19 monografije cpa Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini Preureditev trikrakega križišča v krožno križišče na cesti r2-454/1495 mmxxiii 19 monografije cpa Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini Preureditev trikrakega križišča v krožno križišče na cesti r2-454/1495 Evgen Lazar, Nika Veršnik, Tadeja Mulh mmxxiii Monografije CPA 19 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini. Preureditev trikrakega križišča v krožno križišče na cesti R2-454/1495 avtorji recenzentka Evgen Lazar, Nika Veršnik, Tadeja Mulh Irena Lazar izdajatelj lektoriranje slovenskega besedila Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Nina Krajnc Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana http://www.zvkds.si oblikovanje in prelom Nives Zupančič uredniški odbor Barbara Nadbath, odgovorna urednica izris najdb Tadeja Mulh, glavna urednica Samo Ohman Nives Zupančič, oblikovalka zbirke in likovna urednica Vanja Celin, tehnična urednica vektoriziranje risb gradiva in izdelava tabel gradiva Nika Čremošnik, članica Marko Reš, Nika Čremošnik, Nataša Svenšek, Nives Zupančič fotografije Evgen Lazar, Davorin Ciglar Milosavljević, Maja Lavrič izdelava načrtov in risb (preseki, tlorisi) najdišča Matjaž Mori, Nives Zupančič, Gašper Rutar Spletna izdaja Vse edicije zbirke Monografije CPA so brezplačne. Najdete jih na povezavah: http://www.zvkds.si/sl/kategorija-publikacije/e-knjige https://www.dlib.si/ © 2023 Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Vse pravice pridržane. ISSN 2630-208X Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzi-tetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 180235011 ISBN 978-961-7169-58-4 (PDF) Vsebina 5 1 Uvod 6 2 Historična analiza in opis prostora Evgen Lazar, Tadeja Mulh 11 3 Arheološke raziskave Evgen Lazar 11 3.1 Metodologija dela 17 3.2 Stratigrafija in opredelitev najdišča 22 4 Analiza odkritega gradiva Nika Veršnik, Tadeja Mulh 22 4.1 Rimskodobne najbe 37 4.2 Srednjeveške in novoveške najdbe 38 5 Zaključek Evgen Lazar, Nika Veršnik, Tadeja Mulh 39 6 Viri in literatura 41 7 Katalog stratigrafskih enot Evgen Lazar 44 8 Katalog grobov Evgen Lazar, Nika Veršnik, Tadeja Mulh 151 9 Katalog gradiva Nika Veršnik Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini 1 Uvod Arheološke raziskave ob gradnji, ki so z odkritjem heološko najdišče Zgornja Hajdina (EID 1-06484), ki je rimskodobnih grobov prešle v arheološka izkopava-z Odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih in nja, so potekale na območju preureditve trikrakega zgodovinskih spomenikov na območju občine Ptuj križišča v krožno križišče na cesti R2-454/1495 na (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 35/89-181, Zgornji Hajdini. Območje leži znotraj registrira-Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 1/2008-2, ne enote kulturne dediščine, v Register nepremične 7/2009-61, 9/2010-51, 12/2010-86) razglašena za kulturne dediščine vpisane kot Zgornja Hajdina – Ar-spomenik. 5 Monografije CPA 19 2 Historična analiza in opis prostora Evgen Lazar, Tadeja Mulh Zgornja Hajdina je obcestno naselje v jugozaho- dnem delu Dravskega polja, jugozahodno od Ptuja, ob krajevni cesti, vzporedni z glavno cesto Maribor− Zagreb ( sl. 1, 2). Dravsko polje se razteza v obliki velikega trikotnika na desni strani Drave od Maribo-ra do Ptuja ter Savinskega in Haloz. V pleistocenu je Drava zapolnila udorino s silikatnim prodom, ki prekriva kar tri četrtine površja. Preostalo četrtino površja prekrivajo glineno-ilovnati nanosi, ki so jih čez prod nanesle vode s Pohorja na zahodni in Slo- venskih goric na vzhodni strani ( sl. 3). Na Dravskem Slika 1 Geografski položaj najdišča na DMR 100; polju je Drava nasula ogromen vršaj, ki pri Mariboru ©GURS. sega vsaj 35 m globoko. Vanj je kasneje vrezala glo- boko strugo in terase. Danes so vidne štiri terase, ki Slika 2 Lokacija raziskave na geografski karti; vir: Atlas Slovenije, ©Mladinska knjiga Založba, d. o. o. Merilo 1 : 100 000 (izvedba M. Mori). 6 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini Slika 3 Geološka podlaga območja raziskave (izvedba M. Mori). se vlečejo prek vsega severnega dela polja. Na njiho- Zgornjega Brega, kjer je v 1. stoletju stal legijski tabor. ve robove so se naslonila naselja in ceste.1 Četrt na Zgornjem Bregu so obnovili ter spremenili Začetek človeške poselitve Zgornje Hajdine sega v smer stavb in ulično mrežo. Po razcvetu v 4. stole-prazgodovino. Odkriti in dokumentirani so bili na- tju, ki ga kažejo stavbe na Zgornjem Bregu, je sledila selbinski in grobiščni ostanki iz pozne bronaste ter kriza. Ob koncu 4. stoletja so namreč opusteli veliki starejše in mlajše železne dobe.2 V rimskem obdobju predeli in mesto se je močno skrčilo. Na Zgornjem se je na prostoru od Zgornje Hajdine do Rogoznice Bregu, na območju, kjer so nekoč stale hiše, so začeli raztezalo mesto Petoviona, ki je bilo največje rimsko pokopavati, posamične grobove pa so našli tudi na mesto na ozemlju Slovenije. Ime mesta je po vsej mestu nekdanjega naselja na Zgornji Hajdini. Opuš- verjetnosti predkeltsko in kaže, da je bila naselbina čena je bila skrajna vzhodna četrt v Rabelčji vasi, prastara postaja ob jantarjevi poti in prehodu čez grobišče pa se je širilo tudi na Panorami. Mesto se je Dravo.3 Petoviona je največji obseg dosegla v 2. in skrčilo samo na staro jedro okrog foruma. Po sredini 3. stoletju, ko je bila razdalja od enega do drugega 5. stoletja je življenje v Petovioni skoraj zamrlo. Bila konca mesta več kot 3,5 km. Pozidano območje se je preveč izpostavljena napadom barbarov, tako da se ni nikjer širilo daleč od glavne in stranskih cest. Raz-je večina prebivalcev umaknila na pribežniška obmo- deljeno je bilo na štiri glavne četrti: Spodnjo Hajdino čja, posebej na Kozjansko.4 Območje Ptuja je postalo ( Vicus Fortunae), Zgornji Breg, Vičavo s Panoramo in ponovno pomembno v zgodnjesrednjeveškem času. Rabelčjo vas. Nekako sredi 3. stoletja je Drava spre- Srednjeveško mesto je obsegalo južna in zahoda po- menila svoj tok in verjetno poškodovala območje bočja grajskega griča.5 1 Perko, Orožen Adamič 2001, 592. 2 Lazar 2015, 8. 4 Horvat, Šašel Kos 1999, 215–220. 3 Horvat, Šašel Kos 1999, 215. 5 Horvat, Vičič 2010, 14. 7 Monografije CPA 19 Slika 4 Rimskodobna Petoviona z označeno lokacijo raziskave (izvedba G. Rutar, prirejeno po Istenič 1999, sl. 3). Slika 5 Tloris grobišča, odkritega na parceli št. 46/1, k.o. Hajdina (Lubšina Tušek 2008, 324). 8 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini Slika 6 Lokacija raziskave na franciscejskem katastru (izvedba M. Mori). Skozi Zgornjo Hajdino je tekla glavna cesta Celeia k. o. Hajdina, odkriti še trije grobovi (Žižek, Strgar (danes Celje)– Savaria (danes Szombathely na Ma-2016). džarskem), ob njej pa se je razprostiralo zahodno pe- Naselje Hajdina se v zgodovinskih virih prvič ome- tovionsko grobišče ( sl. 4). Grobove, odkrite na Zgor- nja leta 1145 kot Chendingen, kasneje tudi Chandingen, nji Hajdini, je v publikaciji Poetovio, zahodna grobišča Kandingen, Candin, Gandin, Gandine, Chending, Chotz, podrobno obdelala Isteničeva, ki je ugotovila, da najOber Chending, Nydern Cheimung(en), Nieder Cheimung, večji delež grobov iz zahodnega petovionskega gro- Chending, Kchending, Kennding, Kennding, Obern Kein- bišča pripada grobišču na Zgornji in Spodnji Hajdini ding, Nyder Keimding, Obern Kernding, Niderkennding bei ob glavni cesti proti Celeji, manjši pa grobiščem ob Pettaw, Oberkanding.8 Ime Hajdina izhaja iz staroslo-domnevni stranski cesti proti jugu, na območju jugo- vanske besede (h)ajd, oznake za velikane, ki so živeli vzhodno od domnevnega začetka grobišča ob cesti pred človeškim rodom (pozneje v krščanski interpre-v Celejo (območje Vicus Fortunae) in na vzhodnem taciji tudi pogane), in vse, kar je bilo z njimi povezano robu Spodnje Hajdine. Prevladujejo žgani grobovi, (ajda, ajdinja, ajdovstvo, ajdovščina).9 grobišče pa je datirano v čas od 1. do 4. oziroma do Hajdinski gospodje z dvorom na Spodnji Hajdini se začetka 5. stoletja.6 Del grobišča na parceli št. 46/1, omenjajo v letih 1137 in 1169. Kraja z imenom Spo-k. o. Hajdina, je bil raziskan leta 2007, ko je bilo od- dnja in Zgornja Hajdina pa se omenjata šele od leta kritih še 122 žganih grobov iz časa od 1. do 3. stole- 1202 dalje. Obe vasi sta se namreč takrat razdelili tudi tja in 20 skeletnih grobov iz časa od 3. do 4. stoletja v lastninskem smislu. Zgornja Hajdina je postala last ( sl. 5),7 leta 2016 pa so bili na sosednji parceli št. 46/4, deželnih knezov, Spodnja Hajdina pa last Salzburških 6 Istenič 1999. 8 Blaznik 1986, 267. 7 Lubšina Tušek 2008, 323–324. 9 Jerala 2015, 18. 9 Monografije CPA 19 gospodov.10 Arheološke ostaline srednjeveške Haj- dine so izpričane iz 13. in 14. stoletja, severno od cerkve sv. Martina na Zgornji Hajdini ( Zgornja Hajdi- na – Cerkev sv. Martina, EID 1-00174). Prvotno cer- kev sv. Martina iz leta okoli 1000 je nadomestila pred letom 1390 zgrajena gotska cerkev, podružnica hoške pražupnije pod okriljem oglejskega patriarhata, ki je od leta 1398 naprej delovala kot župna cerkev.11 Zgornja Hajdina se je raztezala ob zgornji in spodnji dravski terasi in je bila v preteklosti skoraj izključno poseljena s kmečkim prebivalstvom ( sl. 6).12 10 Splet 1. 11 Lubšina Tušek 2015, 20. 12 Splet 1. 10 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini 3 Arheološke raziskave Evgen Lazar 3.1 Metodologija dela dne najdbe, odkrite izven rimskodobnih grobov, smo izrisali in fotografirali ter jih podrobneje opredelili Ob stalni prisotnosti arheologa smo v okviru razi- (glej Katalog najdb), pridatki, odkriti v rimskodobnih skav ob gradnji spremljali strojno odstranjevanje ce-grobovih, pa so predstavljeni v Katalogu grobov. stnega nasutja. Ob odkritju arheoloških ostalin pa so Postopek terenskega dokumentiranja in obdelave ter v skladu z dogovorom z odgovornim konservator-arhiviranje terenskih podatkov smo izvedli v skladu jem raziskave ob gradnji prešle v zaščitna arheološka s sprejetimi Minimalnimi standardi izvedbe predhodnih izkopavanja. Celotno območje raziskav je zajemalo arheoloških raziskav (2018) in Pravilnikom o arheoloških površino, veliko 1300 m2, na približno 300 m2 pa so raziskavah (Ur. l. RS št. 3/2013). strojni izkopi za izgradnjo krožišča segali do globine, Stratigrafske enote so prostorsko, fotografsko in pi-kjer je ohranjeno rimskodobno grobišče ( sl. 7). sno dokumentirane. Osnova grafičnega dela doku- Vse stratigrafske enote (SE) in najdbe so bile do- mentacije je digitalni izris stratigrafskih enot v hori- kumentirane v skladu z uveljavljeno metodologijo zontalnem državnem koordinatnem sistemu – D48/ stroke. Vse najdbe smo na terenu izkopali in pobirali GK. Metrično oz. mersko dokumentiranje se je iz-znotraj stratigrafskih enot (SE). V postopku obdela- vajalo v obliki prostorskega zajema točk z laserskim ve smo drobne najdbe oprali in ločili glede na mate- tahimetrom in s tehniko fotoskic (digitalne fotogra- rial, iz katerega so izdelane (keramika, kovina, stek- fije, optično korigirane in vpete v mrežo geodetsko lo, kost), ter glede na obdobje, iz katerega izhajajo. izmerjenih točk). Obdelava terenskih ročnih risb in Drobno gradivo smo shranili v škatle, opremljene z izdelava načrta raziskave sta potekali s programom nalepkami s podatki o vsebini škatel. Najbolj izpove-QGIS. Uporabili smo tudi metodo 3D-fotografira- Območje raziskav Arheološko izkopavanje Dokumentiranje ob gradnji Prostorske enote Katastrske občine ZKN parcele Slika 7 Pregledni načrt izkopnega polja; merilo 1 : 500 (izvedba M. Mori). 11 Monografije CPA 19 SE, faza I SE 233 SE 145 Arheološko izkopavanje Slika 8a Kompozitni tlorisi izkopnega polja: faza I. Merilo 1 : 200 (izvedba M. Mori in G. Rutar). 12 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini nja. V ta namen smo s pomočjo programa Agisoft Pho- SE, faza I toScan izdelali 3D-modele posameznih nivojev izkopa SE 233 ter posameznih struktur in presekov, ki so služili kot podlaga za izdelavo risbe posameznih stratigrafskih SE 145 enot in načrta najdišča. Arheološko izkopavanje Poleg tega so bile stratigrafske enote dokumentirane fotografsko in z opisom na obrazcih SE. Fotografska dokumentacija sestoji iz posnetkov presekov, iz pog- ledov na posamezne stratigrafske enote in situacije ter detajlnih posnetkov posameznih najdb in struk- tur. Izdelan je pregledni načrt izkopnega polja, dokumentirane stratigrafske enote so prikazane v kompo- zitnem tlorisu ( sl. 8a, 8b, 8c). Vse na terenu dokumentirane arheološke vsebine (najdbe, risbe tlorisov in presekov ter dokumentarne fotografije) so bile vpisane na sezname. Vsa pisna in grafična dokumentacija je bila digitalizirana. Območje je bilo takoj po zaključku raziskave zaščite- no z nasipavanjem in sproščeno za gradnjo. 13 Monografije CPA 19 SE, faza II SE 66 SE 116 SE 233 Območje raziskav Arheološko izkopavanje Slika 8b Kompozitni tlorisi izkopnega polja: faza II. Merilo 1 : 200 (izvedba M. Mori). 14 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini SE, faza II SE 66 SE 116 SE 233 Območje raziskav Arheološko izkopavanje 15 Monografije CPA 19 grob, faza I grob, faza II Območje raziskav Arheološko izkopavanje Slika 8c Kompozitni tlorisi izkopnega polja: faza I in II, grobovi. Merilo 1 : 200 (izvedba M. Mori). 16 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini 3.2 Stratigrafija in opredelitev najdišča ( sl. 9) grob, faza I Iz predhodnih raziskav v neposredni bližini je bilo že grob, faza II znano, da je tukaj potekala glavna cesta Celeia (Celje)– Območje raziskav Arheološko izkopavanje Savaria (Szombathely na Madžarskem), ob njej pa se je razprostiralo zahodno petovionsko grobišče. Tako sta bili vprašanji le, v kolikšni meri je bilo grobišče v preteklosti uničeno s posegi in na kateri globini je ohranjeno. Rimski naselbini pripadajoče grobišče se je razpro- stiralo severno in južno od glavne ceste Celeia– Savaria. V izkopnem polju je bilo odkritih triinosemdeset grobov, ki so bili ali vkopani v geološko oz. matič- no osnovo (SE 011 = SE 233) ali v nasutja za dvig hodne površine (SE 066, SE 116 in SE 176). Sprva smo domnevali, da smo odkrili triindevetdeset gro- bov, vendar se je po izkopu polnil v devetih prime- rih izkazalo, da so jame in ne grobovi. V enem pri- meru pa smo sprva domnevali, da imamo opravka z dvema grobovoma, izkazalo pa se je, da gre za en grob. Grobišče je bilo ohranjeno na globini od 0,50 do 0,70 m. Odkriti grobovi so se nahajali južno od ceste, le groba 4 in 49 sta bila verjetno vkopana se- verno od nje. Rimskodobna cesta in grobišče sta ver- jetno ohranjena tudi pod severno polovico današnje ceste, vendar za izgradnjo krožišča ni bilo potrebno posegati do globine, kjer bi jih uničili oz. izkopali. Vseh triinosemdeset odkritih grobov je bilo žganih. V večini primerov je bilo ohranjeno le dno grobnih jam. V dvainšestdesetih odkritih primerih so žganino oziroma ožgane posmrtne ostanke posameznika po- ložili v enostavno grobno jamo. Grobne jame so bile različno velike in različnih, običajno zaobljenih oblik. Tudi pridatki se med posameznimi grobovi zelo raz- likujejo. Sedemnajst grobov je bilo pokopov v žari. Tudi v teh primerih je šlo za grobne jame različnih zaobljenih oblik z različnimi pridatki. V grobu 5 pa je bila žara dodatno prekrita z amforo. Odkrili smo tudi dva groba, kjer so ožgane posmrtne ostanke po- kopali v amfori. V obeh primerih je bila grobna jama manjša in ovalnega tlorisa. Prav tako smo odkrili dva groba, ki sta imela konstrukcijo, zgrajeno iz tegul. 17 Monografije CPA 19 Slika 9 Matrika (izvedba E. Lazar). 18 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini 19 Monografije CPA 19 Slika 10 Tlakovanje SE 145; pogled proti zahodu (foto E. Slika 11 Grobova 86 in 87; pogled proti severu (foto Lazar). E. Lazar). Geološko osnovo območja predstavlja temno ru- menkasto rjav prod, premešan z meljasto ilovico (SE 011 = SE 233). Najstarejšo, prvo fazo rimskodobnih posegov ( sl. 8a) na območju raziskav predstavljajo tlakovanje iz prodnikov (SE 145; sl. 10) in enajst grobov (grobovi 82–90, 92 in 93). Odkrili smo jih po odstranitvi na- sutij druge faze SE 066, SE 116 in SE 176. Tlakova- nje SE 145 je bilo položeno neposredno na geološko osnovo SE 233 in so ga sestavljali veliki in srednje veliki prodniki. Tlakovanje je prekrivalo površino ve- Slika 12 Jarek SE 114/115; pogled proti zahodu (foto E. likosti 14 × 4,5 m, odkrili smo ga v vzhodnem delu Lazar). izkopnega polja. Tlakovanje bi lahko predstavljalo prvo fazo glavne ceste Celeia– Savaria, ki bi jo v tem ru groba 87 ( sl. 11) pa so v podolgovato zaobljeno primeru v drugi fazi prestavili nekoliko severneje, kar grobno jamo položili sežgane posmrtne ostanke, ki mogoče potrjuje tudi plast prodnikov v severnem so jih nato šotorasto prekrili s tegulami (SE 241). Na preseku izkopnega polja SE 016 . Te smo interpreti-podlagi pridatkov in najdb iz teh grobov lahko prvo rali kot ostanek tlakovanja omenjene rimskodobne fazo umestimo v čas od konca 1. do začetka 2. in v ceste. Verjetnejša interpretacija pa je ta, da tlakova-2. stoletje. nje predstavlja hodno površino med ali okoli grobov Drugo fazo rimskodobnega grobišča smo odkrili in prve faze, saj se tlakovanje na zahodnem robu zaklju-dokumentirali od 15 do 30 cm višje kot prvo fazo či, kjer se pojavijo grobovi te faze. Lahko predstavlja ( sl. 8b). V tej fazi so prekrili tlak in grobove prve faze tudi tlakovanje okoli katerega večjega ali pomemb-z nasutji SE 066, SE 116 in SE 176 ter s tem dvignili nejšega groba, ki je bil vkopan nekoliko južneje, ven- hodno površino. To je izrazito predvsem v osrednjem dar je bil v preteklosti uničen. Enajst grobov prve in vzhodnem delu izkopnega polja. V zahodnem delu faze je bilo vkopanih v prodnato geološko osnovo pa teh nasutij ni bilo, saj je geološka osnova ležala SE 233. Odkrili smo jih pod nasutjem SE 116. V os-toliko višje. V nasute plasti ter v geološko osnovo mih primerih gre za enostavne žgane grobove, kjer so nato vkopali grobove. Poleg grobov so vkopali so v grobno jamo položili sežgane posmrtne ostan-tudi jarek SE 114/115 ( sl. 12), ki je potekal v smeri ke s pridatki ali brez. V dveh primerih (v grobovih severovzhod–jugozahod, verjetno vzporedno z rim-88 in 90) je bila žganina položena v žaro, v prime- sko cesto. Ob njem so bili vkopani grobovi različnih 20 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini Kot del druge faze smo interpretirali tudi grobove 4, 49 in 52. Odkrili smo jih ob severnem robu izkop- nega polja, severno od današnje ceste. Predstavljajo edine tri grobove, odkrite med temi raziskavami, ki so se nahajali severno od rimske ceste Celeia– Savaria. Na podlagi pridatkov in najdb iz teh grobov lahko drugo fazo v glavnem umestimo v čas 2. in tudi 3. stoletja, posamezni grobovi pa so lahko datirani že v konec 1. oz. začetek 2. stoletja. Zadnjo, tretjo fazo posegov predstavljata nasutji SE 001 in SE 002, ki ju povezujemo z izgradnjo mo- derne ceste. Obe predstavljata nasutji za dvig in utr- ditev površine. Verjetno so se na obravnavanem pro- Slika 13 Grob 54; pogled proti severu (foto E. Lazar). storu v času med rimsko dobo in sedanjostjo zgodili določeni posegi, vendar so bili ti očitno z modernimi dimenzij in tlorisov ter načinov pokopa. Jarek je tudi posegi v celoti uničeni oz. odstranjeni. presekal nekatere grobove (groba 66 in 67). Med grobovi druge faze so prevladovali žgani gro- bovi v enostavnih grobnih jamah. Takih je bilo še- stinpetdeset grobov. Poleg teh smo odkrili še pet- najst žganih pokopov v žari ter dva pokopa v amfori ( sl. 13). Skupaj smo tako v drugo fazo umestili dva- insedemdeset grobov. Grobne jame so bile različnih dimenzij in oblik. Glede na dimenzijo sta izstopala groba 6 in 10, ki smo ju odkrili neposredno ob juž- nem robu izkopnega polja. Oba sta zajemala veliko površino oz. so posmrtne ostanke položili v veliko grobno jamo. Znotraj grobne jame SE 028 (grob 10) smo odkrili tudi žgani grob 22. Vidni del groba 10 je v tlorisu meril 5,66 × 2,03 m, grob 6 pa je meril 3,60 × 1,40 m. Neposredno ob grobu 6 (na jugovzhodu) se je nahajala podobna jama SE 082/083. Sprva smo domnevali, da gre za še en velik vkop za grob, vendar se je izkazalo, da gre za večjo grobno jamo, v kateri smo odkrili tri pokope (grobovi 26, 29 in 32). Ta jama verjetno predstavlja družinski ali skupinski pokop. Ker pa smo jo odkrili neposredno ob jugovzhodnem robu izkopnega polja in smo odkopali le približno polovico jame, obstaja velika možnost, da je bilo v njej še več grobov. 21 Monografije CPA 19 4 Analiza odkritega gradiva Nika Veršnik, Tadeja Mulh Tekom arheoloških raziskav je bilo na najdišču od- 4.1.1 Kovinsko gradivo kritih več kot 12.800 najdb, od tega jih glavnina oz. 99 % sodi v rimsko obdobje. Manjše število najdb, Med kovinskimi najdbami so v grobovih najpogo-dokumentiranih izven grobnih kontekstov, v zgor- stejši odlomki železnih žebljev in žebljičkov različnih njih, mlajših plasteh, je srednjeveško in novoveško. dimenzij in namembnosti; teh je več kot 3.800 od- lomkov. Ločimo žeblje, ki so lahko bili uporabljeni bodisi kot deli lesenih skrinjic ali grobnih konstrukcij 4.1 Rimskodobne najbe in žebljičke za čevlje (glej npr . kat. št. 175–178). V grobu 63 sta bila odkrita bronasto zrcalo in ročaj Med rimskodobnim gradivom prevladuje lončenina ( kat. št. 247, sl. 14). Zrcalo ima na obodu luknjice, na z več kot 7.600 odlomki, sledijo ji kovina z več kot hrbtni strani pa je okrašeno s koncentričnimi krogi 3.880 odlomki, gradbeni material s 445 odlomki in ter pripada različici B po Rihi.13 Zrcalo in ročaj sta steklo z več kot 580 odlomki. Najdbe večinoma izha-predstavljena ločeno, saj zrcala ni mogoče sestaviti jajo iz grobov, le 16 % najdb je bilo odkritih v plasteh. in zagotovo reči, da gre za del istega zrcala. Številna Od skupaj triinosemdeset pokopov je pridatke vse-zrcala te oblike poznamo z zahodnih petovionskih bovalo sedeminpetdeset grobov. Keramično gradivo grobišč, kjer so datirana v 1. in 2. stoletje,14 prav tako iz grobov obsega predvsem lokalno izdelano grobo so pogosta na emonskih grobiščih.15 Kovina zrcal z in fino lončenino, medtem ko je uvoženo posodje, zahodnih petovionskih grobišč ni bila analizirana, kamor sodijo nekatere oljenke, sigilata, keramika tan-vendar glede na analize z drugih najdišč sklepamo, kih sten in amfore, redkeje zastopano. Od kovinskih najdb je največ železnih žebljev in žebljičkov, pojav- ljajo pa se tudi deli skrinje, bronasto zrcalo in ročaj zrcala, odlomka fibul iz bronaste zlitine, zlat uhan iz žice, bronasta spona, železen nož z okrašenim drža- jem iz bronaste zlitine in nedoločljiv poškodovan že- lezen predmet. Od skupno 20 rimskih novcev jih je bilo v grobove pridanih 18, medtem ko dva izvirata iz plasti. Med grobne pridatke, izdelane iz stekla, se umeščajo prevrtan steklen gumb, steklenička in šte- vilni balzamariji, katerih deli so bili pogosti tudi v za- sutjih grobov. Vse najdbe so, kolikor je bilo to glede na ohranjenost mogoče, tipološko in časovno ume- Slika 14 Bronasto ogledalo in ročaj iz groba 63 (foto D. ščene. Primerjave zanje smo iskali med najdišči rim- Ciglar Milosavljević). ske Petovione, predvsem med najdbami z zahodnih grobišč, katerih del je raziskano grobišče na Zgornji Hajdini ter tudi širše. 13 Riha 1986. 14 Istenič 1999, 64, t. 53: 1, t. 64: 3, t. 87: 2, t. 148: 7. 15 Petru 1972, t. XVII: 29, t. XX: 17, t, XXXI: 5, t. XLIX: 20; Plesničar-Gec 1972, t. XXIX: 8, t: CIII: 9. 22 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini Slika 15 Ščitek ključavnice (levo) in ključ (desno) iz groba Slika 16 Nož z vrezanim živalskim okrasom in zaključen 6 (foto D. Ciglar Milosavljević). v obliki kačje (?) glavice (foto D. Ciglar Milosavljević). da so bila tudi ta najverjetneje izdelana iz brona, ki pa bile prav tako odkrite na zahodnih petovionskih vsebuje veliko kositra, ali pa so pokositrena in ne grobiščih.22 posrebrena.16 Odlomki brona in bronaste pločevine so bili odkriti V grobu 6 so bili odkriti deli skrinjice, in sicer dva še v zasutju grobov 3, 4, 6, 49 in 58. bronasta tečaja ( kat. št. 30 in kat. št. 31), odlomek bro-V grobu 54 je bil odkrit zlat uhan iz žice ( kat. št. 214). nastega obročka ( kat. št. 34), ščitek ključavnice ( kat. Par takšnih uhanov je bil odkrit tudi v grobu na rim- št. 32, sl. 15) in bronast ključ ( kat. št. 33, sl. 15). Brona-skem grobišču na novi obvoznici ob Potrčevi cesti sti ključ je podoben ključu, odkritemu v grobu 504 na na Ptuju.23 severnem emonskem grobišču.17 Ščitek ključavnice V polnilu jarka (SE 114) je bila odkrita bronasta pa-je okrogel in okrašen z vtisnjenima koncentričnima sna(?) spona s pravokotnim okvirom pravokotnega krogoma. Takšen je bil odkrit tudi v grobu 139 na za-prereza ( kat. št. 344), katere trn je poškodovan. hodnih petovionskih grobiščih, datiran pa je od klav- V novodobnem nasutju (SE 2) je bil odkrit nož s dijskega časa do začetka 2. stoletja.18 Kot del skrinje poškodovanim in ukrivljenim železnim rezilom ter lahko morebiti štejemo tudi bronasto razcepko ( kat. držajem iz bronaste (?) zlitine ( kat. št. 350, sl. 16). Dr- št. 284), odkrito v grobu 86, in pravokoten bronast žaj je okrašen z vrezanim živalskim okrasom (ptica) okov z luknjico za pritrditev na sredini ( kat. št. 346), in zaključkom v obliki kačje (?) glavice. Podoben dr-odkrit v plasti SE 116. žaj, vendar okrašen z rastlinskimi motivi in pikčasti- V grobu 3 sta bila odkrita odlomka dveh fibul iz bro- mi črticami ter zaključkom v obliki levje glave, je bil naste zlitine. Odlomek ene pripada noriško-panon- odkrit tudi na emonskih grobiščih.24 skim fibulam s krilci (Almgren 238) (kat. št. 10), ki jih V istem nasutju (SE 2) je bil odkrit še poškodovan Garbsch datira od 1. do druge polovice 2. stoletja,19 železen predmet iz podolgovatega ožjega dela nepra- številne pa so bile odkrite na zahodnih petovionskih vilnega preseka in širšega dela lečastega preseka ( kat. grobiščih.20 Drugi odlomek je del noge fibule iz bro- št. 351), morda ostanek sulične osti. naste zlitine ( kat. št. 11), ki verjetno pripada dvodel-Odkritih je bilo dvajset bronastih novcev,25 od tega nim močno profiliranim fibulam (Almgren 84). Te je osemnajst v grobovih. Največkrat je bil v grob pri-Jobst21 datiral od druge polovice 2. stoletja dalje, so dan po en novec, v enem primeru dva (grob 6) in v enem trije (grob 57). Najstarejši je novec cesarja Av-16 Istenič 1999, 64. gusta (grob 5, kat. št. 26), štirje so bili kovani v času 17 Plesničar-Gec 1972, t. CXVI: 2. 