgubo je zagotovo lanski izpad proizvodnje zaradi zahtevnih geomehanskih razmer v jami, kar je precej vplivalo na poslabšanje likvidnostne situacije. Lani avgusta je na odkopu CD1 v jami Preloge prišlo do obsežnih poškodb 300 metrov odvo-zne proge. Tako velikih, da smo bili prisiljeni vso opremo na tem mestu razstaviti in namestiti stroj za izdelavo nove proge. Skoraj dva meseca je trajalo, da smo obnovili progo in da je danes tam mogoča proizvodnja. Izpad proizvodnje je bil 580 tisoč ton premoga. Ob tem je treba upoštevati, da smo zaradi tega imeli višji strošek dela, da smo porabili več materiala ...« Kakšna je trenutna likvidnost? Ob koncu lanskega leta so bile razmere kritične. Trenutno stanje je tudi zaradi pomoči Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) zadovoljivo. Ob koncu lanskega leta smo HSE prodali del strojne opreme in jo potem vzeli v najem, tako smo stanje sanirali. Ta mesec smo izplačali plače v predvidenem roku. Po lanski spontani stavki se je s tristranskim aneksom cena premoga zvišala na 2,95 evra za GJ premoga, zdaj naj bi bila cena 2,75 evra za GJ premoga. A s to ceno menda letos ne boste mogli preživeti? Cena 2,75 evra za letos ne bo dovolj, da bomo pokrili vse stroške. Zaradi tega bodo potrebne druge rešitve, ena je tudi dokapi-talizacija. Verjamem, da bo do nje prišlo. S socialnim sporazumom v podjetju in z doslednim uresničevanjem finančnega in poslovnega prestrukturiranja bomo preživeli tudi v prihodnjih dveh letih in postopoma prišli do položaja, ki ga je premogovnik nekoč že imel: da bo s svojo osnovno dejavnostjo popolnoma samozadosten. Kdo naj bi dokapitaliziral premogovnik? Možnost dokapitalizacije bomo ponudili vsem lastnikom, v največji meri je to večinski lastnik HSE, posredno država. Koliko naj bi znašala dokapitalizacija? Potrebujemo od 70 do 80 milijonov evrov. Če želimo, da premogovnik preživi, se mora to zgoditi še v prvi polovici leta 2015. Na odkopu CD1 naj bi bile še vedno težave glede pridobivanja premoga. Kdaj boste lahko zagotavljali načrtovane količine? Leto 2015 bo zelo zahtevno. Narediti moramo več kot 6 kilometrov novih jamskih prog. Prvo polovico leta bomo imeli neugodno od-kopno fronto, ki ne omogoča visoke produktivnosti. To narekuje dodatne sanacije jamskih objektov, prestavljanje ali popravilo odvozov, cevovodov, energetskih vodov ... Vse to seveda povečuje stroške proizvodnje. V drugi polovici leta računamo na izboljšanje odkopne fronte in s tem na višjo proizvodnjo ter izpolnitev letnega delovnega načrta. Ugotavljamo, da sta bila prva dva meseca letos dobra, saj smo po več mesecih spet dosegli višjo realizacijo od načrtovane. Nadejamo se, da bo problem zagotavljanja načrtovanih količin po aprilu, ko bomo vzpostavili nov odkop v jami Pesje, manjši. Kolikšen vpliv na boljše poslovanje bodo imeli učinki socialnega sporazuma, ki ste ga podpisali s sindikatom in socialnimi partnerji? Socialni sporazum za leto 2015 je bil nujen za uspešno finančno in poslovno prestrukturiranje PV in hčerinskih družb. Sporazum je v prvi vrsti socialni: omogoča ohranitev delovnih mest in socialno varnost za vse zaposlene. Z ukrepi, zapisanimi v sporazumu, Prestrukturiranje Skupine PV zajema štiri ukrepe: Stroškovna racionalizacija: znižanje stroškov dela, storitev, materiala Poslovno prestrukturiranje: osredotočenje na osnovno dejavnost -odkop premoga in odprodaja podjetij, ki niso s tem povezana (RGP, Gost, Golte...) Finančno prestrukturiranje: dogovor z bankami o refinanciranju kreditov Dezinvestiranje: odprodaja nepremičnin in poslovno nepotrebnega premoženja »Pri proizvodnji elektrike je premog za približno polovico cenejši in tudi bolj zanesljiv od plina. Prehod s premoga na plin pomeni le zaslužek za nekaj uvoznikov in ustvarja uvozno odvisnost. Zato je premog boljša izbira za uravnoteženost zanesljivosti oskrbe in okoljskih ciljev. Energetska odvisnost Evrope in Slovenije se bosta še povečevali. Trenutno sta obe približno 50-odstotno odvisni od uvoza. Odvisnost EU od uvoza primarne energije se je od leta 2000 skoraj potrojila na 4,2 odstotka BDP, k čemur so največ prispevale podražitve nafte in plina. Premog je ostajal stabilen vir. Cene uvoženih premogov so lahko nestabilne, zato je domači premog varuh vzdržnih cen energije za lastno preskrbo.« bomo letos znižali stroške dela v PV za 7,8 milijona evrov, v celotni skupini pa za 13,8 milijona evrov. Znižanje stroškov dela je poleg znižanja stroškov materiala in storitev nujno za doseganje stabilnega poslovanja v tem letu. To bomo lahko dosegli le ob predpostavki, da bo dosežen tudi načrt proizvodnje. Kaj bi za premogovnik pomenila še ena stavka, kakršna je bila lanska spontana? V primeru, da bi prišlo do morebitne nove stavke, reševanje PV na način, kot se izvaja zdaj, ne bi bilo več mogoče. V tem primeru bi najverjetneje prišlo do scenarija, ki si ga nihče od nas ne želi. Koliko ljudi je zaposlenih v premogovniku in koliko jih bo po prestrukturiranju? Konec leta 2014 je bilo v skupini PV zaposlenih 2.538 delavcev. Po končanem prestrukturiranju bo v treh družbah, ki bodo ostale v Skupini PV (Premogovnik Velenje, HTZ in PV Invest), zaposlenih približno 2.240 delavcev. Hčerinske družbe v Premogovniku Velenje, ki jih zdaj odprodajate, naj bi bile namenjene za čas, ko rudnik ne bo več deloval. Kaj bo, če se bo izkazalo, da ta strategija ni bila tako napačna? Že v preteklosti je prišlo do prestrukturiranja. Leta 1990 je bilo v takratnem Rudniku lignita Velenje več kot 5 tisoč zaposlenih, od tega leta pa se je število zmanjševalo, tako da je bilo konec marca letos le še 1.317 zaposlenih. Zaradi razvoja tehnologije in usmerjenosti PV v osnovno dejavnost je družba ves čas zmanjševala število zaposlenih, hkrati pa iskala možnosti, da bi v ohranila in dodatno razvila dejavnosti, s katerimi bi zagotovila kakovostna delovna mesta v Šaleški dolini. V omenjenem obdobju je PV samostojno ali v solastništvu ustanovil 20 družb. Večina teh še deluje na trgu, del se jih je združilo z drugimi podjetji v dolini, nekatera so zamenjala lastnika, kar je normalen življenjski cikel družb na trgu. Trenutno ima PV pet odvisnih družb, v katerih je 1.137 zaposlenih, in pet pridruženih družb s 114 zaposlenimi. Brez naše družbeno odgovorne usmeritve bi bilo danes vsaj 1.251 manj zaposlenih v dolini, da ne govorimo o tem, koliko oseb je že dočakalo upokojitev. Kaj če bo čez pet, deset let iz političnih ali drugih razlogov prišlo do zaprtja šestega bloka Teša? V Premogovniku Velenje s premogom zagotavljamo tretjino domače električne energije, zato je šesti blok ključnega pomena za zanesljivo, varno in okoljsko sprejemljivo oskrbo države z električno energijo po konkurenčni ceni. Obenem Slovenija tudi cenovno ne bo odvisna od uvoza. Premog je sprejemljivo uporabljati samo v modernih energetskih napravah z visokimi izkoristki in s čim manjšim vplivom na okolje. Takšen je tudi šesti blok, ki je tudi edini veliki energetski objekt, ki ima gorivo zagotovljeno do konca svoje življenjske dobe. Dvomim, da bi se katerakoli politika odpovedala tretjini energije, ki jo ima na voljo doma. Kdaj boste občinama Velenje in Šoštanj ponovno nakazali odškodnino na račun obremenitve okolja, ki jo povzročate s svojo dejavnostjo v tem prostoru? PV se zaveda svoje odgovornosti do lokalne skupnosti, kar smo v skoraj 140-letni zgodovini že večkrat dokazali - nenazadnje so mesto Velenje, infrastruktura, ceste, zdravstveni in kulturni domovi, šole in še bi lahko našteval zrasli iz neštetih prostovoljnih ur, ki so jih prispevali rudarji z udarniškim delom. Sproti tudi saniramo degradirano območje v našem pridobivalnem prostoru in to počnemo brez evra proračunskega denarja. PV za škodo, ki je nastala zaradi rudarjenja, občinama Šoštanj in Velenje plačuje določeno odškodnino. Zaradi lanske izjemno težke likvidnostne situacije odškodnine nismo izplačali. Za letos se z lastnikom HSE glede načina in višine odškodnine še dogovarjamo. ROBERT GORJANC Foto: arhiv PV INFORMACIJE 27 Prenovljeni in hudobri saloni ŠKODA V globalnem projektu prenove salonov vse bolj uveljavljene avtomobilske znamke ŠKODA se je v lanskem letu prenova začela tudi v Sloveniji. Preprosto pametne in inovativne rešitve ne odlikujejo le avtomobilov ŠKODA, ampak krasijo tudi njihove salone. Več o tem nam je zaupal direktor Janko Čepin iz Avtohiše Čepin iz Vojnika. Foto Peter Giodani Posodobitev prodajnega salona Škoda je bila zagotovo velik izziv. Kako ste se lotili tega zahtevnega projekta? Vsekakor je bila prenova velik logistični izziv. Trudili smo se, da potek dela in prodaje vozil Škoda v času prenove ne bi preveč trpela. Potrebnih je bilo nekaj prilagoditev, nas samih in tudi kupcev, vendar mislim, da smo vse izpeljali tako, da smo bili vsi zadovoljni. Navodila za prenovo salona so bila najbrž zelo jasna. Kljub temu pa ima vsak prenovljeni Škodin salon posebnosti. Katere so vaše? S čim bi se lahko še posebej pohvalili? Prenova salona je potekala po vnaprej določenih smernicah uvoznika, seveda pa Prostorna in svetla notranjost prenovljenega salona. je vsak salon zgodba zase. Naša posebnost je predvsem v tem, da znotraj avtohiše Čepin ponujamo več avtomobilskih znamk, vendar ima le Škoda čisto svoj salon, kjer z veseljem pri-pomoremo k lažji odločitvi