18 Istenič 1999, 65–66; Istenič 2000, 56–57, t. 30: 2. 19 Garbsch 1965, 49; Garbsch 1974, sl. 4–5; Garbsch 1985, 22 Istenič 1999, 62. sl. 4–5. 23 Tušek 1993, 402, t. 17: 1, 2. 20 Istenič 1999, 58–59. 24 Petru 1972, 107, t. VIII, 16. 21 Jobst 1975, 41. 25 Za opredelitev novcev se zahvaljujemo dr. A. Šemrovu. 23 Monografije CPA 19 cesarja Tiberija (grob 14, kat. št. 75; grob 33, kat. št. zgornjo stran ima konveksno, spodnjo pa ravno. Ti 166; grob 51, kat. št. 206; grob 57, kat. št. 227), trije gumbi so izdelani iz stekla različnih barv, najpogoste-v času cesarja Klavdija (grob 57, kat. št. 225 in 226; je iz modrega ali zelenega s svetlejšo ali temnejšo ste-grob 60, kat. št. 237), dva v času cesarja Vespazijana kleno nitjo, ki pa ni obvezna. Haevernickova njihovo (grob 81, kat. št. 280; grob 86 ( kat. št. 283), en v času funkcijo opredeljuje kot glavice okrasnih igel ( Nadel-cesarja Tita (grob 6, kat. št. 28), trije so bili kovani v kopf), poimenuje jih po najdišču Kempten (Kempten času cesarja Domicijana (grob 6, kat. št. 29; grob 32, perle), kjer so datirane v 1. stoletje.26 V Sloveniji so kat. št. 157; grob 53 , kat. št. 210), po eden pa še v času poznani s Ptuja,27 Pristave pri Trebnjem28 in Globo-cesarja Nerve (grob 63, kat. št. 246), Trajana (grob dola29 ter so datirani v 1. in 2. stoletje. 87, kat. št. 313), Marka Avrelija ali Komoda (grob 1, V grobu 43 je bila odkrita steklenička s kroglastim kat. št. 5) in Galiena (grob 49 , kat. št. 204). Dva novca trupom ( kat. št. 181) iz zelenkastega stekla z nataljeno sta bila odkrita v novodobnem nasutju SE 2. Oba sta nitjo na ramenu in nad dnom (tip 6.2.4. po Lazar).30 mlajša, in sicer je en je kovan v času cesarja Valenti- Takšne steklenice Lazarjeva datira v čas od konca njana I ( kat. št. 348), drugi pa v času Konstantina II 2. do začetka 3. stoletja, odkrite pa so bile na Ptuju ali Konstansa ( kat. št. 349). in Drnovem (Lazar 2003, 142). Primerjave ji lahko najdemo tudi med dekoloriranimi izdelki in obliko 4.1.2 Stekleno gradivo IN 243.31 V grobovih je bilo ohranjenih veliko balzamarijev.32 Skupno je bilo odkritih več kot 580 odlomkov ste- Največ je cevastih balzamarijev z zožitvijo na prehodu kla. Med grobnimi pridatki, izdelanimi iz stekla, so trupa v vrat (tip Isings 8 in 8/28).33 Balzamariji tipa najštevilčnejše zastopani balzamariji, od katerih jih je Isings 8/28b so bili odkriti v grobovih 6 ( kat. št. 42), dosti tudi staljenih, njihovi deli pa so bili pogosti tudi 13 ( kat. št. 71), 57 ( kat. št. 231 in 232), 68 ( kat. št. 250), v zasutjih grobov. Odkrita pa sta bila tudi prevrtan 77 ( kat. št. 264) in 90 ( kat. št. 335), k temu tipu pa ver-steklen gumb in steklenička. jetno sodijo tudi balzamariji iz grobov 7 ( kat. št. 48), 9 V grobu 60 je bil odkrit prevrtan steklen gumb s spi- ( kat. št. 64), 21 ( kat. št. 115) in 89 ( kat. št. 327). K temu ralnim okrasom (kat. št. 241, sl. 17), izdelan iz modri-tipu pogojno sodi tudi balzamarij iz zelenkastega ste- kastega stekla. Po svoji obliki spominjajo na vretence; kla, brez zožitve na prehodu trupa v vrat ( kat. št. 63), iz groba 9. Balzamarij iz groba 78 ( kat. št. 274) pa smo uvrstili med tip Isings 8b. Cevasti balzamariji z zožitvijo na prehodu trupa v vrat so na zahodnih grobiščih Petovione najpogostejši, datirani pa so od 1. stoletja do prve tretjine 2. stoletja.34 Balzamarij iz groba 5 ( kat. št. 27) po obliki sodi k tipu Isings 28a, za katere kaže, da so bili najpogostejši v 26 Bertoncelj-Kučar 1979, 259. 27 Bertoncelj-Kučar 1979, t. 2: 11—15. 28 Slabe 1993, 61–62, t. 18: 10, t. 18: 22. 29 Bertoncelj-Kučar 1979, 259. 30 Lazar 2003, 142. Za pomoč pri opredelitvi se zahvaljujemo dr. Ireni Lazar. 31 Foy et al. 2018, 243–244. 32 Odločili smo se za poimenovanje, kot ga je opredelila J. Istenič pri balzamarijih s petovionskih zahodnih grobišč, saj v literaturi podobno oblikovane balzamarije različni avtorji opre-deljujejo kot tip Isings 8, 28 ali 8/28. 33 Isings 1957, 24 in 42−43; Istenič 1999, 71. 34 Istenič 1999, 71–72; za tip Isings 8/28b glej Istenič 2000, Slika 17 Prevrtan steklen gumb s spiralnim okrasom iz t. 67: 1, t. 52: 8, t. 167: 1 itd.; Isings 1957, 43; za tip Isings 8b glej groba 60 (foto D. Ciglar Milosavljević). Istenič 2000, t. 54: 10; Isings 1957, 24. 24 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini drugi polovici 1. stoletja, v uporabi pa so bili še v 2. Grobi fabrikati in morda še v 3. stoletju.35 F139: v svežem lomu so vidni delci kremena, ki so ve- Svečasti balzamarij je bil odkrit v grobu 6 ( kat. št. 43). liki približno do 2 mm in so ostrorobi, zato je površi-Balzamarij je podoben tipu Isings 82 A1,36 ki so na na na otip raskava. Vsebuje tudi precej drobne sljude zahodnih grobiščih datirani od druge polovice 1. do in svetlo rjave delce, ki so mehkejši od keramike v začetka 2. stoletja. okolici (mogoče glinene grudice). Trdota keramike je Odlomki balzamarijev (tako staljenih kot ne) so bili 3 in 4. V fabrikatu F1 so zastopani barvni odtenki odkriti tudi v zasutjih grobov 6, 9, 10, 23, 26, 32, 33, temno sive in črne barve, kar nakazuje na redukcijsko 47, 48 = 59, 49, 56, 86 in v zasutju jame SE 19/20. žganje. F3 in F440: fabrikata F3 in F4 se razlikujeta samo 4.1.3 Keramično gradivo po redkih grobih delcih kremena (velikosti od 2 do 4 mm), ki so pri F3 prisotni, pri F4 pa ne. Oba vse- Lokalna keramična proizvodnja Petovione je po do- bujeta drobne delce sljude in sta luknjičava oziroma sedanjih raziskavah sodeč delovala od 1. do 4. stole- porozna. Kemične in mineraloške analize so poka- tja. To dokazujejo več kot sto odkritih lončarskih in zale, da je pri F3/F4 poroznost posledica organske opekarskih peči ter druge ostaline lončarskih delav-snovi, ki je bila dodana kot pustilo in je med žganjem nic in petovionski lončarski izdelki.37 Tudi med kera- zgorela. Med barvami pri F3 in F4 prevladujejo rjavi mičnim zbirom najdb, odkritim na območju grobišča in sivi odtenki, kar nakazuje oksidacijsko žganje. na Zgornji Hajdini, močno prevladujeta lokalno iz- F541: površina je rahlo luknjičava in običajno lisasta delano posodje in gradbeni material. – prevladujejo sive, rjavordeče, sivordeče in sivorjave Keramiki, izdelani prostoročno in na vretenu, so barve; vidna je sljuda (od redke do obilne, od drob-makroskopsko določene tehnološke lastnosti (barva nih do zelo grobih delcev) in od srednje velikih do površin in premazov (po Munsell soil color charts, New zelo grobih delcev kremena (redki ali zmerni); trdota York 2000), fabrikat in tehnika okrasa). Fabrikati lo-je 2–5. kalnih keramičnih predmetov, izdelani v petovionskih delavnicah, kot tudi nekaterih uvoženih najdb, so Fini fabrikati povzeti po Isteničevi, ki jih je izdelala za keramične F742: fabrikat F7 vsebuje delce sljude, velike od 1 do najdbe z zahodnih grobišč. Fabrikati grobe keramike 3 mm, približno 1 mm velike in zaobljene rdečerjave so F1, F3, F4, F5 in F14, predstavljajo pa jo lonci, delce, ki so mehkejši od okoliške keramike (po mi-lončki, sklede, trinožniki in pokrovi. V skupino finih neraloški analizi so to glinasti skupki z visoko vseb-fabrikatov F7, F8, in F9 sodijo vrči, čaše, krožniki, nostjo železa), ter drobne zaobljene delce kremena. fini lonci, kadilnice, oljenke in posnetki sigilate ter Trdota je 3. Prevladujejo svetlo rjavi, svetlo rdeči in keramike tankih sten. Uvožene oljenke so izdelane rjavordeči barvni odtenki. Predmeti iz F7 so bili žga-iz keramike F10, F11 in F12, dvoročajna čaša tankih ni oksidacijsko. sten domnevno italskega izvora pa ustreza fabrikatu F843: enak F7. Razlikuje se samo po žganju, ki je bilo KTS6. redukcijsko. Prevladujejo temno sivi in črni barvni Poimenovanje lokalnih petovionskih in uvoženih odtenki. Med zbirom z zahodnih grobišč je pogosto fabrikatov ter kriterije določanja velikosti in gostote zastopan, prav tako tudi med latensko keramiko iz delcev smo povzeli po Isteničevi.38 Brstja (Istenič 1999, 88). Predmeti iz F8 so bili žgani redukcijsko. 35 Isings 1957, 42; Istenič 1999, 72–73; Istenič 2000, t. 168: 6. 39 Istenič 1999, 85–86. 36 Isings 1957, 97–98; Istenič 1999, 73; Istenič 2000, t. 59: 1, 40 Istenič 1999, 87. t. 166: 16. 41 Istenič 1999, 87. 37 Istenič 2004, 108–111; Janežič, 2021, 57–59. 42 Istenič 1999, 88. 38 Istenič 1999, 85–90; Istenič 2000, 8. 43 Istenič 1999, 88. 25 Monografije CPA 19 F944: F9 se od F7 razlikuje samo po večjem deležu temnejše, od rjavordeče do temno sive. Zelo verjetno drobnih delcev kremena, zato je po otipu manj fina. izvirajo iz Italije. Ostali vključki so enaki kot pri F7. Pri F9 so barve KTS648: (zelo) svetlosiva fina keramika z ostanki tem-svetlo rdeče in rdečerjave, kar nakazuje oksidacijsko no sivega mat premaza. žganje. 4.1.4 Gradbeni material Uvoženi fabrikati F1045: fina in kompaktna keramika s temno sivimi do Opekarska obrt je bila na Ptuju povezana s prihodom temno rdečerjavimi, srednje velikimi do grobimi del-Rimljanov. Izdelovali so najrazličnejše vrste opek, ci približno enake trdote kot okoliška keramika, in med katere sodijo zidaki, strešniki, slemenjaki, votla-trdnimi, drobnimi belimi delci (različno gosti), ki ne ki, opeke za izdelovanje obokov, peterokotni tlakovci reagirajo s HCI. Sljude ni ali pa je je le zelo malo in je in opečne plošče za tlakovanje. Izdelovali so jih iz zelo drobna. Barva površine je najpogosteje sivorde-gline v posebnih šablonah. V neposredni bližini so čerjava ali sivordeča, lahko tudi rjavordeča, od sive do najprej nakopali ilovico, ki so jo nato gnetli v jamah temno sive ali od lisaste rdečerjave do sive. Razlike v in ji dodajali vodo ter različne primesi, kot so drobci barvi so verjetno posledica pečenja v različnih raz-zdrobljene opeke, beli in črni delci itd. Tako priprav- merah oziroma posledica sekundarnega žganja (sive ljeno glino so opekarji vgnetli v modele. Obrtnik je barve). nato vanjo vtisnil svoj pečat oziroma žig. Vseh opek F1146: kot F10, le beli delci niso vidni. Tudi barve niso žigosali. Na Ptuju je ohranjenih več kot 50 raz-površine so podobne: rjavordeča, temno sivordeča, ličnih žigov, ki razen žigov štirih rimskih legij izvirajo svetlo sivorjava; od svetlo do temno siva. F10 in F11 iz zasebnih delavnic. Glede na najdbe iz nekaterih sta omejeni na pečatne oljenke zelo kakovostne iz-sosednjih krajev gre sklepati, da so petovionske de- delave, kakršne so znane iz številnih drugih rimskih lavnice svoje izdelke tudi izvažale.49 Nekatere opeke najdišč. Po analogijah iz literature je Isteničeva pred-so okrašene tudi z žlebljenimi enojnimi ali dvojnimi postavila njihov severnoitalski izvor. Kemične anali- palmetami, pentljami ipd. Še mehke opeke so nato ze niso pokazale razlik med skupinama F10 in F11. v posebej določenih prostorih sušili, lahko tudi na Vse oljenke teh skupin po kemičnih analizah sodijo dvoriščih, kar dokazujejo sledi domačih žival, stopal v skupino M, tj. med oljenke, ki izvirajo iz Modene otrok in odraslih ipd. Suho opeko so nato žgali v pe-oziroma njene okolice. čeh, ki so bile s spodnjim delom vkopane v zemljo, F1247: fina kompaktna keramika s kovinskim zvo- rešetka, na katero so polagali surovo opeko, pa se je kom; najpogosteje svetlo rjave barve, a tudi svetlo praviloma nahajala na nivoju hodne površine. Opeč- rjavordeče, rumenordeče in (temno) sivorjave barve; ni izdelki so imeli širok nabor uporabe. Največ so jih relativno pogoste so lise, od sivih do temno sivih. uporabljali v gradbeništvu, pogosto pa tudi pri izde-Sljuda ni vidna, prav tako ne drugi vključki. Trdota lavi grobnih konstrukcij.50 2 ali 3, izjemoma 1. Keramika pri številnih primer- V grobovih 54 in 87 je bilo odkritih več tegul lo- kih zaradi zelo dobro ohranjenega premaza ni vidna. kalne proizvodnje, ki so predstavljale dele grobnih Ta skupina je omejena na tankostenske, kakovostno konstrukcij. Med tegulami iz groba 87 najdemo pri-izdelane volutne oljenke s premazom, ki se običajno merke z žigom civilne delavnice ADIECTI ( kat. št. dobro drži podlage. Premaz je gladek, tanek, rahlo 305–313), ponekod skupaj z okrasom koncentričnih sijoč, običajno lisast; osnovna barva je (temno) rja-krogov ( kat. št. 305–306). Gre za žig z v celoti izpisa-vordeča, včasih rumenordeča ali rjavosiva, lise pa so nim kognomnom izdelovalca opek Adjekta, ki se na 44 Istenič 1999, 89. 45 Istenič 1999, 89. 48 Istenič 1999, 108. 46 Istenič 1999, 89. 49 Lovenjak 2004, 106. 47 Istenič 1999, 89–90. 50 Žižek 2004a, 100–102. 26 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini L1 1 6 100 119 7 249 265 276 201 L2 3 352 116 153 242 L3 L4 82 16 Slika 18 Tipološka tabela loncev, M 1 : 8 (izvedba N. Zupančič). opekah s Ptuja pogosto pojavlja.51 Na nekatere opeke 4.1.5 Groba lončenina je bil žig vtisnjen z orodjem, pri katerem je manjkala zgornja črta pri črki E ( kat. št. 305–306, 312), kar je Lonci značilno za žig ADIECTI. To dokazuje, da so bile Med grobo lončenino številčno prevladujejo lonci, ki vse te opeke žigosane z istim orodjem in so zagotovo so bili v grobovih grobišča na Zgornji Hajdini upo-iz istega obdobja, čeprav so bile najdene na različnih rabljeni pretežno za žare, na kar kažejo sežgane kosti lokacijah.52 in drobci oglja ter drugi predmeti, kot so odlomki železnih žebljev, odkriti v njih. Eden izvira iz plasti SE 002. Lonce smo glede na obliko in fabrikat, iz ka- 51 Lovenjak 2004, 105, sl. 6. terega so izdelani, razvrstili v več skupin ( sl. 18). 52 Lovenjak 2004, 103–107. 27 Monografije CPA 19 Prvo skupino (L1), ki je obenem najobsežnejša, Ima izvihano in odebeljeno ustje z utorom za pokrov predstavljajo lonci, podobni obliki LG1 z zahodnih in žlebom na ramenu. Po obliki je pogojno soroden grobišč, z luknjičavo površino, izdelani iz grobih fab-loncu tipa LG7 z Doma upokojencev na Ptuju iz fab- rikatov F3/F4 in F4 in okrašeni z metličenjem (vodo- rikata F14. Slednji izvira, kot večina loncev tega tipa, ravnim, navpičnim, poševnim, v obliki večtračne va- iz polnila peči 3/1985, ki je umeščeno v čas od začet- lovnice). Sledovi potegov na notranji površini kažejo, ka 2. do začetka 3. stoletja.55 da so izdelani prostoročno, le ustje je dodelano na V četrti skupini (L4) je na vretenu izdelan kroglast vretenu. Zanje so značilni jajčasto trebušasta oblika lonec s kratkim, pokončnim in na koncu stanjšanim trupa, kratek vrat in izvihano ustje ( kat. št. 1, 6–7, 52, ustjem ( kat. št. 82). Keramika ustreza F4. Ostenje je 100, 219, 201, 236, 249, 265, 277). Nekateri so imeli okrašeno s pasom krajših poševnih vrezov, pod njim tudi pokrov ( kat. št. 99–100, 200–201). Ta oblika lon-so vrezi v obliki črke X. Lonec po obliki spominja na cev je omejena na 1. in 2. stoletje.53 lonce LG3 z zahodnim grobišč, ki se od slednjega raz- V drugo skupino (L2), ki jo lahko enačimo z obliko likujejo po pečatnem okrasu na ostenju. Ti so značilni LG 1.1 po Isteničevi, sodijo lonci, ki se od zgoraj za drugo polovico 1. do prve polovice 2. stoletja.56 omenjenih loncev razlikujejo le po stanjšanem izvi- hanem ustju in metličenjem na predelu največje širine Lončki lonca ( kat. št. 3, 116, 153, 242, 352; sl. 19). Ti lonci so V grobovih z Zgornje Hajdine je zastopanih pet tre-datirani od flavijskega, morda tudi že od neronskega bušastih lončkov z izvihanim ustjem, izdelanih na časa do 1. polovice 2. stoletja.54 vretenu. Lončenini, podobni F5, ustrezata lončka iz V tretjo skupino (L3) se uvršča lonec s pokrovom grobov 13 in 53 ( kat. št. 72, sl. 20; kat. št. 211), okra- ( kat. št. 16–17), izdelan na vretenu iz fabrikata F1. šena z vodoravnim žlebljenjem na zgornjem delu trupa. Oblikovno sta sorodna lončku iz groba 406 z za- hodnih grobišč Petovione, ki ni natančneje datiran.57 Od ostalih treh lončkov, ki pripadajo fabrikatu F4, imata dva ostenje okrašeno z metličenjem ( kat. št. 73, 83), eden pa je brez okrasa ( kat. št. 205). Ustreznih primerjav zanje nismo zasledili. Slika 19 Lonec okrašen z metličenjem (kat. št. 116) iz Slika 20 Lonček okrašen z vodoravnim žlebljenjem (kat. groba 21 (foto D. Ciglar Milosavljević). št. 72) iz groba 13 (foto D. Ciglar Milosavljević). 53 Istenič 1999, 137–139, sl. 130: LG 1; Istenič 2000, t. 18: 11, 28: 3, 41: 7, 42: 3, 50: 9, 53: 7 itd; Kujundžić 1982, t. 1: 20, 7: 17, 8: 3, 16: 8, 30: 24; Tomanič Jevremov 2004, 37, kat. št. 74; Strmčnik Gulič 1993, t. 11: 2, 3; Vomer Gojkovič 1993, t. 5: 1, 2, 55 Janežič 2018, 74–75, 98, 102, kat. št. 54. 4; Tušek 1996, 216–217, t. 2: 1, 3, 5–7, t. 3: 1–16. 56 Istenič 1999, 138–139, sl. 130: 3; Istenič 2000, t. 67: 5, 68: 54 Istenič 1999, 137–139, sl. 130: LG 1.1.; Istenič 2000, 21: 3, 142: 7, 150: 4. 4, 29: 4, 55: 10, 59: 11, 62: 10, 65: 11, 84: 5; Žižek 2004b, 131, 57 Istenič 1999, 142–143, sl.133: LČG varia (t. 83: 1); Istenič kat. št. 46. 2000, t. 83: 1. 28 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini Skledi in trinožnik Skledi iz groba 1 in 21 (kat. št. 8, 118, sl. 21) sta bili uporabljeni kot žari. Zanju so značilni izvihano ustje, visok trebuhom in ozko dno. Izdelani sta prostoroč- no iz grobega, poroznega fabrikata F4, le ustje je do- delano na vretenu. Trup je okrašen z metličenjem. Po Slika 22 Pokrov (kat. št. 17) iz groba 4 (foto D. Ciglar fabrikatu in izdelavi sta podobni loncem prve sku-Milosavljević). pine (L1), značilnim za 1. in 2. stoletje. Primerjavo za skledo iz groba 21, ki ji pripada pokrov ( kat. št. 17), ki so značilni za 1. in 2. stoletje, eden pa pripada 117), najdemo v skledi iz groba 284 z zahodnih pe-skledi ( kat. št. 118), ki jo glede na analogijo uvrščamo tovionskih grobišč, ki je po grobni celoti datiran od v čas od konca 1. do 2. ali 3. stoletja. Izdelani so na konca 1. do 2. ali 3. stoletja.58 Še ena podobna skleda vretenu iz grobe keramike F1, F3/4 in F4. Po obliki izvira z območja bolnišnice na Ptuju.59 jih ločimo na kupolaste in konične pokrove. Kupo- last je le pokrov iz groba 1 ( kat. št. 4), ki je soroden pokrovu, odkritem v grobu 329 z zahodnih grobišč Petovione, ki je umeščen v čas druga polovice 1. in začetka 2. stoletja.63 Ostali pokrovi so konične oblike, nekoliko zaobljen je le pokrov iz groba 21 ( kat. št. 117). Med seboj se razlikujejo po oblikovanosti večinoma nesimetričnega držaja in ostenja, ki je v nekaterih pri- merih rahlo narebreno ( kat. št. 17, 99, 207, 293). Rob ustja je večinoma enostavno zaobljen, le pri pokrovu s kat. št. 293 je rahlo odebeljen. Konični pokrovi različ- Slika 21 Skleda okrašena z metličenjem (kat. št. 118) iz nih oblik so na najdiščih Petovione pogosto zastopani. groba 21 (foto D. Ciglar Milosavljević). 4.1.6 Fina lončenina Ustje trinožnika (kat. št. 98), izdelano iz keramike F4, ustreza trinožnikom oblike TR 1 z zahodnih grobišč Vrči z lečastim recipientom, ki je na zunanji površini lah- Fino lončenino zastopajo predvsem vrči, ki so bili ko narebren, in z navznoter nagnjenim ustjem. Po- odkriti v šestindvajsetih grobovih ( sl. 23). V večini javljajo se od flavijskega časa do začetka 2. stoletja.60 primerov je bil v grob priložen po en vrč, z izjemo Soroden trinožnik je bil odkrit tudi na Mežanovi ulici grobov 48, 60 in 86, kjer so bili priloženi po dva ali na Ptuju61 in na območju bolnišnice na Ptuju.62 več vrčev. Prevladujejo enoročajni vrči brez izlivka. Števila ročajev nekaterim vrčem zaradi slabše ohra- Pokrovi njenosti ni bilo mogoče določiti, a predvidevamo, da V grobovih z Zgornje Hajdine so pokrovi z držajem gre v večini primerov za vrče z enim ročajem. Od-razmeroma redki ( kat. št. 4, 17, sl. 22; kat. št. 99, 117, lomki vrčev so pogosti tudi v zasutjih grobov. Najšte-200, 207, 209, 293). Nekateri pokrivajo lonce prve vilnejši so vrči z rahlo hrapavo rožnato, rdečerumeno (L1) ( kat. št. 100, 201) in tretje skupine (L3) ( kat. št. ali svetlo rjavo površino, ki ustrezajo fabrikatu F7 oz. F7/F8. Vsi so izdelani na vretenu. Enoročajne vrče s trakastim ročajem smo glede na obliko razvrstili v 58 Istenič 1999, 43–45, sl. 133: SKL varia; Istenič 2000, 57. 59 Vomer Gojkovič 1993, t. 6: 1. štiri skupine. 60 Istenič 1999, 143–145, sl. 133: TR 1, sl. 135: TR 1; Istenič 2000, t. 66: 6, 78: 8, 84: 4; Vomer Gojkovič 1993, t. 12: 1. 61 Tušek 1996, 221, t. 7: 20. 62 Vomer Gojkovič 1993, t. 12: 1. 63 Istenič 1999, 145; Istenič 2000, t. 67: 4. 29 Monografije CPA 19 V1 337 122 V2 180 245 160 119 14 277 214 222 V3 289 V4 286 287 288 Slika 23 Tipološka tabela vrčev, M 1 : 8 (izvedba: N. Zupančič). Prvo skupino (V1) predstavljata kroglasta vrča z dnih grobišč Petovione, ki se pojavljajo v grobovih, večkrat profiliranim ustjem, ki stopničasto prehaja v datiranih od flavijskega obdobja do začetka 2. stoletja.64 vrat. Na stiku vratu s trupom je odebelitev v notran- V drugo skupino (V2) sodi cela paleta različno obli- josti vrča. Ostenje je neokrašeno ali ga krasijo rebra, kovanih trebušastih ali jajčastih vrčev z izvihanim za-dno je prstanasto. Zunanja površina vrča je glajena obljenim ali oglatim ustjem in ozkim ravnim ali rahlo ( kat. št. 122). Od vrča s kat. št. 337 se je ohranilo le ustje. Po obliki ustrezata vrčem VE 1 in VE 2 z zaho-64 Istenič 1999, 119–121, sl. 104: VE 1, VE 1; sl. 105: VE 1; VE 2; Istenič 2000, VE 1: t. 22: 1, 71: 7, 77: 6, 83: 4 idr., VE 2: t. 52: 6, 73: 4, 79: 2, 106: 3 idr. 30 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini vbočenim dnom, ki ima lahko ob robu plitek žleb ( kat. št. 14, 119, 160, 179, 213, 221, 244, 277). Oblikovno so podobni vrčem VE 10, VE 11, VE 12. 2, VE 12.3 in VE 12 varia z zahodnih grobišč Petovi- one, ki imajo dolg časovni razpon uporabe od 1. do 4. stoletja. Časovno ožje omejeni so le vrči VE 10, katerim najbližje je vrč s kat. št. 244, odkriti v grobnih kontekstih, datiranih od prve polovice 1. stoletja oz. flavijskega časa do prve polovice 2. stoletja, ter vrči VE 12.3, ki izhajajo iz grobov, datiranih od flavijske- ga časa do druge polovice 3. stoletja.65 V tretjo skupino (V3) uvrščamo vrč ( kat. št. 289) z dolgim in širokim vratom, trebušastim ali jajčastim trupom in žlebom na stičišču vratu s trupom. Ustje Slika 24 Vrč (kat. št. 287) iz groba 86 (foto D. Ciglar ni ohranjeno. Po obliki sodeč bi lahko pripadal vrčem Milosavljević). z izlivom oblike VI 5 z zahodnih petovionskih gro- bišč, značilnih za čas od konca 1. do prve tretjine 2. vrči razmeroma redko zastopani. Znani so z najdišča stoletja.66 Znani so tudi z drugih najdišč Petovione.67 Dom upokojencev na Ptuju, kjer jih večina izvira iz Četrto skupino (V4) predstavljajo trebušasti ali jajčas- polnila peči 3/1985 iz začetka 2. do začetka 3. sto- ti vrči iz groba 86 ( kat. št. 286, sl. 24; kat. št. 287–288), letja.69 Na najdišču Ptuj, bolnišnica so bili odkriti na ki so oblikovno podobni vrčem druge skupine (V2). dnu vodnjaka skupaj z drugimi vrči in novcem Marka Od slednjih se razlikujejo po izboklini na prehodu iz Avrelija iz druge polovice 2. stoletja.70 Vrču iz groba vratu v rame. Na območju Petovione smo ožje ča-1 je glede na obliko trupa podobno ostenje vrča iz sovno nedoločljiva vrča z rahlo izboklino zasledili na groba 9 ( kat. št. 66). območju Veronekove njive na Ptuju.68 Dvoročajno posodo z dolgim narebrenim vratom, iz Vrčev, katerih vrat oziroma ustje se nista ohranila katerega izhajata ročaja približno ovalnega preseka, ( kat. št. 85, 98, 202, 203, 243, 248, 281), nismo uspeli in zaobljenim trupom smo po obliki sodeč pogojno podrobneje tipološko opredeliti, saj bi lahko pripa-uvrstili med vrče ( kat. št. 303). Ustreznih primerjav dali bodisi drugi (V2) bodisi četrti skupini (V4). Iz zanj v literaturi nismo našli. groba 24 = 25 izhaja kroglast vrček s horizontalnimi žlebovi na ostenju ( kat. št. 149). Čaše V grob 1 je bil pridan dvoročajni vrč, izdelan na vre- Čaše so iz fabrikata F7 in F7/8. Iz grobov 9, 32, 33, tenu, iz fabrikata, podobnega F9, s sledovi rdečega 55, 57 in 86 ( kat. št. 53, 162, 172, 234, 220, 294) so premaza na ostenju (kat. št. 2). Ima horizontalno ob-oblikovno sorodne tipu čas 4.1 z zahodnih grobišč, likovano ustje s tremi žlebovi in dolg cilindričen vrat, za katere je značilen v spodnjem delu rahlo usločen iz katerega izhajata trakasta ročaja. Prehod ramena jajčasto oblikovan trup. Datirane so od druge po-v trup je klekast. Koničen spodnji del trupa preha- lovice 1. stoletja do začetka ali morda prve tretjine ja v ravno dno. Na območju Petovione so tovrstni 2. stoletja.71 Tovrstne čaše zasledimo še drugod na območju Petovione, kot na primer na najdišču Ptuj, 65 Istenič 1999, 123–124, sl. 108: VE 10, VE 11; Istenič 2000, VE 10: t. 6: 5, 7: 4, 44: 10, 52: 5, 58: 3 idr., VE 11: t. 2: 3, 3: 5, bolnišnica,72 Ptuj, Mežanova ulica73 ter Ptuj, Vero-5: 5, 8: 3, 16: 15 idr., VE 12.2: t. 38: 2, 3, 45: 7, 47: 4, 173: 1, VE 12.3: t. 107: 15, 163: 6; VE 12 varia: t.20: 6; VE 10: Kujundžić 1982, t. 2: 3, 18: 3. 69 Janežič 2018, 142–146, sl. 117: VF1. 66 Istenič 1999, 128–129, sl. 117: VI5; Istenič 2000, t. 1: 11, 70 Vomer Gojkovič 1993, t. 4:1; Žižek 2004b, kat. št. 15. 32: 2. 71 Istenič 1999, 114–117, sl. 102: Č/B 4.1. 67 Vomer Gojkovič 1993, t. 3: 3. 72 Vomer Gojkovič 1993, t. 5: 3, t. 6: 2. 68 Žižek 1996, t. 1: 1, 18: 1. 73 Tušek 1996, 221, t. 7: 12, 13. 31 Monografije CPA 19 nekova njiva.74 Konično obliko trupa z navpičnim voznica, ki ni ožje časovno opredeljen.79 V grob 51 je ustjem in izredno tanke stene ima čaša iz groba 32 bil pridan dvoročajni lonec, iz keramike F7, z glajeno ( kat. št. 161). Po obliki trupa je sicer podobna čašam površino ( kat. št. 208). Po ustju, ki je horizontalno tipa Č7 z zahodnih grobišč, ki sodijo v flavijski čas oblikovano in užlebljeno, je podoben dvoročajnemu in prvo polovico 2. stoletja, a se razlikuje po obliki vrču iz groba 1 (kat. št. 2). Od slednjega se razlikuje ustja, ki ni odebeljeno, kar je značilno za omenjene po širšem vratu in krajšem zaobljenem trupu, ki pre- čaše.75 Pogojno sorodna čaša je znana tudi z vzhod- ide v ozko dno s plitkim žlebom ob robu. Z obmo- nega petovionskega grobišča.76 Iz groba 86 izhaja čja Petovione sta znana podobna, a troročajna vrča. čaša s sledovi svetlo rjavega premaza ( kat. št. 295), ki Prvi iz groba 600 z zahodnih petovionskih grobišč, po obliki spominja na manjši lonček. Vzporednico ji ki je datiran od prve polovice 2. stoletja do konca 2. lahko potegnemo s čašo, odkrito na območju Vičave stoletja, morda še v začetek 3. stoletja.80 Drugi je bil na Ptuju, umeščene v 1. in 2. stoletje.77 odkrit skupaj z drugimi vrči in novcem Marka Avre- lija iz druge polovice 2. stoletja na dnu vodnjaka na Krožniki območju Ptuj, bolnišnica.81 Med kakovostne izdelke Med lokalne izdelke sodijo tudi krožniki, ki so bili sodi dvoročajni lonec iz groba 90, izdelan iz keramike pridani v grobove 3, 22, 83 in 88 (kat. št. 13, 123, F7. Ima močno izvihano zaobljeno ustje in kroglast 282, 321), eden izhaja iz plasti SE 002 ( kat. št. 355). trup, ki prehaja v ozko dno z žlebom ob robu. Iz Pri vseh gre za krožnike oblike K 1 po Isteničevi z ramena izhajata trakasta ročaja. Na ostenju ima žleb. navzven nagnjenimi, rahlo izbočenimi stenami in Ustrezne primerjave na območju Petovione zanj nis-enostavnim ustjem, izdelani iz F7 ali F7/F8, ki ima- mo zasledili jo notranjo površino in dve tretjini zunanje površine prekrite z rdečim premazom. V Petovioni se pojavlja- Kadilnice jo od 1. do 3. stoletja.78 Kadilnice oziroma posode na visoki nogi so v grobo- vih z Zgornje Hajdine razmeroma skromno zastopa- Fini lonci ne. Skupno je bilo odkritih petinšestdeset odlomkov Med grobnim inventarjem so zastopani lonci, izdela- kadilnic, od tega sedeminpetdeset v grobovih. Re- ni iz fine lončenine, ki so bili uporabljeni kot žara. Iz konstruirati je bilo mogoče sedem kadilnic, od kate-grobov 9 in 88 izhajata trebušasta lonca z izvihanim rih ena izvira iz plasti SE 233, ostale so bile pridane in zaobljenim ustjem in neokrašenim ostenjem, ki v grobove. Vse so izdelane iz keramike F7, redko iz ustrezata fabrikatu, podobnemu F9 ( kat. št. 65, 320). F8. Po obliki so podobne, s polkrožno oblikovanim Po obliki sta sorodna grobemu loncu tretje skupine recipientom in visoko votlo nogo. Rebra na ostenju iz F1, ki je na podlagi primerjave datiran v čas od posod so različno oblikovana, po čemer se tudi raz-začetka 2. do začetka 3. stoletja. Trebušast lonec z likujejo. izvihanim ustjem in glajeno površino iz groba 14 V grobovih 6 in 13 so bile odkrite kadilnice enostavne ustreza fabrikatu F8 ( kat. št. 84). Ostenje ima okra-polkrožne oblike s tremi oziroma štirimi ohranjenimi šeno z vodoravnim rebrom in peresnim okrasom v rebri, ki so z odtisi prstov oblikovana v valovito linijo pasovih. Glede na obliko je še najbolj soroden loncu ( kat. št. 44, 45, 74). Le dve kadilnici imata ohranjeno iz fabrikata F7, z rimskodobnega najdišča Ptuj, ob-pokončno ustje, ena ima valovito, druga ravno. Po obliki so sorodne kadilnicam tipa KA 1 z zahodnih 74 Žižek 1996, 334, t. 4: 4. 75 Istenič 1999, 115–117, sl. 102: Č/B 7. petovionskih grobišč, ki so po grobni celoti datirane 76 Kujundžić 1982, 72, t. 18: 6. 77 Tomanič Jevremov 2004, 37, kat. št. 73. 78 Tomanič-Jevremov 2004, 41, kat. št. 87–88; Istenič 1999, 118–119, sl. 102: K1; Istenič 2000, t. 3: 11, t. 9: 8, t. 25: 6, t. 31: 79 Tušek 1993, t. 18: 7. 8, t. 43: 1, t. 44: 9, t. 67: 7, 9, t. 69: 7, t. 89: 4 itd.; Tušek 1993, t. 1: 80 Istenič 1999, 132–134, sl. 124: LF varia; Istenič 2000, t. 3, t. 3: 4–7, t. 13: 8, 9 itd.; Strmčnik Gulič 1993, t. 3: 5–18; Tušek 130: 5. 1996, 221, t. 7: 1–9. 81 Vomer Gojkovič 1993, t. 3: 2. 32 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini v čas od sredine 1. do prve polovice 2. stoletja.82 Po- Sigilata in njeni posnetki dobne so bile odkrite v grobovih 24 in 353 z grobišča Maloštevilno sigilatno posodje z Zgornje Hajdine OŠ Ljudski vrt na Ptuju, od katerih je grob 353 dati-pripada severnoitalski poznopadski sigilati druge po- ran v flavijski čas do začetka 2. stoletja.83 Najdemo jih lovice 1. in prve polovice 2. stoletja. V grob 86 sta tudi na vzhodnih grobiščih Petovione, umeščenih v 2. bila pridana krožnika in skodelica. Krožnika, ki imata stoletje, ter v rimskodobnih naselbinskih kontekstih.84 na notranji površini ostenja pas peresnega okrasa in Kadilnica iz groba 86 ( kat. št. 300) ima pokončno ustje koncentrične kroge na dnu, ustrezata obliki Consp. 21 in narebreno ostenje. Ustje in rebra so okrašena s pe- s stopničastim prehodom med ustjem in dnom, ki so čatnim okrasom. Po obliki in okrasu ustrezajo kadilni- jo izdelovali v delavnicah padske nižine od avgustej- cama tipa KA 3 po Isteničevi iz groba 351 z zahodnih skega do pozno tiberijskega oz. zgodnje klavdijske-grobišč Petovione, v katerem so bili odkriti tudi drugi ga obdobja. Najpogostejša različica te oblike Consp. tipi kadilnic in ki je umeščen v daljši časovni razpon, 21.3, ki ji pripada krožnik ( kat. št. 297), je bila najdena od 1. do 4. stoletja.85 V grobovih rimske Petovione so po vsem Sredozemlju.91 Krožnik s kat. št. 298 lahko pogost pridatek.86 Kadilnica iz plasti SE 116 z izviha-enačimo z različico Consp. 21.7, odkrito v grobu 365 nim ustjem ima na ostenju le eno rebro, ki je tako kot na zahodnih grobiščih Petovione in datirano v pozno ustje okrašeno s pečatnim okrasom ( kat. št. 347). Zelo klavdijski čas ter začetek 2. stoletja.92 Še en sigilat-podobna je kadilnici iz groba 198 z vzhodnih petovi- ni krožnik z okrasom koncentričnih krogov na dnu, onskih grobišč, ki ni natančno datiran.87 Na zahodnih med katerimi je pas poševnih vrezov, izhaja iz groba petovionskih grobišč se nahajajo v grobu 167, ume-32 ( kat. št. 163). Zaradi manjkajočega zgornjega dela ščenem v 3. tretjino 3. stoletja.88 Na grobišču pri OŠ ga ni bilo mogoče natančneje opredeliti. Skodelica z Ljudski vrh na Ptuju se takšne kadilnice pojavljajo v rebrom ( kat. št. 299) sodi med oblike Consp. 34, ki grobovih 310, 311, datiranih od druge polovice 1. do so bile pogoste v pozno tiberijskem in flavijskem ob-2. stoletja.89 Odlomke tega tipa, lahko z več rebri, naj- dobju.93 V poznopadski proizvodnji so te skodelice demo še na drugih najdiščih na območju Petovione.90 številne, značilne predvsem za severni Jadran, Norik Oblikovno izstopa kadilnica iz groba 87 z rahlo izvi- in Panonijo, kjer se so jih izdelovali verjetno še dolgo hanim valovitim ustjem, ki ima na ostenju šest reber, v 2. stoletje.94 Pojavljajo se v dveh velikostih: male od katerih so prvo, tretje in peto od spodaj navzgor ( acetabulum) s premerom 7–9,5 cm ali prostornino neokrašena s pečatnim okrasom, drugo, četrto in šesto kaj čez osminko litra in velike ( paropsis) s premerom pa z odtisi prstov ( kat. št. 302). Pod valovitim ustjem 11–13 cm ali prostornino četrtinke litra.95 Skodelica z je pečatni okras. Ustreznih analogij zanjo na območju Zgornje Hajdine sodi med večje. Na zahodnih peto-Petovione nismo zasledili. vionskih grobiščih so zastopane skodelice, okrašene z aplikami maske na ostenju.96 Odkritih je bilo tudi nekaj posnetkov sigilate. V grob 5 je bila pridana skleda, ki je bila uporabljena kot žara, iz keramike F8, z odebeljenim zaobljenim 82 Istenič 1999, 135–136, sl. 127: KA 1; Istenič 2000, t. 174: 8, 9. ustjem, pokončnim rahlo izbočenim ramenom, ki s 83 Saje 2016, t. 24: 4, 5, t. 104: 3. 84 Tušek 1996, t. 10: 8, 10; Tomanič Jevremov 2004, 42, kat. prelomom prehaja v koničen trup in v ozko, rahlo št. 91. vbočeno dno ( kat. št. 24). Gre za lokalni izdelek, ki 85 Istenič 1999, 135–136, sl. 127: KA 3; Istenič 2000, t. 72: 8, 10. najverjetneje posnema eno izmed skled iz skupine 86 Kujundžić 1982, t. 10: 14, 11: 25, 14: 14, 15: 5; Saje 2016, 138–139, 96: 3, 4; Žižek 1996, t. 12: 3, Vomer Gojkovič 1996, t. 7: 7. 91 Conspectus 1990, 86–89. 87 Kujundžić 1982, t. 15: 15. 92 Istenič 1999, 90; Istenič 2000, t. 65: 10. 88 Istenič 1999, 135–136, sl. 127: KA 4; Istenič 2000, t. 36: 4, 93 Conspectus 1990, 112–113. 5, t. 90: 6. 94 Žerjal 2020, 179; Conspectus 1990, 112; Zabehlicky Sche- 89 Saje 2016, t. 91: 3, 93: 4. ffenegger 1992, 419. 90 Janežič 2018, 94, sl. 135, kat. št. 102, 104; Tušek 1993, t. 3: 95 Žerjal 2005, 268; Žerjal 2008, 65. 1, 10: 2–3, 16: 1, 21: 1; Žižek 2004b, 139, kat. št. 88. 96 Istenič 1999, 76: 4, 77: 2, 125: 1. 33 Monografije CPA 19 20 iz Rheinzaberna, kjer je proizvodnja potekala od Graiserjevem travniku v Ljubljani.104 Obe skodelici leta 150 do 270.97 Podobno velja za skledo, odkrito ( kat. št. 290, sl. 25, desno; kat. št. 291, sl. 25, levo) sta v SE 114, ki pa se od zgoraj obravnavane razlikuje izdelani iz zelo fine in tanke keramike s tankim sivim po rahlo izbočenem trupu, ki najverjetneje prehaja premazom. Na trupu imata peresni okras v treh pa-v prstanasto dno. Na območju Petovione so takšni sovih, ki ga omejujejo kanelure. Najverjetneje posne-posnetki znani z različnih lokacij.98 mata močno profilirane skodelice oblike Magdalens- Polkrožna skodelica z izvihanim ustjem iz groba 80 berg 84 iz tiberijsko-klavdijskega obdobja.105 ( kat. št. 279), izdelana iz keramike F7, ima na ostenju Omenjena oblika Magdalensberg 84 je bila domnev-sledove rjavega premaza. Gre za posnetek oblike gal- no zgled tudi lokalno izdelanima polkrožnima sko- ske sigilate Bett 94 ali Ritt 12, ki so jih od leta 70 do delicama iz grobov 14 in 53, ki ustrezata fabrikatu 110 izdelovali v delavnicah Lezoux v Franciji.99 Po-F8. Skodelica z rebroma na ustju in peresnim okra- dobno skodelico smo zasledili v grobu 174 z zahod- som na spodnjem delu trupa ( kat. št. 86) je primerlji- nega grobišča Petovione100 in v polnilu lončarske peči va s skodelico iz groba 267, ki je umeščen v flavijski s Spodnje Hajdine.101 čas.106 Profilirano ustje in nekoliko bolj zaobljen trup, okrašen s pasovoma peresnega okrasa, ima skode- Keramika tankih sten in njeni posnetki lica iz groba 53 ( kat. št. 212). Po obliki je sorodna V grobovih je bilo skupaj odkritih dvaintrideset od-neokrašenim skodelicam iz keramike F8 iz grobov lomkov keramike tankih sten, od tega pet skodelic in 349, 508 in 557 z zahodnih grobišč Petovione, ki so čaša. Še en odlomek ostenja izhaja iz drugega polnila datirani v flavijski čas.107 Iz groba 33 izvira oksidacij-groba 23. Večina pripada sivi redukcijsko žgani ke- sko žgana čaša s pokončnim profiliranim ustjem in ramiki tankih sten, le ena je oksidacijsko žgana. Med glajeno površino ( kat. št. 165). Sodi med čaše oblike uvožene izdelke, najverjetneje iz severnoitalskih de- Č3 z zahodnega petovionskega grobišča, za katere je lavnic, sodi dvoročajna čaša, ostalo posodje je delo značilno, da najverjetneje posnemajo italsko oksida-lokalnih mojstrov. cijsko žgano keramiko tankih sten. Glede na grobno V grobu 86 so bile pridane dvoročajna čaša celoto so umeščene v drugo polovico 1. in morda še ( kat. št. 292) in polkrožni skodelici keramike tankih v prvo polovico 2. stoletja.108 Na območju Petovio-sten ( kat. št. 290, 291). Dvoročajna čaša ( kat. št. 292) ne so pogoste v grobnih kontekstih 1. in 2. stoletja.109 ovalne oblike s poudarjeno zoženim spodnjim delom Lokalnega izvora sta tudi odlomek ostenja posodice je izdelana iz zelo kakovostne keramike s temno si-iz groba 54 ( kat. št. 215), izdelan iz grobe svetlo sive vim mat premazom. Fabrikat je podoben KTS 6 z keramike brez premaza, ter odlomek izvihanega ustja zahodnih grobišč Petovione, iz katere so bile izdela-in ostenja verjetno skodelice iz mehke sive keramike ne uvožene čaše, datirane v konec 1. do 2. stoletja.102 s sledovi temno sivega premaza in okrasom barboti-Na zgornji polovici trupa je okrašena z barbotinskim na iz groba 55 ( kat. št. 222). okrasom v obliki vodnih listov in grozdov, ki ga ome- jujeta kaneluri. Tovrstne čaše najdemo v grobovih s Amfore konca 1. stoletja.103 Čaša z Zgornje Hajdine je po ob-V grobu 5 je bil žgan pokop v žari, prekrit s spodnjim liki in okrasu sorodna čaši z groba 53 iz grobišča na delom amfore ( kat. št. 25). Uporabljena je bila vinska amfora tipa Dressel 2–4, ki sodi med najpomemb-97 Delage 2010b, 178, 182, 188. 98 Mikl Curk 1976, 34, kat. št. 2246, t. XIV: 7; Janežič 2018, 104 Petru 1972, t. VI: 21. 155–157, sl. 125: SKLF2; Kujundžić 1982, t. 18: 1, Strmčnik Gu-105 Schindler Kaudelka 1975, 95–96, t. 17: 84. lič 1993, t. 3: 1, 2; t. 7: 9, 10, 12–15; Arh 2021, 28–29, kat. št. 49; 106 Istenič 1999, 111–113, sl. 98: KTS/F7, 7/8 (54: 5); Istenič Veršnik 2021, 23, kat. št. 24–28. 2000, t. 54: 5. 99 Delage 2010a, 114–115. 107 Istenič 1999, 111–113, sl. 98: KTS/F7, 7/8, 72: 5; Istenič 100 Istenič 1999, 100–101, sl. 108: PTS varia; Istenič 2000, 37: 8. 2000, 72: 5, 110: 10, 116: 3. 101 Strmčnik Gulič 1993, t. 12: 4. 108 Istenič 1999, 110–113, sl. 98: Č3; Istenič 2000, t. 45: 2, 102 Istenič 1999, 108. 76: 3. 103 Plesničar Gec 1972, 22, t. 2: 34. 109 Žižek 1996, 327, 339, t. 9: 5; Saje 2016, 141, t. 103: 5. 34 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini važali oljčno olje s severnega Jadrana, predvsem istrskega polotoka.114 Proizvodnja in izvoz istrskega oljčnega olja sta se začela ob koncu 1. stoletja pr. n. št. Izdelavo amfor je mogoče zaslediti do zgodnjega 2. stoletja oz. konca vladavine cesarja Hadrijana.115 Številni odlomki ostenj nedoločenih amfor izhaja- jo iz zasutij grobov 1, 3, 6, 8, 10. 17, 24 = 25, 28, 31–33, 37, 46–47, 49, 64–65, 68–69, 71, 73, 76–78, 80, 84–87 in 93. Oljenke Oljenke oz. njihovi odlomki so bili odkriti v petnaj- stih grobovih. V dvanajstih grobovih so bili interpre- tirani kot grobna najdba, v treh primerih pa so bili Slika 25 Skodelici tankih sten iz groba 86 (kat. št. 292, redki odlomki ali le odlomek oljenke odkriti v zasutju levo in kat. št. 291, desno) (foto D. Ciglar Milosavljević). polnila, morda kot ostanki ustrine ali obredov na gro- bišču. Po en odlomek oljenke je bil odkrit tudi v jami nejše vinske amfore zgodnjega cesarstva v zahodnem SE 19/20 in v rimskodobnem nasutju SE 116. Sredozemlju. Zanje so značilni dvopaličasti ročaji, Volutne oljenke so se kot grobna najdba nahajale v majhno odebeljeno ustje, cilindričen vrat, stožčasto grobovih 9, 14, 26, 33 in 61, v zasutjih grobov 10, ali zvončasto rame, ki z ostrim prehodom preide v 21 in 24 = 25 pa so bili odkriti le posamezni drobni ozko in stožčasto telo, in enostavno polno nogo.110 odlomki volutnih oljenk, ki jih ni mogoče natančneje Osnovna oblika izhaja iz amfor z grškega otoka Kos. opredeliti. Prav tako ni mogoče natančneje opredeli-Sredi 1. stoletja pr. n. št. so jo prevzeli v delavnicah ti odlomka noska volutne oljenke iz rimskodobnega srednje in južne Italije, kjer je bila na osrednji tirenski nasutja SE 116. obali, v južnem Laciju in Kampaniji proizvodnja naj- Primerki iz grobov 9, 14, 26 in 33 so uvoženi, med- bolj intenzivna.111 Časovno segajo do konca 2. stole- tem ko je oljenka iz groba 61 petovionske izdelave. tja ali začetka 3. stoletja.112 Žgan pokop v amfori smo Glede na lego obravnavanih grobov, ki so del zaho-zasledili v grobovih 26 in 57. V teh primerih je bila dnih petovionskih grobišč, lahko večini primerkov amfora, ki je vsebovala žganino in pridatke, upora-najdemo analogije na tem grobišču.116 bljena za strukturo groba. Medtem ko je bila amfora V grobu 9 je bila odkrita oljenka Loeschcke I z okra-iz groba 26 močno razdrobljena in podrobneje tipo- som živali (leva?) v teku ( kat. št. 67). Podobna oljenka loško nedoločljiva, je bil v grobu 57 uporabljen spo-je bila odkrita v grobu 473 na petovionskih zahodnih dnji del amfore Dressel 6B ( kat. št. 233). Ustje takšne grobiščih, datiranem od leta 71 do konca 1. stoletja.117 ( kat. št. 275) smo zasledili tudi med najdbami iz groba V grobu 14 je bila odkrita oljenka Loeschcke I B s 78. Gre za amfore z značilnim čašastim ustjem, ki sledovi zelo temno sivega premaza in brez okrasa na nežno prehaja v bolj ali manj stožčast vrat in ovalno disku ( kat. št. 87). Takšna oljenka je bila najdena tudi telo, zaključeno s kratkim gumbom. Paličasti ročaji na severnem grobišču Celeje, v grobu 4, odkritem ovalnega preseka so pritrjeni neposredno pod ustjem na Gubčevi ulici, ki je datiran v sredino 1. stoletja,118 in na ramenu, v kljukastem profilu.113 V njih so pre- 114 Bezeczky 1998; Tassaux 2001; Marion, Starac 2001; Pesa- 110 Žerjal 2008, 122. vento Mattioli, Carre 2009; Vidrih Perko 2000. 111 Pesavento Mattioli 1992, 42; Bezeczky 1994, 16–17; Nov- 115 Bezeczky 1998, 235–236. šak et al. 2019, 100. 116 glej Istenič 1999. 112 Žerjal 2008, 122. 117 Istenič 1999, 162; Istenič 2000, 154, t. 98: 1. 113 Žerjal 2008, 126–131. 118 Perko 2012, 50. 35 Monografije CPA 19 drugi polovici 1. stoletja, pa tudi še v 2. in 3., morda še celo do 4. stoletja. V jami SE 19/20 je bil odkrit odlomek noska oljenke ( kat. št. 340), ki najverjetneje pripada domačemu, pa- nonskemu tipu oljenk, ki se pojavljajo med gradivom 2. in 3. stoletja. Gre za oljenke z dvema ali več noski brez volut.123 Za oljenke tipa Ivanyi IV, ki je v bistvu provincialna varianta tipa Ivanyi III, so iz Petovione ohranjeni tudi kalupi.124 Oljenke te oblike je izdeloval tudi petovionski mojster OCEANUS, kar je razvi- dno iz ohranjene oljenke z žigi.125 Pečatnim oljenkam pripada 7 oljenk, vse so bile naj- dene v grobovih. Glede na ohranjenost jih lahko ti- pološko opredelimo 6, vse pa pripadajo obliki oljenk z zaprtim kanalom Loeschcke IX. Glede na fabrikat so štiri uvožene iz Modene oziroma njene okolice (iz Slika 26 Oljenka z okrasom ciste, palmove veje in grobov 3, 60, 78 in 86), tri pa pripadajo lokalni peto- kaduceja (kat. št. 153) iz groba 26 (foto D. Ciglar vionski proizvodnji (iz grobov 1, 32 in 57). Milosavljević). Izdelava pečatnih oljenk z zaprtim kanalom se je gle- podobne pa so znane tudi iz emonskih grobišč.119 V de na najdbe iz Štalenske gore začela že v klavdijskem grobu 26 je bila odkrita oljenka Loeschcke I B/C s času, glavno obdobje njihove proizvodnje in razšir-sledovi rdečkasto rjavega premaza in z okrasom ciste, jenosti pa je flavijski čas. Oljenk s pečatom FORTIS palmove veje in kaduceja na disku ( kat. št. 153, sl. 26). verjetno niso začeli izdelovati pred začetkom šestde-Takšni oljenki sta bili odkriti tudi na petovionskih setih let. V Italiji so jih verjetno izdelovali do začetka zahodnih grobiščih, v grobu 621, datiranem v flavij-2. stoletja (lokalne delavnice morda dlje), v provincah sko-trajanski čas,120 in v grobu 385, datiranem v fla- še v celem 2. stoletju, v Panoniji celo še v začetku vijski čas do prve polovice ali prve tretjine 2. stoletja.121 3. stoletja.126 Oljenka z okrasom ciste, palmove veje in kaduceja Izmed oljenk, uvoženih iz okolice Modene, so tri ob-na disku je bila odkrita tudi v grobu 33, vendar pa like Loeschcke IX B in ena Loeschcke IX C. Oljenka je ohranjena zelo fragmentarno in zato podrobneje Loeschcke IX B iz groba 3 ( kat. št. 15) ima na dnu tri nedoločljiva. Volutna oljenka petovionske izdelave koncentrične utore in pečat FORTIS. Takšne oljenke je bila odkrita v grobu 61, ker je ohranjena zelo fra-so bile odkrite v grobovih 443 in 451/2 na petovi- gmentarno, ji ni mogoče določiti oblike. onskih zahodnih grobiščih, datiranih od sredine oz. Oljenke tipa Loeschcke 1 B so na izvornem ob- konca 1. stoletja do začetka 2. stoletja,127 in v grobu močju, v Italiji, datirane v čas od Tiberija do konca 286 na grobišču pri Osnovni šoli Ljudski vrt na Ptu-1. stoletja. V Panoniji pa se nadaljujejo še v 2. stoletje. ju.128 Oljenka Loeschcke IX B iz groba 60 ( kat. št. Na petovionskih zahodnih grobiščih je ugotovljeno, 245) pa ima na dnu dva koncentrična utora in pečat da so uvožene oljenke zelo verjetno italski izdelki, FORTIS. Primerjave ji lahko najdemo v grobu 407 pojavljajo pa se večinoma v grobovih, datiranih v na zahodnih grobiščih Petovione, datiranem v drugo flavijski čas.122 Prav tako je bilo ugotovljeno, da so 123 Šubic 1975, 83, sl. 10, 13; Tomanič-Jevremov 2004, 31, lokalno izdelane oljenke v Petovioni izdelovali že v kat. št. 61. 124 Šubic 1975, 83, sl. 48, 68–69. 119 Plesničar-Gec 1972, t. XCV: 23, t. CI: 17. 125 Šubic 1975, 83, sl. 10. 120 Istenič 1999, 161; Istenič 2000, 206, t. 136: 1. 126 Istenič 1999, 150. 121 Istenič 2000, 125, t. 78: 6. 127 Istenič 2000, 138, t. 88: 6, 140, t. 90: 2. 122 Istenič 1999, 161. 128 Saje 2016, 32, t. 78: 1. 36 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini polovico 1. do prve polovice 2. stoletja.129 V grobu 4.2 Srednjeveške in novoveške najdbe 86 je bila odkrita pečatna oljenka Loeschcke IX B z okrasom maske ( kat. št. 301) in brez ohranjenega dna, V novodobnem nasutju (SE 002) sta bila odkrita zlat ki ji lahko najdemo primerjave v grobu 603 na peto-ali pozlačen(?) novec Sigismunda Luksemburškega vionskih zahodnih grobiščih, ki je prav tako datiran ( kat. št. 354) in bronast Reichspfennig ( kat. št. 355). v drugo polovico 1. do začetka 2. stoletja.130 Uvože- na je tudi oljenka Loeschcke IX C s pečatom STRO- BILI in dvema koncentričnima utoroma na dnu ( kat. št. 278), odkrita v grobu 78. Podobna oljenka je bila odkrita tudi v grobu 482 na petovionskih zahodnih grobiščih, datiranem v flavijski čas do začetka 2. stoletja,131 le da ima ta na dnu tri koncentrične utore. Preostale oljenke so lokalne, petovionske proizvo- dnje. Pri dveh (grob 1 in 32) je ohranjen pečat FOR- TIS. Pri oljenki iz groba 1 ( kat. št. 9), datiranega na konec 2. stoletja, je ohranjeno le dno s sledovi rjavega premaza, zato ji ni mogoče določiti oblike. Oljenka iz groba 32 ( kat. št. 164) je oblike Loeschcke IX B, podobna pa je bila odkrita tudi v grobu 711 na zaho- dnih grobiščih Petovione, datiranem v flavijski čas do prve polovice 2. stoletja.132 V grobu 57 je bila odkrita oljenka Loeschcke IX B s sledovi rdečega premaza in upodobitvijo dveh mask na disku ter s pečatom COMMVNIS ( kat. št. 235). Enaka oljenka je bila odkrita tudi v grobu 117 na petovionskih zahodnih grobiščih, datiranem v flavijski čas do prve polovice 2. stoletja.133 Izvorno področje pečatnih oljenk je severna Italija, pozneje pa so jih izdelovali tudi drugje v Italiji in v provincah. Izsledki dosedanjih kemičnih in minera- loških analiz kažejo, da je bilo v severni Italiji le eno veliko območje, na katerem so te oljenke izdelovali za izvoz na dolge razdalje, in sicer Modena oziroma nje- na okolica.134 Pečatne oljenke tipa Loeschcke IX so v Petovioni glede na grobne celote, odkrite na zahod- nem grobišču Petovione, začeli izdelovati najkasneje v zgodnje flavijskem času in so nadaljevali še najmanj v prvi polovici 2. stoletja.135 129 Istenič 2000, 129–130, t. 82: 3. 130 Istenič 2000, 198, t. 130: 9. 131 Istenič 2000, 157, t. 100: 6. 132 Istenič 2000, 234, t. 160: 6. 133 Istenič 2000, 48, t. 24: 2. 134 Istenič 1999, 149. 135 Istenič 1999, 151. 37 Monografije CPA 19 5 Zaključek Evgen Lazar, Nika Veršnik, Tadeja Mulh Na območju preureditve trikrakega križišča v krožno Stekleno gradivo, med katero se uvrščajo različni bal-križišče na cesti R2-454/1495 na Zgornji Hajdini zamariji, steklenička in prevrtan gumb, je zastopano so potekale arheološke raziskave ob gradnji, ki so z v štirinajstih grobovih. odkritjem rimskodobnih grobov prešle v arheološka Med grobnimi pridatki številčno prevladuje lončeni-izkopavanja. na, ki je prisotna v večini grobov. Obravnava lonče- Odkritih je bilo triinosemdeset grobov, ki so bili ali nine je pokazala, da v grobovih prevladuje posodje vkopani v geološko oz. matično osnovo (SE 011 = lokalne petovionske izdelave. To je po fabrikatu in SE 233) ali v nasutja za dvig hodne površine (SE 066, obliki zelo podobno posodju z zahodnih grobišč Pe-SE 116 in SE 176), in ostaline rimske ceste ( sl. 8c). tovione, ki ga je v letih 1999–2000 v dveh monogra-Grobovi so se nahajali južno od rimske ceste, le gro- fijah objavila J. Istenič. Uvožena lončenina je v gro- ba 4 in 49 sta bila verjetno vkopana severno od nje. bovih redka. Največ uvoženih lončenih izdelkov je Vsi odkriti grobovi so bili žgani. Največ je bilo po-vseboval grob 86, v katerem sta bili odkriti severnoi- kopov, kjer so žganino oz. ožgane posmrtne ostanke talska poznopadska sigilata druge polovice 1. in prve posameznika položili v enostavno grobno jamo, sle-polovice 2. stoletja in dvoročajna čaša tankih sten, ki dijo pokopi v žari, po dvakrat pa smo dokumentirali je prav tako domnevno italskega izvora in jo glede na tudi pokop v amfori in konstrukciji, zgrajeni iz tegul. fabrikat datirano v konec 1. do 2. stoletja. Poznopad- Najstarejšo, prvo fazo rimskodobnih posegov na sko sigilato je vseboval tudi grob 32. Iz štirih grobov območju raziskav predstavljajo tlakovanje iz prodni-izhajajo štiri uvožene pečatne oljenke iz Modene ozi- kov, verjetno ostanki rimske ceste (SE 145; sl. 10), in roma njene okolice, tri oblike Loeschcke IX B in ena enajst grobov (grobovi 82–90, 92 in 93). Na podla-Loeschcke IX C, datirane od druge polovice 1. do gi pridatkov in najdb iz teh grobov lahko prvo fazo prve polovice 2. stoletja. Uvoženi amfori Dressel 2–4 umestimo v čas prehoda 1. v 2. stoletje in v 2. stoletje. za vino, ki sodi med najpomembnejše vinske amfo- Drugi rimskodobni fazi pripadajo preostali odkriti re zgodnjega cesarstva v zahodnem Sredozemlju, in grobovi, pa tudi jame, jarki in nasutja. Drugo fazo Dressel 6b za olje, katerih izdelava je omejena na čas lahko umestimo v čas 2. stoletja (deloma tudi v čas od 1. stoletja pr. n. št. do zgodnjega 2. stoletja, sta bili 3. stoletja), in sicer s posameznimi grobovi, ki so lah-uporabljeni kot del strukture groba. Zadnja je zasto- ko datirani že v konec 1. oz. začetek 2. stoletja. pana tudi med najdbami iz groba 78. Sestava najdb v grobovih je raznolika. K posamezne- Bronasti novci so bili prisotni v osemnajstih grobovih. mu pokopu je bil najpogosteje pridan vrč, pojavljajo Največkrat je bil v grob pridan po en novec, v enem pa se tudi druge oblike grobega in finega posodja, primeru dva (grob 6) in v enem trije (grob 57). Najsta-kot so lonci, lončki, sklede, trinožnik, pokrovi, čaše, rejši je novec cesarja Avgusta iz začetka 1. stoletja, naj-krožniki, fini lonci, kadilnice sigilatno posodje, ke- mlajši pa novec cesarja Galiena iz druge polovice 3. ramika tankih sten in oljenke. Kovinske najdbe, če stoletja. izvzamemo številne žeblje, ki so deli lesenih skrinj Zadnjo, tretjo fazo posegov pa predstavljata novo-ali grobnih konstrukcij, ter novce, izhajajo iz šestih dobni nasutji SE 001 in SE 002, ki ju povezujemo z grobov. Mednje sodijo žebljički za čevlje, deli noše in izgradnjo moderne ceste. skrinjic, nakit ter zrcalo in ročaj zrcala. 38 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini 6 Viri in literatura ARH, M. 2021, Najdbe . − V: M. Murko in M. Arh, Poročilo ISINGS, C. 1957, Roman glass from dated finds. – Archaeolo-o izvedenih arheoloških raziskavah ob rekonstrukciji Peršonove uli-gica Traiectina 2. Groningen. ce na Ptuju. 