za nakup vozila omenjene znamke. Vrednote tržne znamke Škoda in prednosti Škodi-nih vozil, kot so inovativno oblikovanje, tehnološka dovršenost, prostornost, gospodarnost ... se v polnem sijaju kažejo tudi v prenovljenem salonu. Kako se na novo podobo odzivajo kupci? Kaj jih najbolj pritegne? Mislim, da še nismo imeli obiskovalca, ki ne bi pohvalil nove podobe Škodinega salona. Obiskovalce pritegnejo predvsem čiste linije, preprostost, svežina in domačnost nove podobe Škodine-ga salona ter seveda nova Škodina vozila. Nova podoba salona Avtohiše Čepin iz Vojnika. Znano je, da sodobno, prijetno in prostorno delovno okolje dobro vpliva na počutje zaposlenih, s tem pa seveda na prodajne uspehe. Si tudi vi obetate, da vam bo prenovljeni salon prinesel boljše prodajne uspehe? Vsekakor vsaka sprememba na boljše prinese zadovoljstvo in dodatno veselje. Se pa tudi pri bodočih kupcih pozna, da se v novem salonu počutijo bolj domače in si z veseljem vzamejo kakšno minuto več, da jim lahko predstavimo, zakaj je Škoda najboljša izbira. Kaj bi poleg vabila v prenovljeni prodajni salon še že- leli sporočiti kupcem vozil Škoda? Vsekakor to, naj se le oglasijo pri nas, saj jim bomo v lepem, novem salonu med sproščenim klepetom pojasnili in raz- ložili vse, kar bi jih zanimalo, predstavili vozila, ponudili testno vožnjo in skupaj izbrali njihovega novega vsakdanjega partnerja na poti. Oglasno sporočile Nova ŠKODA Fabia Combi z vpadljivim dizajnom. 1% Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2: 3,4-4,8 l/100 km in 89-110 g/km, emisijska stopnja: EURO 6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0115-0,0538x10^ g/km, trdi delci: 0,00-0,0002 g/km, število delcev: 0,02-0,21. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM25 ter dušikovih oksidov. škoda.si 28 REPORTAŽA Dan, ko je Luna poljubila Sonce Petkov delni sončni mrk je za trenutek upočasnil življenje tudi na Celjskem Za staroselce na Tahitiju je bil sončni mrk ljubljenje Sonca in Lune. Za Eskime in druga ljudstva arktične Amerike je bil čas dnevne zatemnitve Sonca trenutek, ko sta ti dve nebesni božanstvi prišli na Zemljo pogledat, če je vse tako, kot mora biti. Za večino drugih starodavnih tradicij pa so bili sončni mrki nekoliko zlohotno znamenje, pred katerim so se branili na različne načine. Na Kitajskem so ob takšnih priložnostih na veliko zganjali hrup, bobnali in streljali s puščicami v zrak. Tako so želeli pregnati nevidnega zmaja ali demona, ki je požiral Sonce. Indijci so Poleg rahle pomračitve so termometri zaznali tudi manjši padec temperature. Znanstveno dokazano je, da se v času mrka tudi živali obnašajo tako, kot bi šlo za pravi mrak. Mrak pa je imel opazen vpliv tudi na proizvodnjo elektrike. In kot so sporočili iz Elektra Celje, celo v taki meri, da bi se lahko pojavila odstopanja bilance porabe in proizvodnje električne energije. se v ta namen do vratu potapljali v vodo. Japonci so zaskrbljeno zastirali vodnjake, da jih ne bi onesnažil strup z zatemnjenega neba. Niso bili edini, ki so verjeli, da je sončni mrk znamenje nečesa slabega, naravne katastrofe, smrti ali propada vladarja. Vsekakor pa je od nekdaj veljal za nekaj mističnega in neponovljivo izjemnega. Več let stare rezervacije za mrk Astronomija je že zdavnaj pojasnila ples nebesnih teles, ki si občasno stopijo v korak. Tokrat so znameniti Sončev prstan popolne zatemnitve videli v krajih ozkega pasu čez severni Atlantik. Začel se je vzhodno od kanadske obale, med Islandijo in Škotsko, čez Ferske otoke in Svalbard ter končal na severnem polu. V nekaterih od naštetih krajih so ljudje nastanitve za ta dan rezervirali že leta vnaprej. Pri nas tako dramatično sicer ni bilo - delnega sončnega mrka je vsaka generacija deležna vsaj nekajkrat - je pa kar precej ljudi izrabilo priložnost in se sredi dneva podalo na zrak ter se ozrlo v nebo. Strokovno pomoč z Za varno opazovanje Sonca s prostim očesom lahko uporabljamo varilno steklo z optično gostoto 12 ali več oziroma posebno folijo mylar. Doma narejeni pripomočki, kot je steklena ploščica, ki jo zatemnimo s sajami nad gorečo svečo, so na primer povsem neprimerni. Še pomembneje je, da filtre trdno namestimo na daljnogled, če ga uporabljamo. Brez zaščite je tako početje še precej bolj nevarno kot prost pogled v Sonce. Črna senca Lune je ob 9.30 začela počasi prekrivati Sončevo ploskev, ob 10.40 je bila površina prekrita v več kot 60 odstotkih, malo pred dvanajsto pa je spet Sonce sijalo v svojem običajnem siju. Nebesni ustroj veleva, da tudi Sonce poljubi Luno in tako kmalu pred sončnim mrkom ali po njem sledi lunin mrk. Prvi, 4. aprila, iz naših krajev ne bo viden, videli pa bomo tistega, ki se bo zgodil 28. septembra. Naslednji sončni mrk, ki bo viden iz Evrope, se bo zgodil 12. avgusta 2026. Še veliko dlje bomo čakali na sončni mrk pri nas. Popolni mrk, viden iz naših krajev, bo leta 2081. Zadnjega, ki je najbolj zatemnil Goričko, smo zabeležili 11. avgusta 1999. Za mnoge je bilo takratno opazovanje mrka dogodek stoletja. vso opremo so pripravili na več mestih, predvsem pri šolah. Astronomsko društvo Kosci iz Šentjurja je javno opazovanje pripravilo pri osnovnih šolah Hruševec, Ponikva in Slivnica pri Celju ter na dvorišču I. gimnazije v Celju. Sonce se je skrčilo v lunico Sonce se je začelo temniti ob 9.30. Vrhunec, ko je bilo več kot 60 odstotkov Sonca počrnelega, se je zgodil ob 10.40. Vmes se je na vseh prizoriščih zbrala pisana množica ljudi. Učenci in dijaki, predvsem pa mimoidoči, ki so se odzvali vabilu organi- Sončni mrki, še posebej popolni, se zdijo izjemno redki. A kot nas poučijo na spletni strani ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko, so astronomi izračunali, da jih je bilo oziroma jih bo med leti 1207 pred našim štetjem in letom 2161 osem tisoč, od tega jih je bilo malo manj kot tretjina popolnih. Verjetnost za sončni mrk je torej večja, kot si morda predstavljamo, po drugi strani pa naj bi bil popoln mrk v istem kraju viden let vsakih 450 let. zatorjev. »Vedno znova smo presenečeni, kako privlačna je astronomija za širšo množico, saj se na vse naše dogodke odzove kar precej ljudi. Tudi tokrat ni bilo nič drugače,« je povedala predsednica šentjurskih astronomov Marica Kamplet. Sicer pa opazovanje Sonca še zdaleč ni nedolžna stvar. Tako kot lahko z zbranimi sončnimi žarki skozi konkavno lečo prežgemo list papirja, lahko sončni žarki pri prostem pogledu skuhajo očesno mrežnico. Za romantičen pogled so tako dovoljeni le sončni vzhodi in zahodi nizko nad obzorjem. StO Foto: GrupA Člani Astronomskega društva Kosci so med drugim poskrbeli za projekcije sončnega mrka na različne ploskve. To je sicer najvarnejši in najzanesljivejši način opazovanja Sonca, ko gre za večje skupine. Na sliki opazovalci na dvorišču I. gimnazije v Celju. Poleg dijakov I. gimnazije v Celju, kjer so opazovanje pripravili na pobudo profesorja Romana Ocvirka, so člani šentjurskega astronomskega društva Kosci javno opazovanje pripravili še pri šolah v Hruševcu, na Ponikvi in v Slivnici. Vsaj nekaj časa so sončnemu mrku so posvetili tudi v drugih šolah. AKCIJA 29 DO POLNEGA VOZIČKA BREZ MOSNJICKA »Imam nekaj napisano« Tako je rekla v sredo Marija Holcer z Marija Gradca, ko smo jo poklicali iz studia Radia Celje. A to, da je imela nakupovalni seznam, še ni bilo vse, saj je »domačo nalogo« vzela zares. »Veste, sem bila v petek v Tušu in si pogledala, kje je kaj,« nam je še zaupala, preden so se začele tri nakupovalne minute. Začelo se je res obetavno, najprej vse levo in desno s polic, kjer sta bili Simona Brglez in Danica iz Planeta Tuš, a potem je najbrž pritisk naredil svoje. Malo v en in nato čisto v drug konec je voziček usmerjala Marija Holcer. Bogato ga je vsekakor napolnila, a ko ji je Ivanka Vodeb, ki je v času akcije nakupovala v Tušu, izžrebala še dodatno minuto, je bilo veselje še večje. »Še lahko kaj nabavim,« je bil komentar naše nagrajenke, ki je res izkoristila svoj čas za nakupovanje in prihranila kar 153 evrov. Zagotovo bo precej od tega postregla za svoj rojstni dan, ki ga praznuje 30. marca. Mi ji voščimo obilo zdravja in privoščimo še veliko dobrih nakupov. Nakupovanje brez plačila, brez razmišljanja in slabe vesti je mo- goče za vse, le kupon iz Novega tednika izpolnite, izrežite in nam ga pošljite. A to je prvi korak. Drugi korak, ki pomaga k dobremu nakupu, je dober seznam. Tretji korak, a nič manj pomemben, je, da se v sredo ob 12.15 ne ločite od svojega telefona. In naj bo baterija polna. Kaj, če bomo tokrat izžrebali in poklicali prav vas? NL, foto: BO Katera kuverta bo prinesla srečo? Ivanka Vodeb, ki je žrebala, je bila za trud nagrajena s kavo v slaščičarni Delacreme. Mariji Holcer je vnuk Erik z veseljem pomagal odpeljati poln voziček, saj ve, da bo kaj v njem samo zanj. (Foto: MH) Več slik lahko najdete na wawrewcr.radiocelje.com in FB-strani Novi tednik in Radio Celje. tusklub Do polnega vozička brez mošnjička Je vas hladilnik prazen? Napolnite ga brezplačno! V akciji Do polnega vozička brez mošnjička vsako sredo ob 12.15 na Radiu Celje KUPON tednik radio - Ime in priimek: Naslov: _ Telefon: _ E-mail: _ Naročniška številka Noveg Številka TUŠ KLUBA: Lastnoročni podpis: Kupon pošljite na naslov: Novi Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. VODOVOD - KANALIZACIJA JAVNO PODJETJE, d.0.0. Obvestilo o kakovosti pitne vode v vodovodnih sistemih v upravljanju podjetja Vodovod-kanalizacija Celje v letu 2014 Podjetje Vodovod-kanalizacija, javno podjetje, d. o. o., iz Celja, s pitno vodo oskrbuje približno 94 odstotkov prebivalcev na območju mestne občine Celje ter občin Vojnik, Štore in Dobrna. Tudi v letu 2014 so rezultati laboratorijskih preiskav pitne vode zelo spodbudni in dokazujejo, da je za pitno vodo v vodovodnih sistemih, s katerimi upravlja VO-KA, odlično poskrbljeno, da je kakovost voda v našem upravljanju visoko nad slovenskim povprečjem ter da niti v enem primeru zdravje ljudi ni bilo ogroženo! MIKROBIOLOŠKI PARAMETRI FIZIKALNO KEMIJSKI PARAMETRI skupaj notranji nadzor, državni monitoring skupaj notranji nadzor, državni monitoring Število vseh Število % Število vseh Število % odvzetih neustreznih neustreznih odvzetih neustreznih neustreznih VODOVODNI SISTEM vzorcev vzorcev vzorcev vzorcev vzorcev vzorcev Celje 512 1 0,19 275 0 0,00 Svetina 14 0 0,00 14 0 0,00 Košnica - Tremerje 21 0 0,00 21 0 0,00 Frankolovo - Šibanc 17 0 0,00 12 0 0,00 Frankolovo - Kapelca 17 0 0,00 11 0 0,00 Dobrna 60 0 0,00 41 0 0,00 Rezultati rednih in občasn h laboratorijskih preiskav pitne vode v sistemih v upravljanju podjetja Vodovod-kanalizacija v letu 2014 Pitna voda je bila v okviru rednih in občasnih fizikalno-kemijskih preskušanj ustrezna ob vseh odvzetih vzorcih. V sklopu mikrobioloških preskušanj je bil ugotovljen samo en neskladen vzorec, in še ta zaradi prisotnosti mikrobiološkega indikatorskega parametra, kar pomeni, da ni bilo tveganja za zdravje ljudi. Laboratorijske preiskave pitne vode izvajamo v okviru našega notranjega nadzora skladno s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09). Hkrati z izvajanjem notranjega nadzora upravljavca poteka tudi monitoring pitne vode, ki ga zagotavlja ministrstvo za zdravje. Podrobnejše podatke o kakovosti pitne vode lahko najdete na spletni strani podjetja Vodovod-kanalizacija http://www.vo-ka-celje.si (vzavihku Kakovost pitne vode), in sicer pod naslovom Poročilo o izvajanju oskrbe s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju odpadne vode v letu 2014. 30 AKCIJA '-J^zft 34 Amadej Štante sezona akcije! Foto: Nataša Müller, GrupA, Oblikovanje: Andreja Balja ■maturantka NAJ MATURANT V akciji Naj maturantka, naj maturant bralci letos že četrto leto izbirate, kdo bosta dekle in fant, ki bosta prejela laskavi naziv in ob tem tudi lepo nagrado. Kar tri mesec bo trajal izbor med kandidati iz različnih srednjih šol s Celjskega za uvrstitev v majski finale. Bralci lahko glasujete za »svojega« kandidata. Maturant in maturantka, ki bosta do konca meseca zbrala največ glasov, se bosta uvrstila v finalni majski krog tekmovanja. Februarja smo objavljali prvi krog kandidatov, marca in aprila sledita še naslednja dva. Vseh šest finalistov se bo v končnem obračunu pomerilo maja. Za marčevska finalista lahko glasujete do vključno torka, 31. marca! Svojo podporo naj maturantki ali naj maturantu nam lahko v tem času sporočijo tudi razredniki. Zmagovalca marčevskega kroga bomo objavili 2. aprila! V akciji Naj maturantka, naj maturant se bodo ta mesec predstavili kandidati naslednjih šol: Ekonomske šole Celje - EŠ ■ I. gimnazije v Celju - I. GC ■ ŠOLSKEGA CENTRA CELJE: Gimnazije Lava - GL, Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije - SŠSMM in Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo - SŠKER Alja Zupanc 4. D, EŠ 12 Gentrit Morina 2. A-PTI, EŠ Valentina Kočar 2. A-PTI. EŠ Jernej Drenik 4. A, I. GC 26 Anja Pertinač 4. C, GL Sandln Alljaglc 4. D, GL Špela Kert 4. D, GL Vid Karner 4. E, GL F MF? Ana Presinger 4. A, I. GC Domen Drolc 4. BS, SŠSMM a 1 w T Tim Topolovec 4. A, EŠ Valentina Zajtl 4. A, EŠ Klemen Peganc 4. C, I. GC Vid Jereb 4. E, I. GC Nino Kuzma 4. CM, SŠSMM Sara Slter 4. B, EŠ Aleksander Močič 4. C, EŠ Ema Kač Silič 4. E, I. GC Urh Kastelic 4. F, I. GC Slavica Mikač 4. EM, SŠSMM Amadej Štante 4. AK, SŠKER AKCIJA 31 rVr V""»1 Naj maturantko bo oblekla Naj maturanta bodo od Za ličenje in pričesko obeh modna oblikovalka nog do glave uredili v bodo poskrbeli v Hair Jolanda Thaler. trgovini Kavalir v Celju. centru Darja v Celju. Učitelji lahko pomagajo Razrednik ali učiteljski zbor lahko izbranemu kandidatu (le enemu) iz posameznega maturantskega razreda dodeli dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Zavedamo se namreč, da sošolci in sošolke pri izbiri svojega predstavnika in predstavnice ne upoštevajo predvsem in zgolj učnega uspeha ter njegovega oziroma njenega odnosa v razredu. Prav zato dajemo to dodatno možnost razredniku ali učiteljskemu zboru, svojo odločitev pa nam morajo razredniki sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si. Patricija Juren 4. C, EŠ Ismet Šljivar 4. Č. EŠ Janja Jakob 4. Č. EŠ Jernej Krajšek 4. E, EŠ Janja Ramšak 4. E, EŠ Luka Teržan 4. D, EŠ i Pravila glasovanja in sodelovanja v akciji Na enem kuponu lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko. Seznam vseh »civilnih« fotografij kandidatov bomo objavljali v vsaki številki Novega tednika, postopno pa bomo ves mesec v posameznih številkah objavljali kandidate v maturantskih oblačilih. Vsi kandidati bodo imeli enake izhodiščne pogoje, kar pomeni, da bo glasovanje za finale trajalo mesec dni. Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno. Kuponi za glasovanje v marcu so MODRE barve. Pri štetju ne bomo več upoštevali rdečkastih februarskih kuponov. Evelina Cizej Štamol 4. F, I. GC i Tea Drofenik 4. AK, SŠKER Filip Brezovšek 4. G, I. GC Oskar Žveglič 4. AE, SŠKER Špela Videc 4. G, I. GC Jakob Rojnik 4. B, GL Tjaša Žohar 4. B, GL — I »T sb^v 39 Urban Culetto 4. AR, SŠKER Peter Kovačevic 4. C, GL Podatki o osebi, ki je glasovala: ime in priimek..................................................... naslov............................................................................. kontaktni telefon/e-pošta........................................................................ Ali ste naročnik Novega tednika? DDA DNE X Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Glasovalec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. 32 REPORTAŽA Ani Drev, alpski smučarski reprezentantki iz Šmartnega ob Paki, lahko prisluhnete tudi na Radiu Celje v nedeljo, 29. marca, po 10. uri v oddaji Znanci pred mikrofonom. Navijali za svojo Ano Najzvestejši navijači Ane Drev na finalu svetovnega pokala v Meribelu Razburljiv finale svetovnega pokala v alpskem smučanju za ženske v veleslalomu v francoskem Meribelu je imel tudi savinjsko-šaleški pečat. V finalu je namreč nastopila Ana Drev, smučarka iz Šmartnega ob Paki. Spodbujali so jo tudi najzvestejši člani njenega navijaškega kluba. Ti so seveda družno s Korošci in z ostalimi slovenskimi privrženci alpskega smučanja navijali tudi za zmago Tine Maze v epskem dvoboju z Anno Fenninger za zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala. Z dvanajstimi Tininimi na- kot edina preostala Sloven- vijači iz Črne na Koroškem, na čelu z županjo Romano Lesjak, in s preostalimi iz Slovenije so se štirje najzvestejši člani Fan cluba Ane Drev, skupaj s predsednikom Marjanom Knezom na trinajst ur dolgo pot v Francijo odpravili v petek zvečer. Naša Ana do novih točk Ženski slalom in moški veleslalom sta bila v soboto kot naročena, da so se navijači predramili po prihodu v Meribel. Odličen nastop Tine Maze, ki je po slalomski tekmi spet prehitela Anno Feninger, pa je bil odličen obet za razburljiv nedeljski superfinale v veleslalomu, na katerem je ka nastopila tudi Ana Drev. Smučarka iz Šmartnega ob Paki je z dvema dobrima vožnjama osvojila 15. mesto in nove točke v svetovnem pokalu v veleslalomu, kjer je na koncu v skupni razvrstitvi osvojila 23. mesto. »Po tihem sem pričakovala še kakšno boljšo uvrstitev, ampak tekma je bila zelo naporna in v zadnjem delu so mi že zelo pojenjale moči,« je svoj nastop v Meribelu ocenila Ana Drev. Avstrijska Anna boljša od Tine V dramatičnem finalu finala, ki bi ga težko režiral tudi mojster kriminalk Alfred Hitchcock, je bila Anna Fenninger po prvi vožnji velesla- loma prva, Tina pa druga z majhnih zaostankom. Tina bi za skupno zmago v svetovnem pokalu Anno Fenninger morala na vsak način premagati, a ji je tokrat sreča obrnila hrbet. »Bilo je zalo napeto in vsi v ciljni areni smo zelo živčno spremljali ta dvoboj. Škoda. Tina je bila zelo dobro na poti in mislila sem, da se ji bo izšlo. Toda Anna Fenninger je bila ob koncu sezone v tako dobri formi, da je žal Tini nekaj točk zmanjkalo,« je dramatičen razplet podoživela Ana Drev. V Franciji je bilo lepo biti Slovenec »Seveda smo bili zelo razočarani, sploh ob pogledu na županjo Romano Lesjak, ki je kar trpela. Po tihem smo pričakovali, da bo Tini športna sreča naklonjena, a ji žal ni bila. Uro po koncu tekme, ko smo se srečali z njeno ekipo, smo ugotovili, da biti drugi na svetu seveda tudi ni kar tako. V Meribelu smo videli na lastne oči, da je Tina še vedno prva zvezda svetovnega ženskega smučanja. V Franciji je bilo minule dni lepo biti Slovenec,« je dramatičen razplet komentiral Marjan Knez, predsednik Fan cluba Ane Drev, ki je bil vesel, da je Ani Drev uspela dobra uvrstitev. Sicer pa so njeni najzvestejši navijači iz Šmartnega ob Paki tudi dosegli svoja cilja v sezoni: potovanje na finale svetovnega pokala in spodbujanje svoje »Ančke« v Meribelu. »Srečanje z navijači po tekmi, ob katerem smo naredili nekaj skupinskih fotografij, je bilo zelo prisrčno in zabavno,« pa je o srečanju z najzvestejšimi člani svojega navijaškega kluba povedala Ana Drev. ROBERT GORJANC Foto: JANJA KOVAČ, ANŽE POMPE Marjan Knez, predsednik Fan cluba Ane Drev: »To je bila naša tretja pot na zaključek svetovnega pokala v alpskem smučanju. Veseli smo bili, da smo se lahko znova na takšnem prizorišču srečali z našo Ano. Navdušeni smo bili, ko smo videli francoske otroke, kako so čakali na njen avtogram. In kar nas je še posebej razveselilo - dobili smo občutek, da bo Ana nastopala tudi v prihodnjih sezonah. Zanjo bi radi navijali tudi na olimpijskih igrah v Južni Koreji.