19–29, Ljubljana (neobjavljeno). ISTENIČ, J. 1999, Poetovio, zahodna grobišča I: grobne celote iz BERTONCELJ-KUČAR, V. 1979, Nakit iz stekla in jan-Deželnega muzeja Joanneuma v Gradcu. – Katalogi in mono-tarja. – Arheološki vestnik 30, 254–277. grafije 32, Ljubljana. BEZECZKY, T. 1994, Amphorenfunde vom Magdalensberg und ISTENIČ, J. 2000, Poetovio, zahodna grobišča II: grobne celote iz aus Pannonien, Ein Vergleich. − Kärntner Museumsschriften Deželnega muzeja Joanneuma v Gradcu: katalog. – Katalogi in 74, Klagenfurt. monografije 33, Ljubljana. BEZECZKY, T. 1998b, Amphora types of Magdalens- ISTENIČ, J. 2004, Petoviona – središče izdelave in disberg. − Arheološki vestnik 49, 225−242. tribucija keramičnih izdelkov/Poetovio – Zentrum der BLAZNIK, P. 1986, Historična topografija Slovenije II. Sloven-Herstellung keramischer Erzeugnisse – V: I. Lazar (ur.), ska Štajerska in jugoslovanski del Koroške do leta 1500 (A-M). Rimljani: steklo, glina kamen (katalog razstave), Celje, 108–111. – Maribor. JANEŽIČ, M. 2008, Rimskodobne najdbe iz arheoloških raz- CONSPECTUS 1990: Ettlinger, E. et al. 1990, Conspectus iskav na območju Gimnazije Ptuj (sektor 2): poudarek na kera-formarum terrae sigillatae Italico modo confectae. − Materialien mičnem zbiru. – Diplomsko delo. Oddelek za arheologijo, zur römisch-germanischen Keramik Materialien 10, Bonn. Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. DELAGE, R. 2010a, La sigillée de Rheinzabern. − V: R. JANEŽIČ, M. 2018, Lončarska obrt v Petovioni: sledovi lončar-Brulet et al. (ur.), La céramique Romaine en Gaule du nord. Bre-ske proizvodnje in analiza keramičnega gradiva na območju Doma pols, 173–191. upokojencev Ptuj. – Doktorska disertacija. Fakulteta za hu-DELAGE, R. 2010b, La sigillée de Lezoux. – V: R. Brulet manistične študije, Univerza na Primorskem, Koper. et al. (ur.), La céramique Romaine en Gaule du nord. Brepols, JANEŽIČ, M. 2021, Lončarska obrt v Petovioni: sledovi lončar-95–125. ske proizvodnje in analiza keramičnega gradiva z območja Doma FOY, D. et al., 2018, Verres incolores de l‘Antiquite romaine en upokojencev. − Monografije CPA 12, Ljubljana. Gaule et aux marges de la Gaule. Vol. 1, 2. − Archaeopress JERALA, M. 2015, Historični oris prostora in kataster naj-Roman Archaeology 42. Oxford. dišč. – V: Ocena arheološkega potenciala in hiperspektralno snema-GARBSCH, J. 1965, Die norisch-pannonische Frauentracht im 1. nje območja Hajdine, metode 1–4, 11–61, Ljubljana. und 2. Jahrhundert. − Münchner Beiträge zur Vorund Früh-JOBST, W. 1975, Die römischen Fibeln aus Lauriacum. – For-geschichte 11, München. schungen in Lauriacum 10, Linz. GARBSCH, J. 1974, Ein Flügelfibelfragment vom Lo- KUJUNDŽIĆ, Z. 1982, Poetovijske nekropole. − Katalogi in renzberg bei Epfach. Bemerkungen zu Fibeln der Frau-monografije 20, Ljubljana. entracht von Raetien und Iuvavum. − V: G. Kossack in LAZAR, E. 2019, Poročilo o izvedenih predhodnih arheoloG. Ulbert, Studien zur Vor- und Frühgeschichtlichen Archäologie, ških raziskavah na območju predvidene gradnje stanovanjske hiše Festschrift for Joachim Wemer zum, 65, Geburtstag, Münchner Tajhmajster – Hajdina, parcela št. 596/9, k. o. Hajdina. – Lju-Beitrüge zur Vor- und Frühgeschichte, Ergänzungsband bljana (neobjavljeno). 1/1, München, 163–183. LAZAR, I. 2003, Rimsko steklo Slovenije. − Opera Instituti GARBSCH, J. 1985, Die norisch-pannonische Tracht. – V: Archaeologici Sloveniae 7, Ljubljana. Auistieg und Niedergang der römischen Welt 2, 12.3, 546–577. LOVENJAK, M. 2004, Žigi na rimskih opekah s Ptuja/ HORVAT, J. in M. ŠAŠEL KOS 1999, Petoviona – vele- Stempel auf römischen Ziegeln aus Poetovio – V: I. La- mesto na bregovih Dravusa. – V: D. Božič et. al. , Zakladi zar (ur.), Rimljani: steklo, glina kamen (katalog razstave), Celje, tisočletij, Zgodovina Slovenije od neandertalcev do Slovanov, Lju-103–107. bljana. LUBŠINA TUŠEK, M. 2008, Zgornja Hajdina – arheo- HORVAT, J. in A. VIČIČ 2010, Arheološka najdišča Ptuja. loško najdišče Zgornja Hajdina. – Varstvo spomenikov 44, Rabelčja vas. – Opera instituti archaeologici Sloveniae 20, 323–324. Ljubljana. LUBŠINA TUŠEK, M. 2015, Poročilo o arheoloških izkopa- vanjih v Skorbi na območju izgradnje igrišča vrtca in OŠ Hajdina 39 Monografije CPA 19 ter arheološkem nadzoru pri izgradnji vrtca Hajdina in parkirišča, Koštomaju na Hajdini. – V: B. Lamut et al. (ur.), Ptujski parceli št. 125/13 in 124/ 2, obe k. o. Skorba, ter parcela št. zbornik 6/1, Ptuj, 199–227. 475/1, k.o. Hajdina. – Ljubljana (neobjavljeno). VERŠNIK, N. 2021, Najdbe . – V: E. Lazar, N. Veršnik MARION, Y. in A. STARAC 2001, Les Amphores. − V: in N. Bizjak: Poročilo o izvedenih arheoloških raziskavah ob re-F. Tassaux, R. Matijašić in V. Kovačić (ur.), Loron (Croatie). konstrukciji Čufarjeve ulice na Ptuju, Ljubljana, 18–27 (neob-Un grand centre de production d‘amphores à huile istriennes (Ier − javljeno). IVe S. P.C.), Ausonius Mémoires 6, Bordeaux, Paris, 97−125. VIDRIH PERKO, V. 2000, Amfore v Sloveniji. − Annales, MIKL CURK, I. 1976, Poetovio I. − Katalogi in monogra- Series historiare sociologiae 10/2 (22), 421−455. fije 13, Ljubljana. VOMER GOJKOVIČ, M. 1993, Lončarsko opekarska de- NOVŠAK, M., I. BEKLJANOV ZIDANŠEK, I. LAZAR, lavnica v rimski obrtniški četrti na Ptuju. – V: B. Lamut (ur.), J. HRUSTEL in T. ŽERJAL 2019, Obravnava gradiva. – V: Ptujski arheološki zbornik: ob 100–letnici muzeja in Muzejskega M. Novšak, I. Bekljanov Zidanšek in T. Žerjal, Križišče pri društva, Ptuj, 449–480. Spodnjih Škofijah, Arheologija na avtocestah Slovenije 81, VOMER GOJKOVIČ, M. 1996, Grobišče pri dijaškem Ljubljana, 87–110. domu v Rabelčji vasi na Ptuju. – V: B. Lamut et al (ur.), PERKO, V. 2012, Fiat lux!. – V: V. Perko, A. Nestorović Ptujski zbornik 6/1, Ptuj, 229–312. in I. Žižek (ur.), Ex oriente lux, Rimskodobna svetila in oljenke ZABEHLICKY SCHEFFENEGGER, S. 1992, Terra iz Slovenije. IV. Mednarodni kongres Zveze raziskovalcev svetil, sigillata tardo−padana. − Rei Cretariae Romanae Fautorum ILA, Ptuj, 15. do 19. maj 2012, 24–83, Ptuj. Acta 31−32, 415−443. PESAVENTO MATTIOLI, S. 1992, Anfore romane a Pa- ŽERJAL, T. 2005, Sigilata s Školaric pri Spodnjih Škofijah. dova: Ritrovamenti dalla citta. − Materiali d‘archeologia 1, Trgovina s sigilatnim posodjem v severni Istri v 1. in 2. st. Modena. – V: Arheološki vestnik 56, 263–292. PESAVENTO MATTIOLI, S. in M.-B. CARRE 2009, ŽERJAL, T. 2008, Rimska vila v luči drobnih najdb: primer naj-Olio e pesce in epoca romana. Produzione e commercio nelle regi-dišča Školarice pri Spodnjih Škofijah. − Doktorska disertacija. oni dell’alto Adriatico. – Atti del Convegno (Padova 2007), Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Roma. Ljubljani, Ljubljana. PETRU, S. 1972, Emonske nekropole (odkrite med leti 1635– ŽERJAL, T. 2020, Keramično gradivo. – V: T. Žerjal in 1960). – Katalogi in monografije 7, Ljubljana. M. Novšak, Školarice pri Spodnjih Škofijah, Arheologija na PLESNIČAR–GEC, L. 1972, Severno emonsko grobišče. – avtocestah Slovenije 86, Ljubljana, 178–202. Katalogi in monografije 8, Ljubljana. ŽIŽEK, I. 1996, Zahodna ptujska nekropola – Verone- RIHA, E. 1986, Römisches Toilettgerät und medizinische Instru-kova njiva (predstavitev). – V: B. Lamut et al. (ur.), Ptujski mente aus Augst und Kaiseraugst. – Forschungen in Augst 6. zbornik 6/1, Ptuj, 313–348. SAJE, Š. 2016, Rimsko grobišče pri Osnovni šoli Ljudski vrt, ŽIŽEK, I. 2004a, Opekarstvo Petovione/Ziegelherstel-Ptuj: prvih 100 grobov z oljenko. – Diplomsko delo. Oddelek lung in Poetovio – V: I. Lazar (ur.), Rimljani: steklo, glina, za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, kamen (katalog razstave), Celje, 100–102. Ljubljana. ŽIŽEK, I. 2004b, Katalog predmetov/Katalog der Expo- SCHINDLER KAUDELKA, E. 1975, Die dünnwandige nate. – V: I. Lazar (ur.), Rimljani: steklo, glina kamen (katalog Gebrauchskeramik vom Magdalensberg. − Kärntner Muse-razstave), Celje, 124–143. umsschriften 58, Archäologische Forschungen zu den ŽIŽEK, R. in P. STRGAR 2016, Poročilo o izvedbi predhodne Grabungen auf dem Magdalensberg 3, Celovec. arheološke raziskave na območju EŠD 6484: Zgornja Hajdina – SLABE, M. 1993, Antična nekropola na pristavi pri Trebnjem / Arheološko najdišče Zgornja Hajdina. – Celje (neobjavljeno). The Roman cemetery at Pristava near Trebnje. − Ljubljana. STRMČNIK GULIČ, M. 1993, Skrb za izročilo preteklo- Spletni viri sti. – V: B. Lamut (ur.), Ptujski arheološki zbornik: ob 100–le-Splet 1. https://www.hajdina.si/post/62445 (dostop 8. tnici muzeja in Muzejskega društva, Ptuj, 481–504. 12. 2021) ŠUBIC, Z. 1975. Rimske oljenke v Sloveniji. – V: Arheolo- ški vestnik 26, 82–99. TASSAUX, F. 2001, Production et diffusion des amphores à huile istriennes. − Antichità Altoadriatiche 46, 501−543. TOMANIČ JEVREMOV, M. 2004, Obrtniške delavnice rim- ske Petovione. − Ptuj. TUŠEK, I. 1993, Rimsko grobišče na novi obvoznici ob Potrčevi cesti v Ptuju. – V: Ptujski arheološki zbornik, Ob 10o-letnici muzeja in muzejskega društva, Ptuj, 385–449. TUŠEK, I. 1996, Arheološka zaščitna izkopavanja pri 40 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini 7 Katalog stratigrafskih enot Evgen Lazar Geološka osnova je vkop SE 020 in je bilo odkrito pod plastjo SE 002. Interpretacija: polnilo jame. SE 011 = SE 233 Plast trdega temno rumenkasto rjavega (10YR3/3) SE 020 proda (70 %), premešanega z meljasto ilovico (30 %). Vkop jame, neposredno ob južnem robu izkopnega Prekriva celotno izkopno polje in leži pod ostalinami polja. Zapolnjevalo ga je polnilo SE 019. Jama je bila rimskodobnega grobišča in cestišča (SE 066). Inter-dolga 4,00 m, široka 1,32 m in globoka 0,42 m. Vko- pretacija: geološka osnova. pana je bila v geološko osnovo (SE 011). Interpreta- cija: vkop/jama. Prva faza (rimsko obdobje) SE 035 SE 145 Temno rjavo (10YR 3/3) polnilo jarka iz čvrste me- Tlakovanje iz prodnikov, odkritih v vzhodnem delu ljaste ilovice (95 %), premešane z drobnimi (1 %), izkopnega polja. Tlakovanje je ležalo pod nasut-srednje velikimi (2 %) in velikimi prodniki (2 %). jem SE 116 in je bilo položeno na geološko osnovo Zapolnjevalo je vkop SE 036 in je bilo odkrito pod (SE 233). Sestavljeno je bilo iz velikih prodnikov in plastjo SE 002. Interpretacija: polnilo manjšega jarka. peska. Najdbe: odlomki fine in grobe lončenine, od- lomki železnih žebljev. Interpretacija: rimskodobno SE 036 tlakovanje/cestišče. Vkop jarka, ki ga je zapolnjevalo polnilo SE 036. Ja- rek je bil dolg 0,90 m, širok 0,40 m in globok 0,15 m. Druga faza (rimsko obdobje) V tlorisu je bil podolgovate, v preseku pa banjaste oblike. Vkopan je bil v plast SE 116. Interpretacija: SE 016 vkop jarka. Plast večjih prodnikov odkritih v severnem preseku izkopnega polja, severno od današnje ceste. Plast je SE 066 ležala neposredno pod ornico in na geološki osnovi Plast rjave (10YR 3/3) meljaste ilovice (82 %), pre- (SE 011). Vsebovala je 46 % proda in 54 % meljaste mešane z drobnimi (3 %), srednje velikimi (5 %) in ilovice. Interpretacija: rimskodobno cestišče. velikimi prodniki (10 %). Odkrili smo jo pod nasut- jem SE 002 in nad geološko osnovo SE 233 ter rim- SE 019 skodobnim cestiščem SE 145. Vanjo so bili vkopani Temno rjavo polnilo (10YR 3/3) jame iz čvrste melja- rimskodobni grobovi. Interpretacija: rimskodobno ste ilovice (97 %), premešane s srednje velikimi (1 %) nasutje. in velikimi prodniki (1 %) ter drobci oglja (1 %). Najd- be: odlomki zlate nitke, sprijete na steklo, odlomki sta- SE 082 ljenega steklenega balzamarija, amfore, fine in grobe Temno rjavo polnilo (7.5YR 3/2) jame iz čvrste me-lončenine, odlomek oljenke ( kat. št. 340) in železnih ljaste ilovice (95 %), premešane z drobnimi prodniki žebljev (med njimi tudi kat. št. 338–339). Zapolnjevalo (1 %). Najdbe: odlomki fine lončenine, amfore in deli 41 Monografije CPA 19 železnih žebljev. Zapolnjevalo je vkop SE 083 in je SE 106 bilo odkrito pod plastjo SE 002. Interpretacija: pol- Temno rjavo polnilo (10YR 3/3) jame iz rahlo spri- nilo jame. jete meljaste ilovice (55 %), premešane z drobnimi (20 %), srednje velikimi (15 %) in velikimi prodniki SE 083 (10 %). Najdbe: odlomek fine lončenine in gradbene- Vkop jame, neposredno ob južnem robu izkopnega ga materiala. Zapolnjevalo je vkop SE 107 in je bilo polja. Zapolnjevalo ga je polnilo SE 082. Jama je bila odkrito pod plastjo SE 002. Interpretacija: polnilo dolga 3,89 m, široka 1,28 m in globoka 0,40 m. Vko-jame. pana je bila v geološko osnovo (SE 011). Vanjo so bili vkopani trije grobovi (26, 29 in 32). Interpretaci- SE 107 ja: vkop/jama. Vkop jame, ki ga je zapolnjevalo polnilo SE 106. Jama je bila dolga 1,00 m, široka 0,86 m in globoka le SE 084 0,10 m. Vkopana je bila v plast SE 116. Interpretacija: Rjavo polnilo (10YR 4/3) jame iz rahlo sprijete me- vkop/jama. ljaste ilovice (80 %), premešane z drobnimi prodniki (20 %). Najdbe: odlomki fine lončenine, odlomka SE 112 grobe lončenine, odlomki vsaj 12 žebljev oz. žebljič- Polnilo jame je bilo sestavljeno iz rahlo sprijete, zelo kov (med njimi tudi kat. št. 341–343). Zapolnjevalo rjave (10YR3/3), peščeno-meljaste gline (89 %), preje vkop SE 085 in je bilo odkrito pod plastjo SE 002. mešane z drobnim (5 %), srednje velikim (3 %) in Interpretacija: polnilo jame. velikim prodom (3 %). Najdbe: odlomki stekla, grad- benega materiala in fine lončenine, odlomka grobe SE 085 lončenine ter kosti. Polnilo je zapolnjevalo vkop Vkop jame, ki ga je zapolnjevalo polnilo SE 084. (SE 113), ki je bil vkopan v meljasto-prodnato plast Jama je bila dolga 1,72 m, široka 1,24 m in globoka (SE 066). Interpretacija: polnilo jame. 0,31 m. V tlorisu je bila nepravilne, v preseku pa ba- njaste oblike. Vkopana je bila v plast SE 116. Inter- SE 113 pretacija: vkop/jama. Vkop/negativ jame, ki ga je zapolnjevalo polnilo SE 112. Jama je bila dolga 1,67 m, široka 1,39 m in SE 086 globoka 0,23 m. V tlorisu je bila podolgovate zaob- Rjavo polnilo (7.5YR 4/3) jame iz rahle meljaste ilo- ljene, v preseku pa banjaste oblike. Vkopana je bila v vice (80 %), premešane z drobnimi (10 %) in srednje plast SE 066. Interpretacija: vkop/jama. velikimi prodniki (10 %). Najdbe: odlomki vsaj dveh različnih vrčev, odlomki amfore, odlomki vsaj šestih SE 114 = SE 118 železnih žebljev in ožgane kosti. Interpretacija: pol- Temno rjavo (10YR 3/3) polnilo jarka iz čvrste me- nilo jame. ljaste ilovice (67 %), premešane z drobnimi (5 %), srednje velikimi (3 %) in velikimi prodniki (25 %). SE 087 Najdbe: odlomki fine lončenine (med njimi tudi kat. Vkop jame, ki ga je zapolnjevalo polnilo SE 086. V št. 345) in gradbenega materiala, odlomek amfore, tlorisu je bila nepravilne, v preseku pa banjaste ob-deli bronaste spone ( kat. št. 344) in odlomki železnih like. Vkopana je bila v plast SE 116. Interpretacija: žebljev. Zapolnjevalo je vkop SE 115 = SE 119 in je vkop/jama. bilo odkrito pod plastjo SE 002. Interpretacija: pol- nilo jarka. 42 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini SE 115 = SE 119 SE 177 Vkop jarka, ki ga je zapolnjevalo polnilo SE 114 = Plast temno sivkasto rjave (7.5YR 4/2) trdno sprijete SE 119. Jarek je bil dolg 45,75 m, širok 0,50 m in glo-meljaste ilovice (87 %), premešane z drobnimi (5 %), bok do 0,25 m. V preseku je bil banjaste oblike. Vko- srednje velikimi (5 %) in velikimi prodniki (3 %). pan je bil v plasti SE 116 in 066 ter je sekal grobove Odkrili smo jo pod nasutjem SE 002 in nad geolo-066, 067 in 068. Interpretacija: vkop jarka. ško osnovo SE 233. Vanjo je bil vkopan rimskodobni grob 74. Interpretacija: naplavina ali rimskodobno SE 116 nasutje. Plast temno rumenkasto rjave (10YR 4/4) meljaste ilovice (96 %), premešane z drobnimi (3 %) in sre- Tretja faza (novi vek in sodobnost) dnje velikimi prodniki (1 %). Odkrili smo jo pod na- sutjem SE 002 in nad geološko osnovo SE 233 ter SE 001 rimskodobnim cestiščem SE 145. Najdbe: odlomki Plast zbitega, čvrstega rjavega (10YR4/3) grušča fine in grobe lončenine, kadilnice ( kat. št. 347), amfor, (50 %), premešanega s peščeno-meljasto ilovico, ne-gradbenega materiala, železa in bronast okov ( kat. št. posredno pod asfaltom. Interpretacija: novodobno 346). Vanjo so bili vkopani rimskodobni grobovi. In-nasutje za cestišče. terpretacija: rimskodobno nasutje. SE 002 SE 148 Plast čvrste temno rjave (10YR3/3) meljaste ilovice Rjavo polnilo (10YR 4/3) jame iz rahlo sprijete me- (97 %), premešane s prodom (3 %). Prekrivala je ce- ljaste ilovice (89 %), premešane z drobnimi (7 %), lotno izkopno polje in je ležala pod nasutjem SE 001. srednje velikimi (3 %) in velikimi prodniki (1 %). Najdbe: odlomki fine in grobe lončenine (med njimi Zapolnjevalo je vkop SE 149 in je bilo odkrito pod tudi kat. št. 352), amfor, gradbenega materiala, od-plastjo SE 002. Polnilo je bilo presekano/prekopano lomki, nož z bronastim držajem ( kat. št. 350), del že-z vkopom groba 53 – SE 147. Interpretacija: polnilo leznega predmeta (morda sulična ost?; kat. št. 351), jame. rimskodobna novca ( kat. št. 348–349), srednjeveški novec ( kat. št. 354) in novodoben novec ( kat. št. 355). SE 149 Prekrivala je rimskodobno grobišče. Interpretacija: Vkop jame, ki ga je zapolnjevalo polnilo SE 148. Jama novodobno nasutje. je bila dolga 1,27 m, široka 0,75 m in globoka 0,30 m. V tlorisu je bila podolgovate zaobljene, v preseku pa banjaste oblike. Vkopana je bila v plast SE 116. Inter- pretacija: vkop/jama. SE 176 Plast rjave (7.5YR 4/2) čvrste meljaste ilovice (85 %), premešane z drobnimi (10 %), srednje velikimi (3 %) in velikimi prodniki (2 %). Odkrili smo jo pod nasut- jem SE 002 in nad geološko osnovo SE 233. Najdba: del bronastega okova. Vanjo so bili vkopani rimsko- dobni grobovi 54, 72, 73 in 77. Interpretacija: napla- vina ali rimskodobno nasutje. 43 Monografije CPA 19 8 Katalog grobov Evgen Lazar, Nika Veršnik, Tadeja Mulh Kataloška enota groba vsebuje način pokopa, obliko, Okrajšave dimenzijo in ohranjenost ter natančen opis z grobnimi najdbami). Katalogu grobov je pridan indeks u. ustje grobov. d. dno Predmeti so prikazani opisno ter bodisi v risbi ali v ob. obod fotografiji v merilu 1 : 1, 1 : 2 in 1 : 4.136 dl. dolžina Opis keramičnih predmetov (kat. št.) v katalogu zaje- š. širina ma podatke o fabrikatu (po Istenič 1999), barvi povr- gl. globina šine ter opis okrasa in posebnosti. Podani pa so tudi pr. premer osnovni merski in najdiščni podatki (SE). Pri opisu v. višina predmetov iz kovine in stekla so navedeni material, vel. velikost iz katerega so izdelani, kratek opis, osnovni merski in ohr. ohranjen/-a najdiščni podatki (SE). Vsi predmeti v katalogu imajo podano velikost v centimetrih (cm). 136 Risba: S. Ohman; vektorizacija: M. Reš, N. Čremošnik; fotografija: D. Ciglar Milosavljevič, M. Lavrič; postavitev tabel: N. Svenšek, N. Čremošnik. 44 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini Grob 1 železnega žeblja in ožgane kosti. V zasutju drugega polnila (SE 013) pa odlomki fine in grobe lončenine, Način pokopa: žgan pokop v jami. odlomki stekla in odlomki vsaj treh železnih žebljev. Oblika: jama je bila v tlorisu ovalne oblike, v preseku Datacija: konec 2. stoletja. pa U-oblike. Dimenzije: pr. 1,00 m, gl. 0,60 m. Najdbe: Ohranjenost: ohranjeno je bilo le dno grobne jame. Prvo polnilo groba (SE 003) SE 003/013/004 1 Lonec (rekonstruiran); podoben tipu LG1 po Iste- Opis: Prvo polnilo groba (SE 003) je bilo sestavlje- nič; rahlo hrapava in luknjičava zunanja površina, li- no iz trdno sprijete, temno sivkasto rjave (10YR4/2) sasta, rjava (7.5YR 5/3), zelo temno siva (10YR 3/1) meljaste ilovice (97 %) z drobnimi (1 %), srednji-in temno siva (GLEY 1 4/), notranja površina bledo mi (1 %) in velikimi prodniki (1 %). Prvo polnilo je rjava (10YR 6/3); fabrikat: F3/4; na zunanji površini prekrivalo drugo polnilo (SE 013), ki ga je sestavljala ostenja metličenje (vodoravno, navpično, poševno); mehka rjava meljasta ilovica (70 %), premešana z ve-pr. u. 19,5 cm, ohr. v. 14, 5 cm. liko količino oglja (do 2 cm veliki kosi). V zasutju prvega polnila (SE 003) so bili odkriti še 2 Dvoročajni vrč (rekonstruiran); gladki površini, ro-odlomki gradbenega materiala in grobe lončenine ter žnati (7.5YR 7/4) s sledovi rdečega (2.5YR 4/6) pre-po en odlomek fine lončenine in amfore, odlomek maza na zunanji površini ostenja; fabrikat: podoben F9; pr. u. 13,2 cm, pr. d. 10,6 cm, v. 30,4 cm. 3 Odlomki ustja in ostenja lonca; podoben tipu LG1.1 po Istenič; gladki in luknjičavi površini, tem- no sivi (10YR 4/1); fabrikat: F4; na zunanji površini ostenja metličenje; pr. u. 16,2 cm, ohr. v. 7,6 cm. 4 Odlomek pokrova; gladki in luknjičavi površini, sivkasto rjavi (10YR 5/2); fabrikat: F4; vel. 10,5 × 8,4 cm, ohr. v. 4,5 cm. Drugo polnilo groba (SE 013) 5 Bronast novec; M. Aurelius ali Commodus; dupondij; kovan 178, Rim, RIC 1591–1592; ohr. vel. 2,2 × 2 cm, t. 4 g. 6 Lonec (rekonstruiran); podoben tipu LG1 po Is- tenič; rahlo hrapava in luknjičava zunanja površina, temno siva (7.5YR 4/1), notranja površina sivkasto rjava (10YR 5/2); fabrikat: F3/F4; na zunanji povr- šini ostenja metličenje (vodoravno, poševno); pr. u. 17,5 cm, pr. d. 8,9 cm, v. 23,4 cm. 7 Ustja in ostenje lonca; podoben tipu LG1 po Is- tenič; rahlo hrapava in luknjičava zunanja površina, bledo rjava (10YR 6/3), notranja površina lisasta, 45 Monografije CPA 19 bledo rjava (10YR 6/3) in temno siva (GLEY 1 4/); fabrikat: F3/4; na zunanji površini ostenja metličenje (vodoravno); pr. u. 11,9 cm, ohr. v. 5,1 cm. 8 Skleda (rekonstruirana); rahli hrapavi in luknjiča-vi površini, bledo rjavi (10YR 6/3); fabrikat: F4; na zunanji površini in delu notranje površine ostenja metličenje (vodoravno, poševno); ustje ima ležišče za pokrov; pr. u. 24,9 cm, pr. d. 11, 2 cm, v. 18, 5 cm. 9 Dno in stena pečatne oljenke; nedoločljivega tipa; gladka zunanja površina, svetlo siva (10YR 7/2), notranja površina siva (GLEY 1 5/) s sledovi rjave- ga premaza (7.5YR 5/4); fabrikat: F7; na dnu pečat FORTIS, petovionske izdelave; ohr. vel. 5,4 × 4,7 cm, ohr. v. 1,3 cm. 1 Grob 1, merilo 1 : 2. 46 Merilo 1 : 2. Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini 2 3 4 Merilo 1 : 2. Grob 1, merilo 1 : 2. 47 Monografije CPA 19 urelius ali Commodus1 A 7 . 8 M 5 6 7 8 9 Merilo 1 : 2. Grob 1, merilo 1 : 2. 48 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini Grob 2 Način pokopa: žgan pokop v jami. Oblika: jama je bila v tlorisu ovalne, v preseku pa nepravilne lečaste oblike. Dimenzije: pr. 0,80 m, gl. 0,30 m. Ohranjenost: slaba, ohranjeno je bilo le dno grobne jame. SE 005/006 Opis: Polnilo groba (SE 005) je bilo sestavljeno iz čvrste, zelo temno sivkasto rjave (10YR3/2) pešče- no-meljaste ilovice (97 %) z drobnimi (1 %), srednji- mi (1 %) in velikimi prodniki (1 %). Polnilo je zapol- njevalo vkop (SE 006). V zasutju so bili odkriti le odlomek rimskodobne fine lončenine in drobci ožganih kosti. Datacija: /. 49 Monografije CPA 19 Grob 3 Najdbe: Drugo polnilo (SE 012) Način pokopa: žgan pokop v jami. 10 Del noriško-panonske fibule s krilci iz bronaste Oblika: jama je bila v tlorisu pravokotna z zaobljeni- zlitine; tip Almgren 238; ohr. vel. 4,6 × 2,4 cm, t. 39 g; mi koti, v preseku pa banjaste oblike. 1. stoletje–druga polovica 2. stoletja. Dimenzije: dl. 1,40 m, š. 0,60 m, gl. 0,15 m. Ohranjenost: slaba, ohranjeno je bilo le dno grobne 11 Del noge fibule iz bronaste zlitine; verjetno tip jame. Almgren 84; ohr. vel. 2,4 × 1,8 cm, t. 4 g. SE 007/012/008 Opis: Prvo polnilo groba (SE 007) je bilo sestavljeno 12 Železen žebelj; dl. 4,5 cm. iz čvrste, rjave (10YR3/3) meljaste ilovice (89 %) z drobnimi (1 %), srednjimi (5 %) in velikimi prodniki 13 Krožnik (rekonstruiran); oblika K 1; gladki povr- (5 %). Polnilo je zapolnjevalo vkop (SE 006) in prek- šini, rdečkasto rumeni (5YR 6/6) s sledovi rdečega rivalo drugo polnilo SE 012. Drugo polnilo je sestav- premaza (2.5YR 5/8); pr. u. 15 cm, pr. d. 10,5 cm, v. ljala mehka zelo temno sivkasto rjava (10YR3/2) me- 3 cm. ljasta ilovica (70 %), premešana z veliko oglja (30 %). V zasutju prvega polnila (SE 007) so bili odkriti še 14 Ustje in ostenje enoročajnega vrča; podoben tipu odlomka fine lončenine, odlomek amfore ter odlom-VE 12.2 po Istenič; gladki površini, zelo bledo rjavi ka vsaj 2 železnih žebljev in kos nedoločljivega žele- (10YR 7/3); fabrikat: F7; pr. u. 6,1 cm, ohr. v. 16 cm. znega predmeta. V zasutju drugega polnila (SE 012) pa odlomka bronaste pločevine in odlomki vsaj treh 15 Pečatna oljenka (rekonstruirana); tip Loeschcke železnih žebljev. IX B; gladka zunanja površina, siva (10YR 6/3), not- Datacija: konec 2. stoletja. ranja površina lisasta, siva (7.5YR 6/1) in rdečkasto siva (5YR 5/2); fabrikat: F11; na dnu pečat FORTIS; uvožena iz Modene; ohr. vel. 10,3 × 7,6 cm. 50 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini 10 11 12 13 14 15 Merilo 1 : 2. Grob 3, merilo 1 : 2. 51 Monografije CPA 19 Grob 4 Način pokopa: žgan pokop v žari. Oblika: jama je bila v tlorisu ovalne oblike, v preseku pa U-oblike. Dimenzije: pr. 0,60 m, g. 0,65 m. Ohranjenost: dobra, ohranjena je cela žara. SE 014/015 Opis: Polnilo groba (SE 014) je bilo sestavljeno iz zbite, rjave (10YR4/3) meljaste ilovice (97 %) z drob- nimi (1 %), srednjimi (1 %) in velikimi prodniki (1 %). Polnilo je zapolnjevalo vkop (SE 015). V grobu je bila žara ( kat. št. 16) s pokrovom. V zasut-ju polnila so bili odkriti redki odlomki fine lončenine, odlomek bronaste pločevine, odlomki vsaj 23 žele- znih žebljev oz. žebljičkov (nekateri tudi z ostanki lesa) in ožgane kosti ter drobci oglja. Datacija: 2. stoletje. Najdbi: 16 Lonec (rekonstruiran) – žara; podoben LG varia po Istenič; rahlo hrapavi površini, temno sivi (GLEY 1 4/); fabrikat: F1; pr. u. 19 cm, pr. d. 9,3 cm, v. 22,5 cm. Vsebina: ožgane kosti, oglje, odlomki vsaj 11 železnih žebljev. 17 Pokrov; gladki površini, zelo temno sivi (GLEY 1 3/); fabrikat: F1; pr. u. 17,7 cm, v. 5 cm. 52 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini 16 17 Merilo 1 : 2. Grob 4, merilo 1 : 2. 53 Monografije CPA 19 Grob 5 V zasutju groba (SE 017) so bili odkriti še odlomki fine lončenine, odlomki vsaj 12 železnih žebljev in Način pokopa: žgan pokop v žari, prekrit z amforo. žebljičkov (med njimi tudi kat. št. 18–23) ter ožgane Oblika: jama je bila v tlorisu ovalne, v preseku ne- kosti in drobci oglja. pravilne oblike. Datacija: konec 1. do sredine 2. stoletja. Dimenzije: dl. 1,50 m, š. 0,50 m, gl. 0,50 m. Ohranjenost: dobra, ohranjena je skoraj cela amfora. Najdbe: SE 017/038/039/018 Polnilo groba (SE 017) Opis: Polnilo groba (SE 017) je bilo sestavljeno iz 18 Železen žebelj; dl. 3,7 cm. čvrste, rjave (10YR3/4) meljaste ilovice (93 %) z drobnimi (3 %), srednjimi (2 %) in velikimi prodniki 19 Železen žebelj; dl. 2,3 cm. (1 %) ter do 2 cm velikimi kosi oglja (1 %). Polnilo je zapolnjevalo vkop (SE 018) in prekrivalo amforo 20 Železen žebelj; ohr. dl. 4 cm. ( kat. št. 25), s katero je bila prekrita žara 24). Znotraj amfore se je nahajalo polnilo SE 038, ki ga je sestav-21 Železen žebljiček; dl. 1,7 cm. ljala mehka temno rjava (10YR3/3) meljasta ilovica (93 %) z drobnimi (3 %), srednjimi (3 %) in velikimi 22 Železen žebljiček; dl. 1,7 cm. prodniki (1 %). Polnilo SE 038 je prekrivalo žaro, v kateri je bilo polnilo SE 039, katerega je predstavlja- 23 Železen žebljiček; dl. 1,6 cm. la temno rjava (10YR3/3) meljasta ilovica (94 %) z drobnimi (2%), srednjimi (2 %) in velikimi prodniki 24 Skleda – žara; gladki površini, sivi (10YR 6/1); fab- (1 %) ter drobci oglja (1 %). rikat:F8; pr. u. 19,5 cm, pr. d. 8,9 cm, v. 16,7 cm. Vsebi- na: bronast novec 26) in steklen balzamarij kat. št. 27). 25 Ostenje z ročajema amfore; oblika Dressel 2–4; hrapavi površini, svetlo rdeči (2.5YR 6/8); ohr. v. 44,7 cm. Vsebina: odlomki vsaj 3 železnih žebljev in ožgane kosti ter drobci oglja (SE 038). Polnilo sklede – žare (SE 039) 26 Bronast novec; Augustus; as; kovan 11–12, Rim, RIC 471; pr. 1,7 cm, t. 10 g. 27 Steklen balzamarij; podoben tipu Isings 28a; ze- lenkasto steklo; pr. u. 1,5 cm, v. 7,1 cm. 54 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini 22 23 21 19 20 18 24 Augustus 11 - 12 26 27 25 25 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 2. Grob 5, 25 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 2. 55 Monografije CPA 19 Grob 6 njimi tudi kat. št. 35–41), izmed katerih so bili nekateri gotovo tudi del skrinje, ter ožgane kosti in oglje. Način pokopa: žgan pokop v jami. Datacija: 2. stoletje. Oblika: jama je bila v tlorisu okrogle, v preseku pa U-oblike. Najdbe: Dimenzije: pr. 0,70 m, gl. 0,37 m. 28 Bronast novec; Titus; as; kovan 81, Rim, RIC 247; Ohranjenost: slaba, ohranjeno je bilo le dno grobne 249; 251; pr. 2,6 cm, t. 6 g. jame. SE 050/051 29 Bronast novec; Domitianus; as; kovan 85–86, Rim, Opis: Polnilo groba (SE 050) je bilo sestavljeno iz RIC ?; pr. 2,8 cm, t. 10 g. čvrste, zelo rjave (10YR3/2) meljaste ilovice (95 %) z drobnimi prodniki (5 %). Polnilo je zapolnjevalo 30 Bronast tečaj; vel. 3,5 × 2,7 cm, db. do 0,4 cm. vkop (SE 051). Grob je bil vkopan na območju večje jame SE 019/020. Polnilo jame (SE 019) je prekriva- 31 Bronast tečaj; vel. 3,5 × 2,7 cm, db. do 0,4 cm. lo grob 6. Jama je bila verjetno izkopana za skupinski ali družinski grob. Tako jama SE 019/020 kot tudi 32 Okrogel bronast ščitek ključavnice (posrebren); grob 6 sta bila vkopana v prodnato-meljasto geolo-okrašen z vtisnjenima koncentričnima krogoma; vel. ško osnovo (SE 116). 4,5 × 4,1 cm, db. 0,1 cm. V grobu so bili odkrite številne grobne najdbe, med drugim tudi deli skrinje ( kat. št. 30–34). V zasutju 33 Bronast ključ; vel. 4,2 × 1,4 cm, db. do 0,4 cm. polnila so bili odkriti še drobci brona, odlomki sta- ljenih balzamarijev, amfor, odlomka fine lončenine, 34 Odlomek bronastega obročka; pr. 2,2 cm. odlomki vsaj 61 železnih žebljev in žebljičkov (med 35 Železen žebelj; dl. 6,7 cm. 36 Železen žebelj; dl. 6,2 cm. 37 Železen žebelj; dl. 6,5 cm. 38 Železen žebelj; dl. 5 cm. 39 Železen žebljiček; dl. 2,4 cm. 40 Železen žebljiček; dl. 2,4 cm. 41 Železen žebljiček; dl. 2,1 cm. 56 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini itianus 85 - 8 Titus 81 om 6 D 28 29 32 30 31 33 34 35 36 37 38 39 40 41 Grob 6, merilo 1 : 2. 57 Merilo 1 : 2. Monografije CPA 19 42 Steklen balzamarij; tip Isings 8/28b; zelenkasto 45 Odlomka kadilnice; podobna KA 1 po Istenič; steklo; pr. u. 1,7 cm, pr. d. 1,4 cm, v. 8,8 cm. rahlo hrapava zunanja površina, lisasta, svetlo siva (5Y 7/1) in zelo bledo rjava (10YR 7/3), notranja 43 Odlomek steklenega balzamarija; podoben tipu površina svetlo siva (5Y 7/1); fabrikat: F7/F8; pr. u. Isings 82 A1; modrikasto steklo; ohr. v. 7,3 cm. 15,6 cm, ohr. v. 6,4 cm. 44 Odlomka kadilnice; podobna KA 1 po Istenič; ra- hlo hrapavi površini, rdečkasto rumeni (5YR 7/6); fabrikat: F7; ohr. š. 14 cm, ohr. v. 6,2 cm. 42 43 44 45 Grob 6, merilo 1 : 2. 58 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini Grob 7 Način pokopa: žgan pokop v jami. Oblika: jama je bila v tlorisu pravokotna z zaobljeni- mi koti, v preseku pa banjaste oblike. Dimenzije: dl. 1,40 m, š. 0,80 m, gl. 0,33 m. Ohranjenost: slaba, ohranjeno je bilo le dno grobne jame. SE 021/022 Opis: Polnilo groba (SE 021) je bilo sestavljeno iz čvrste, rjave (10YR3/3) meljaste ilovice (95 %) z drobnimi (1 %), srednjimi (1 %) in velikimi prodniki (2 %) ter drobci oglja (1 %). Polnilo je zapolnjevalo vkop (SE 022). V zasutju so bili odkriti odlomki fine in grobe lon- čenine, odlomki vsaj 11 železnih žebljev in žebljič- kov (med njimi tudi kat. št. 46–47) ter ožgane kosti in oglje. Datacija: 2. stoletje. Najdbe: 46 Železen žebljiček; dl. 2,1 cm. 47 Železen žebljiček; dl. 2,5 cm. 48 Odlomka steklenega balzamarija; verjetno Isings 8/28b; naravno obarvano steklo; ohr. v. 4,7 cm. 46 47 48 Merilo 1 : 2. Grob 7, merilo 1 : 2. 59 Monografije CPA 19 Grob 8 Grob 9 Način pokopa: žgan pokop v jami. Način pokopa: žgan pokop v žari. Oblika: jama je bila v tlorisu oglata in zaobljena, v Oblika: jama je bila v tlorisu pravokotna z zaobljeni-preseku pa U-oblike. mi koti, enako tudi v preseku. Dimenzije: dl. 1,42 m, š. 0,98 m, gl. 0,40 m. Dimenzije: dl. 1,50 m, š. 0,94 m, gl. 0,40 m. Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. SE 023/024 SE 025/052/026 Opis: Polnilo groba (SE 023) je bilo sestavljeno iz Opis: Prvo polnilo groba (SE 025) je bilo sestavlje- čvrste, rjave (10YR3/3) meljaste ilovice (93 %) z no iz čvrste, temno rjave (10YR3/3) meljaste ilovice drobnimi (1 %), srednjimi (2 %) in velikimi prodniki (96 %) s srednjimi (2 %) in velikimi prodniki (1 %) (2 %) ter drobci oglja (2 %). Polnilo je zapolnjevalo ter drobci oglja (1 %). Polnilo je zapolnjevalo vkop vkop (SE 024). (SE 026) in prekrivalo drugo polnilo SE 052. Dru- V zasutju polnila so bili odkriti le odlomki fine in go polnilo je sestavljala čvrsta zelo temno sivkasto grobe lončenine, odlomka amfore, odlomki vsaj 5 rjava (10YR3/2) meljasta ilovica (84 %), premešana železnih žebljev in ožgane kosti. z drobci oglja (15 %) in drobnimi prodniki (1 %). Datacija: /. Polnili je ob robovih grobne jame obdajal tanek pas rdeče ožgane gline, ki je verjetno nastal ob polaganju žganine v grobno jamo. 60 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini V zasutju prvega polnila (SE 025) so bili odkriti od- 61 Železen žebljiček; dl. 1,3 cm. lomki steklenih staljenih in nestaljenih balzamarijev, odlomki vsaj 10 železnih žebljev (med njimi tudi kat. 62 Železen žebljiček; dl. 1 cm. št. 49–51) in ožgane kosti. V zasutju drugega polnila (SE 052) pa odlomki fine in grobe lončenine, odlo- 63 Steklen balzamarij; podoben tipu Isings 8/28b; mek steklenega balzamarija, odlomki vsaj 14 železnih zelenkasto steklo; v. 11,4 cm. žebljev in žebljičkov (nekateri tudi z ostanki lesa) (med njimi tudi kat. št. 54–62) ter ožgane kosti. 64 Odlomek steklenega balzamarija; verjetno tip Isin- Datacija: 2. stoletje. gs 8/28b; naravno obarvano steklo; ohr. v. 3,7 cm. Najdbe: 65 Lonec (rekonstruiran) – žara; podoben tipu LG 7 Prvo polnilo groba (SE 025) po Janežič; rahlo hrapavi površini, rdečkasto rumeni 49 Železen žebelj; dl. 6,2 cm. (5YR 7/6); fabrikat: podoben F9; pr. u. 16,8 cm, pr. d. 8,2 cm, v. 20 cm. Vsebina: ožgane kosti, odlom- 50 Železen žebelj; dl. 6,2 cm. ki fine lončenine in steklenega balzamarija, odlomki vsaj 4 železnih žebljev (med njimi tudi kat. št. 61 in 51 Železen žebelj 51); dl. 2,7 cm. kat. št. 62). 52 Odlomki dna in ostenja lonca; podoben tipu LG 1 66 Odlomki vrča (?); rahlo hrapavi površini, svet-po Istenič; gladki in luknjičavi površini, lisasti, bledo lo rjavi (7.5YR 6/4); fabrikat: podoben F9; pr. ob. rjavi (10YR 6/3) in zelo bledo rjavi (10YR 7/3); fab- 25,7 cm, ohr. v. 12,6 cm. rikat: F4; na zunanji površini ostenja metličenje; pr. d. 6,8 cm, ohr. v. 9,1 cm. 67 Odlomki volutne oljenke; tip Loeschcke I; gladka površina, svetlo siva (10YR 7/1), fabrikat F12; pre- 53 Del čaše (R59); podobna tipu Č 4.1 po Istenič; maz ni ohranjen; okras lev (?) v teku; uvožena. gladki površini, lisasti, svetlo sivi (10YR 7/2) in svet- lo rdečkasto rjavi (5YR 6/4); fabrikat F7/8; pr. u. 9,3 cm, ohr. v. 3,2 cm. Drugo polnilo groba (SE 052) 54 Železen žebelj; dl. 5,5 cm. 55 Železen žebelj; dl. 4,5 cm. 56 Železen žebelj; dl. 3,8 cm. 57 Železen žebelj; dl. 3,9 cm. 58 Železen žebelj; dl. 5,5 cm. 59 Železen žebelj; dl. 5,4 cm. 60 Železen žebelj z ostanki lesa; dl. 2,7 cm. 61 Monografije CPA 19 51 50 49 53 52 56 57 55 54 62 60 61 58 59 49–60 merilo 1 : 2; 61, 62 merilo 1 : 1. Grob 9, 61, 62 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 62 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini 63 64 65 66 67 Merilo 1 : 2. Grob 9, merilo 1 : 2. 63 Monografije CPA 19 Grob 10 Način pokopa: žgan pokop v jami. Oblika: velika jama je bila le deloma odkrita, vendar je v tlorisu verjetno pravokotna z zaobljenimi koti, presek pa ima nepravilen. Dimenzije: dl. 4,10 m, š. 3,76 m, gl. 0,65 m. Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. SE 027/061/028 Opis: Prvo polnilo groba (SE 027) je bilo sestavlje- no iz čvrste, temno rjave (10YR3/3) meljaste ilovice (94 %) z drobnimi (2%), srednjimi (2 %) in velikimi prodniki (1 %) ter drobci oglja (1 %). Polnilo je za- polnjevalo vkop (SE 028) in prekrivalo drugo polnilo SE 061. Drugo polnilo (SE 061) je sestavljala trdno sprijeta temno rjava (10YR3/3) meljasta ilovica (83 %), premešana z veliko proda (17 %). V zasutju prvega polnila (SE 027) so bili odkriti od- lomki fine lončenine, odlomka amfore, po en od- lomek grobe lončenine, melnice, volutne oljenke in staljenega steklenega balzamarija, odlomki vsaj 5 že- leznih žebljev (med njimi tudi kat. št. 68) ter odlom- ki gradbenega materiala (tegul). V drugem polnilu (SE 061) pa odlomki fine in odlomka grobe lončeni- ne ter ožgana kost. Mogoče je tudi, da gre le za ostanek jame za več gro- bov/pokopov, podobno kot v jami SE 019/020, v kateri smo odkrili groba 029 in 032. Datacija: /. Najdba: 68 Prvo polnilo groba (SE 027) 68 Železen žebelj; dl. 2,5 cm. Merilo 1 : 2. Grob 10, merilo 1 : 2. 64 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini Grob 11 Način pokopa: žgan pokop v jami. Oblika: jama je bila v tlorisu nepravilne zaobljene, v preseku pa nepravilne oblike. Dimenzije: dl. 1,07 m, š. 0,72 m, gl. 0,30 m. Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. SE 029/030 Opis: Polnilo groba (SE 029) je bilo sestavljeno iz čvrste, temno rjave (10YR3/3) meljaste ilovice (89 %) z drobnimi (5 %), srednjimi (5 %) in velikimi prodni- ki (1 %). Polnilo je zapolnjevalo vkop (SE 030), ki je bil vkopan v prodnato-meljasto geološko osnovo (SE 116). V zasutju polnila so bili odkriti odlomki fine lončeni- ne in staljenega stekla, odlomki vsaj 16 železnih žeb- ljev oz. žebljičkov (nekateri tudi z ostanki lesa) (med njimi tudi kat. št. 69) in ožgane kosti ter drobci oglja. Datacija: /. Najdba: 69 Železen žebelj; dl. 2,6 cm. 69 Merilo 1 : 2. Grob 11, merilo 1 : 2. 65 Monografije CPA 19 Grob 12 Način pokopa: žgan pokop v jami. Oblika: jama je bila v tlorisu ovalne, v preseku le- časte oblike. Dimenzije: dl. 1,35 m, š. 0,82 m, gl. 0,40 m. Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. SE 031/032 Opis: Polnilo groba (SE 031) je bilo sestavljeno iz čvrste, zelo temno rjave (10YR2/2) meljaste ilovice (91 %) s srednjimi (2 %) in velikimi prodniki (2 %) ter do 2 cm velikimi kosi oglja (5 %). Polnilo je zapolnje- valo vkop (SE 032), ki je bil vkopan v prodnato-me- ljasto geološko osnovo (SE 116). V zasutju polnila so bili odkriti le odlomki grobe lon- čenine, po en odlomek fine lončenine in staljenega stekla, odlomki vsaj 3 železnih žebljev in ožgane kosti. Datacija: /. 66 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini Grob 13 Najdbe: 70 Bronast žebljiček; dl. 0,6 cm. Način pokopa: žgan pokop v jami. Oblika: jama je bila v tlorisu nepravilne ovalne, v 71 Ustje in vrat steklenega balzamarija; tip Isings preseku pa lečaste oblike. 8/28b; naravno obarvano steklo; pr. u. 2,9 cm, ohr. Dimenzije: dl. 1,42 m, š. 0,85 m, gl. 0,26 m. v. 9,6 cm. Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. SE 033/034 72 Lonček (rekonstruiran); podoben LČG 1 po Iste- Opis: Polnilo groba (SE 033) je bilo sestavljeno iz nič; gladki površini, temno sivi (10YR 4/1); fabrikat: čvrste, temno rjave (10YR3/3) meljaste ilovice (92 %) F1; okras: žlebljenje na ramenu (vodoravno); pr. u. z drobnimi (3 %), srednjimi (2 %) in velikimi prodni- 7,6 cm, pr. d. 4,8 cm, v. 8,6 cm. ki (1 %) ter drobci oglja (2 %). Polnilo je zapolnjevalo vkop (SE 034), ki je bil vkopan v prodnato-meljasto 73 Ustje in ostenje lončka; podoben LČG 2.1 po Is-geološko osnovo (SE 116). tenič; rahlo hrapavi površini, svetlo sivi (10YR 7/1); V zasutju polnila so bili odkriti odlomki fine lončeni- fabrikat: F4; metličenje na ramenu; pr. u. 8 cm, ohr. ne, po en odlomek sigilatnega posodja, grobe lonče- v. 4 cm. nine in stekla, odlomki vsaj 6 žebljev ter ožgane kosti. Datacija: 2. stoletje. 74 Odlomki kadilnice; podobna KA 1 po Istenič; gladki površini, rdečkasto rumeni (7.5YR 7/6); fabri- kat: F7; pr. u. 19,9 cm, rek. v. 14,2 cm. 67 Monografije CPA 19 70 71 72 73 74 70 merilo 1 : 1; 71–74 merilo 1 : 2. Grob 13, 70 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 68 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini Grob 14 Najdbe: Prvo polnilo (SE 040) Način pokopa: žgan pokop v žari. 75 Bronast novec; Tiberius ( Divus Augustus); as; kovan Oblika: jama je bila v tlorisu okrogle, v preseku pa 22–30, Rim, RIC 81; pr. 2,9 cm, t. 13 g. U-oblike. Dimenzije: pr. 0,80 m, gl. 0,25 m. 76 Železen žebelj; dl. 5,9 cm. Ohranjenost: ohranjeno je bilo le dno grobne jame. SE 040/047/041 77 Železen žebelj; dl. 5,5 cm. Opis: Prvo polnilo groba (SE 040) je bilo sestavlje- no iz čvrste, temno rjave (10YR3/3) meljaste ilovice 78 Železen žebelj; dl. 4,5 cm. (97 %) z drobnimi (1 %) in srednje velikimi prodniki (1 %) ter drobci oglja (1 %). Prvo polnilo je prekriva- 79 Železen žebelj; dl. 4,5 cm. lo drugo polnilo (SE 047), ki ga je sestavljala mehka rjava (10 YR4/3) meljasta ilovica (70 %) z drobnimi 80 Železen žebelj; dl. 3,5 cm. (1 %), srednjimi (1 %) in velikimi prodniki (1 %) ter do 2 cm veliki kosi oglja (1 %). Polnili sta zapolnjevali 81 Železen žebelj; dl. 3,8 cm. vkop (SE 041), ki je bil vkopan v prodnato-meljasto geološko osnovo (SE 116). 82 Odlomka ustja in ostenja lonca; podoben tipu V zasutju prvega polnila (SE 040) so bili odkriti od- LG 3 po Istenič; rahlo hrapava zunanja površina, lomki fine in grobe lončenine, odlomki vsaj 22 žele- zelo temno siva (GLEY1 2.5/), notranja površina li- znih žebljev (med njimi tudi kat. št. 76–81) in ožgane sasta, zelo temno siva (GLEY1 2.5/) in sivkasto rjava kosti. V zasutju drugega polnila (SE 047) najdb ni bilo. (10YR 5/2); fabrikat: F4; na zunanji površini vrezo-Datacija: začetek 2. stoletja. vanje; pr. u. 9,9 cm, ohr. v. 9,7 cm. 83 Odlomki ustja in ostenja lončka; podoben LČG va- ria po Istenič; rahlo hrapava zunanja površina, lisasta, zelo bledo rjava (10YR 7/3) in svetlo rdečkasto rjava (5YR 6/4), notranja površina lisasta, siva (10YR 5/1) in zelo bledo rjava (10YR 7/3); fabrikat: F4; na zunanji površini metličenje; pr. u. 10,5 cm, ohr. v. 6,8 cm. 84 Lonec (rekonstruiran) – žara; podoben tipu LF 3.1 po Istenič; gladki površini lisasti, sivi (GLEY1 6/N) in temno sivi (GLEY1 4/N); fabrikat F8; na zunanji površini ostenja peresni okras v dveh pasovih; pr. u. 10,5 cm, pr. d. 7 cm, v. 14 cm. Vsebina: ožgane kosti, odlomki vsaj štirih železnih žebljev. 85 Odlomki dna in ostenja vrča; gladki površini rdeč- kasto rumeni (5YR 6/8); fabrikat: F7; pr. d. 6,4 cm, ohr. v. 15,6 cm. Vsebina: drobci ožganih kosti. 86 Polkrožna skodelica tankih sten; gladki površini sivi (GLEY1 5/N) s sledovi zelo temno sivega pre- 69 Monografije CPA 19 maza (GLEY1 3/N); na zunanji strani ostenja pe- resni okras; fabrikat F8; pr. u. 10,2 cm; pr. d. 3,7 cm, v. 5,1 cm. 87 Volutna oljenka (rekonstruirana); tip Loeschcke I B; gladka površina, zelo bledo rjava (10YR 7/4) s sledovi zelo temno sivega (7.5YR 3/1) premaza; fab- rikat F12; brez okrasa na disku; uvožena; ohr. vel. 8,1 × 5,7 cm, v. 2,4 cm. Tiberius 22 - 30 75 78 76 77 80 81 79 82 Grob 14, merilo 1 : 2. 70 Merilo 1 : 2. Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini 83 84 86 85 87 Merilo 1 : 2. Grob 14, merilo 1 : 2. 71 Monografije CPA 19 Grob 15 Način pokopa: žgan pokop v jami. Oblika: jama je bila v tlorisu nepravilne zaobljene, v preseku pa U-oblike. Dimenzije: dl. 1,25 m, š. 0,67 m, gl. 0,40 m. Ohranjenost: ohranjeno je bilo le dno grobne jame. SE 042/043/044 Opis: Prvo polnilo groba (SE 042) je bilo sestavljeno iz trdno sprijete, temno rjave (10YR3/3) meljaste ilo- vice (93 %) z drobnimi (6 %) in srednje velikimi pro- dniki (1 %). Prvo polnilo je prekrivalo drugo polnilo (SE 043), ki ga je sestavljala čvrsta rjava (7.5YR4/3) meljasta ilovica (98 %) z manjšo količino drobnega proda (2 %). Polnili sta zapolnjevali vkop (SE 041), ki je bil vkopan v prodnato-meljasto geološko osnovo (SE 116). V zasutju prvega polnila (SE 042) so bili odkriti le odlomki fine lončenine, odlomek opeke, kos ko- vinske žice in odlomki vsaj 10 železnih žebljev oz. žebljičkov. V zasutju drugega polnila (SE 043) pa so bili odkriti redki odlomki fine lončenine in odlomki vsaj 5 železnih žebljev oz. žebljičkov. Datacija: /. 72 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini Grob 16 Najdbe: 88 Železen žebelj; dl. 3,5 cm. Način pokopa: žgan pokop v jami. Oblika: jama je bila v tlorisu nepravilne zaobljene, v 89 Železen žebljiček; dl. 1,9 cm. preseku pa U-oblike. Dimenzije: dl. 1,30 m, š. 0,70 m, gl. 0,26 m. 90 Železen žebljiček; dl. 1,9 cm. Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. SE 045/046 91 Železen žebljiček; dl. 2,3 cm. Opis: Polnilo groba (SE 045) je bilo sestavljeno iz trdno sprijete, temno rjave (10YR3/3) meljaste ilovi- 92 Železen žebljiček; dl. 1,7 cm. ce (97 %), premešane z drobnim prodom (3 %). Pol- nilo je zapolnjevalo vkop (SE 046), ki je bil vkopan v 93 Železen žebljiček; dl. 1,7 cm. prodnato-meljasto geološko osnovo (SE 116). V zasutju polnila so bili odkriti odlomki staljenega 94 Železen žebljiček; dl. 1,7 cm. stekla, fine in grobe lončenine, odlomki vsaj 72 že- leznih žebljev in žebljičkov (nekateri tudi z ostanki lesa) (med njimi tudi kat. št. 88–94) ter ožgane kosti 89 92 93 94 90 in drobci oglja. 91 88 Datacija: /. Merilo 1 : 2. 89 92 93 94 90 91 88 Grob 16, merilo 1 : 2. Merilo 1 : 2. 73 Monografije CPA 19 Grob 17 Grob 18 = 71 Način pokopa: žgan pokop v jami. Način pokopa: žgan pokop v jami. Oblika: jama je bila v tlorisu ovalne, v preseku pa Oblika: jama je bila v tlorisu nepravilne zaobljene, v U-oblike. preseku pa U-oblike. Dimenzije: pr. 0,28 m, gl. 0,30 m. Dimenzije: pr. 0,94 m, gl. 0,17 m. Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. SE 048/049 SE 053 = SE 190/054 = SE 191 Opis: Polnilo groba (SE 048) je bilo sestavljeno Opis: Polnilo groba (SE 053 = SE 190) je bilo sesta-iz čvrste, temno rjave (10YR3/3) meljaste ilovi- vljeno iz trdno sprijete, rjave (10YR4/3) meljaste ilo- ce (100 %), ki je zapolnjevala vkop (SE 046), ki je vice (93 %), premešane z drobnim (5 %) in srednje bil vkopan v prodnato-meljasto geološko osnovo velikim prodom (2 %). Polnilo je zapolnjevalo vkop (SE 116). (SE 054 = SE 191), ki je bil vkopan v prodnato-me- V zasutju polnila so bili odkriti le odlomek amfore in ljasto geološko osnovo (SE 116). odlomki vsaj 2 železnih žebljev. V zasutju polnila so bili odkriti odlomki fine in grobe Datacija: /. lončenine, odlomki vsaj 6 železnih žebljev (med nji- mi tudi kat. št. 95–97) in ožgane kosti. Datacija: začetek 2. stoletja. 74 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini Najdbe: rumeno (5YR 6/6), ostenje zelo temno sivo (10YR 95 Železen žebelj; dl. 7,3 cm. 3/1), notranja površina zelo temno siva (10YR 3/1); fabrikat: podoben F4; pr. u. 23 cm, ohr. v. 3,3 cm. 96 Železen žebelj; dl. 4,2 cm. 98 Dno in ostenje vrča (rekonstruiran); podoben VE 97 Odlomek ustja in ostenja trinožnika; podoben 12 varia po Istenič; rahlo hrapavi površini, rdečeru-tipu TR 1 po Istenič; rahlo hrapava zunanja površina, mena zunanja (7,5YR 7/6) in notranja (5YR 6/8; lisasta, ustje zelo bledo rjavo (10YR 7/3) in rdečkasto fabrikat: F7; pr. d. 7,2 cm, ohr. v. 9,7 cm. 95 96 97 98 Merilo 1 : 2. Grob 18 = 71, merilo 1 : 2. 75 Monografije CPA 19 Grob 19 Grob 20 Način pokopa: žgan pokop v jami. Način pokopa: žgan pokop v žari. Oblika: jama je bila v tlorisu nepravilne zaobljene, v Oblika: jama je bila v tlorisu ovalne, v preseku pa preseku pa U-oblike. U-oblike. Dimenzije: dl. 1,34 m, š. 0,73 m, gl. 0,35 m. Dimenzije: pr. 0,47 m, gl. 0,25 m. Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. SE 055/056 SE 057/058 Opis: Polnilo groba (SE 055) je bilo sestavljeno iz Opis: Polnilo groba (SE 057) je bilo sestavljeno iz trdno sprijete, temno rjave (10YR3/3) meljaste ilo-trdno sprijete, temno rjave (10YR3/3) meljaste ilovi- vice (93 %), premešane z drobnim (5 %) in srednje ce (92 %), premešane z drobnim prodom (8 %). Pol-velikim prodom (2 %). Polnilo je zapolnjevalo vkop nilo je zapolnjevalo vkop (SE 058), ki je bil vkopan v (SE 056), ki je bil vkopan v prodnato-meljasto geolo-prodnato-meljasto geološko osnovo (SE 116). ško osnovo (SE 116). V zasutju polnila so bili odkriti odlomek fine lončeni- V zasutju groba ni bilo odkritih najdb. ne in odlomka grobe lončenine. Datacija: /. Datacija: 2. stoletje. 76 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini Najdbi: 100 Lonec (rekonstruiran) – žara; podoben LG 1 po 99 Pokrov (rekonstruiran); rahlo hrapava zunanja po- Istenič; rahlo hrapava zunanja površina, lisasta, zelo vršina, zelo temno siva (GLEY1 3/), notranja površi- temno siva (GLEY1 3/) in bledo rjava (10YR 6/3), na lisasta, zelo temno siva (GLEY1 3/) in bledo rjava notranja površina zelo temno siva (GLEY1 3/); fabri- (10YR 6/3); fabrikat: F4; pr. u. 16 cm, ohr. v. 6,5 cm. kat: F3/4; na zunanji površini ostenja metličenje (po- ševno), pr. u. 16,9 cm, pr. d. 9,7 cm, rek. v. 20,9 cm. 99 100 Merilo 1 : 2 Gr . ob 20, merilo 1 : 2. 77 Monografije CPA 19 Grob 21 Najdbe: Drugo polnilo groba (SE 080): Način pokopa: žgan pokop v žari. 101 Železen žebelj; dl. 5,8 cm. Oblika: jama je bila v tlorisu nepravilne zaobljene, v preseku pa U-oblike. 102 Železen žebelj; dl. 5,7 cm. Dimenzije: dl. 1,26 m, š. 0,85 m, gl. 0,37 m. Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. 103 Železen žebelj; dl. 5,6 cm. SE 059/080/060 Opis: Prvo polnilo groba (SE 059) je bilo sestavlje- 104 Železen žebelj; dl. 4,9 cm. no iz rahle, rjave (10YR4/3) meljaste ilovice (96 %), premešane z drobnim (4 %) prodom. Prvo polnilo je 105 Železen žebelj; dl. 4,9 cm. prekrivalo drugo polnilo (SE 080), ki je bilo sestavlje- no iz rahlo sprijete, temno rjave (10YR3/3) meljaste 106 Železen žebelj; dl. 4,5 cm. ilovice (85 %), premešane z drobnim (5 %) prodom, ogljem (5 %) in ožganimi kostmi (5%). Polnili sta za- 107 Železen žebelj; dl. 4,5 cm. polnjevali vkop (SE 060), ki je bil vkopan v prodna- to-meljasto geološko osnovo (SE 116). 108 Železen žebelj; dl. 4,2 cm. V zasutju prvega polnila (SE 059) so bili odkriti le od- lomki fine lončenine in volutne oljenke s sivim pre- 109 Železen žebelj; dl. 2,8 cm. mazom. V zasutju drugega polnila (SE 080) pa so bili odlomki fine in grobe lončenine, staljenega stekla, 110 Železen žebljiček; dl. 2,6 cm. odlomki vsaj 188 železnih žebljev in žebljičkov (med njimi tudi kat. št. 101–114) ter ožgane kosti in oglje. 111 Železen žebljiček; dl. 1,9 cm. Datacija: 2. stoletje. 112 Železen žebljiček; dl. 1,5 cm. 113 Železen žebljiček; dl. 1,3 cm. 114 Železen žebljiček; dl. 1,2 cm. 115 Steklen balzamarij (rekonstruiran); verjetno tip Isings 8/28b; modrikasto steklo; v. 10,2 cm. 116 Lonec – žara; podoben LG 1.1 po Istenič; ra- hlo hrapavi površini, zelo temno sivi (10YR 3/1); fabrikat: F4; na zunanji površini ostenja metličenje (vodoravno, poševno); pr. u. 16,4 cm, pr. d. 9,6 cm, v. 20,4 cm. Vsebina: ožgane kosti. 117 Pokrov sklede (rekonstruiran); rahlo hrapavi po- vršini, bledo rjavi (10YR 6/3); fabrikat: F4; na gumbu pokrova poševni vrezi; pr. u. 14,9 cm, ohr. v. 4,4 cm. 78 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini 118 Skleda; podobna SKL varia po Istenič; rahlo 119 Enoročajni vrč; podoben tipu VE 12 po Istenič; hrapava zunanja površina, lisasta, bledo rjava (10YR gladki površini, rdečkasto rumeni (7.5YR 7/6); fabri-6/3) in temno siva (GLEY1 4/), notranjost in del kat: F7; pr. u. 3,2 cm, pr. d. 6 cm, v. 16,6 cm. zunanjosti močno prežgani; fabrikat: F4; na zunanji površini ostenja metličenje (poševno); pr. u. 16,2 cm, pr. d. 9,1 cm, v. 11,8 cm. Vsebina: ožgane in neožga- ne kosti, oglje, odlomki vsaj petih železnih žebljev oz. žebljičkov, odlomek staljenega stekla. 101 102 103 104 105 106 107 109 110 111 108 Grob 21, merilo 1 : 2. 79 Merilo 1 : 2. Monografije CPA 19 112 113 114 115 116 Grob 21, merilo 1 : 2. 80 Merilo 1 : 2. Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini 117 118 119 Merilo 1 : 2 Gr . ob 21, merilo 1 : 2. 81 Monografije CPA 19 Grob 22 Najdbe: 120 Železen žebelj; dl. 5,9 cm. Način pokopa: žgan pokop v jami. Oblika: jama je bila v tlorisu ovalne, v preseku pa 121 Železen žebljiček; dl. 2,2 cm. U-oblike. Dimenzije: pr. 0,50 m, g. 0,30 m. 122 Enoročajni vrč (rekonstruiran); podoben VE 1 Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. po Istenič; rahlo hrapavi površini, rdečerumeni (5YR SE 064/065 6/6); fabrikat: F7; pr. d. 6,5 cm, rek. v. 15,7 cm. Opis: Polnilo groba (SE 064) je bilo sestavljeno iz čvrste, zelo temno sivorjave (10YR3/2) meljaste ilo- 123 Ustje in ostenje krožnika, oblika K 1 po Istenič; vice (94 %), premešane z drobnim (3 %) in srednje rahlo hrapavi površini, rožnati (7.5YR 7/4); fabrikat: velikim prodom (3 %). Polnilo je zapolnjevalo vkop F9; v notranjosti sledovi rdečega premaza (2.5YR (SE 065), ki je bil vkopan v prodnato-meljasto geolo- 5/8); pr. u. 25,9 cm, ohr. v. 3,3 cm. ško osnovo (SE 116). V zasutju so bili odkriti odlomki fine in grobe lonče- nine, melnice, gradbenega materiala, odlomek železa in ožgane kosti. Datacija: 2. stoletje. 82 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini Grob 22, merilo 1 : 2. 