« Ana Drev: »Moj prvotni načrt je bil, da bi velesla-lomsko sezono zaključila med prvimi 15, kar mi ni uspelo. Glede na vse, kar se je dogajalo med sezono, pa sem tudi lahko zadovoljna, da sem se uvrstila v Meribel. Naslednji konec tedna me čakata še dve tekmi za državno prvenstvo v Kranjski Gori. V smučarski zvezi se obetajo kar velike spremembe, ne vem še, kdo bodo trenerji, zato težko karkoli napovedujem za naprej. Mislim, da bo treba počakati še kakšen mesec. Aprila pa bo zagotovo sledil dopust.« Smučarsko središče v Meribelu v Savojskih Alpah je bilo tudi prizorišče alpskih tekmovanj na olimpijskih igrah v Franciji leta 1992, na katerih je Slovenija prvič nastopila kot samostojna država. Žal bo šlo v zgodovino tudi po nesrečnem dogodku ob koncu predlanskega leta, ko se je tam pri smučanju hudo poškodoval legendarni dirkač formule 1 Michael Schumacher. Najzvestejši člani Fan cluba Ane Drev pred odhodom v Francijo: (z leve) Danilo Pokleka, Janja Kovač, Avgust Reberšak in Marjan Knez. S slovenskimi zastavami na tribuni v ciljni ravnini veleslaloma v Meribelu Ana Drev v cilju z nekoliko žalostno in razočarano Romano Lesjak, županjo Črne na Koroškem, potem ko Tini Maze ni uspelo priti do skupne zmage v svetovnem pokalu. Brez harmonike seveda tudi v Meribelu ni šlo. REPORTAŽA 33 Domačini (v modrih dresih) so v prvem delu tekme vodili že za 16 točk, a se mladi Šentjurčani niso predali. V drugem delu so poskrbeli za napeto končnico. V njej so igralcem obeh strani nekajkrat popustili živci, tako da so skoraj zapele tudi pesti, a sta sodnika stvari še pravočasno postavila na svoje mesto. Na koncu so bili boljši Polzelani. Čeprav so igralci na parketu veliki tekmeci, so ob igrišču pravi prijatelji. Takole so se finalisti nastavili fotografskim objektivom, pridružili so se jim tudi najbolj zvesti navijači. »Igramo zato, da zmagamo« Končana 21. sezona savinjske rekreativne košarkarske lige S finalnim turnirjem štirih najboljših ekip se je na Polzeli končala rekreativna košarkarska liga, v kateri tekmujejo ekipe s širšega celjskega območja. Letos je tekmovanje doživelo že 21. izvedbo, v njem pa je sodelovalo 13 ekip. Poleg dobre košarke in športne borbe je zaključni turnir ponudil tudi zabavo, dobro voljo in druženje. Konec Savinjske košarkarske lige, ki se zadnjih deset let imenuje tudi liga Brglez. com, je znova postregel z izjemno košarkarsko predstavo in razburljivim finalom, v katerem sta se za naslov pomerili ekipi Vrtine Palir Polzela in Instalacije Verhov-šek Šentjur. Polzelani so sicer ves čas srečanja vodili, a so jim debitanti v ligi vseskozi dihali za ovratnik. Odločitev o zmagovalcu je tako padla šele v zadnjih sekundah tekme. Jeziček na tehtnici je v prid domačih prevesil Benjamin Pungartnik, sicer član polzelskih Hopsov, ki nastopajo v prvi slovenski ligi. »To je bila ena najbolj razburljivih tekem v moji košarkarski karieri. Šentjurčani so se res borili kot levi. V takšnih tekmah izjemno uživam. Takrat se pokaže, kaj je šport in kako veliko srce imajo posamezni košarkarji.« Šentjurčani so se izkazali z izjemno borbenostjo in s hitro ter prodorno igro. Skoraj ves čas je bil na parketu Boštjan Korošec, ki je bil kljub porazu v finalu zelo zadovoljen z doseženim in s prikazanim. »Naš cilj je bila uvrstitev v finale, to smo dosegli. Naslednje leto pa se bomo borili za zmago.« V tekmi za tretje mesto so se pomerili igralci Košarkarske šole Žalec in Veterani Laškega. Slednji so upravičili vlogo favorita in zmagali ter se veselili bronastega odličja. Vedno po zmago Vsi košarkarji, ki so ta večer stopili na parket, so pokazali veliko košarkarskega znanja in še več borbenosti. Kdor misli, da gre le za rekreativno ligo, se pošteno moti. Imperativ zmage je namreč močno prisoten. Tako na parketu kot na tribunah. »Če igramo >basket< je treba zmagati, ni pomembno, katera liga je,« je po finalnem boju povedal Šentjurčan Boštjan Korošec. Že med odmori finalne tekme so zaslužena priznanja prejeli najuspešnejši v sezoni. Najkoristnejši igralec rednega dela 21. izvedbe savinjske košarkarske lige je domačin Sašo Tajnik, ki se je za priznanje zahvalil tudi soigralcem. »Sezona je bila dolga, sploh za nas veterane. Ekipa je na vsaki tekmi storila vse za zmago in tako smo prišli tudi do naslova.« Priznanje za najboljšega strelca rednega dela lige je prejel Andrej Leskovar, ki je za ekipo River kingz dosegel 251 točk. Pri metu izza črte 6,75 se je najbolj izkazal Blaž Vo-dončnik, ki igra za ekipo Vrtine Palir Polzela. Najbolj mirno roko pri izvajanju prostih metov je imel Boris Kovačič iz ekipe Brglez.com Polzela. Priznanje za najuspešnejšega skakalca lige je prejel laški veteran Matjaž Cizej, ki je prepričan, da so tekme zanimive tudi zato, ker želijo »upokojeni igralci dokazati mladim, da še znajo in zmorejo igrati, mladi pa se tudi ne dajo.« Širitev lige Savinjska košarkarska liga, je bila ustanovljena pred 21 leti z namenom popularizacije rekreativne košarke v Savinjski dolini in širše. V zadnjih dvanajstih letih je v ligi dovoljeno igrati tudi še aktivnim in registriranim košarkarjem, kar je kakovost tekmovanja dvignilo na še višjo raven. Poleg tega v njej sodelujejo tako košarkarji, ki šele stopajo na športno pot, kot tisti, ki so že nehali aktivno igrati. Pri tem si, kot je povedal glavni organizator Dani Turn-šek, želijo še več kakovostnih Vzdušje v dvorani je bilo pravo, športno in navijaško. Kot so se izkazali košarkarji, so se z organiziranostjo in glasnostjo izkazali tudi navijači. Poleg osnovnih rekvizitov, kot so močne glasilke, ogrete dlani, bobni, raglje in troblje, so nekateri svoje junake spodbujali tudi s transparenti. »Dajmo, ati!« je pisalo na enem od njih. Dokaz, da lahko rekreativna košarkarska liga združi vso družino. ekip. »V ligi trenutno nastopa 13 ekip. V prihodnji sezoni želimo privabiti še kakšno iz vzhodnega dela države. Glede na to, da se vse tekme igrajo na Polzeli, ocenjujemo, da bi liga >prenesla< 16 ekip. Če bo zanimanje večje, bomo pripravili še kvalifikacijske turnirje,« je povedal. Sicer gre za eno močnejših in številnejših rekreativnih košarkarskih lig pri nas, katere značilnost je, da zmagovalci po vzoru lige NBA poleg odličij prejmejo tudi prstane. LEA KOMERIČKI Foto: GrupA Organizatorji so na parket povabiN tudi gledalce. Ti so se pomerili v metu iz sredine igrišča. Andražu Štoku je uspelo zadeti in domov je odšel bogatejši za sto evrov. Posebno priznanje sta prejela najmlajši in najstarejši udeleženec lige. Nejc Zmrzlak ima 14 let, Dušan Pajič pa 44 več. Dekleta so si po tekmovanju podrobno ogledala odličja. Treba je bilo oceniti, ali so bili nedeljski večerni odhodi od doma (tekme se igrajo ob nedeljah, op. p.) upravičeni. 34 SLEDI ČASA novi tednik Št. 12,26. marec2015 Devetdeseta leta najbolj tragič nekdaj nimajo denarja Eden najbolj skrivnostnih umorov na Celjskem, o katerem smo poročali in še bomo, je zagotovo primer mladoletne Ande Klaric, ki je bila pogrešana od januarja 1990. Mrtvo so našli približno pet mesecev kasneje ob avtocesti Ce-lje-Maribor. Vprašanje, ki se ob tem poraja, je, ali bo policijska preiskava - ne glede na to, kako »intenzivno« vedno poteka, ko se na policijo obračamo z vprašanjem, ali je kaj novega - sploh kdaj dobila epilog. Rogaška v črnini V Tekačevem pri Rogaški Slatini so 5. marca našli štiri trupla Razpisana je nagrado 10 tisoč nemških mark zo informacijo, ki bi pripeijolo do storilca ■ V nedeljo so žrtve pokopali fjL'ii najhujših zločirim m i l Slovenskem v zadnjem desel se ¡t1 /pulil i marca i vasi Tek.ii evo pri Rogaški Sl.nl ni yjnin.it iti s hišno Številki» ') so naslednjega d lipoid l)C v, i (J;li Slifi trupla Nekdo je umoril letnega Ste!......1'nhai ,j ¡n njegovo 7 i letno ženo 1 tuniisko Icr dve njuni pod n a Vinici J6-k'tno Heleno Kitisliu iti njeno hčerko, L7 letim gorijo. Obširna in zahtevna preiskava je nemudoma ste win!, ir pravih sledi za morilcem I. mu rilci) si* vedno ni ^udji o.i šitiem območju Kogaške Slatine so zgroženi, -^raseni. pretreseni, k.» je hitu čutili tudi na nedeljskem iigrebu it.i pokopališču t Rogaški Slatini, kose pe lam zbrala iiJikšna množica ljuili, da je ituli najstarejši prebivalci teh t;ijfv ne pomnilo litviio strel n ni iz p; lir tira I ■ 11- ni.it Prijetno sožitje Zaradi ilevituiti opravit v sa duviijakij m gospodinjstvu sta 1'oh.lKVv.i že vi iki.lt v preti-klosli v svoj dom povabita raz. ne pot 11 i.uein