83 Monografije CPA 19 Grob 23 zamarija, odlomek keramike tankih sten in grobe lon- čenine, odlomki vsaj 58 železnih žebljev in žebljičkov Način pokopa: žgan pokop v jami. (med njimi tudi kat. št. 127–144) ter ožgane kosti. Oblika: jama je bila v tlorisu ovalne, v preseku pa Datacija: /. U-oblike. Dimenzije: pr. 1,05 m, gl. 0,38 m. Najdbe: Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. Prvo polnilo (SE 067): SE 067/068/079 124 Železen žebljiček ; dl. 2,4 cm. Opis: Prvo polnilo groba (SE 067) je bilo sestavlje- no iz rahlo sprijete, rjave (7.5YR5/3) meljaste ilovice 125 Železen žebljiček; dl. 1,4 cm. (96 %), premešane z drobnim (4 %) prodom. Prvo polnilo je prekrivalo drugo polnilo (SE 068), ki je bilo 126 Železen žebljiček; dl. 1,2 cm . sestavljeno iz rahle, temno rjave (7.5YR3/3) meljaste ilovice (70 %), premešane z drobnim (5 %) prodom, Drugo polnilo (SE 068): veliko oglja (20 %) in ožganimi kostmi (5%). Drugo 127 Železen žebelj; dl. 4,7 cm. polnilo najverjetneje predstavlja sežgane ostaline po- kojnika, ki je bil položen na dno grobne jame. Polnili 128 Železen žebelj; dl. 4,9 cm. sta zapolnjevali vkop (SE 079), ki je bil vkopan v pro- dnato-meljasto geološko osnovo (SE 116). Grob 23 129 Železen žebelj; dl. 2,5 cm. je bil presekan z vkopom groba 7 – SE 022. V zasutju prvega polnila (SE 067) so bili odkriti odlo- 130 Železen žebljiček; dl. 2,3 cm. mek steklenega balzamarija, odlomki vsaj 9 železnih žebljičkov (med njimi tudi kat. št. 124–126) ter ož- 131 Železen žebljiček; dl. 2,1 cm. gane kosti in drobci oglja. V zasutju drugega polnila (SE 068) pa odlomki staljenega stekla, steklenega bal- 132 Železen žebelj; dl. 2,6 cm. 133 Železen žebelj; dl. 2,5 cm. 134 Železen žebljiček; dl. 2,2 cm. 135 Železen žebelj; dl. 2,6 cm. 136 Železen žebelj; dl. 2,5 cm. 137 Železen žebljiček; dl. 2,1 cm. 138 Železen žebljiček; dl. 2,1 cm. 139 Železen žebljiček; dl. 2,2 cm. 140 Železen žebljiček; dl. 2,1 cm. 141 Železen žebljiček; dl. 2,3 cm. 84 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini 142 Železen žebljiček; dl. 2,8 cm. 143 Železen žebljiček; dl. 2,3 cm. 144 Železen žebljiček; dl. 2 cm. 126 125 124 127 129 130 131 128 132 133 134 136 137 138 135 139 140 141 142 143 144 Gr Merilo 1 : 2 ob 23, merilo 1 : 2. . 85 Monografije CPA 19 Grob 24 = 25 Datacija: začetek 2. stoletja. Način pokopa: žgan pokop v jami. Najdbe: Oblika: jama je bila v tlorisu ovalne, v preseku pa 145 Železen žebljiček; dl. 1,2 cm. U-oblike. Dimenzije: pr. 0,65 m, gl. 0,30 m. 146 Železen žebljiček; dl. 1,4 cm. Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. SE 069/070 147 Železen žebljiček; dl. 1,7 cm. Opis: Polnilo groba (SE 069) je bilo sestavljeno iz ra- hlo sprijete, rjave (10YR4/3) meljaste ilovice (93 %), 148 Železen žebljiček; dl. 1,5 cm. premešane z drobnim (5 %) in srednje velikim pro- dom (2 %). Polnilo je zapolnjevalo vkop (SE 070), ki 149 Enoročajni vrček (rekonstruiran); rahlo hrapava je bil vkopan v prodnato-meljasto geološko osnovo zunanja površina, rdečerumena (7.5YR 6/6), notra- (SE 116). nja svetlo rjavkasto siva (10YR 6/2); fabrikat: F7; na V zasutju polnila so bili odkriti odlomki fine lončeni- zunanji površini ostenja žlebljenje; pr. d. 5,2 cm, rek. ne, vsaj dveh amfor, staljenega stekla, po en odlomek v. 12,9 cm. volutne oljenke in grobe lončenine ter odlomki vsaj 42 železnih žebljev in žebljičkov (med njimi tudi kat. št. 145–148). Grob 24 = 25, merilo 1 : 2. 86 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini Grob 26 Grob 26 se je nahajal v neposredni bližini grobov 29 in 32. Vsi trije so bili vkopani v večjo jamo SE 083 in Način pokopa: žgan pokop v amfori. prekriti s polnilom SE 082. Verjetno so bili del sku- Oblika: jama je bila v tlorisu nepravilne, v preseku pinskega ali družinskega groba. pa U-oblike. Datacija: 2. stoletje. Dimenzije: dl. 1,35 m, š. 1,05 m, gl. 0,45 m. Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. Najdbe: SE 073/081/074 Polnilo (SE 073): Opis: Polnilo groba (SE 073) je bilo sestavljeno iz ra- hlo sprijete, temno rjave (10YR3/3) meljaste ilovice 150 Železen žebelj; dl. 4,4 cm. (92 %), premešane z drobnim prodom (8 %). Polnilo je zapolnjevalo vkop (SE 074), ki je bil vkopan v pro- 151 Železen žebljiček; dl. 2,5 cm. dnato-meljasto geološko osnovo (SE 116). Polnilo je prekrivalo amforo, znotraj katere se je nahajalo pol- Polnilo amfore (SE 081): nilo SE 081, sestavljeno iz rjave (7.5YR4/3) meljaste Odlomki ostenja vrča; rahlo hrapavi površini, lisasti, ilovice (98 %), premešane z drobnimi prodniki (2 %). rdečkasto rumeni (5YR 7/8) in (7.5YR 7/6); fabrikat V zasutju polnila (SE 073) so bili poleg številnih od- F7/8; ohr. vel. 18 × 10,1 cm. lomkov amfore odkriti odlomki fine in odlomka gro- be lončenine ter odlomki vsaj 18 železnih žebljev in 152 Volutna oljenka, tip Loeschcke I B/C; gladka po- žebljičkov (med njimi tudi kat. št. 150 in 151) in ožga-vršina, rožnata (7.5 YR 8/4) s sledovi rdečkasto rja- ne kosti. V amfori (polnilo SE 081) pa so bili odkriti vega (2.5YR 4/4) premaza; okras: cista, palmova veja še redki odlomki fine lončenine, odlomek staljenega in kaducej; fabrikat F12; uvožena; vel. 8,8 × 6,3 cm, steklenega balzamarija, vsaj 5 železnih žebljev in ož- v. 2,4 cm. gane kosti. 151 150 152 Grob 26, merilo 1 : 2. Merilo 1 : 2. 87 Monografije CPA 19 Grob 28 Način pokopa: žgan pokop v žari. Oblika: jama je bila v tlorisu nepravilne ovalne/za- obljene oblike, v preseku pa U-oblike. Dimenzije: pr. 0,82 m, gl. 0,35 m. Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. SE 077/078 Opis: Polnilo groba (SE 077) je bilo sestavljeno iz ra- hlo sprijete, temno rjave (10YR3/3) meljaste ilovice (98 %), premešane z drobnim prodom (2 %). Polnilo je zapolnjevalo vkop (SE 078), ki je bil vkopan v pro- dnato-meljasto geološko osnovo (SE 116). V zasutju polnila so bili odkriti še odlomki amfore. Datacija: 2. stoletje. Najdba: 153 Lonec – žara; podoben LG 1.1 po Istenič; rahlo hrapava zunanja površina, lisasta, rožnata (5YR 7/4) in temno siva (7.5 YR 4/1), notranja površina temno siva (7.5 YR 4/1); fabrikat: F4; na zunanji površini ostenja metličenje (vodoravno, poševno); pr. u. 17,2 cm, pr. d. 10 cm, v. 22,2 cm. Vsebina: ožgane kosti. 153 Grob 28, merilo 1 : 2. 88 Merilo 1 : 2. Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini Grob 29 Najdbe: 154 Železen žebljiček; dl. 2,2 cm Način pokopa: žgan pokop v jami. Oblika: jama je bila v tlorisu ovalne, v preseku pa 155 Železen žebljiček; dl. 2 cm. U-oblike. Dimenzije: pr. 0,61 m, gl. 0,25 m. 156 Železen žebljiček; dl. 2,4 cm. Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. SE 088/089 Opis: Polnilo groba (SE 088) je bilo sestavljeno iz ra- hlo sprijete, rjave (10YR4/3) meljaste ilovice (92 %), premešane z drobnim prodom (8 %). Polnilo je za- 155 156 154 polnjevalo vkop (SE 089), ki je bil vkopan v prodna- to-meljasto geološko osnovo (SE 116). Grob 29, merilo 1 : 2. V zasutju polnila so bili odkriti odlomki fine lončeni- ne, vsaj 39 žebljev oz. žebljičkov (med njimi tudi kat. št. 154–156) in ožgane kosti. Grob 29 se je nahajal v neposredni bližini grobov 26 in 32. Vsi trije so bili vkopani v večjo jamo SE 083 in prekriti s polnilom SE 082. Verjetno so bili del sku- pinskega ali družinskega groba. Datacija: /. 89 Monografije CPA 19 Grob 32 Najdbe: 157 Bronast novec; Domitianus; as; kovan 84–85, Rim, Način pokopa: žgan pokop v jami. RIC ?, t. 9 g. Oblika: jama je bila v tlorisu nepravilne, v preseku pa U-oblike. 158 Železen žebljiček; dl. 1,3 cm. Dimenzije: dl. 0,76 m, š. 0,52 m, gl. 0,25 m. Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. 159 Železen žebljiček; dl. 1,1 cm. SE 090/091 Opis: Polnilo groba (SE 090) je bilo sestavljeno iz ra- 160 Enoročajni vrč; rahlo hrapavi površini, rdečkasto hlo sprijete, temno sivkasto rjave (10YR4/2) meljaste rumeni (5YR 6/6); fabrikat: F7; pr. u. 4,2 cm, pr. d. ilovice (97 %), premešane z drobnim prodom (3 %). 6,4 cm, v. 22,4 cm. Polnilo je zapolnjevalo vkop (SE 091), ki je bil vko- pan v prodnato-meljasto geološko osnovo (SE 116). 161 Čaša (rekonstruirana); rahlo hrapavi površini, ro- V zasutju polnila so bili odkriti redki odlomki fine žnati (7.5YR 7/3); fabrikat: F7; pr. u. 9,3 cm, pr. d. lončenine, odlomka stopljenega stekla in amfore, od- 4,7 cm, v. 11,2 cm. lomek balzamarija, odlomki vsaj 18 železnih žebljev oz. žebljičkov (med njimi tudi kat. št. 158 in 159) in 162 Odlomki ustja in ostenja čaše; rahlo hrapavi po-ožgane kosti ter oglje. vršini, rdečkasto rumeni (7.5YR 7/6); fabrikat: F7; Grob 32 se je nahajal v neposredni bližini grobov 29 pr. u. 8,1 ohr. v. 5,2 cm. in 32. Vsi trije so bili vkopani v večjo jamo SE 083 in prekriti s polnilom SE 082. Verjetno so bili del sku- 163 Odlomka dna sigilatnega krožnika; gladki povr- pinskega ali družinskega groba. šini, rdečkasto rumeni (5YR 6/6), na obeh površinah Datacija: 2. stoletje. rdeč (2,5 YR 4/6) premaz; fabrikat: F7; na notranji površini vrezan okras koncentričnih krogov in po- ševnih vrezov; vel. 11,2 × 7,7 cm, ohr. v. 2,4 cm. 164 Pečatna oljenka; tip Loeschcke IX; rahlo hrapa- va zunanja površina, lisasta, zelo bledo rjava (10YR 7/3), siva (10YR 6/1) in rdečkasto siva (5YR 6/1); fabrikat: F7; neberljiv pečat, morda FORTIS?; peto- vionske izdelave; ohr. vel. 8,4 × 5,6 cm. 90 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini itianus 84 - om 8 D 5 158 159 157 161 160 162 164 163 Merilo 1 : 2. Grob 32, merilo 1 : 2. 91 Monografije CPA 19 Grob 33 Najdbe: Prvo polnilo (SE 092): Način pokopa: žgan pokop v jami. 165 Lonček/čaša (rekonstruiran); rahlo hrapavi povr- Oblika: jama je bila v tlorisu nepravilne zaobljene, v šini, rdečkasto rumeni (5YR 6/6); fabrikat: F7; pr. u. preseku pa U-oblike. 7,8 cm, pr. d. 3,5 cm, v. 10,5 cm. Dimenzije: dl. 0,98 m, š. 0,70 m, gl. 0,37 m. Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. Drugo polnilo (SE 093): SE 092/093/094 166 Bronast novec; Tiberius ( Divus Augustus); as; ko-Opis: Prvo polnilo groba (SE 092) je bilo sestavlje- van 14–37, Rim, RIC 72, t. 10 g. no iz rahlo sprijete, rjave (10YR4/3) meljaste ilovice (93 %), premešane z drobnim (7 %) prodom. Prvo 167 Železen žebelj; dl. 5,7 cm. polnilo je prekrivalo drugo polnilo (SE 093), ki je bilo sestavljeno iz rahlo sprijete, rjave (7.5YR4/3) 168 Železen žebelj; dl. 5 cm. meljaste ilovice (89 %), premešane z drobnim (4 %) in srednje velikim prodom (7 %). Polnili sta zapolnje- 169 Železen žebelj; dl. 5,2 cm. vali vkop (SE 094), ki je bil vkopan v prodnato-me- ljasto geološko osnovo (SE 116). 170 Železen žebljiček; dl. 2,1 cm. V zasutju prvega polnila (SE 092) so bili odkriti od- lomki fine lončenine, odlomek amfore in odlomki 171 Železen žebljiček; dl. 2,5 cm. vsaj enega železnega žebljička. V zasutju drugega polnila (SE 093) pa odlomki fine in grobe lončeni- 172 Odlomki ustja in ostenja čaše; tip Č 4.1 po Is- ne, odlomek steklenega balzamarija, odlomki vsaj 16 tenič; rahlo hrapava zunanja površina, lisasta, svetlo železnih žebljev in žebljičkov (med njimi tudi kat. št. rdečkasto rumena (5YR 6/4) in rožnato siva (10YR 167–171) in ožgane kosti ter drobci oglja. 6/2), notranja površina lisasta, rožnata (7.5YR 7/3) Datacija: začetek 2. stoletja. in rjava (7.5YR 5/2); fabrikat: F7; pr. u. 9,2 cm, ohr. v. 4,4 cm. Volutna oljenka (neizrisana, le odlomki); gladki povr- šini, svetlo rjavo sivi (10YR 6/2) s sledovi temno si- vega (10YR 4/1) premaza; fabrikat: F12; okras: cista, palmova veja in kaducej; uvožena. 92 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini Tiberius 14 - 37 166 Grob 33, merilo 1 : 2. 93 Monografije CPA 19 Grob 34 Grob 35 Način pokopa: žgan pokop v jami. Način pokopa: žgan pokop v jami. Oblika: jama je bila v tlorisu okrogle, v preseku pa Oblika: jama je bila v tlorisu nepravilne ovalne, v U-oblike. preseku pa U-oblike. Dimenzije: pr. 0,54 m, gl. 0,33 m. Dimenzije: dl. 0,75 m, š. 0,61 m, gl. 0,35 m. Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. SE 095/096 SE 097/127/098 Opis: Polnilo groba (SE 095) je bilo sestavljeno iz ra- Opis: Prvo polnilo groba (SE 097) je bilo sestavljeno hlo sprijete, temno rumenkasto rjave (10YR3/4) me- iz rahlo sprijete, temno rjave (10YR3/3) meljasto-g- ljasto-glinaste ilovice (76 %), premešane z drobnim linaste ilovice (88 %), premešane z drobnim (5 %), (11 %) in srednje velikim prodom (10 %) ter drobci srednje velikim (2 %) in velikim prodom (1 %) ter oglja (3 %). Polnilo je zapolnjevalo vkop (SE 096), ki drobci oglja (4 %). Prvo polnilo je prekrivalo drugo je bil vkopan v prodnato plast (SE 066). ogleno polnilo (SE 127), ki je bilo sestavljeno iz meh- V zasutju groba ni bilo odkritih najdb. ke, temno rjave (7.5YR3/2) meljaste ilovice (71 %), Datacija: /. premešane z drobnim (10 %) in srednje velikim pro- dom (4 %) ter drobci oglja (15 %). Polnili sta zapol- njevali vkop (SE 098), ki je bil vkopan v prodnato plast (SE 098). V zasutju prvega polnila (SE 097) ni bilo odkritih najdb. V zasutju drugega polnila (SE 127) je bilo vsaj 94 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini 44 železnih žebljev oz. žebljičkov (nekateri tudi z os- tanki lesa) (med njimi tudi kat. št. 173 in 174) in ožga-ne kosti ter drobci oglja. Datacija: /. Najdbi: Drugo polnilo (SE 127): 173 Železen žebelj; dl. 2,2 cm. 174 Železen žebljiček; dl. 1,5 cm. 173 174 Merilo 1 : 2. Grob 35, merilo 1 : 2. Grob 36 Način pokopa: žgan pokop v jami. V zasutju prvega polnila (SE 099) so bili odkriti od- Oblika: jama je bila v tlorisu pravokotne, v preseku lomki vsaj dveh vrčev. V zasutju drugega polnila pa U-oblike. (SE 129) pa odlomki fine lončenine in vsaj 20 železnih Dimenzije: dl. 1,65 m, š. 0,78 m, gl. 0,40 m. žebljev oz. žebljičkov (med njimi tudi kat. št. 175–178). Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. Datacija: /. SE 099/128/129/100 Opis: Prvo polnilo groba (SE 099) je bilo sestavljeno Najdbe: iz rahlo sprijete, temno rjave (10YR3/3) meljasto-g-Drugo polnilo (SE 129): linaste ilovice (74 %), premešane z drobnim (10 %), 175 Železen žebljiček; dl. 1,3 cm. srednje velikim (8 %) in velikim prodom (5 %) ter d0 3 cm velikimi kosi oglja (3 %). Prvo polnilo je prekri- 176 Železen žebljiček; dl. 1,3 cm. valo drugo polnilo (SE 129) in imbreks (SE 128), ki je bil položen na drugo polnilo. Položen je bil pravo- 177 Železen žebljiček; dl. 1,3 cm. kotno na grobno jamo in je verjetno prekrival ožga- ne posmrtne ostanke pokopanega. Drugo polnilo je 178 Železen žebljiček; dl. 1,2 cm. bilo sestavljeno iz mehke, temno rjave (7.5YR3/2) meljaste ilovice (78 %), premešane z drobnim (5 %), srednje velikim (3 %) in velikim prodom (1 %) ter drobci oglja (10 %) in ožganih kosti (3 %). Ožga- ne kosti so bile skoncentrirane na prostoru, ki ga je prekrival imbreks SE 128. Polnili sta zapolnjevali vkop (SE 100), ki je bil vkopan v prodnato geološko osnovo (SE 116). Grob 36, merilo 1 : 1. 95 Monografije CPA 19 Grob 37 Grob 38 Način pokopa: žgan pokop v jami. Način pokopa: žgan pokop v jami. Oblika: jama je bila v tlorisu pravokotne, v preseku Oblika: jama je bila v tlorisu nepravilne zaobljene, v pa nepravilne oblike. preseku pa banjaste oblike. Dimenzije: dl. 2,04 m, š. 1,50 m, gl. 0,15 m. Dimenzije: dl. 1,53 m, š. 1,27 m, gl. 0,15 m. Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. SE 101/102 SE 104/105 Opis: Polnilo groba (SE 101) je bilo sestavljeno iz Opis: Polnilo groba (SE 104) je bilo sestavljeno iz rahlo sprijete, temno rjave (10YR3/3) peščeno-me-rahlo sprijete, zelo temno sivkasto rjave (10YR3/2) ljaste ilovice (90 %), premešane z drobnim (5 %), sre- meljaste ilovice (88 %), premešane z drobnim (5 %), dnje velikim (2 %) in velikim prodom (3 %). Polnilo srednje velikim (3 %) in velikim prodom (2 %) ter je zapolnjevalo vkop (SE 102), ki je bil vkopan v pro-lomljenci peščenjaka (2 %). Polnilo je zapolnjevalo dnato geološko osnovo (SE 116). vkop (SE 102), ki je bil vkopan v prodnato geološko V zasutju so bili odkriti odlomki amfor, fine lonče- osnovo (SE 116). nine, odlomka grobe lončenine, odlomki vsaj 2 žele- V zasutju so bili odkriti odlomki treh vrčev (med nji- znih žebljev in drobci oglja. mi tudi kat. št. 179). Datacija:/. Datacija: 2. stoletje (?). 96 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini Najdba: 179 Odlomki ustja, vratu in ročaja vrča; verjetno VE 12 po Istenič; rahlo hrapavi površini, rožnati (7.5YR 8/4); fabrikat: F7; pr. u. 4,6 cm, ohr. v. 5,6 cm. 179 Merilo 1 : 2. Grob 38, merilo 1 : 2. Grob 40 Način pokopa: žgan pokop v jami. Oblika: jama je bila v tlorisu okrogle, v preseku pa U-oblike. Dimenzije: pr. 0,80 m, gl. 0,25 m. Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. SE 108/109 Opis: Polnilo groba (SE 108) je bilo sestavljeno iz čvrste, temno rjave (10YR3/3) meljaste ilovice (90 %), premešane z drobnim (8 %), srednje velikim (1 %) in velikim prodom (1 %). Polnilo je zapolnjeva- 180 lo vkop (SE 109), ki je bil vkopan v geološko osnovo (SE 116). Gr Merilo 1 : 2. V zasutju so bili odkriti odlomki fine lončenine (med ob 40, merilo 1 : 2. njimi tudi kat. št. 180), odlomek grobe lončenine in ožgane kosti. Datacija: /. Najdba: 180 Dno lonca ali vrča; hrapavi površini, rožnati (5YR 7/4); fabrikat: F7; pr. d. 6,7 cm, ohr. v. 4,2 cm. 97 Monografije CPA 19 Grob 41 Grob 43 Način pokopa: žgan pokop v jami. Način pokopa: žgan pokop v jami. Oblika: jama je bila v tlorisu nepravilne zaobljene, v Oblika: jama je bila v tlorisu nepravilne zaobljene, v preseku pa U-oblike. preseku pa U-oblike. Dimenzije: dl. 1,50 m, š. 0,49 m, gl. 0,37 m. Dimenzije: dl. 1,50 m, š. 0,67 m, gl. 0,15 m. Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. SE 110/111 SE 103/120 Opis: Polnilo groba (SE 110) je bilo sestavljeno iz ra- Opis: Polnilo groba (SE 103) je bilo sestavljeno iz hlo sprijete, zelo temno sivorjave (10YR3/2) meljaste rahlo sprijete, zelo temno sivorjave (10YR3/2) melja-gline (82 %), premešane z drobnim (8 %), srednje ve- ste gline (79 %), premešane z drobnim (5 %), srednje likim (5 %) in velikim prodom (2 %) ter drobci oglja velikim (8 %) in velikim prodom (3 %) ter z drobci (3 %). Polnilo je zapolnjevalo vkop (SE 111), ki je bil oglja (5 %). Polnilo je zapolnjevalo vkop (SE 120), ki vkopan v meljasto-prodnato plast (SE 066). je bil vkopan v geološko osnovo (SE 116). V zasutju je bil odkrit odlomek fine lončenine. V zasutju so bili odkriti odlomki fine lončenine, od- Datacija: /. lomek gradbenega materiala, odlomki vsaj enega že- leznega žeblja, ožgane kosti in oglje. Datacija: druga polovica 2. in 3. stoletje. 98 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini Najdba: Grob 45 181 Steklena steklenička (rekonstruirana); tip 6.2.4. po Lazar; zelenkasto steklo; pr. u. 2,8 cm, pr. d. Način pokopa: žgan pokop v jami. 3,8 cm, rek. v. 11,7 cm. Oblika: jama je bila v tlorisu pravokotna z zaobljeni- mi vogali, v preseku pa U-oblike. Dimenzije: dl. 0,98 m, š. 0,95 m, gl. 0,12 m. Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. SE 123/124 Opis: Polnilo groba (SE 121) je bilo sestavljeno iz ra- hlo sprijete, rjave (10YR5/3) meljaste ilovice (87 %), premešane z drobnim (8 %), srednje velikim (3 %) in velikim prodom (2 %). Polnilo je zapolnjevalo vkop (SE 124), ki je bil vkopan v geološko osnovo (SE 116). V zasutju groba so bile odkrite le kosti. 181 Datacija: /. Gr Merilo 1 : 2 ob 43, merilo 1 : 2. . Grob 44 Način pokopa: žgan pokop v jami. Oblika: jama je bila v tlorisu pravokotna z zaobljeni- mi vogali, v preseku pa U-oblike. Dimenzije: dl. 1,12 m, š. 1,05 m, gl. 0,20 m. Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. SE 121/122 Opis: Polnilo groba (SE 121) je bilo sestavljeno iz trdno sprijete, rjave (10YR4/3) meljaste ilovice (91 %), premešane z drobnim (3 %), srednje velikim (4 %) in velikim prodom (2 %). Polnilo je zapolnjeva- lo vkop (SE 122), ki je bil vkopan v geološko osnovo (SE 116). V zasutju groba ni bilo odkritih najdb. Datacija: /. 99 Monografije CPA 19 Grob 46 Grob 47 Način pokopa: žgan pokop v jami. Način pokopa: žgan pokop v jami. Oblika: jama je bila v tlorisu pravokotna z zaoblje- Oblika: jama je bila v tlorisu nepravilne in zaobljene, nimi vogali, v preseku pa oblike nepravilne črke U. v preseku pa nepravilne oblike. Dimenzije: dl. 1,45 m, š. 1,05 m, gl. 0,20 m. Dimenzije: dl. 1,40 m, š. 1,12 m, gl. 0,50 m. Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. SE 125/126 SE 130/131 Opis: Polnilo groba (SE 125) je bilo sestavljeno iz ra- Opis: Polnilo groba (SE 130) je bilo sestavljeno iz hlo sprijete, rjave (10YR4/3) meljaste ilovice (80 %), rahlo sprijete, temno rjave (10YR3/3) meljaste ilo-premešane z drobnim (10 %), srednje velikim (5 %) vice (91 %), premešane z drobnim (7 %) in sre-in velikim prodom (5 %). Polnilo je zapolnjevalo dnje velikim prodom (2 %). Polnilo je zapolnjevalo vkop (SE 126), ki je bil vkopan v geološko osnovo vkop (SE 131), ki je bil vkopan v geološko osnovo (SE 116) in je sekal grob 47 (SE 130/131). (SE 116). Grob je bil presekan z vkopoma grobov 36 V zasutju groba so bili odkriti odlomki fine lončenine (SE 099/128/129/100) in 45 (SE 100/126). in amfore, odlomek grobe lončenine ter odlomki vsaj V zasutju groba so bili odkriti številni odlomki amfo-enega železnega žeblja. re, odlomki fine lončenine (med njimi tudi odlomki Datacija: /. ostenja vrča), odlomek staljenega balzamarija, od- lomki vsaj 46 železnih žebljev (med njimi tudi kat. št. 183–185) in ožgane kosti ter oglje. Datacija: /. Najdbe: 182 Železen žebelj; dl. 6,3 cm. 183 Železen žebelj; dl. 4,4 cm. 184 Železen žebljiček; dl. 2 cm. 183 182 184 Merilo 1 : 2. Grob 47, merilo 1 : 2. 100 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini Grob 48 = 59 Način pokopa: žgan pokop v žari. Oblika: jama je bila v tlorisu ovalne, v preseku pa banjaste oblike. Dimenzije: dl. 0,73 m, š. 0,49 m, gl. 0,28 m. Ohranjenost: dobra, ohranjena je cela žara. SE 132 = SE 162/133 = SE 163 Opis: Polnilo groba (SE 132 = SE 162) je bilo sesta- vljeno iz rahlo sprijete, zelo temno sivkasto rjave (10YR3/2) meljaste ilovice (89 %), premešane z drobnimi (6 %) in srednje velikimi prodniki (2 %) ter drobci oglja (3 %). Polnilo je zapolnjevalo vkop (SE 133 = SE 163) in prekrivalo žaro (kat. št. 202) s pokrovom (kat. št. 201). V zasutju groba so bili odkriti odlomki fine lonče- nine (med njimi odlomki vsaj treh različnih vrčev in staljenega balzamarija, odlomki vsaj 141 železnih žebljev in žebljičkov (med njimi tudi kat. št. 186–190, 193–196) ter ožgane kosti. Datacija: 2. stoletje. Najdbe: 195 Železen žebljiček; dl. 1,2 cm. 185 Železen žebelj; dl. 4,8 cm. 196 Železen žebljiček; dl. 2,4 cm. 186 Železen žebelj; dl. 4,8 cm. 197 Železen žebljiček; dl. 2,1 cm. 187 Železen žebelj; dl. 3 cm. 198 Železen žebljiček; dl. 2,1 cm. 188 Železen žebelj; dl. 3,4 cm. 199 Železen žebljiček; dl. 2,1 cm. 189 Železen žebelj; dl. 2,8 cm. 200 Pokrov (rekonstruiran); rahlo hrapavi in luknjiča- 190 Železen žebelj; dl. 3 cm. vi površini, rožnato sivi (7,5YR 6/2); fabrikat: F3/4; pr. u. 29,1 cm, ohr. v. 9,4 cm. 191 Železen žebelj; dl. 3,1 cm. 201 Lonec (rekonstruiran) – žara; podoben LG 1 192 Železen žebljiček; dl. 2 cm. po Istenič; rahlo hrapavi in luknjičavi površini, rjavi (7,5YR 5/2); fabrikat: F3/4; na zunanji površini oste- 193 Železen žebljiček; dl. 1,9 cm. nja metličenje vodoravno in poševno; pr. u. 28,9 cm, pr. d. 16,4 cm, rek. v. 35,9 cm. Vsebina: ožgane kosti, 194 Železen žebljiček; dl. 1,6 cm. oglje, odlomki vsaj 23 železnih žebljev oz. žebljičkov (med njimi tudi kat. št. 190, 196–199). 101 Monografije CPA 19 202 Odlomki dna in ostenja vrča; rahlo hrapavi po- 203 Odlomki dna in ostenja vrča; rahlo hrapavi po- vršini, lisasti bledo rjavi (10YR 6/3) in rdečkasto ru- vršini, lisasti zelo bledo rjavi (10YR 7/3) in rožnati meni (7,5 YR 7/6); fabrikat: F7; pr. d. 11,3 cm, ohr. (5 YR 7/4); fabrikat: F7; pr. d. 13,2 cm, ohr. v. 4,4 cm. v. 6,7 cm. 187 189 190 191 188 185 186 194 195 192 193 197 198 196 199 202 203 Merilo 1 : 2. Grob 48 = 59, merilo 1 : 2. 102 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini 200 201 Merilo 1 : 2 Gr . ob 48 = 59, merilo 1 : 2. 103 Monografije CPA 19 Grob 49 205 Ustje in ostenje lončka; podoben LČG varia po Istenič; rahlo hrapavi in luknjičavi površini, lisasti Način pokopa: žgan pokop v jami. in zelo bledo rjavi (10YR 7/3); fabrikat: F4; pr. u. Oblika: jama je bila v tlorisu pravokotna z zaobljeni- 12,9 cm, ohr. v. 7 cm. mi vogali, v preseku pa U-oblike. Dimenzije: dl. 2,65 m, š. 1,40 m, gl. 0,15 m. Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. allienus 260 - 268 G SE 134/137/135 204 Opis: Prvo polnilo groba (SE 134) je bilo sestavlje- no iz trdno sprijete, temno rjave (10YR3/4) meljaste ilovice (74 %), premešane z drobnim (10 %), srednje velikim (10 %) in velikim prodom (5 %) ter drobci allienus 260 - 268 oglja (1 %). Prvo polnilo je prekrivalo G dr ugo polnilo (SE 137), ki ga je sestavljala čvrsta meljasto-glinasta 204 ilovica (80 %), premešana z drobnim (10 %) in sre- dnje velikim prodom (5 %) ter drobci oglja (5 %). 205 Obe polnili sta zapolnjevali vkop (SE 135), ki je bil vkopan v geološko osnovo (SE 116) in je sekal grob Grob 49, merilo 1 : 2. Merilo 1 : 2. 052 – SE 142/143. V zasutju prvega polnila (SE 134) so bili odkriti od- lomki fine lončenine, amfor in steklenega balzamari- ja, odlomka grobe lončenine, odlomek staljenega ste- kla, odlomki vsaj 4 železnih žebljev in ožgane kosti. V zasutju drugega polnila (SE 137) pa odlomki brona (morda zrcala), odlomki fine lončenine, odlomek že- leznega žeblja in ožgane kosti. Datacija: konec 3. stoletja. Najdbi: Prvo polnilo (SE 134): 204 Bronast novec; Gallienus (Salonina); antoninjan; kovan 260–268, nedoločljiva kovnica, RIC ?; ohr. vel. 1,8 × 1,6 cm, t. 2 g. 104 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini Grob 52 Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. SE 140/144/141 Način pokopa: žgan pokop v jami. Opis: Polnilo groba (SE 140) je bilo sestavljeno iz ra- Oblika: jama je bila v tlorisu nepravilne in zaobljene, hlo sprijete, zelo temno rjave (7.5YR3/1) meljasto-g-v preseku pa banjaste oblike. linaste ilovice (84 %), premešane z drobnim (5 %) in Dimenzije: pr. 0,45 m, gl. 0,15 m. srednje velikim (prodom (1 %) ter drobci oglja (10 %). Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. Polnilo je zapolnjevalo vkop (SE 142) in prekrivalo SE 142/143 vrč 209), ki je bil uporabljen kot žara. Znotraj žare je Opis: Polnilo groba (SE 142) je bilo sestavljeno iz bilo polnilo SE 144, ki ga je sestavljala rjava (10YR4/3) trdno sprijete, zelo temno sive (7.5YR3/1) meljasto-meljasto-glinasta ilovica, premešana z drobnimi prodi -glinaste ilovice (95 %), premešane z drobnim pro- (5 %). Vkop je bil vkopan plast SE 066. dom (5 %). Polnilo je zapolnjevalo vkop (SE 143), ki V zasutju polnila groba (SE 140) so bile odkrite ož- je bil vkopan v geološko osnovo (SE 116). Grob je gane kosti. Ožgane kosti so bile odkrite tudi v polnilu bil presekan z vkopom groba 49 (SE 135). žare (SE 144). V zasutju so bile odkrite le ožgane kosti. Datacija: konec 1.–2. stoletje. Datacija: /. Grob 50 Način pokopa: žgan pokop v jami. Oblika: jama je bila v tlorisu in preseku nepravilne in zaobljene oblike. Dimenzije: dl. 1,00 m, š. 0,49 m, gl. 0,15 m. Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. SE 138/139 Opis: Polnilo groba (SE 138) je bilo sestavljeno iz trdno sprijete, rjave (10YR4/3) meljasto-glinaste ilo- vice (83 %), premešane z drobnim (10 %), srednje ve- likim (5 %) in velikim prodom (1 %) ter drobci oglja (1 %). Polnilo je zapolnjevalo vkop (SE 139), ki je bil vkopan v plast (SE 066). V zasutju groba so bili odkriti odlomki fine lonče- nine, odlomka grobe lončenine, odlomek železa in ožgane kosti. Datacija: /. Najdbe: 206 Bronast novec; Tiberius ( Divus Augustus); as; kovan Grob 51 22–30, Rim, RIC 82; ohr. vel. 2,9 × 3,1 cm, t. 10 g. Način pokopa: žgan pokop v žari. 207 Pokrov (rekonstruiran); podoben tipu PO 2 po Oblika: jama je bila v tlorisu ovalne, v preseku pa Istenič; rahlo hrapavi površini, lisasti svetlo rjavkasto banjaste oblike. sivi (10YR 6/2) in temno sivi (10YR 4/1); fabrikat: Dimenzije: pr. 0,73 m, gl. 0,35 m. F4; pr. u. 23,2 cm, ohr. v. 7,6 cm. 105 Monografije CPA 19 208 Dvoročajni lonec (rekonstruiran) – žara; rahlo 209 Pokrov (rekonstruiran); rahlo hrapavi površini, hrapavi površini, rdečkasto rumeni (5YR 6/8); fabri-temno sivi (5YR 4/1); fabrikat: F4; pr. u. 14,9 cm, kat: F7; pr. u. 12,3 cm, pr. d. 5,6 cm, v. 15,1 cm. Vse- v. 5,3 cm. bina: ožgane kosti. Tiberius 22 - 30 206 Tiberius 22 - 30 206 207 208 209 Merilo 1 : 2. Grob 51, merilo 1 : 2. 106 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini Grob 53 211 Lonček; LČG varia po Istenič; rahlo hrapavi in luknjičavi površini, zelo temno sivi (10YR 3/1); fab- Način pokopa: žgan pokop v jami. rikat: F4; na zunanji površini ostenja metličenje (vo- Oblika: jama je bila v tlorisu ovalne, v preseku pa doravno); pr. u. 8,6 cm, pr. d. 5,2 cm, v. 10,4 cm. banjaste oblike. Dimenzije: pr. 0,70 m, gl. 0,27 m. 212 Skodelica tankih sten; rahlo hrapavi površini, Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. temno sivi (GLEY1 4/N); pr. u. 8,8 cm, pr. d. 3,3 cm. SE 146/147 Opis: Polnilo groba (SE 146) je bilo sestavljeno iz 213 Enoročajni vrč; tip VE 12.3 po Istenič; rahlo hra-rahlo sprijete, temno rjave (7.5YR3/3) peščeno-me- pavi površini, rožnati (10YR 7/4); fabrikat: F7; pr. u. ljaste ilovice (95 %), premešane z drobnim (4 %) in 5,4 cm, pr. d. 6,2 cm, v. 20.6 cm. srednje velikim prodom (1 %). Polnilo je zapolnjeva- lo vkop (SE 147), ki je bil vkopan v geološko osno- vo (SE 116) in je sekal jamo SE 148/149. V zasutju itianus 84 - 8 groba so bili odkriti odlomki fine in grobe lončenine, omD 5 odlomki vsaj 4 železnih žebljev in oglje. 210 Datacija: konec 1.–2. stoletje. Najdbe: 210 Bronast novec; Domitianus; as; kovan 84–85, Rim, RIC 224–227; 304–305; ohr. vel. 2,8 × 2,5 cm, t. 6 g. 211 212 Grob 53, merilo 1 : 2. 213 Merilo 1 : 2. 107 Monografije CPA 19 Grob 54 Najdbi: Prvo polnilo (SE 152): Način pokopa: žgan pokop v konstrukciji iz tegul. 214 Zlat uhan iz žice; vel. 2,4 × 1,6 cm, pr. žice do Oblika: jama je bila v tlorisu nepravilne in zaobljene, 0,1 cm, t. 2 g. v preseku pa U-oblike. Dimenzije: dl. 1,20 m, š. 0,85 m, gl. 0,25 m. 215 Odlomki ostenja skodelice tankih sten; rahlo hra- Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. pavi površini, sivi (10YR 5/1); peresni okras; vel. 5,1 SE 152/192/193/153 × 3,4 cm, ohr. v. 3,4 cm. Opis: Prvo polnilo groba (SE 152) je bilo sestavlje- no iz rahlo sprijete, temno rjave (7.5YR3/3) meljaste ilovice (92 %), premešane z drobnim (5 %) in srednje velikim prodom (3 %). Polnilo je zapolnjevalo vkop (SE 153), ki je bil vkopan v plast (SE 176). Polnilo je prekrivalo strukturo iz tegul SE 192, s katerimi je bilo 214 215 prekrito polnilo SE 193. Ohranjeno je bilo kot rahla Merilo 1 : 2. peščeno-meljasta ilovica rjave barve (10 YR4/3). Grob 54, 214 merilo 1 : 1, 215 merilo 1 : 2. V zasutju prvega polnila (SE 152) so bili odkriti od- lomki fine in grobe lončenine, odlomki vsaj sedmih železnih žebljev in ožgane kosti. V zasutju drugega polnila (SE 193) pa so bili odkriti odlomki fine lon- čenine in odlomki vsaj 2 železnih žebljev. Datacija: 2. stoletje. 108 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini Grob 55 Najdbe: 216 Železen žebelj; dl. 4,9 cm. Način pokopa: žgan pokop v žari. Oblika: jama je bila v tlorisu nepravilne zaobljene, v 217 Železen žebljiček; dl. 2 cm. preseku pa U-oblike. Dimenzije: dl. 1,08 m, š. 0,95 m, gl. 0,20 m. 218 Železen žebljiček; dl. 2 cm. Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. SE 154/155 219 Lonec (rekonstruiran) – žara; podoben LG 1 Opis: Polnilo groba (SE 154) je bilo sestavljeno iz ra- po Istenič; hrapavi in luknjičavi površini, lisasti zelo hlo sprijete, rjave (7.5YR4/3) meljaste ilovice (90 %), temno sivi (10YR 3/1) in rdečerumeni (5YR 6/6); premešane z drobnimi (5 %), srednjimi (3 %) in ve-fabrikat: F4; na zunanji površini ostenja metličenje likimi prodniki (2 %). Polnilo je zapolnjevalo vkop (vodoravno, poševno) in večtračna valovnica; pr. (SE 155) in prekrivalo žaro (kat. št. 219). Grob je bil u. 17,8 cm, pr. d. 10,7 cm, v. 22,4 cm. Vsebina: vsaj vkopan v geološko osnovo SE 116. devet odlomkov železnih žebljev, nekateri z ostanki V zasutju groba so bili odkriti odlomki fine lončeni- lesa, ožgane kosti in oglje. ne, odlomki vsaj 12 železnih žebljev oz. žebljičkov (med njimi tudi kat. št. 216–218) in ožgane kosti. 220 Čaša; tip Č 4.1 po Istenič; rahlo hrapavi površini, Datacija: 2. stoletje. lisasti rdečerumeni (5YR 7/6) in temno sivi (10YR 4/1); fabrikat: F7; pr. u. 8 cm, pr. d. 3,1 cm, v. 9,6 cm. Vsebina: oglje in ožgane kosti. 221 Enoročajni vrč (rekonstruiran); podoben tipu VE 12.3 po Istenič; hrapava zunanja površina rde- čerumena (7.5YR 7/6), notranja rdečerumena (5YR 6/6); fabrikat: F7; pr. d. 6,3 cm, v. 17,6 cm. 222 Odlomki ustja in ostenja skodelice tankih sten; gladki površini, svetlo sivi (5Y 7/2); okras barbotin; pr. u. 8 cm, ohr. v. 3,1 cm. 109 Monografije CPA 19 216 217 218 219 220 222 221 Merilo 1 : 2. Grob 55, merilo 1 : 2. 110 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini Grob 56 vkop (SE 157), ki je bil vkopan v geološko osnovo (SE 116). Način pokopa: žgan pokop v jami. V zasutju groba so bili odkriti odlomki fine lonče- Oblika: jama je bila v tlorisu ovalne, v preseku pa nine, odlomek staljenega steklenega balzamarija, od-U-oblike. lomki vsaj 52 železnih žebljev oz. žebljičkov (med Dimenzije: pr. 0,53 m, gl. 0,25 m. njimi tudi kat. št. 224–225) in ožgane kosti ter oglje. Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. Datacija: /. SE 156/157 Opis: Polnilo groba (SE 156) je bilo sestavljeno iz Najdbi: mehke, rjave (7.5YR4/4) meljaste ilovice (92 %), 223 Železen žebljiček; dl. 2,4 cm. premešane z drobnim (5 %), srednje velikim (2 %) in velikim prodom (1 %). Polnilo je zapolnjevalo 224 Železen žebljiček; dl. 1,8 cm. 224 223 Grob 56, merilo 1 : 2. Merilo 1 : 2. 111 Monografije CPA 19 Grob 57 Najdbe: 225 Bronast novec; Claudius I; as; kovan 50–54, Rim, Način pokopa: žgan pokop v amfori. RIC 113; ohr. vel. 2,9 × 2,8 cm, t. 10 g. Oblika: jama je bila v tlorisu ovalne, v preseku pa U-oblike. 226 Bronast novec; Claudius I; as ali dupondij; kovan Dimenzije: pr. 0,66 m, gl. 0,25 m. 41–54, Rim, RIC ?; ohr. vel. 3 × 2,8 cm, t. 9 g. Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. SE 158/159 227 Bronast novec; Tiberius ( Divus Augustus); as; ko-Opis: Polnilo groba (SE 158) je bilo sestavljeno iz ra- van 22–30, Rim, RIC 81; pr. 2,8 cm, t. 8 g. hlo sprijete, rjave (7.5YR4/3) meljaste ilovice (80 %), premešane z drobnimi (10 %), srednjimi (5 %) in ve- 228 Železen žebelj; dl. 6,4 cm. likimi prodniki (2 %) ter drobci oglja (3 %). Polnilo je zapolnjevalo vkop (SE 159) in prekrivalo amforo 229 Železen žebelj; dl. 3 cm. (kat. št. 233), v kateri so bile ožgane kosti. Grob je bil vkopan v geološko osnovo SE 116. 230 Železen žebelj; dl. 2,9 cm. V zasutju so bili odkriti odlomki fine lončenine, odlo- mek volutne oljenke in odlomki vsaj 23 železnih žeb- 231 Steklen balzamarij; tip Isings 8/28b; modrikasto ljev oz. žebljičkov (med njimi tudi kat. št. 228–230). steklo; pr. u. 2,1 cm, v. 10,6 cm. Datacija: 2. stoletje. 232 Steklen balzamarij; tip Isings 8/28b; modrikasto steklo; pr. u. 2,3 cm, v. 10,7 cm. 233 Dno in ostenje amfore (rekonstruirano), tip Dressel 6B; rahlo hrapavi površini, rdečerumeni (5YR 6/6); ohr. v. 17,7 cm. Vsebina: ožgane kosti, odlomki dveh železnih žebljev in odlomek železa. 234 Ustje in ostenje čaše; tip Č 4.1 po Istenič; rahlo hrapavi površini, lisasti sivi (10YR 5/1) in sivkasto rjavi (10YR 5/2); fabrikat: F8; pr. u. 7,6 cm, ohr. v. 2,6 cm. 235 Pečatna oljenka (rekonstruirana); tip Loeschcke IX; rahlo hrapavi površini, rožnati (7,5YR 7/4) s sle- dovi rdečega premaza (2.5YR 5/8); fabrikat: F7/8; na dnu pečat COMMVNIS, okras dve maski; petovi- onske izdelave; ohr. vel. 10 × 6,8 cm, v. 2,3 cm. 112 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini 229 230 228 231 232 233 234 235 Merilo 1 : 2. Grob 57, merilo 1 : 2. 113 Monografije CPA 19 Grob 58 Način pokopa: žgan pokop v žari. Oblika: jama je bila v tlorisu nepravilne zaobljene, v preseku pa banjaste oblike. Dimenzije: dl. 1,03 m, š. 0,61 m, gl. 0,20 m. Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. SE 160/161 Opis: Polnilo groba (SE 160) je bilo sestavljeno iz ra- hlo sprijete, temno sivkasto rjave (10YR4/2) meljaste ilovice (91 %), premešane z drobnimi (7 %) srednje velikimi prodniki (2 %). Polnilo je zapolnjevalo vkop (SE 161) in prekrivalo žaro (kat. št. 236). Grob je bil vkopan v geološko osnovo SE 116. V zasutju so bili odkriti odlomka fine lončenine, od- lomek brona in odlomka vsaj enega železnega žeblja. Datacija: 2. stoletje. Najdba: 236 Dno in ostenje lonca; podoben LG 1 po Istenič; rahlo hrapavi in luknjičavi površini, lisasti bledo rjavi (10YR 6/3) in zelo temno sivi (10YR 3/1); fabrikat: F4; pr. d. 9 cm, ohr. v. 11,3 cm. Vsebina: odlomki vsaj enega železnega žeblja, ožgane kosti in oglje. 236 Grob 58, merilo 1 : 2. Merilo 1 : 2. 114 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini Grob 60 Najdbe: 237 Bronast novec; Claudius I; as; kovan 50–54, Rim, Način pokopa: žgan pokop v žari. RIC 111; pr. 2,8 cm, t. 10 g. Oblika: jama je bila v tlorisu ovalne, v preseku pa banjaste oblike. 238 Železen žebljiček; dl. 1,7 cm. Dimenzije: pr. 0,60 m, gl. 0,15 m. Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. 239 Železen žebljiček; dl. 1,8 cm. SE 164/165 Opis: Polnilo groba (SE 164) je bilo sestavljeno iz ra- 240 Železen žebljiček; dl. 2,1 cm. hlo sprijete, rjave (10YR3/3) meljaste ilovice (81 %), premešane z drobnimi (10 %), srednjimi (3 %) in ve- 241 Steklen prevrtan gumb s spiralnim okrasom; likimi prodniki (1 %) ter drobci oglja (5 %). Polnilo je modrikasto steklo; pr. 2,5 cm. zapolnjevalo vkop (SE 165) in prekrivalo žaro (kat. št. 242). Grob je bil vkopan v geološko osnovo SE 116. 242 Lonec – žara (rekonstruiran); podoben LG 1.1 V zasutju so bili odkriti odlomki vsaj 20 železnih žeb- po Istenič; rahlo hrapavi in luknjičavi površini, lisasti ljev oz. žebljičkov (med njimi tudi kat. št. 238–240). svetlo rdeči (2,5YR 6/6) in zelo temno sivi (10YR Datacija: 2. stoletje. 3/1); fabrikat: F4; na zunanji površini ostenja met- ličenje (poševno); pr. u. 15,2 cm, pr. d. 8,8 cm, v. 17,9 cm. Vsebina: ožgane kosti, drobci oglja, steklen prevrtan gumb s spiralnim okrasom – kat. št. 241) in odlomki vsaj štirih železnih žebljičkov. 243 Enoročajni vrč (rekonstruiran); podoben VE 12 varia po Istenič; rahlo hrapavi površini, rožnati (7,5YR 7/4); fabrikat: F7; na dnu vrezan X; pr. u. 4 cm, pr. d. 5,6 cm, rek. v. 21,1 cm. 244 Enoročajni vrč (rekonstruiran); podoben tipu VE 10 po Istenič; rahlo hrapavi površini, lisasti zelo bledo rjavi (10YR 7/3) in rdečerumeni (5YR 7/6); fabrikat: F7; pr. u. 3,3 cm, pr. d. 6 cm, rek. v. 18,8 cm. 245 Pečatna oljenka (rekonstruirana); tip Loeschcke IX B; rahlo hrapavi površini, rjavi (7,5YR 5/2); fabri- kat: F11; na dnu pečat FORTIS; uvožena iz Modene; vel. 8,9 × 6 cm, v. 2,9 cm. 115 Monografije CPA 19 Claudius I 50 - 54 Claudius I 50 - 237 238 239 237 240 241 243 242 245 244 Merilo 1 : 2. Grob 60, merilo 1 : 2. 116 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini Grob 61 Grob 62 Način pokopa: žgan pokop v jami. Način pokopa: žgan pokop v jami. Oblika: jama je bila v tlorisu nepravilne zaobljene, v Oblika: jama je bila v tlorisu ovalne, v preseku pa preseku pa banjaste oblike. banjaste oblike. Dimenzije: dl. 1,78 m, š. 0,96 m, gl. 0,20 m. Dimenzije: pr. 0,60 m, gl. 0,25 m. Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. SE 166/167 SE 168/169 Opis: Polnilo groba (SE 166) je bilo sestavljeno iz Opis: Polnilo groba (SE 168) je bilo sestavljeno iz čvrste, rjave (10YR4/3) meljaste ilovice (90 %), pre-rahlo sprijete, zelo temno rjave (10YR3/1) meljaste mešane z drobnim (5 %), srednje velikim (3 %) in ilovice (85 %), premešane z drobnim (7 %) in srednje velikim prodom (2 %). Polnilo je zapolnjevalo vkop velikim prodom (3 %) ter drobci oglja (5 %). Polnilo (SE 167), ki je bil vkopan v geološko osnovo (SE 116). je zapolnjevalo vkop (SE 169), ki je bil vkopan v ge- V zasutju sta bila odkrita odlomek grobe lončenine in ološko osnovo (SE 116). odlomek železnega žeblja. V zasutju groba ni bilo odkritih najdb. Datacija: 2. stoletje (?). Datacija: /. Najdba: Volutna oljenka (nerekonstruirana, le odlomki); glad- ki površini, zelo bledo rjavi (10YR 8/2), premaz ni ohranjen; fabrikat: F7/8; petovionske izdelave. 117 Monografije CPA 19 Grob 63 Način pokopa: žgan pokop v jami. Nerva 97 Oblika: jama je bila v tlorisu ovalne, v preseku pa 246 banjaste oblike. Dimenzije: pr. 0,95 m, gl. 0,35 m. Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. SE 170/171 Nerva 97 Opis: Polnilo groba (SE 170) je bilo sestavljeno iz ra- 246 hlo sprijete, rjave (10YR4/3) meljaste ilovice (86 %), premešane z drobnim (8 %), srednje velikim (5 %) in velikim prodom (1%). Polnilo je zapolnjevalo vkop (SE 171), ki je bil vkopan v geološko osnovo (SE 116). V zasutju groba so bile odkrite ožgane kosti. Datacija: 2. stoletje. Najdbi: 246 Bronast novec; Nerva; as; kovan 97, Rim, RIC 86; Merilo 1 : 2. 247 ohr. vel. 2,7 × 2,5 cm, t. 10 g. 247 Bronasto zrcalo in ročaj; tip Riha B; luknjice na Grob 63, merilo 1 : 2. obodu, na hrbtni strani okras koncentričnih krogov; vel. 7,8 × 7,8 cm; ročaj ohr. v. 6,8 cm, pr. 0,5 cm. 118 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini Grob 64 Grob 65 Način pokopa: žgan pokop v jami. Način pokopa: žgan pokop v jami. Oblika: jama je bila v tlorisu nepravilne, v preseku Oblika: jama je bila v tlorisu nepravilne zaobljene, v pa banjaste oblike. preseku pa banjaste oblike. Dimenzije: dl. 0,76 m, š. 0,61 m, gl. 0,20 m. Dimenzije: dl. 1,14 m, š. 0,96 m, gl. 0,25 m. Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. SE 172/173 SE 178/179 Opis: Polnilo groba (SE 172) je bilo sestavljeno iz ra- Opis: Polnilo groba (SE 178) je bilo sestavljeno iz ra- hlo sprijete, rjave (10YR4/3) meljaste ilovice (90 %), hlo sprijete, rjave (7.5YR4/3) meljaste ilovice (95 %), premešane z drobnim (7 %) in srednje velikim pro-premešane z drobnim (4 %), srednje velikim (1 %) dom (3 %). Polnilo je zapolnjevalo vkop (SE 173), ki in velikim prodom (1 %). Polnilo je zapolnjevalo je bil vkopan v geološko osnovo (SE 116). vkop (SE 179), ki je bil vkopan v geološko osnovo V zasutju groba so bili odkriti odlomki fine lončenine (SE 116). in odlomek amfore. V zasutju groba so bili odkriti odlomki fine lončenine Datacija: /. in odlomek amfore ter grobe lončenine. Datacija: /. 119 Monografije CPA 19 Grob 66 Grob 67 Način pokopa: žgan pokop v jami. Način pokopa: žgan pokop v jami. Oblika: jama je bila v tlorisu ovalne, v preseku pa Oblika: jama je bila v tlorisu ovalne, v preseku pa banjaste oblike. nepravilne oblike. Dimenzije: pr. 0,62 m, gl. 0,27 m. Dimenzije: pr. 0,43 m, gl. 0,20 m. Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. SE 180/181 SE 182/183 Opis: Polnilo groba (SE 1180) je bilo sestavljeno Opis: Polnilo groba (SE 182) je bilo sestavljeno iz ra-iz rahlo sprijete, rjave (10YR4/3) meljaste ilovice hlo sprijete, rjave (7.5YR4/2) meljaste ilovice (89 %), (94 %), premešane z drobnim (3 %) srednje velikim premešane z drobnimi (5 %), srednjimi (3 %) in ve- (2 %) in velikim prodom (1 %). Polnilo je zapol- likimi prodniki (1 %) ter drobci oglja (2 %). Polnilo njevalo vkop (SE 181), ki je bil vkopan v geološko je zapolnjevalo vkop (SE 183). Grob je bil vkopan v osnovo (SE 116). Grob je prekopan z vkopom jarka geološko osnovo SE 116 in prekopan z vkopom jarka SE 114/115. SE 114/115. V zasutju groba sta bila odkrita odlomka fine lonče- V zasutju groba so bili odkriti odlomki fine lončenine. nine. Datacija: 2. stoletje (kot grobovi v neposredni bližini). Datacija: /. Najdba: 248 Vrč (rekonstruiran); podoben VE 12 varia po Istenič; rahlo hrapava zunanja površina, lisasta rdeče- rumena (7,5YR 7/6 in 5YR 7/8), notranja površina rdečerumena (7,5YR 7/8); fabrikat: F7; pr. u. 5 cm, pr. d. 5,6 cm, rek. v. 18,4 cm. 120 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini 248 Gr Merilo 1 : 2. ob 67, merilo 1 : 2. Grob 68 Najdbi: 249 Lonec (rekonstruiran) – žara; podoben LG 1 po Način pokopa: žgan pokop v žari. Istenič; rahlo hrapavi in luknjičavi površini, lisasti sivi Oblika: jama je bila v tlorisu ovalne, v preseku pa (10YR 5/1) in zelo temno sivi (10YR 3/1); fabrikat: banjaste oblike. F4; pr. u. 16 cm, pr. d. 10,7 cm, rek. v. 21,8 cm. Dimenzije: pr. 0,55 m, gl. 0,20 m. Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. 250 Steklen balzamarij; tip Isings 8/28b; modrikasto SE 184/185 steklo; pr. u. 1,9 cm, v. 9,7 cm. Opis: Polnilo groba (SE 184) je bilo sestavljeno iz ra- hlo sprijete, rjave (10YR5/3) meljaste ilovice (86 %), premešane z drobnimi (5 %), srednjimi (3 %) in ve- likimi prodniki (2 %) ter drobci oglja (4 %). Polnilo je zapolnjevalo vkop (SE 185) in prekrivalo žaro PN 120. Grob je bil vkopan v geološko osnovo SE 116 in prekopan z vkopom jarka SE 114/115. V zasutju groba so bili odkriti odlomki amfore, od- lomek grobe lončenine, odlomki vsaj treh železnih žebljev in ožgane kosti. Datacija: 2. stoletje. 121 Monografije CPA 19 249 250 Grob 68, merilo 1 : 2. Merilo 1 : 2. 122 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini Grob 69 Najdbe: 251 Železen žebelj; dl. 2,5 cm. Način pokopa: žgan pokop v jami. Oblika: jama je bila v tlorisu ovalne, v preseku pa 252 Železen žebelj; dl. 2,4 cm. banjaste oblike. Dimenzije: pr. 0,67 m, gl. 0,35 m. 253 Železen žebljiček z ostankom lesa; dl. 1,4 cm. Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. SE 186/177 254 Železen žebljiček; dl. 1,2 cm. Opis: Polnilo groba (SE 186) je bilo sestavljeno iz ra- hlo sprijete, rjave (10YR4/3) meljaste ilovice (90 %), premešane z drobnim (6 %) in srednje velikim pro- 253 254 dom (4 %). Polnilo je zapolnjevalo vkop (SE 187), ki 251 252 je bil vkopan v geološko osnovo (SE 116). V zasutju groba so bili odkriti odlomki fine lončenine in amfore, odlomki vsaj 20 železnih žebljev oz. žeb- Merilo 1 : 2. ljičkov (nekateri tudi z ostanki lesa) (med njim tudi 253 254 kat. št. 251–254). 251 252 Datacija: /. Grob 69, merilo 1 : 2. Merilo 1 : 2. 123 Monografije CPA 19 Grob 70 Grob 72 Način pokopa: žgan pokop v jami. Način pokopa: žgan pokop v jami. Oblika: jama je bila v tlorisu nepravilne zaobljene, v Oblika: jama je bila v tlorisu ovalne, v preseku pa preseku pa banjaste oblike. U-oblike. Dimenzije: dl. 0,91 m, š. 0,48 m, gl. 0,15 m. Dimenzije: pr. 1,05 m, gl. 0,29 m. Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. SE 188/189 SE 150/151 Opis: Polnilo groba (SE 188) je bilo sestavljeno iz ra- Opis: Polnilo groba (SE 150) je bilo sestavljeno iz hlo sprijete, temno sivkasto rjave (10YR4/2) meljaste rahlo sprijete, rjave (10YR5/3) peščeno-meljaste ilovice (90 %), premešane z drobnim (5 %), srednje ilovice 90 %), premešane z drobnim (8 %), srednje velikim (4 %) in velikim prodom (1 %). Polnilo je za-velikim (1 %) in velikim prodom (1 %). Polnilo je polnjevalo vkop (SE 188), ki je bil vkopan v geološko zapolnjevalo vkop (SE 151), ki je bil vkopan v plast osnovo (SE 116). (SE 176). V zasutju groba so bili odkriti odlomki fine lončeni- V zasutju groba so bili odkriti odlomki fine lončenine. ne, odlomek grobe lončenine in odlomek marmorja. Datacija: /. Datacija: /. 124 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini Grob 73 Grob 74 = 75 Način pokopa: žgan pokop v jami. Način pokopa: žgan pokop v jami. Oblika: jama je bila v tlorisu ovalne, v preseku pa Oblika: jama je bila v tlorisu oglata z zaobljenimi vo-banjaste oblike. gali, v preseku pa banjaste oblike. Dimenzije: dl. 0,43 m, š. 0,28 m, gl. 0,11 m. Dimenzije: dl. 1,79 m, š. 0,69 m, gl. 0,38 m. Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. SE 194/195 SE 196 = SE 198/197 = SE 199 Opis: Polnilo groba (SE 194) je bilo sestavljeno iz ra- Opis: Polnilo groba (SE 196 = SE 198) je bilo sesta- hlo sprijete, rjave (10YR4/3) meljaste ilovice (93 %), vljeno iz rahlo sprijete, rjave (7.5YR4/2) meljasto-premešane z drobnim (6 %) in srednje velikim pro- -glinaste ilovice (95 %), premešane z drobnim pro- dom (1 %). Polnilo je zapolnjevalo vkop (SE 195), ki dom (5 %). Polnilo je zapolnjevalo vkop (SE 197 = je bil vkopan v plast (SE 176). SE 199), ki je bil vkopan v plast (SE 177). V zasutju groba so bili odkriti odlomki grobe lonče- V zasutju groba so bili odkriti odlomki fine lončenine nine in amfore. in odlomek gradbenega materiala. Datacija: /. Datacija: /. 125 Monografije CPA 19 Grob 76 Grob 77 Način pokopa: žgan pokop v jami. Način pokopa: žgan pokop v žari. Oblika: jama je bila v tlorisu ovalne, v preseku pa Oblika: jama je bila v tlorisu oglata z zaobljenimi vo-U-oblike. gali, v preseku pa banjaste oblike. Dimenzije: pr. 0,61 m, gl. 0,51 m. Dimenzije: dl. 1,75 m, š. 0,69 m, gl. 0,36 m. Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. SE 200/201 SE 202/208/203 Opis: Polnilo groba (SE 200) je bilo sestavljeno iz Opis: Prvo polnilo groba (SE 202) je bilo sestavlje-trdno sprijete, temno rjave (7.5YR3/2) meljasto-gli- no iz rahlo sprijete, rjave (10YR4/3) meljaste ilovice naste ilovice (97 %), premešane z drobnim prodom (96 %), premešane z drobnimi (3 %), srednje velikimi (3 %). Polnilo je zapolnjevalo vkop (SE 201), ki je bil prodniki (1 %). Polnilo je zapolnjevalo vkop (SE 203) vkopan v geološko osnovo (SE 116). ter prekrivalo žaro (kat. št. 265) in drugo polnilo V zasutju groba so bili odkriti odlomki fine lončeni- (SE 208). Drugo polnilo je bila mehka, temno siva ne, amfore, odlomek grobe lončenine, odlomki vsaj (7.5YR4/1) meljasta ilovica (92 %), premešana z 7 železnih žebljev (med njimi tudi kat. št. 255) in ož- drobnim prodom (5 %) in drobci oglja (3 %). Grob gane kosti. je bil vkopan v plast SE 176. V zasutju prvega polnila (SE 202) so bili odkriti od- Najdba: lomki fine in grobe lončenine ter amfore, odlomki vsaj 24 železnih žebljev in žebljičkov (med njimi tudi kat. št. 255 Železen žebelj; dl. 4,4 cm. 255 256–263) ter ožgane kosti. V zasutju drugega polnila Datacija: /. (SE 208) pa odlomki staljenega stekla, fine lončenine, Grob 76, merilo 1 : 2. odlomki vsaj 39 železnih žebljev in žebljičkov (med Merilo 1 : 2. njimi tudi kat. št. 266–269), ožgane kosti in oglje. Datacija: 2. stoletje. 126 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini Najdbe: 264 Steklen balzamarij; tip Isings 8/28b; modrikasto Prvo polnilo (SE 202): steklo; ohr. v. 8,6 cm. 256 Železen žebelj; dl. 6 cm. 265 Lonec (rekonstruiran) – žara; podoben LG 1 257 Železen žebelj; dl. 8,3 cm. po Istenič; rahlo hrapavi in luknjičavi površini, li- sasti svetlo rjavosivi (10YR 6/2), temno sivi (10YR 258 Železen žebelj; dl. 6,5 cm. 4/1) in svetlo rdečerjavi (5YR 6/4); fabrikat: F4; pr. u. 15,9 cm, pr. d. 9,9 cm, v. 7,1 cm. Vsebina: ožgane 259 Železen žebelj; dl. 2,9 cm. kosti 260 Železen žebljiček; dl. 2,4 cm. Drugo polnilo (SE 208): 266 Železen žebelj; dl. 5,9 cm. 261 Železen žebljiček; dl. 2,3 cm. 267 Železen žebelj; dl. 5,2 cm. 262 Železen žebljiček; dl. 2,4 cm. 268 Železen žebljiček; dl. 2,5 cm. 263 Železen žebljiček; dl. 2,1 cm. 269 Železen žebljiček; dl. 1,8 cm. 262 259 260 261 256 258 257 263 264 266 267 268 269 265 Grob 77, merilo 1 : 2. 127 Monografije CPA 19 Grob 78 Najdbe: 270 Železen žebelj; dl. 2,9 cm. Način pokopa: žgan pokop v žari. Oblika: jama je bila v tlorisu nepravilne zaobljene, v 271 Železen žebljiček; dl. 1,3 cm. preseku pa banjaste oblike. Dimenzije: dl. 1,24 m, š. 0,75 m, gl. 0,15 m. 272 Železen žebljiček; dl. 1,6 cm. Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. SE 204/205 273 Železen žebljiček; ohr. dl. 2 cm. Opis: Polnilo groba (SE 204) je bilo sestavljeno iz ra- hlo sprijete, rjave (10YR5/3) meljaste ilovice (96 %), 274 Steklen balzamarij; tip Isings 8b; modrikasto premešane z drobnimi prodniki (4 %). Polnilo je za-steklo; pr. u. 2,2 cm, v. 9,7 cm. polnjevalo vkop (SE 205) in prekrivalo žaro (kat. št. 276). Grob je bil vkopan v geološko osnovo SE 116. 275 Ustje in ostenje amfore; tip Dressel 6B; rahlo V zasutju groba so bili odkriti odlomki fine in grobe hrapavi površini, lisasti rdečerumeni (5YR 6/6 in lončenine, amfor, odlomki vsaj 49 železnih žebljev in 7,5YR 7/6) in sivi (10YR 5/1); pr. u. 13 cm, ohr. v. žebljičkov (med njimi tudi kat. št. 270–273), ožgane 4,8 cm. kosti in oglje. Datacija: 2. stoletje. 276 Lonec (rekonstruiran) – žara; podoben LG 1 po Istenič; rahlo hrapavi in luknjičavi površini, lisasti temno sivi (7,5YR 4/1) in temno sivordeči (2,5YR 5/6); fabrikat: F3/4; na zunanji površini ostenja met- ličenje (vodoravno); pr. u. 16,5 cm, pr. d. 10,7 cm, v. 21,4 cm. Vsebina: ožgane kosti, odlomki treh žebljič- kov (med njimi tudi kat. št. 273). 