n ike Pred pnb* I /.no dvema letoma sta ni',mi m i stanovalki poslati Heieild in Viktorija K ruš! in. ki sta se v rekaievu preselili iz. bližnje vasice Topole, i/ Helenine sošolka, vselej pripravljena pomagati VikLoii)iu4 nuina Hfleiu te bila odlična slaičičai k.i v toka tu 1'osta v Kovaški Slatini hijene slaSfiee sn bile vedno nekai posebnega. ljudje so tih i.e do bio poznali m puvpijSovjIi pu bidi Sia-i pa je l>ilo njeno iivlieiije dokaj le ¿ko, vedno se if morala čemu odrekali, da hi t lilo nieni Viktotiji čim lepše m lažje Ko jo je kdo kdaj pol>,i r.ii k.iko K.o sliat.i m prenaša vsakodnevne u.ipore, mu je Črna kronika je že vrsto let ena bolj branih rubrik vsakega časopisa. Ravno aktualnost in odmevnost prispevkov sta povzročili, da se ji je v tiskanih medijih v zadnjih desetletjih namenjalo vedno več prostora. Temu je sledil tudi Novi tednik, ki je pri tem ohranjal objektivnost in se izogibal senzacionali-stičnemu poročanju. Zgodbe s področja črne kronike so dvorezen meč. Tako za oškodovance, povzročitelje kot tudi za novinarje, ki se moramo držati pravila objektivnosti. In interesa javnosti. Tako je bilo že nekdaj in tudi danes je. Arhivsko listanje po straneh črne kronike v našem časopisu je pokazalo tudi, da je bila naša regija zavita v črnino zaradi hudih tragedij največkrat predvsem v obdobju zadnjih dvajsetih let. Naj spomnimo le na nekatere, o katerih smo poročali. Junija leta 1997 je med vajo helikopterskega reševanja v Turskem žlebu nad Okrešljem v Logarski dolini umrlo pet ljudi. Časopisno smo spremljali tudi rudniške nesreče na našem območju. Ena hujših se je zgodila januarja 1977 v Premogovniku Velenje, ko je v jami Preloge prišlo do nenadnega izbruha drobnega premoga s plinom. Umrli so štirje rudarji. Umori kot po tekočem traku Od leta 2000 je bilo na čr-nokroničnih straneh Novega tednika večkrat mogoče zaslediti zgodbe o umorih. To obdobje velja za nekakšno prelomnico, ko se je tudi za- radi lažjega dostopa do orožja po končani vojni na Balkanu dogajalo več kaznivih dejanj, ki so bila povezana z izsiljevanjem, drogami in nasiljem. Mnogo umorov iz preteklega desetletja je še vedno neraziskanih. Tako še danes ni znano, kdo je v Zagrebu leta 2003 brutalno umoril 33-le-tnega Celjana Zlatka Žoher-ja. Od njegovega umora sta minila približno dva meseca, ko je umrl še 31-letni Matjaž Podmiljšak iz Levca, ki so ga ubili v Ljubljani. Nato so sledili brutalni umori mladega Velenjčana Matjaža Volka v Ljubljani, brezdomca Petra Dornika na Savinjskem nabrežju v Celju in brezdomca Marjana Jančiča v Šoštanju ter izginotje mladega Celjana Jureta Plevnika. Sledilo je tudi nekaj družinskih umorov. Medtem ko je bilo zadnjih 20 let bolj zaznamovanih s kaznivimi dejanji, so desetletja prej časopisne strani Novega tednika polnila poročanja o naravnih nesrečah. Pri tem ne moremo mimo številnih reportaž o poplavah, ki so terjale tudi življenja, in mimo potresa na Kozjanskem, o katerem smo pisali leta 1974. Nemogoče je, da ne bi omenili reportaž, ko smo se na teren odpravili k številnim družinam, ki so jim požari uničili domove. Tudi na podlagi poročanja o takšnih nesrečah so si mnoge družine lahko postavile novo domovanje, saj smo ves čas sledili temu, da smo s pisanjem o tovrstnih nesrečah bralce spodbujali, da jim pomagajo. SŠol Kar veliko novinarskega črnila je bilo prelitega na časopisnih straneh o okrutnem štirikratnem umoru v Tekačevem, kjer so v začetku marca 1997 našli mrtve 73-letno Frančiško Poharc, 75-letnega Štefana Poharca, 17-letno Viktorijo Krušlin in njeno mamo, 36-letno Heleno Kru-šlin. Vsi so bili pokončani s streli, pri čemer se še danes govori tudi o tem, da so jih pred smrtjo trpinčili. Kdo jih je umoril? Policija na to vprašanje še danes nima odgovora. Sodišče tako ne more začeti soditi morilcem - ker še vedno niso znani. Vendar kaznivo dejanje umora v slovenski zakonodaji nikoli ne zastara. Toda upanja, da bodo storilci kdaj sedli na zatožno klop, je vsako leto manj. Če že pregled črne kronike na Celjskem kaže nekatere podobnosti z današnjim časom, se je izboljšanje stanja pokazalo v prometni varnosti, čeprav je že ena smrtna žrtev na cesti preveč. Leta 1979 je bilo na območju Žalca kar 23 mrtvih v prometu. Če vemo, da je bilo lani v prometu na območju celjske in koroške regije mrtvih 15 ljudi, potem so besede o tem, koliko se je v teh letih naredilo na področju prometne varnosti, odveč. No, ena stvar pa je vendarle glede na takratno poročanje o številu smrtnih žrtev v prometu na območju občine Žalec enaka kot danes: opozarjanje na slabo stanje cest. POSVET O PROMETU mown fašdkolk NEZADOVOLJIVA SITUACIJA V žalski občini lani 23 mrtvih Na pobudo kuordinarij-skrga odbora za ljudsko obrambo, varnost in drut-beno vammiVitu pri Občinski konferenci SZDL Žalec so sklicali problrmsko konferenco o stanju prometne varnosti v cestnem prometu v žalski občini. Konferenco je vodil Ciril Prrielj. ki jr uvodoma po-v cd a I, da ob orrnjrvanju Mil III I I t II ■iliiirll» nubn O prometni situaciji v Juil-ski občini je govoril predsednik sveta za preventivo In varnost v cestnem prti metu pn občinski skupSfini Žalec Slavko S t rurl ter poudaril, da je situacija nezadovoljiva Zlasti stranske ceste so ozke in neprimerne za današnji promet Pred leti so vse tedanje poljske kolovoze prevle kh 7 asfaltom, niso pa računali kako ho lo danes ITeki- ■Ceste so sicer asfaltirane, vendar ozke in drugače neustrezno urejene. Zmorejo maksimalno hitrost 80 km h t največjim osnim pritiskom 6 ton. žal pa po njih vozijo vozniki hitreje in s težjimi vozili Denarja pa ni za ureditev teh cest. Najbolj so potrebne obnove tri ceste in sicer iz Petrovč skozi Kasaze do Libuj. iz Žalca proti Gri-tam in 17 I do Anuirtni' zaradi ozkih lokalističnih interesov. Precej so v zadnjem času tudi napravili pri odpravljanju tako imnovanih -črnih točk-. Zadnji primer v DreSinji vasi pa se je žalostno ustavil in to zaradi menda desetih kvadratnih metrov, ki jih lastnik po predloženi ceni noče in noče prodali. Dela tako stojijo in to na enem najhujše prometno nevarnem mestu fit* Iftns ruti novi tednik Št. 12,26. marec2015 SLEDI CASA 35 na, medtem ko policisti že od Nesreča, o kateri smo pisali maja 1999, je bila za številne bralce, a tudi za naše novinarje, ena najbolj žalostnih v zgodovini prometnih nesreč na Celjskem. Na nezavarovanem železniškem prehodu na cesti Šempeter-Podlog v Savinjski dolini je avtobus, ki je prevažal 38 učencev in tri učiteljice, prečkal železniški prehod v trenutku, ko je iz smeri Velenja pripeljal potniški motorni vlak in pri tem zadel zadnji del avtobusa. Štirje otroci so na kraju nesreče umrli, 32 otrok in učiteljico pa so prepeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Izpred sodISfa IZPRED OKROÍN'EtlA HDDISCA uidAu je msn M4rtnn goapod i n j a Eraniiika V ■ iTujim mnfem Matinvaln v hlli Ivana M Ml J H H lia nI MU primeru.! ra prfbhunjr, aaln jp na mk nii'.n lintH, ll» *r ^ it r: jr ¡Milita. Znn-.il jiina jr L udi pnhiitvu ii. hite. ES »r m« 1,1 ¡tirilla, ker niala dobil* primernega ^tmibin an jn. ■ * ^m j* najlirt it Jrif, fJirxdl natlopa IsutniU» 10. julij" t. (Hinotl mis*)» hl^i. Po Ur je pottmnl ukrnj; HWI.ÍIPO din t kade. Okrutno »»diši« je F ra d t1 iik» _ n radi polita «Iwnifitn na 1 letu in H mwrw« atrvfiriía rapnr». VI. OM V KRAJEVNO ZADRIGO V SMTAI.IČl (avlo, ki jih jr irvriil i Olju in okiilicL nhliiiml 1 i-' pravofanno nrdH vit lis benln a s^pavpip tlom liti i »a-drugo v ISt pa trt* nI prijavil nblanli, Ubiojml ta jim m enem v, lutilvenein |iiintapkti. V ii>ih (»ju jo ii stanovanja odpeljala pohiilt» in druge stvari rnialef, ila Je da tej» upr». »i/rnn. ker HO hill predmeti med unkonnm nabavljeni ii skupnih dnhfldknt. Sffdiife pa ja l>i1o (lrv|rli mnenja in je Anieo nllHodilt na 500(1 djn denarne kurili. — Marjan ia __ _____ ie bil mutiairn knt Že v začetku 50. let so novinarji spremljali, kaj se dogaja na sodišču v Celju. Značilnost takratnega poročanja je bila, da so vsi novinarji brez zadržka javno zapisovali imena in priimke morebitnih storilcev kaznivih dejanj, četudi se postopek na sodišču sploh še ni začel. Torej tudi takrat, ko osebe še niso bile obtožene, ampak so bile samo osumljene. Takrat se to v javnosti sploh ni dojemalo kot nekaj spornega. Vsi v nekem naselju so na primer vedeli, kdo je komu ukradel kuro ali le nekaj dinarjev. Premalo miličnikov Postaja L>1 v šraarju pri ki ar dobivajo Ju v ulj »trd ifltuh reiujejo pomrrn^ JtMth, a svojim* pilo Uma v «lev n modrrnliacljo svoje- naloge in pri trm jim ij* Rogaški Slutinj i» Ko?