277 Enoročajni vrč (rekonstruiran); podoben VE 12 varia po Istenič; rahlo hrapavi površini, rdečerumeni (5YR 7/6); fabrikat: F7; pr. u. 4,2 cm, pr. d. 6,1 cm, v. 24,4 cm. 278 Pečatna oljenka (rekonstruirana); tip Loeschcke IXc; rahlo hrapavi površini, sivorjavi (10YR 5/2); fabrikat: F10; na dnu pečat STROBILI; verjetno uvo- žena; ohr. vel. 7 × 5 cm, v. 2,3 cm. 128 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini 271 272 273 270 275 274 276 Merilo 1 : 2. Grob 78, merilo 1 : 2. 129 Monografije CPA 19 Grob 79 Način pokopa: žgan pokop v jami. Oblika: jama je bila v tlorisu nepravilne zaobljene, v preseku pa nepravilne oblike. Dimenzije: dl. 0,74 m, š. 0,54 m, gl. 0,15 m. Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. SE 206/207 Opis: Polnilo groba (SE 206) je bilo sestavljeno iz trdno sprijete, rjave (10YR4/3) peščeno-meljaste ilo- vice (90 %), premešane z drobnim (5 %), srednje ve- likim (2 %) in velikim prodom (1 %) ter drobci oglja. Polnilo je zapolnjevalo vkop (SE 207), ki je bil vko- pan v geološko osnovo (SE 116). Grob je bil prese- kan z jarkom SE 114/115. V zasutju groba sta bila odkrita odlomek fine in gro- be lončenine. Datacija: /. 277 Merilo 1 : 2. 278 Grob 78, merilo 1 : 2. 277 130 Merilo 1 : 2. Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini Grob 80 Najdba: 279 Ustje in ostenje sklede; gladki površini, lisasti Način pokopa: žgan pokop v jami. rožnati (7.5YR 7/4) in svetlo sivi (10YR 7/2) sledo- Oblika: jama je bila v tlorisu ovalne, v preseku pa vi rdečega (2.5YR 5/6) premaza; fabrikat: F7; pr. u. banjaste oblike. 14,8 cm, ohr. v. 3,4 cm. Dimenzije: pr. 0,66 m, gl. 0,35 m. Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. SE 209/210 Opis: Polnilo groba (SE 209) je bilo sestavljeno iz trdno sprijete, rjave (10YR4/3) meljaste ilovice (92 %), premešane z drobnim (3 %) in srednje veli- kim prodom (2 %) ter drobci oglja (3 %). Polnilo je 279 zapolnjevalo vkop (SE 210), ki je bil vkopan v geolo- ško osnovo (SE 116). Merilo 1 : 2 Gr . ob 80, merilo 1 : 2. V zasutju groba so bili odkriti odlomki fine lončenine in odlomek amfore. Datacija: 2. stoletje (kot grobovi v neposredni bližini). 131 Monografije CPA 19 Grob 81 Grob 82 Način pokopa: žgan pokop v jami. Način pokopa: žgan pokop v jami. Oblika: jama je bila v tlorisu ovalne, v preseku pa Oblika: jama je bila v tlorisu ovalne, v preseku pa lečaste oblike. banjaste oblike. Dimenzije: pr. 0,55 m, gl. 0,05 m. Dimenzije: pr. 0,76 m, gl. 0,15 m. Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. SE 211/212 SE 213/214 Opis: Polnilo groba (SE 211) je bilo sestavljeno iz ra- Opis: Polnilo groba (SE 213) je bilo sestavljeno iz ra- hlo sprijete, rjave (10YR4/3) meljaste ilovice (98 %), hlo sprijete, rjave (7.5YR4/2) meljaste ilovice (94 %), premešane z drobnim prodom (2 %) ter drobci oglja premešane z drobnimi (3 %), srednje velikimi (1 %) (3 %). Polnilo je zapolnjevalo vkop (SE 212), ki je bil in velikimi prodniki (2 %). Polnilo je zapolnjevalo vkopan v geološko osnovo (SE 116). vkop (SE 214). Grob je bil vkopan v geološko osno- V zasutju groba so bili odkriti odlomka gradbenega vo SE 233. materiala in odlomek grobe lončenine. V zasutju groba je bil odkrit odlomek fine lončenine. Datacija: konec 1. stoletja–2. stoletje. Datacija: konec 1.–začetek 2. stoletja (kot grobovi v neposredni bližini in glede na stratigrafijo). Najdba: 280 Bronast novec; Vespasianus; as; kovan 73–78, Najdba: Rim, RIC ?; pr. 2,5 cm, t. 11 g. 281 Odlomki dna in ostenja vrča; podoben VE 12 va- ria po Istenič; rahlo hrapavi površini, rožnati (10YR 8/3); fabrikat: F7; pr. d. 6 cm, ohr. v. 18,9 cm. espasianus 73 - 78 V 280 Grob 81, merilo 1 : 2. 132 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini 281 Merilo 1 : 2 Gr . ob 82, merilo 1 : 2. Grob 83 Najdba: 282 Krožnik (rekonstruiran); oblika K 1; gladki po- Način pokopa: žgan pokop v jami. vršini, lisasti svetlo rjavi (7.5YR 6/3) in temno siva Oblika: jama je bila v tlorisu ovalne, v preseku pa (GLEY1 4/N) s sledovi rdečega premaza (2.5YR banjaste oblike. 4/6); fabrikat: F7; pr. u. 20,9 cm, pr. d. 18,3 cm, v. Dimenzije: pr. 0,64 m, gl. 0,05 m. 2,8 cm. Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. SE 215/216 Opis: Polnilo groba (SE 215) je bilo sestavljeno iz ra- hlo sprijete, rjave (7.5YR4/3) meljaste ilovice (94 %), premešane z drobnim (4 %) in srednje velikim pro- dom (2 %). Polnilo je zapolnjevalo vkop (SE 216), ki je bil vkopan v geološko osnovo (SE 233). V zasutju groba ni bilo odkritih najdb. Datacija: konec 1.–začetek 2. stoletja (kot grobovi v neposredni bližini in glede na stratigrafijo). 282 Merilo 1 : 2. Grob 83, merilo 1 : 2. 133 Monografije CPA 19 Grob 84 Način pokopa: žgan v jami. Oblika: jama je bila v tlorisu nepravilne zaobljene, v preseku pa banjaste oblike. Dimenzije: pr. 0,62 m, gl. 0,14 m. Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. SE 217/218 Opis: Polnilo groba (SE 217) je bilo sestavljeno iz ra- hlo sprijete, rjave (10YR4/3) meljaste ilovice (89 %), premešane z drobnim (4 %), srednje velikim (2 %) in velikim prodom (5 %). Polnilo je zapolnjevalo vkop (SE 218), ki je bil vkopan v geološko osnovo (SE 233). V zasutju groba so bili odkriti odlomki amfor. Datacija: /. Grob 85 Način pokopa: žgan pokop v jami. Oblika: jama je bila v tlorisu nepravilne in zaobljene, v preseku pa banjaste oblike. Dimenzije: dl. 0,88 m, š. 0,61 m, gl. 0,15 m. Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. SE 219/220 Opis: Polnilo groba (SE 219) je bilo sestavljeno iz ra- hlo sprijete, rjave (7.5YR4/3) meljaste ilovice (91 %), premešane z drobnim (5 %) in srednje velikim pro- dom (2 %) ter drobci oglja (2 %). Polnilo je zapol- njevalo vkop (SE 220), ki je bil vkopan v geološko osnovo (SE 233). V zasutju groba so bili odkriti odlomki amfor, po en odlomek fine in grobe lončenine, odlomek stekla ter odlomki vsaj šestih železnih žebljev in ožgane kosti. Datacija: /. 134 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini Grob 86 Način pokopa: žgan pokop v jami. Oblika: jama je bila v tlorisu podolgovate in zaoblje- ne, v preseku pa banjaste oblike. Dimenzije: dl. 1,90 m, š. 0,83 m, gl. 0,35 m. Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. SE 221/222 Opis: Polnilo groba (SE 221) je bilo sestavljeno iz ra- hlo sprijete, rjave (7.5YR4/3) meljaste ilovice (90 %), premešane z drobnim (6 %) in srednje velikim pro- dom (4 %). Polnilo je zapolnjevalo vkop (SE 222), ki je bil vkopan v geološko osnovo (SE 233). V zasutju groba so bili odkriti odlomki amfor, fine in grobe lončenine, odlomek steklenega balzamarija, odlomki vsaj deset železnih žebljev (med njimi tudi kat. št. 285), odlomki pečatne oljenke z upodobitvijo maske na disku in ožgane kosti. Najdbe: 283 Bronast novec; Vespasianus; as; kovan 77–78, Rim, RIC 1011; pr. 2,8 cm, t. 7 g. 290 Skodelica keramike tankih sten; oblika Magda- 284 Bronasta razcepka; ohr. v. 3,1 × 1,1 cm. lensberg 84; rahlo hrapavi površini, zelo temno sivi (GLEY1 3/N); fabrikat F8; peresni okras v pasovih; 285 Železen žebelj; dl. 11,6 cm. petovionske izdelave; pr. u. 9,1 cm, pr. d. 3,2 cm, v. 5,9 cm. 286 Enoročajni vrč; rahlo hrapavi površini, rdečeru- meni (7.5YR 7/6); fabrikat: F9; pr. u. 3,6 cm, pr. d. 291 Skodelica keramike tankih sten; podobna obli-6,4 cm, v. 23,1 cm. ki Magdalensberg 84d; rahlo hrapavi površini, sivi (10YR 5/1); fabrikat F8; peresni okras v pasovih; pe- 287 Enoročajni vrč; podoben tipu VE 10 po Istenič; tovionske izdelave; vel. pr. u. 8,7 cm, pr. d. 3,1 cm, v. rahlo hrapavi površini, rdečerumeni (7.5YR 7/6); 5,5 cm. fabrikat: F9; pr. u. 4,3 cm, pr. d. 6,8 cm, v. 18,4 cm. 292 Dvoročajna čaša keramike tankih sten; gladki 288 Enoročajni vrč (rekonstruiran); rahlo hrapavi površini, svetlo sivi (2.5Y 7/1) s sledovi temno si-površini, lisasti rožnati (7.5YR 7/4), rdečkasto rume- vega (GLEY1 4/N) premaza; fabrikat KTS6; okras ni (5YR 7/6) in temno sivi (10YR 4/1); fabrikat: F7; barbotin: vodni listi in grozdi; uvožena; pr. u. 7,5 cm, pr. u. 4 cm, pr. d. 6,2 cm, v. 22,8 cm. ohr. v. 6,8 cm. 289 Odlomki ostenja in dna enoročajnega vrča; po- 293 Pokrov (rekonstruiran); rahlo hrapavi in luknjiča- doben tipu VI 5 po Istenič; rahlo hrapavi površini, li- vi površini, lisasti sivi (10YR 5/1) in rožnati (7.5YR sasti svetlo sivi (10YR 7/1) in zelo bledo rjavi (10YR 7/4); fabrikat: F3/4; pr. u. 13,9 cm, v. 4,5 cm. 8/2); fabrikat: F7; pr. d. 7 cm, ohr. v. 18,2 cm. 135 Monografije CPA 19 294 Čaša (rekonstruirana); tip Č 4.1 o Istenič; rahlo hrapavi površini, lisasti sivi (GLEY1 6/N) in rdeče- rumeni (7.5YR 7/6); fabrikat: F7; okras horizontalni žlebovi; pr. u. 9 cm, pr. d. 4 cm, ohr. v. 10 cm. 295 Čaša (rekonstruirana); gladki površini, svetlo sivi (10YR 7/2) s sledovi svetlo rjavega (7.5YR 6/4) premaza; fabrikat: F7; pr. u. 5 cm, pr. d. 5 cm, v. 8,7 cm. 296 Odlomki ustja in ostenja vrča z nastavkom za ročaj; rahlo hrapavi površini, lisasti zelo bledo rjavi (10YR 7/2) in rožnati (7.5YR 7/4) s sledovi rjave- ga mat premaza; fabrikat: F7; pr. u. 9,9 cm, ohr. v. 5,8 cm. 297 Odlomki krožnika, tip poznopadanska terra si- gillata Consp. 21.3; rahlo hrapavi površini, rožnati (7.5YR 7/3) s sledovi rdečega (2.5YR 4/6) premaza; na notranji strani dna peresni okras; pr. u. 18,5 cm, ohr. v. 3,8 cm. 298 Odlomki krožnika, tip poznopadanska terra si- gillata verjetno Consp. 21.7; rahlo hrapavi površini, rožnati (7.5YR 7/4) s sledovi rdečega (2.5YR 4/6) premaza; na notranji strani dna peresni okras; ohr. v. 2,5 cm. 299 Odlomki skodelice z rebrom; tip poznopadan- ska terra sigillata Consp. 34; gladki površini, rožnati (7.5YR 7/3) z rdečim (2.5YR 4/6) premazom; pr. u. 12,3 cm, ohr. v. 4,8 cm. 300 Kadilnica (rekonstruirana); podobna tipu KA 3 po Istenič; rahlo hrapavi površini, lisasti bela (10YR 8/1) in svetlo sivi (10YR 7/1); fabrikat: F7; pr. u. 18,9, pr. d. 10,5 cm, rek. v. 16 cm. 301 Pečatna oljenka; tip Loeschcke IXb; rahlo hrapa- va zunanja površina, siva (10YR 5/1); fabrikat: F11; okras maska; dno ni ohranjeno; uvožena iz Modene; ohr. vel. 8,4 × 5,5 cm, v. 2 cm. 136 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini espasianus 77 - 78 V 283 284 285 286 287 285 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 2. 288 Grob 86, 285 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 2. 137 Monografije CPA 19 290 291 289 292 293 294 Merilo 1 : 2. Grob 86, merilo 1 : 2. 138 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini 296 295 297 298 Merilo 1 : 2. Grob 86, merilo 1 : 2. 139 Monografije CPA 19 299 301 300 Grob 86, merilo 1 : 2. Merilo 1 : 2. Grob 87 Način pokopa: žgan pokop v konstrukciji iz tegul. čvrsta, temno sivkasto rjava (10YR4/2) meljasta ilo- Oblika: jama je bila v tlorisu oglata z zaobljenimi vo- vica (75 %), premešana z drobnim (6 %) in srednje gali, v preseku pa banjaste oblike. velikim prodom (4 %) ter drobci oglja (15 %). Drugo Dimenzije: dl. 2,03 m, š. 0,82 m, gl. 0,70 m. polnilo (SE 241) verjetno predstavlja ostanek ožga- Ohranjenost: ohranjena sta bila grobna konstrukcija nih ostankov osebe, pokopane v grobu. Grob je bil iz tegul in dno grobne jame. vkopan v geološko osnovo (SE 233). SE 223/240/241/224 V zasutju prvega polnila (SE 223) so bili odkriti še Opis: Prvo polnilo groba (SE 223) je bilo sestavlje- odlomki fine in grobe lončenine, ožgane kosti in og- no iz rahlo sprijete, rjave (10YR4/3) meljaste ilovice lje, v zasutju drugega polnila (SE 241) pa novca (kat. (89 %), premešane z drobnimi (7 %) in srednje veli- št. 313), vsaj 31 železnih žebljičkov oziroma žebljev kimi prodniki (2 %) ter drobci oglja (2 %). Polnilo je in drobci gradbenega materiala. zapolnjevalo vkop (SE 224) ter prekrivalo konstruk- Datacija: 2. stoletje. cijo iz tegul (SE 240), izmed katerih so nekatere ime- le žig ADIECTI (med njimi tudi kat. št. 305–313), ki je prekrivala drugo polnilo. Drugo polnilo je bila 140 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini Najdbe: Prvo polnilo (SE 223): 302 Kadilnica (rekonstruirana); rahlo hrapavi po- vršini, lisasti rožnati (7.5YR 7/3) in zelo bledo rja- vi (10YR 7/3); fabrikat: F7; pr. u. 23,3 cm, pr. d. 11,1 cm, v. 16,2 cm. 303 Odlomki ustja, ostenja in ročajev vrča (?), rahlo hrapavi površini, rdečerumeni (5YR 6/6); pr. u. 11,3 cm, ohr. v. 17,5 cm. Konstrukcija iz tegul (SE 240): 304 Tegula; koncentrični polkrogi in žig ADI(E)CTI; ohr. dl. 32,5 cm, š. 38,5 cm, db. do 6 cm. 305 Tegula; koncentrični polkrogi in žig ADI(E)CTI; ohr. dl. 35,5 cm, š. 38,5 cm, db. do 6,2 cm. 306 Tegula; žig ADIECTI; ohr. dl. 32 cm, š. 38,5 cm, db. do 6 cm. 307 Tegula; žig ADIECTI; dl. 54,5 cm, š. 38,5 cm, db. do 6 cm. 308 Tegula; žig ADIECTI; ohr. d. 34,5 cm, š. 38,5 cm, db. do 6,2 cm. 309 Tegula; žig ADIECTI; ohr. d. 36,5 cm, š. 38,5 cm, db. do 6,5 cm. 310 Tegula; koncentrični polkrogi in žig ADIECTI; db. d. 38,5 cm, š. 38 cm, db. do 6 cm. 311 Tegula; žig ADI(E)CTI; ohr. dl. 37,5 cm, š. 39 cm, db. do 6 cm. 312 Tegula; žig ADIECTI; ohr. dl. 32 cm, š. 38,5 cm, db. do 6 cm. Drugo polnilo (SE 241): 313 Bronast novec; Traianus; as; kovan 98–117, Rim, RIC ?; pr. 2,6 cm, t. 9 g. 141 Monografije CPA 19 302 Merilo 1 : 2. 303 303 Traianus 98-117 313 304 304 Grob 87, merilo 1 : 2, 304 merilo 1 : 8. 303 merilo 1 : 2, 304 merilo 1 : 4. 142 304 303 merilo 1 : 2, 304 merilo 1 : 4. Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini 305 305 309 309 306 306 310 310 Merilo 1 : 4. Merilo 1 : 4. 311 311 307 307 312 312 Traianus 98 - 117 Merilo 1 : 4. 308 313 304 311, 312 merilo 1 : 4, 313 merilo 1 : 2. Grob 87, merilo 1 : 8. 143 Monografije CPA 19 Grob 88 Najdbe: 314 Železen žebelj; dl. 4,2 cm. Način pokopa: žgan pokop v žari. Oblika: jama je bila v tlorisu ovalne, v preseku pa 315 Železen žebelj; dl. 5,4 cm. banjaste oblike. Dimenzije: pr. 0,68 m, gl. 0,21 m. 316 Železen žebelj; dl. 4,3 cm. Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. SE 225/226 317 Železen žebelj; dl. 2,7 cm. Opis: Polnilo groba (SE 225) je bilo sestavljeno iz trdno sprijete, temno rumenkasto rjave (10YR4/4) 318 Železen žebelj; dl. 4,2 cm. meljaste ilovice (96 %), premešane z drobnim pro- dom (4 %). Polnilo je zapolnjevalo vkop (SE 226) in 319 Železen žebljiček; dl. 2,1 cm. prekrivalo žaro (kat. št. 320). Grob je bil vkopan v geološko osnovo (SE 233). 320 Lonec (rekonstruiran) – žara; podoben LG 7 po V zasutju groba so bili odkriti odlomki staljenega ste- Janežič; rahlo hrapavi površini, rdečerumeni (5YR kla, grobe lončenine, odlomki vsaj 16 železnih žeb- 7/6); fabrikat: podoben F9; pr. u. 19 cm, pr. d. 7,9 cm, ljev (med njimi tudi kat. št. 314–317) in ožgane kosti. v. 21,7 cm. Vsebina: ožgane kosti, oglje, odlomki vsaj Datacija: 2. stoletje (kot grobovi v neposredni bli- štirih žebljev, nekateri z ostanki lesa (med njimi tudi žini). kat. št. 318–319). 321 Krožnik (rekonstruiran); oblika K 1; gladki povr- šini, svetlo rdečerjavi (5YR 6/4); pr. u. 23,8 cm, pr. d. 17,9 cm, v. 4 cm. 144 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini 319 317 316 318 314 315 320 321 Merilo 1 : 2. Grob 88, merilo 1 : 2. 145 Monografije CPA 19 Grob 89 so bili odkriti odlomki vsaj 10 železnih žebljev (med njimi tudi kat. št. 323–327) in ožgane kosti. Način pokopa: žgan pokop v jami. Datacija: 2. stoletje (kot grobovi v neposredni bli- Oblika: jama je bila v tlorisu oglata z zaobljenimi vo- žini). gali, v preseku pa banjaste oblike. Dimenzije: dl. 1,50 m, š. 1,00 m, gl. 0,20 m. Najdbe: Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. Prvo polnilo (SE 227): SE 227/236/228 322 Železen žebelj; dl. 4,8 cm. Opis: Prvo polnilo groba (SE 227) je bilo sestavljeno iz rahlo sprijete, temno rumenkasto rjave (10YR4/4) Drugo polnilo (SE 236): meljaste ilovice (89 %), premešane z drobnimi (4 %), 323 Železen žebelj; dl. 4,7 cm. srednje velikimi (4 %) in velikimi prodniki (1 %) ter drobci oglja (2 %). Polnilo je zapolnjevalo vkop 324 Železen žebelj; dl. 4,5 cm. (SE 228) ter prekrivalo drugo polnilo (SE 236), ki ga je sestavljala mehka, rjava (7.5YR5/3) meljasta ilovica 325 Železen žebelj; dl. 3,7 cm. (85 %), premešana z drobnim prodom (5 %) in drob- ci oglja (10 %). Drugo polnilo verjetno predstavlja 326 Železen žebljiček; dl. 2 cm. ostanek ožganih ostankov osebe, pokopane v grobu. Grob je bil vkopan v geološko osnovo (SE 233). 327 Odlomek steklenega balzamarija; verjetno tip V zasutju prvega polnila (SE 227) je bil odkrit odlo- Isings 8/28b; modrikasto steklo; ohr. v. 5,2 cm. mek fine lončenine in železna žeblja (med njima tudi kat. št. 322). V zasutju drugega polnila (SE 236) pa 326 324 322 323 325 327 Merilo 1 : 2. 326 324 322 323 325 327 Grob 89, merilo 1 : 2. Merilo 1 : 2. 146 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini Grob 90 V zasutju prvega polnila (SE 229) so bile odkrite ožgane kosti. V zasutju drugega polnila (SE 237) pa Način pokopa: žgan pokop v žari. odlomka grobe lončenine, odlomek staljenega stekla, Oblika: jama je bila v tlorisu oglata z zaobljenimi vo- odlomki vsaj 11 železnih žebljev oz. žebljičkov (med gali, v preseku pa banjaste oblike. njimi tudi kat. št. 330–334) in ožgane kosti. Dimenzije: dl. 1,36 m, š. 0,70 m, gl. 0,21 m. Datacija: 2. stoletje. Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. SE 229/237/230 Najdbe: Opis: Prvo polnilo groba (SE 229) je bilo sestavlje- Drugo polnilo (SE 237): no iz rahlo sprijete, rjave (7.5YR4/4) meljaste ilovice 328 Železen žebljiček s sledovi lesa; ohr. dl. 1,6 cm. (94 %), premešane z drobnimi (4 %) in srednje velikimi prodniki (2 %). Polnilo je zapolnjevalo vkop (SE 230) 329 Železen žebelj s sledovi lesa; ohr. dl. 3,3 cm. ter prekrivalo drugo polnilo (SE 237), ki je vsebovalo žaro (kat. št. 336). Drugo polnilo je sestavljala čvrsta, 330 Železen žebelj; ohr. dl. 4 cm. rjava (7.5YR5/3) meljasta ilovica (85 %), premešana z drobci oglja (15 %). Drugo polnilo verjetno predsta- 331 Železen žebelj; ohr. dl. 3,2 cm. vlja ostanek ožganih ostankov osebe, pokopane v gro- bu. Grob je bil vkopan v geološko osnovo (SE 233). 332 Železen žebelj; ohr. dl. 2,7 cm. 333 Železen žebljiček; dl. 1,9 cm. 334 Železen žebljiček; dl. 2 cm. 335 Steklen balzamarij; tip Isings 8/28b; modrikasto steklo; pr. u. 1,9 cm, v. 8,5 cm. 336 Dvoročajni lonec – žara; gladki površini, rožnati (7.5YR 7/4); fabrikat: F7; pr. u. 12,7 cm, pr. d. 7,5 cm, v. 18,7 cm. Vsebina: ožgane kosti, odlomki vsaj treh železnih žebljev (med njimi tudi kat. št. 328–329, ki imata ohranjene ostanke lesa). 147 Monografije CPA 19 328 329 332 331 330 333 334 335 336 Merilo 1 : 2. Grob 90, merilo 1 : 2. 148 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini Grob 92 Način pokopa: žgan pokop v jami. Oblika: jama je bila v tlorisu nepravilne in zaobljene, v preseku pa banjaste oblike. Dimenzije: dl. 0,60 m, š. 0,52 m, gl. 0,15 m. Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. SE 234/235 Opis: Polnilo groba (SE 234) je bilo sestavljeno iz rahlo sprijete, temno rumenkasto rjave (10YR4/4) meljaste ilovice (96 %), premešane z drobnim (3 %) in srednje velikim prodom (1 %). Polnilo je zapol- njevalo vkop (SE 235), ki je bil vkopan v geološko osnovo (SE 233). V zasutju groba so bili odkriti odlomki fine lonče- nine, odlomek tegule, odlomki vsaj sedem železnih žebljev ter ožgane kosti in oglje. Datacija: /. Grob 93 Način pokopa: žgan pokop v jami. Oblika: jama je bila v tlorisu nepravilne in zaobljene, v preseku pa banjaste oblike. Dimenzije: dl. 0,76 m, š. 0,56 m, gl. 0,35 m. Ohranjenost: ohranjeno je bilo dno grobne jame. SE 238/239 Opis: Polnilo groba (SE 238) je bilo sestavljeno iz ra- hlo sprijete, rjave (10YR4/3) meljaste ilovice (94 %), premešane z drobnim (5 %) in srednje velikim pro- dom (1 %). Polnilo je zapolnjevalo vkop (SE 239), ki je bil vkopan v geološko osnovo (SE 233). Grob je bil presekan z vkopom groba 86 – SE 222. V zasutju groba so bili odkriti odlomki amfor. Datacija: konec 1.–začetka 2. stoletja. Najdba: 337 Ustje vrča; tip VE 1 ali VE 2 po Istenič; rahlo hrapavi površini, rožnati (7.5YR 8/4); fabrikat: F7; pr. u. 7,6 cm, ohr. v. 2,7 cm. 337 Grob 93, merilo 1 : 2. Merilo 1 : 2. 149 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini 9 Katalog gradiva Nika Veršnik V katalogu137 si gradivo sledi v prvi vrsti glede na Okrajšave stratigrafsko zaporedje (zaporedje stratigrafskih enot oz. SE), od najnižjih oz. najstarejših plasti proti viš- SE stratigrafska enota jim oz. najmlajšim plastem; znotraj SE pa nato po pr. premer obdobju in materialu (kovina, steklo, keramika). vel. velikost Predmeti so prikazani opisno in bodisi v risbi ali v u. ustje fotografiji v merilu 1 : 1, 1 : 2 in 1 : 4.138 d. dno Opis keramičnih predmetov v katalogu zajema po- odl. odlomek datke o fabrikatu (po Istenič 1999), barvi površi- dl. dolžina ne ter opis okrasa in posebnosti. Podani pa so tudi ohr. ohranjen/-a osnovni merski in najdiščni podatki (SE). Pri opisu najv. največji/-a predmetov iz kovine in stekla so navedeni material, rek. rekonstruiran/-a iz katerega so izdelani, kratek opis, osnovni merski in najdiščni podatki (SE). Vsi predmeti v katalogu imajo podano velikost v centimetrih (cm). 137 Predstavljene so stratigrafske enote, odkrite izven rimskodobnih grobov. Stratigrafske enote, ki se navezujejo na rimskodobne grobove, so predstavljene v poglavju Katalog grobov. 138 Risba: S. Ohman, vektorizacija: M. Reš, N. Čremošnik, fotografija: D. Ciglar Milosavljević, postavitev tabel: N. Svenšek. 151 Monografije CPA 19 SE 019 338 Železen žebelj; dl. 6,6 cm. SE 019. 339 Železen žebelj; dl. 5,5 cm. SE 019. 340 Odlomek oljenke tip Ivanyi IV (gladki površini, svetlo rdeči (2,5YR 6/8); fabrikat: F7; ohr. vel. 8,4 × 4,9 cm. SE 019. SE 084 341 Železen žebelj; dl. 5,5 cm. SE 084. 342 Železen žebelj; dl. 3 cm. SE 084. 343 Železen žebelj; dl. 2,4 cm. SE 084. SE 114 344 Bronasta pasna (?) spona s pravokotnim okvi- rom pravokotnega prereza; trn je poškodovan; dl. 3,6 cm, š. 2,6 cm, t. 2 g. SE 114. 345 Odlomki ustja in ostenja sklede; hrapava zunanja površina je rumeno rdeča (5YR 5/8), notranja povr- šina lisasta, rdečerumena (7.5YR 7/6) in črna (GLEY 1 2.5/N); fabrikat podoben F7 (?); pr. u. 19,6 cm; ohr. v. 5,2 cm. SE 114. 152 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini 339 338 340 342 343 341 344 345 338–340 SE 019, 341–343 SE 084, 344, 345 SE 114, 346 SE 116; merilo 1 : 2. 338–340 SE 019, 341–343 SE 084, 344, 345 SE 114; merilo 1 : 2. 153 Monografije CPA 19 SE 116 346 Pravokoten bronast okov z luknjico za pritrditev na sredini; poškodovan; dl. 1,2 cm, š. 1,1 cm, t. ‹ 2 g. SE 116. 347 Odlomki ustja, ostenja in noge kadilnice; tip KA 4 po Isteničevi; gladki površini rdečerumeni (5YR 7/5); na ustju in rebrih pečaten okras; fabrikat: F7; pr. u. 20,9 cm; pr. d. 12,3 cm; rek. v. 13,4 cm. SE 116. SE 002 348 Bronast novec, Valentinianus I., AE 3, kovan 364– 375, nedoločljiva kovnica, RIC ?, ?; vel. 1,6 × 1,4 cm, t. ‹ 2 g. SE 002. 349 Bronast novec, Constantius II. ali Constans, AE 3, kovan 348–351, Rim, RIC ?. ?; vel. 1,2 × 1 cm, t. ‹ 2 g. SE 002. 154 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini 346 347 lentinianus I 364 -3 a ntius II ali Constans 34 a 8- V 7 t 3 s 5 n 5 o C 1 348 349 347 SE 116, 348, 349 SE 002; merilo 1 : 2. 346–347 SE 116; merilo 1 : 2. 155 Monografije CPA 19 350 Nož z železnim strgalom in držajem iz brona- ste(?) zlitine; rezilo poškodovano in ukrivljeno; poln držaj okroglega preseka, okrašen z vrezanim ži- valskim okrasom (ptica) in zaključen v obliki kačje (?) glavice; ohr. dl. 11, 4 cm, pr. držaja 1 cm, dl. držaja 6,1 cm, t. 26 g. SE 002. 351 Železen predmet iz podolgovatega ožjega dela nepravilnega preseka in širšega dela lečastega prese- ka; poškodovan; konica širšega dela zakrivljena; dl. 12,9 cm, š. ožjega dela do 1,6 cm, š. širšega dela do 3,4 cm. SE 002. 352 Odlomki ustja in ostenja lonca; podoben tipu LG 1.1. po Istenič; rahlo hrapava in luknjičava zunanja površina rdeča (2.5YR 5/8) in rdečerumena (5YR 6/6), notranja površina lisasta, rdeča (2.5YR 5/8) in temno siva (5YR 4/1); fabrikat F3/F4; na zu- nanji površini ostenja metličenje; pr. u. 14,8 cm, ohr. v. 4,9 cm. SE 002. 156 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini 350 352 351 SE 116; 350 merilo 1 : 1, 351, 352 merilo 1 : 2. SE 002; 350 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 157 Monografije CPA 19 353 Odlomki ustja in ostenja krožnika; oblika K 1; gladki površini rožnati (7.5YR 8/4) s sledovi rdečega premaza (2.5YR 4/6); pr. u. 21 cm, pr. d. 16 cm, v. 4 cm. SE 002. 354 Zlat ali pozlačen(?) novec, Sigismund von Luxemburg, kovan (?) 1431–1437, Goldgulden, Kre- mnitz, Pohl D2–34; pr. 2,1 cm, t. 3 g. SE 002. 355 Bronast (?) novec, Reichspfennig, kovan 1941, nedoločljiva kovnica, KM 2013 97/7–14; pr. 10,7 cm, t. 2 g. SE 002. 158 Rimskodobno grobišče na Zgornji Hajdini 353 1431 - 1437 1941 354 355 SE 002, merilo 1 : 2. SE 116, merilo 1 : 2. 159 Monografije CPA 19 Št. groba Tabla Način pokopa Št. groba Tabla Način pokopa 1 3–1 Žgan v jami 59=48 23–21 Žgan v žari 2 / Žgan v jami 49 23 Žgan v jami 3 4 Žgan v jami 50 / Žgan v jami 4 5 Žgan v žari 51 24–23 Žgan v žari 5 6–5 v žari, prekrit z amforo 52 / Žgan v jami 6 7 Žgan v jami 53 24 Žgan v jami 7 8 Žgan v jami 54 25 Žgan v konstrukciji iz tegul 8 / Žgan v jami 55 26–25 Žgan v žari 9 9–8 Žgan v žari 56 26 Žgan v jami 10 10 Žgan v jami 57 27–26 Žgan v amfori 11 10 Žgan v jami 58 27 Žgan v žari 12 / Žgan v jami 48=59 Glej 48=59 13 10 Žgan v jami 60 29–28 Žgan v žari 14 12–11 Žgan v žari 61 / Žgan v jami 15 / Žgan v jami 62 / Žgan v jami 16 12 Žgan v jami 63 29 Žgan v jami 17 / Žgan v jami 64 / Žgan v jami 71=18 12 Žgan v jami 65 / Žgan v jami 19 / Žgan v jami 66 / Žgan v jami 20 13 Žgan v žari 67 30 Žgan v jami 21 15–14 Žgan v žari 68 / Žgan v žari 22 16 Žgan v jami 69 31 Žgan v jami 23 16 Žgan v jami 70 / Žgan v jami 25=24 17 Žgan v jami 18=71 Glej 18=71 26 17 Žgan v amfori 72 / Žgan v jami 27 Izničen 73 / Žgan v jami 28 18 Žgan v žari 75=74 / Žgan v jami 29 18 Žgan v jami 76 31 Žgan v jami 30 Izničen 77 32–31 Žgan v žari 31 Izničen 78 33–32 Žgan v žari 32 19 Žgan v jami 79 / Žgan v jami 33 20 Žgan v jami 80 34 Žgan v jami 34 / Žgan v jami 81 34 Žgan v jami 35 20 Žgan v jami 82 34 Žgan v jami 36 20 Žgan v jami 83 34 Žgan v jami 37 / Žgan v jami 84 / Žgan v jami 38 21 Žgan v jami 85 / Žgan v jami 39 Izničen 86 38–35 Žgan v jami 40 21 Žgan v jami 87 43–38 Žgan v konstrukciji iz tegul 41 / Žgan v jami 88 44 Žgan v žari 42 Izničen 89 44 Žgan v jami 43 21 Žgan v jami 90 45 Žgan v žari 44 / Žgan v jami 91 Izničen 45 / Žgan v jami 92 / Žgan v jami 46 / Žgan v jami 93 45 Žgan v jami 47 21 Žgan v jami Slika 27 Indeks kataloga grobov. 160