>m. ga tlet» in celo za bi-iuin jim knt ni mar prefutih je v preteklem letu n-iievala jih najvrdtji primanjkuje, prekorednega dela vrsto zapleU-nlh problemov, zato p* *as|uiiji> isr pri/to- tveganju življenj» lutofusno pa se je burila 7 rtje. saj v neurejenih okoli- } mnogimi težavami Primanj- lih ¿2 hi Nekatere stvari se v zgodovini očitno ne spreminjajo. Aprila 1968 smo pisali o tem, da na območju Šmarja pri Jelšah primanjkuje takratnih miličnikov. Težave, na katere so policisti opozarjali že takrat, spominjajo na stvari, ki policiste mučijo še danes. Ne samo pomanjkanje kadrov, ampak tudi slaba delovna oprema. Policisti so na primer leta 1968 tarnali tudi zaradi tega, da ni denarja za bencin. Torej situacija danes resnično ni kaj drugačna, kot je bila takrat. Statistika kaže, da ima vsak drugi Slovenec kakšno zadevo na sodišču. Očitno je tudi to že prava tradicionalna lastnost naše dežele. Na Celjskem tako nič ne zaostajamo za ostalimi deli Slovenije. In nismo zaostajali niti v osemdesetih letih. Takrat je bila v Novem tedniku priljubljena rubrika Pravniki za bralce, v kateri so strokovnjaki prava svetovali našim bralcem. Največ vprašanj, s katerimi so se bralci obračali na strokovnjake, je bilo s področja dolgotrajnosti sodnih postopkov. Očitno se tudi pri časovnem trajanju sodnih postopkov zgodovina ne samo ponavlja, ampak kar nadaljuje. PRAVNIKI ZA BRALCE Znova med bralci! Nek^j C4.su jr poteklo, odkar smo na tem meslu, pravniki, pisali in razmišljali o življenjskih problemih, ki smo jih uokvirjali v pravniške oblike in kalupe. Pred nami jr nova serija tovrstnih razmiA-Ijanj. Res je, da vsega tega nismo sistematično spremljali, niti nismo opravljali nobenih anket o tem. kakšno odmevnost smo dosegli Res pa je tudi. da smo v nekaterih razgovorih dobili priznanja in pobude za nadaljevanje tega dela. Občani so enotno ugotavljali, da lahko marsikaj koristnega vidijo v na Sem pisanju. Pravijo, da dobivajo stik z naSim, pravniškim delom, zlasti tistim na sodiščih Pravijo, da smo marsikdaj vnaSali v naSa pisanja tudi človeiko plat naSega dela. ne pa zgolj suhoparno, strokovnjakarsko besedišče iki tudi nam. pravnikom, prav nič ne ustreza i. S taksnim živim, neposrednim in prepričevalnim načinom smo marsikdaj uspeli doseči pri bralcu to. kar je tudi namen - ga vzpodbuditi k razmišljanju o dogodkih, ki so naih odmev v sodnem delu. kot različni prestopki, spon ali kazniva dejani a Ravno ta razmišljanja km so Dolgoletno zanimivost črne kronike v Novem tedniku so v osemdesetih in devetdesetih letih predstavljale nepogrešljive Nočne cvetke. Dogodki s področja črne kronike vseeno niso bili samo tragični ali boleči. Včasih se je kakšna situacija na terenu končala bolj komično. In smo jo na ironičen način v časopisu tudi zabeležili. Sprva smo v cvetkah zapisovali tudi imena vpletenih, nato samo začetnice, zatem še teh ne več. In tudi takrat, kljub temu da imen ni bilo več, se je v Nočnih cvetkah pogosto kdo prepoznal in prišel v naše uredništvo vihat nos. Novi tednik v vsak dom Zgodovina Novega tednika (12. del) S ciljem, da bi Novi tednik res lahko bral vsakdo, so se v krajevnih skupnostih in krajevnih organizacijah SZDL lotili nagradne akcije z naslovom Novi tednik v vsak dom. Akcijo so spodbudile občinske konference SZDL, ki so za celotno akcijo vsaka v svoji občini ustanovile tudi denarni sklad za najprizadevnejše odbore v krajevnih skupnostih. Nagrade je prispevalo tudi uredništvo Novega tednika. Kako je akcija uspela, iz ohranjenih zapisov ni znano. Drugo plat problematike je predstavljala vsebina časnika. V njem so namenjali večjo pozornost aktualnim družbenopolitičnim in gospodarskim vsebinam, medtem ko so razvedrilno in družabno plat nekoliko zapostavljali, zato so se pogosto pojavili očitki, da novinarji ne poročajo tako, kot so ustanoviteljice, občinske konference SZDl, pričakovale. Novinarjem so takratni oblastniki večkrat očitali pomanjkanje objektivnost in o tem celo razpravljali na eni od sej celjske občinske skupščine. Pogosto citirana načela o svobodi govora in tiska so si oblastniki radi razlagali po svoje. www.kamra.si Novi tednik, 29. marec 1973 Nekaj naslovov iz številke pred natanko 42 leti, 29. 3. 1973: Položaj delavca Preveč v pridobitništvo Se jih naj sramujem? Kmetica ali gospodinja? Otroci povzročili ogenj Vsebino številke si lahko ......... »J IZ L. M: bralci preberete na WWW.OIID.SI mnmhtbo «Mpo še<,« je obrazložil vpliv začimb. Vmes je nanizal še vrsto zanimivih in dobrodošlih informacij: »Na pultu vidite, da imam tudi oljčno olje. Tega nikoli ne segrevamo nad 150 stopinj, nikoli v njem ne cvremo in ga nikoli v hrano ne dajemo prehitro, raje na koncu.« Za pripravo solate jim je svetoval mešanico olj, pri čemer jim je poleg oljčnega priporočal bučno in laneno. Bezgovška smo vsi poslušali z odprtimi usti, nekateri si nismo uspeli niti zapisati vseh nasvetov, ki jih je stresal iz svojega strokovnega kuharskega rokava. Na koncu so udeleženci pripravljen zdrav obrok hrane še poskusili. Mljask, samo to vam rečemo! SIMONA SOLINIČ Foto: GrupA V torek bo na vrsti zadnja delavnica. Zdravnica Jana Govc Eržen bo predavala o tem, kako ohraniti telesno težo. In s tem udeležencem letošnje akcije dala popotnico za naprej, ko po zaključku akcije ne bo več tedenskih druženj. /smy 'i ODLOČENA SEM Vera Lilija je v torek uspešno prekoračila magično mejo desetih kilogramov. Tako v skupini rečejo, ko posameznik shujša za deset kilogramov. Ves čas je nasmejana, že od prvega dne akcije, in vidi se, da ji ni bilo težko hujšati ter da ima veliko volje. Prizna, da nikoli prej ni hujšala, zato je toliko bolj vesela in zadovoljna, da se je tega lotila na pravi način. Tudi pri njej so se pozitivni učinki hujšanja že pokazali. »Zaradi debelosti, telesne neaktivnosti in nezdrave prehrane sem pred časom dobila sladkorno bolezen tipa 2. Odkar hujšam, se mi je zdravstveno stanje že popravilo in se redno izboljšuje. Ob tem, da sodelujem v akciji, hodim še na telovadbo s člani društva diabetikov in vse to mi res pomaga,« nasmejano pove. In zatem izreče besede, ki so se nas dotaknile. Z njimi je namreč ubesedila bistvo takšne akcije. »Veste, najlepše, kar lahko človek podari nekomu, je čas. Jaz ga pred časom nisem mogla, saj sem bila zaradi sladkorne ves čas utrujena. Imam štiri otroke, štiri vnuke in zelo aktivnega moža. Prav telovadba in zdrav način življenja sta pripomogla, da imam zdaj več energije. Posledično tudi več časa za tiste, ki jih imam rada.« Sabina Šilak je doslej shujšala 11 kilogramov. Pravi, da je še presegla zastavljen cilj, saj je sprva mislila, da če ji bo uspelo shujšati deset kilogramov, bo naredila veliko. A je naredila še več! »Všeč mi je, da sem spremenila način življenja, zdaj celo kuham večerjo,« se nasmehne tudi ona. »Vesela sem še, da sem dosegla občutek, ko enostavno potrebujem telovadbo. Vedno sem si želela dobiti potrebo po gibanju in telovadbi. To mi je v tej akciji uspelo. In ko se bo akcija končala, bom vsekakor nadaljevala tak način življenja, kot so nas ga v akciji naučili.« TRI MESECE do POLETJA TRIMESEČNI PAKET HUJŠANJA izguba odvečne telesne teže sprememba prehranjevalnih navad • sprememba sestave telesa (manj maščob, več mišic) STARA CENA PAKETA ^40€ NOVA CENA 350 € MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE (s karticami NLB) • delavnice o zdravi prehrani • vadba z osebnim trenerjem • vadba po individualnem programu • meritve sestave telesa • neomejena karta za fitnes, funkcionalno dvorano in skupinske vadbe celje ipavčeva 22 040 50 20 60 www.top-fit.si »Ampak ... tole ... je pa ... dobro, a ne? Predvsem pa zdravo.« TOPFIT center za zdravje in rekreacijo I 46 RAZVEDRILO ANEKDOTE Znameniti dramatik George Bernard Shaw (1856-1950) je nenehno hvalil svoje drame kot izjemne. Eden od prijateljev mu je nekoč očital, da je vendarle napisal delo, ki so ga izžvižgali v Berlinu, Londonu, New Yorku, Rimu ... »Res je,« je priznal Shaw, »ampak kateri pisec pa se lahko pohvali s svetovnim neuspehom?« Ne sliši Brane Jeranko je med telefonskim pogovorom, ko je bilo v uredništvu malo bolj glasno, zaprosil: »Malo tiše, ne slišim!« Ivana Stamejčič: »Potem pa moramo bolj na glas, če ne sliši ...« Nadnaravne sposobnosti O sposobnostih Šentjurčanov nikoli nismo dvomili, a izjava Saške T. Ocvirk nas je vseeno malo pretresla, ko je napovedala: »V Šentjurju bodo organizirali sončni mrk ...« Rada lika Simona Šolinič zadnje čase veliko nastopa tudi na lokalnih televizijah, kjer predstavlja hišno akcijo hujšanja. Zato si je pred dnevi pripomočke za lepši videz prinesla kar v službo. Tako smo jo lahko opazovali pri likanju - pa ne perila, ampak las. Ugibali smo, ali morda zna uporabljati tudi drugačen likalnik. Devet desetin modrosti pomeni biti moder ob pravem času. (Theodore Roosevelt) Spraševali smo vas, kako se imenuje naša akcija nakupovanja brez denarja. Pravilen odgovor se glasi: Do polnega vozička brez mošnjička. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon bralke Ane Pečnik z Rečice ob Savinji, ki ji bomo poslali majico Novega tednika in Radia Celje. Čestitamo. NAGRADNO VPRA7ANJE Ob prazniku Mestne občine Celje bo Novi tednik dobil priznanje za 70 let delovanja. Kako se imenuje ta občinska nagrada? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 31. marca, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC. Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV / Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. 8 7 4 5 8 2 9 7 6 4 9 5 7 1 9 3 4 6 1 9 7 5 6 7 2 2 8 Jaz pa grem na zeleno trav'co . Dvanajst različnih Kako bi izgledalo jutro, če bi dvanajst ljudi različnih astroloških znamenj živelo skupaj ... 6.00: devica vstane in pred tuširanjem pobriše kopalnico. Po pranju zob ščetko spravi v sterilno vrečko in jo da na posebno mesto, stran od drugih ščetk. 6.15: kozorog vstane in izklopi bojler, saj je potekel čas poceni elektrike. 6.20: vodnar gre na jutranji tek. 6.30: tehtnica in lev se pred ogledalom stepeta za hidra-tantno kremo in gel za lase. 6.40: bik zajtrkuje nutelo z jušno žlico. 6.45: strelec vstane in ponovno vklopi bojler. 7.00: rak dela sendviče, devica cedi sveže sadne sokove, dvojček je še v postelji, na mobitelu preverja e-mail, Face-book, Twitter in Instagram. 7.05: škorpijon razbije vrata kopalnice - tehtnica odhaja iz kopalnice smrtno užaljena. 7.10: oven vstane in vklopi štoparico. 7.11:45: oven stuširan, oblečen in obut maha z vrha stopnic. Izklopi štoparico. 7.15: bik z žlico praska po kozarcu. Nutele ni več. 7.20: tehtnica in lev imata spet spopad pred ogledalom, zadnje preverjanje videza in občudovanje samih sebe pred odhodom. 7.30: vodnar se tušira s hladno vodo, kozorog je spet izklopil bojler. 7.40: vsi odidejo. 7.45: dvojček se vrne, pozabil je enega od treh mobitelov. 7.50: dvojček se spet vrne, pozabil je denarnico. 8.00: Ja, kje pa je riba v vsem tem? Riba se prebudi in ugotovi, da so jo zaklenili v stanovanje. Listki Mož se zvečer vrne iz službe. Na mizi ga čaka listek: »Mama je bolna, odpeljala sem se k njej.« Mož vzdihne in stopi k hladilniku, da bi si pripravil kaj za pod zob, na hladilniku pa listek: »Hrana je v hladilniku, grej jo le tri minute v mikrovalovki.« Naročeno - storjeno. Po večerji razmišlja, kaj bo počel, gre v spalnico in na postelji najde listek: »Sanjaj o meni!« Možu je listkov dovolj. Lepo se obleče in ko hoče obuti čevlje, najde v enem čevlju listek: »Kam pa kam?!« Pomoč Kmet se pogovarja z znancem o svojih treh hčerah. Takole pripoveduje: »Ena je zdravnica. Vsakih štirinajst dni pride po vrečo krompirja. Druga je slikarka. Posel ji gre slabo. Nazadnje je prodala kolo, da je lahko preživela. Tretja je prostitutka. Ne vem sicer, kaj to je, ampak dela ima toliko, da ji ob koncih tedna še moja žena pomaga.« Z leti se človek nauči skromnosti. Saj veste, avto ni več tvoj alterego, ampak samo še nujno zlo in strošek na štirih kolesih, obleka nima več imena, znamke in modnega statusa, ampak je zgolj zaščita pred mrazom in sramoto, ker nam narava pač ni dala bolj gostih kožuhov, čudovit arboretum pred hišico v raju pa se spremeni v krompirjevo njivo pred nikoli končano naložbo. Resda karikiram, ampak povedati želim, da se prioritete in vrednote v življenju pač spreminjajo. Ko sem sama na primer dokončno ugotovila, da Mozirski gaj nima nobenega namena ustanoviti podružnice pred mojo hišo, sem malenkost spustila pričakovanja. In se vsako jutro silno razveselila, ko je po petih letih rjave puščave končno prišel čas, da se pogled iz jedilnice spremeni v travnati raj. Za povprečne obiskovalce to verjetno ni bil ravno izjemen krajinarski dosežek, ampak me to ni ustavilo, da zelenice ne bi vsem razkazovala po dolžini in širini. Letos spomladi sva z možem takole ugotavljala, da bi najina zelenica potrebovala malo zračenja in česanja. Diskontni trgovec ima kar dostopno »mašinco« za take reči, ampak res ne bi rada kupila mačka v žaklju. Tako sva poklicala strokovnjaka. Mlad vrtnar je po pričakovanju rekel, da je tisti hobi vrtalnik zanič, da ima sam pravo »mašino«, ki bo to opravila vrhunsko, v kratkem času in za malo denarja. Ja, super! Zmenek je bil nekaj dni kasneje potrjen. Fant je res omenil nekakšno frezo, ampak kaj pa jaz vem. V času, ko mora še navadna ura imeti vsaj deset različnih funkcij, pa ja ne bodo delali kmetijskega stroja, ki bi bil uporaben samo za eno stvar. Freza je gotovo kakšen multi-funkcijski stroj, ki trato tudi prezrači in počeše, ne? Napaka! Da bo jasno tudi vam. Freza je freza! Ko se je mož prvi vrnil domov, je bil najprej začuden, koliko rjave trave je vrtnar izbrskal iz trate. Trenutek REŠITEV SUDOKU 144 i 7 4 5 9 8 6 2 3 5 8 3 7 2 6 4 1 9 9 2 6 4 1 3 7 5 8 8 4 7 2 5 9 3 6 1 3 6 5 8 7 1 9 4 2 2 1 9 3 6 4 5 8 7 6 5 1 9 8 7 2 3 4 7 3 2 1 4 5 8 9 6 4 9 8 6 3 2 1 7 5 kasneje me je obvestil, da se mu zdi moje vrtnarsko navdušenje sicer hvale vredno, da pa ni pričakoval, da bom po novem solatko in korenček sadila tik pod oknom. Ja, zgodilo se je natančno tako. Komunikacijski šum je bil zaslužen, da imam zdaj pod oknom jedilnice spet pogled na čudovito rjavo njivsko valovanje. Ampak na srečo se z leti tudi naučiš, da je trava konec koncev samo trava in da vsaka mala katastrofa še ni začetek konca sveta. Moja kolegica in njen mož sta si pred leti omislila počitniško hišico na Kozjanskem. V tistih hribih sta vrt lahko uredila samo v obliki teras. Pripeljali so stroj, ga izdatno plačali, bagerist pa je na koncu za seboj pustil tri stopničaste platoje in s šablon-sko natančnostjo poravnane brežine. Takoj za njim sta se lotila prenašanja hlevskega gnoja na bodoči vrt. No, v ta namen sta sprejela pomoč vaškega dobrovoljčka, ki je za kakšen tolar rade volje priskočil na pomoč. Menda sta ga pustila samega le kakšne pol ure... A gospod je vmes ugotovil, da je ta stopničast sistem v kozjanskih hribih nekaj povsem nenaravnega, in je zadevo splaniral nazaj v prvotno stanje. Si niti predstavljati ne morete, kako pridni so lahko ljudje, ko ni treba. Mi imamo njivo vsaj v ravnini. Naslednje jutro se je v to kmetijsko pridobitev pred hišo zagledal naš osem-letnik. »Eeeee, saj ne da bi me brigalo, ampak kaj pa imaš to pred hišo?« »Zelenico bomo na novo posejali. Je bila že čisto zanič. Veš, kako bo potem čudovito lepa in zelena.« »No, ja. Potem pa že. Sem mislil, da boš letos kar tule krompir sadila.« Kako bo s krompirjem, še ne vem, ker so ga očitno posadili že vsi razen mene, ampak trava bo zagotovo zrasla. Za vrtnarskega mojstra pa upam, da svojega poslanstva ne bo obesil na klin. Kadar veva, o čem se pogovarjava, svoj posel izvrstno obvlada. HORTIKULTURNA KRAJINARKA V Novem tedniku novice iz 33 občin RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka NABIRALEC OSTRIG AM. JAZZ IN BLUES PEVKA (BILLIE) IVAN CANKAR OKENSKO STEKLO JUŽNOAFRIŠKA REPUBLIKA NEMŠKA REKA KULTURNA RASTLINA BORIS ZARNIK MORSKA OBALA S HOTELI, KOPALIŠČI STARA PLOŠČIN-SKA MERA NEIMENOVANA OSEBA NASELJE V CELJSKI KOTLINI BUKVIN PLOD FR. SKLAD. (JOSQUIN DES) SREDSTVO ZA MAZANJE VREDNOST 4 AM. IGRALKA DEREK DIKTATOR POLOTOKV AMIN MICHI- AMIN GANSKEM __JEZERU KLARINETIST BRLEK GRŠKI OTOK SEVERNOAMERIŠKO JEZERO ATA OTIRALKA TOVARNA V SLOVENSKI BISTRICI 10 OKR. ZA DEBELINO NITI SIVA BARVA PROSTOR ZA MOTOR. TURISTE ŽITNA PLEVA NADA VIDMAR NEKD. IT. POLITIK (ALDO) JUŽNI SLOVAN 13 BEOGRAJSKA PEVKA (ZANA) 4. IN 1. ČRKA PODZEMNO STEBLO TROPSKI VETER UČENJE LEPE PISAVE OSEBA (LAT.) STAROGRŠKO MESTO AM. ARHIT. (I. MING) KRAJ PRI PRE-STRANKU ZNAMKA SMUČI RUS. PISEC GORKI REZULTAT PREPISOVANJA LETENJE (REDKO) KODA ZA GSM DEVET PEVCEV LJUDSTVO V KAMBODŽI ENOTA ZA JAKOST EL. TOKA POLŽ BREZ HIŠICE NEOKUSEN IZDELEK VEČ SADOV PREROŠKO ZNAMENJE PREDMET POGOVORA AMERIŠKI PRODUCENT SPELLING ŽALOST (ZASTAR.) ZNAN ANGLEŠKI KOLIDŽ URANOV SATELIT SKUP. PTIC V LETU ZNAM. ŠP. OBLEKE NEKDANJE NOVOMEŠKO TEKSTILNO PODJETJE NEKDANJA V. NEMČIJA GL. MESTO GRČIJE NAPOVED ČESA SONJA LOKAR BRITANSKI ADMIRAL (HORATIO) IVAN JEZERNIK ZAZNAVA S PRSTI SILVO TERŠEK ZORMANOVA JUNAKINJA OKRAJŠANO IME EDWARD SKUPEK TAVČARJEVA VLAKEN JUNAKINJA MODRO BARVILO KAMNIŠKI ŽUPAN ŠAREC ŽIVLJENJSKI PROCES Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon za mesečno funkcionalno vadbo v Fit clubu Roko v Celju 2. nagrada: darilni bon, unovčljiv v Trgovini Medved v Laškem 3. nagrada: bon za nedeljsko kosilo v Gostišču Hochkraut v Tremerjah Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 31. marca 2015. Rešitev nagradne križanke iz št. 11 Vodoravno: OTELITEV, BISERKA, SAMOZADOVOLJNOST, EB, GATI, IČA, OBET, BETI, ASUAN, JANE, ELEKTRON, AMIN, JM, KARABINAR, ADIDAS, OPREKA, KOTA, NAG, AZIL, TSE, VIK, MEIR, ITAKA, RM, ČI, VRVCA, KAVBOJI IN, VIR, UTAH, ANIMIZEM, HRANA, NOVOLES, TRG, ARA, 1 2 s 4 5 B 7 B 9 10 11 12 13 Ona: Okoli vas so se začele dogajati nenavadne stvari, vendar boste iz vse te zmede hitro izluščili bistvo dogodkov. Poskusite v zadevo vplesti tudi svoje prijatelje, saj boste s skupnimi močmi dosegli veliko več. On: Čeprav boste na zunaj precej pomirjeni, bo v vas divjal vihar ljubosumnosti. Ne pustite, da vas zanese predaleč, saj vam partnerka tega ne bo zlahka odpustila in tudi prijatelji se bodo norčevali iz vas. Ona: Nekdo v bližini bo vsekakor čutil obžalovanje za krivico, ki vam jo je storil, vendar vam tega ne bo upal izpovedati. Kmalu boste opazili njegovo zadrego in mu s prijazno besedo stopili nasproti. On: Na zdravstvenem področju se vam obetajo manjše težave, zato ne pretiravajte. Še posebej pazite na zdravo prehrano, ki ste ji zadnje čase posvečali premalo pozornosti. Zdravje je najboljša naložba za prihodnost. Ona: Poslušajte tudi svoj razum in ne le partnerjeve zahteve. Poskusite z majhnim ultimatom, saj je skrajni čas, da mu jasno in glasno poveste, naj se neha vmešavati v vaše zadeve. Bodite odločni. On: Trenutna situacija vam sicer omogoča lenarje-nje in zabavo, a boste kmalu občutili negativne posledice takšnega ravnanja. Še dobro, da vam bo partnerka stala ob strani in vam svetovala. Poslušajte jo. murn Ona: Čaka vas veselo praznovanje, ki se bo zavleklo dolgo v noč, posledice pa boste čutili še prihodnje dni. Še najbolje bo, če si vzamete krajši počitek in si opomorete od težkega garanja ob kozarcu. On: Skrivaj se boste sestali z osebo, ki vam je dobesedno zmešala glavo, in izvedeli, da so čustva obojestranska. To vam bo v veliki meri izboljšalo samozavest, a tudi prihodnost bo naenkrat veliko lepša. DVOJČKA ** ■ STRELEC £ Ona: Presenečeni boste nad nenadno prijaznostjo osebe, ki do zdaj ni pokazala pretiranega zanimanja za vas, zdaj pa bo povsem drugače. Nikar se ne obirajte, ampak zgrabite priložnost. On: Ravnajte tako, kot čutite, in vse se bo uredilo. Preveliki telesni napori bodo slabo vplivali na vaše zdravstveno stanje, zato se pazite. Odpravite se raje na oddih - koristil vam bo. Ona: Neka oseba špekulira, da bo v svojo korist obrnila nekatere vaše slabosti. Ne spuščajte se v nesmiselne intimnosti. Bolje bi bilo, če bi poskusili s kakšnim starim trikom, ki je do zdaj vedno prinašal rezultate. On: Posvetite se ljubezenskim problemom, ki so vam zadnje čase naredili precej sivih las. Za druge stvari se nikar ne obremenjujte, saj se bo na koncu vse skupaj uredilo tako, kot ste lahko le pričakovali. Ona: Povsem nepričakovano vam bo pot prekrižala oseba, ki ste si jo že nekaj časa želeli spoznati, vendar do zdaj niste imeli prave priložnosti. Tokrat bodo karte povsem v vaših rokah, zato se nikar ne obirajte. On: Razveselili se boste določene ponudbe in jo sprejeli z obema rokama. Vendar boste s tem nekomu pokvarili načrte, kar se vam lahko še pošteno otepa, zato bodite skrajno previdni. Počasi in sigurno bo uspeh tu. KOZOROG & Ona: Popustili boste pod pritiski iz okolice in končno sklenili potreben kompromis, ki bi ga morali že pred časom. Na ta način se bo odprla marsikatera možnost, ki je do zdaj ni bilo. On: Z novim pristopom se boste hitro premaknili z mrtve točke, kjer ste že predolgo. Optimizem vam bo vsekakor samo koristil, poleg tega boste na ta način pridobili kar nekaj dobrih prijateljev. AV, KILOMETER, NB, LOGAR, LAR, ROVTAR, ITA, IZJEMA, VERNE, ZAMEJEC, IGLESIAS, AREČANI, NATRTOST. Geslo: Napadalci iz vesolja Izid žrebanja 1. nagrado, darilni bon za mesečno funkcionalno vadbo v Fit clubu Roko v Celju, prejme: Blanka Kračun, Škapinova 6, 3000 Celje. 2. nagrado, darilni bon, unovčljiv v Trgovini Medved v Laškem, prejme: Damjan Gorjanc, Pletovarje 40c, 3222 Dramlje. 3. nagrado, bon za nedeljsko kosilo v Gostišču Hochkraut v Tremerjah, prejme: Marta Zupan, Šentvid pri Grobelnem 43, 3231 Grobelno. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti. Ona: Raje malo počakajte, saj se vam v tem trenutku ne mudi. Še vedno se ne boste odločili, čeprav je razlika več kot očitna. Dobro premislite in šele potem sprejmite odločitev, za katero menite, da je najboljša. On: Presenečenje, ki vam ga pripravljajo prijatelji, bo v celoti doseglo svoj namen, tako da se boste od srca nasmejali. Spoznali boste, da so pravi prijatelji tisto, kar v življenju resnično šteje. DEVICA Ona: Čeprav bi bilo koristno, da bi se nekemu sporu skušali izogniti, je za to malo možnosti. Zato bo še najbolje, če boste poskusili z nekakšnim kompromisom, ki vam bo omogočil vsaj začasno preložitev odločitve. On: Očitno ste vstali z levo nogo, zato se stvari ne odvijajo tako, kot ste si zamislili. Vendar nikar ne skrbite, vse se bo še uredilo. Sprostite se in pustite stvarem, naj gredo svojo pot! VODNAR Ona: Pri delu se boste morali precej potruditi, a boste zato želi uspeh, kakršnega ne pomnite. Utrdili si boste položaj, ki tudi doslej ni bil v kakšni posebni krizi. Tako naprej in hitro boste ostali brez skrbi. On: Posrečilo se vam bo tudi tisto, kar se vam ni uresničilo niti v najlepših sanjah. Obdržite trenutno optimistično razpoloženje, zabavajte se, srečo pa uživajte skupaj s partnerko. Veselo bo. Ona: Nekomu boste skušali pojasniti svoje ravnanje, a zaman, saj vas kljub vsem prepričevanjem in razlagi ne bo hotel razumeti. Le kako uspete biti tako nepristopni? Pazite, da se vam ne bo maščevalo. On: Spremenili boste odnos do sodelavcev, kar bo v veliki meri pomagalo razrešiti probleme iz preteklosti. Vsekakor prihajate počasi v neko drugačno, pozitivno obdobje, ko boste uresničili marsikateri načrt iz preteklosti. 2 3 9 e ZIBELKA 5 7 POKVEKA 8 EDEN 12 11 48 RUMENA STRAN Peter s Kitajske Slovenec na plakatih sredi Kitajske? Neobičajen, če že ne prvi takšen primer. Na uličnih plakatih nastopa naš filmski sodelavec Peter Zupanc, sicer Polzelan, ki že nekaj let živi v Nanningu na Kitajskem. Ker tam poučuje angleščino v eni od jezikovnih šol, so njegov obraz uporabili v reklamne namene. Menda se dekleta množično odločajo za vpis v šolo ... NC, foto: osebni arhiv Užitek in dobro dejanje Člani Lions kluba Celje so minuli petek v plesni forum povabili dalmatinsko klapo Niko. Na tem dogodku so želeli zbrati čim več sredstev za otroke iz socialno ogroženih družin. Poleg vstopnine so za to namenili tudi izkupiček dražbe desetih najboljših fotografij z natečaja revije Digitalna kamera. SB Foto: ZDENKO PODLESNIK Gartnerjevi sivi odtenki Na glasbeno sceno se z novo pesmijo 50 odtenkov sive (Udari me) vrača Celjan Iztok Gartner. V skladbi preverja, če je Slovenkam res všeč šeškanje ali pa bo vse ostalo le pri fantaziji, ki jim jo je ponudil film. Pred leti je njegova skladba Ginekolog razburkala sceno in verjetno bo podobno tudi z novo pesmijo, domneva avtor. Upa, da se bo njegovemu vabilu odzvalo cel kup žensk, ki bi rade poskusile kaj od tistega, kar se bo videlo tudi v videospotu, ki ga bo posnel. NC, foto: osebni arhiv Moda in kabaret V največjem nakupovalnem središču na Celjskem vsako leto proslavijo rojstni dan na izviren način. Takšno je bilo tudi nedavno praznovanje, ko so upihnili deveto svečko. Pripravili so Modni kabaret z igralko Tino Gorenjak, s plesnima prvakoma Nadyio Bychkovo in Miho Vodičarjem in z manekensko ekipo ter z znanimi Slovenci: Alenom Kobilico, Branetom Kastelicem, Brankom Masljem, Natašo Pinoza, Tjašo Kokalj ... Verjetno bo desetletnica še bolj imenitna. NC, foto: arhiv CC Zmagovalno fotografijo Koča na Ratitovcu je predstavil njen avtor Andrej Tarfila (z mikrofonom). Zmagovalni naslov fotografa leta 2014 si je po izboru žirije revije Digitalna kamera prislužil že drugič. V žiriji je bil med drugim tudi urednik revije, Celjan Igor Rosina, ki je s Tamaro Audič vodil dražbo fotografij. Dogodka sta se udeležila tudi bivši guverner in guvernerka Slavko Stošicki in Lorena Hus. Oba sta otrokom pomagala tudi tako, da sta na dražbi kupila fotografije. Bivša guvernerka Lorena Hus, predsednica Lions kluba Celje Simona Brglez in Goga Stefanovič Erjavec, plesna pedagoginja, koreografinja in umetniška vodja Plesnega foruma Celje, so uživale v koncertu, še bolj pa so se razveselile, da bodo osrečile številne otroke. Vodja celjskega Citycentra Darja Lesjak v družbi z županom Bojanom Šrotom in njegovo spremljevalko Katarino Karlovšek. Desno ni nastopajoči iz kabareta, temveč Boštjan Brantuša, direktor SES Slovenija, ki se je tokrat v skladu s prireditvijo uredil v stilu modnih zapovedi 20. let prejšnjega stoletja. Je vas hladilnik prazen? M novitednik Napolnite ga brezplačno! rad'° V akciji Do polnega vozička brez mošnjička vsako sredo ob 12.15 na Radiu Celje. Kupon je v Novem tedniku! IHilJ 5,1 95,9 100,3 J L Št. 12 / Leto 70 / Celje. 26. marec 2015 / Cena 2,50 EUR / V. d. odgovorne urednice NT Tatjana Cvirn ........-K----- S tem kuponom 2x kava Premium 100 g mm Samo bralci Novega tednika lahko izkoristite ta kupon do 3.4.2015 v katerikoli trgovini Jager. Čistijo tisti, ki ne smetijo CELJE Privarčevani denar ZD v občinski proračun str.3 BRASLOVCE Svoje domove še počistimo, problem so zelenice, sprehajalne poti in brežine, kjer Vlada Za braslovŠko je prostovoljcev za pobiranje smeti vsako leto manj. Vsem je namreč dobro znano ^ 17350 tretje raZVOine OSi žalostno dejstvo, da se kmalu po čistilnih akcijah spet pojavijo odpadki, str 36 37 * ' AKTUALNO Dopolnilne dejavnosti: priložnost in breme str 5 INTERVJU Formula preživetja Premogovnika Velenje str. 26 GOSPODARSTVO Kdo bo dal več za Pivovarno Laško? str. 4 Bellevue v Rogaški Slatini še vedno sameva str. 7 KULTURA Teharske županske zdrahe se živijo str. 11 ŽIVALSKI SVET Oli iz frizerskega salona str. 43 ZA ZDRAVJE Siva mrena arozi že 2109900080957 m ,9100,3 Št. 12 / Leto 70 / Celje, 26. marec 2015 / Cena 2,50 EUR / V. d. odgovorne urednice NT Tatjana Cvirn -......--K---- ZEEZEl Samo bralci Novega tednika lahko izkoristite ta kupon do 3.4.2015 v katerikoli trgovini Jager. Čistijo tisti, ki ne smetijo CELJE Privarčevani denar ZD v občinski proračun str.3 BRASLOVCE Svoje domove še počistimo, problem so zelenice, sprehajalne poti in brežine, kjer Vlada Za braslovŠko je prostovoljcev za pobiranje smeti vsako leto manj. Vsem je namreč dobro znano ^ 1-3 s O tretje razvojne OSi žalostno dejstvo, da se kmalu po čistilnih akcijah spet pojavijo odpadki, str 36 37 * * str. 2 AKTUALNO Dopolnilne dejavnosti: priložnost in breme str. 5 INTERVJU Formula preživetja Premogovnika Velenje str. 26 GOSPODARSTVO Kdo bo dal več za Pivovarno Laško? str. 4 Bellevue v Rogaški Slatini še vedno sameva str. 7 KULTURA Teharske županske zdrahe še živijo sr n ŽIVALSKI SVET Oli iz frizerskega salona str. 43 ZA ZDRAVJE Siva mrena arozi že je vaš hladilnik prazen? KInovitedni^ Napolnite ga brezplačno! radio V akciji Do polnega vozička brez mošnjička vsako sredo ob 12.15 na Radiu Celje. Kupon je v Novem tedniku! 2109900080957