Leto XXII.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo: 210 din), za Vj leta 90 din, za lh leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska
TRGOVSKI UST
Številka 25.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tei. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-6L Rokopisov ne vračamo. —
Svn.SSlljuMjS:	Časopis	za	trgovino.	Industrllo	pr' po“ to“at
nici v Ljubljani št. 11.953.
Imhsaisa vsak ponedeljek, idfiaia sredo to
Liubliana,	ponedeliek
Cena V50
Dohodnino
odklanjamo
V zadnji številki smo poročali o zanimivem in preglednem referatu univ. doc. dr. VI. Murka o potrebi reforme našega davčnega sistema. Večino njegovih izvajanj je sprejel z odobravanjem pač vsak gospodarski človek, malo davkoplačevalcev pa je, zlasti starejših, ki bi se strinjali z njegovim predlogom, da se zopet uvede dohodnina.
Teoretično je sicer res dohodnina najbolj idealen davek, da je namreč višina davka odvisna od višine dohodka. Čim več ima kdo dohodkov, tem več plača tudi davkov. Navidezno temu načelu res ni ugovarjati, ker sloni na teoretično pravilnem načelu.
V praksi pa je stvar čisto drugačna in to so naši davkoplačevalci prav bridko tudi občutili, saj je bila dohodnina pri nas v veljavi do leta 1928. Brez izjeme vsi davkoplačevalci so takrat z vso odločnostjo zahtevali, da se dohodnina odpravi in ta zahteva je bila tako glasna in tako močna, da je morala zmagati in da je dohodnina padla.
Izkazalo se je namreč pri praktični uporabi dohodnine, da ta še dolgo ni jamstvo, da bodo vsi ob-dačeni le v razmerju njih dohodka. Kajti nekaterim je bil dohodek ocenjen previsoko, drugim prenizko. Za davčno enakost ni bila dohodnina niti najmanjše jamstvo.
Druga bi bila seveda stvar, če bi vladala pri nas visoka davčna morala, da bi vsak popolnoma pošteno in odkrito napovedal svoj dohodek. Toda te davčne morale ni in je tudi biti ne more, ker se skozi leta ni prav nič storilo za utrditev davčne morale. Naivno pa bi bilo tudi pričakovati, da bi se mogla davčna morala v bližnji bodočnosti zboljšati. Kdor pozna naše razmere, ta le predobro ve, da je davkoplačevalec, ki popolnoma napove svoje dohodke, že obsojen na večje plačilo davkov. Če bi bila uvedena zopet dohodnina, bi se prav gotovo zgodilo to, da bi oni, ki imajo največ davčne morale, plačali čezmerno visoke davke, oni brez vse davčne morale pa premalo. Moglo pa bi se dogoditi tudi to, zlasti v Sloveniji, da bi uvedba dohodnine čez noč’povzročila novo in zelo občutno pre-obdačenje Slovenije. Kje pa imamo le malo garancije, da bi se dohodek v drugih banovinah prav tako rigorozno ugotavljal ko v Sloveniji? YSe polno nevarnosti krije dohodnina, ne nudi pa prav nobenega jamstva za zboljšanje. Pri nas moramo pač upoštevati tudi te, da ni potreben reforme samo naš davčni sistem, temveč tudi naša davčna služba.
Sedanji davčni sistem ima prav gotovo tudi svoje napake. Predvsem je davčna stopnja mnogo previsoka in zato onemogoča razvoj davčne morale. Ima pa sedanji davčni sistem to praktično prednost, da se uporablja že leta in leta, da se je v tem času marsikatera njegova trdota omilila in da so se ljudje nanj navadili in s
em tudi prilagodili. Poleg tega
U 1 z^davčnimi in reklamacijskimi odbori mnogo možnosti, da se previsoke odmere postavijo na pravo mesto. Sedanji davčni sistem ljudje poznajo in davkoplačevalci morejo vsaj v glavnem že naprej računati s tem, kako velike davke bodo morali plačati. Uvedba do-
hodnine pa pomeni — skok v popolno negotovost. Nihče ne more niti približno reči, kakšen bi bil efekt za posameznega davkoplačevalca, če bi se uvedla dohodnina. Tvegati zato ta skok v negotovost, bi bila — milo rečeno — velika nepremišljenost.
Pa še na nekaj izkušeni davkoplačevalci ne morejo nikdar pozabiti. Skoraj vedno je tako, da pomeni vsak nov davčni sistem tudi novo obdačenje. Naj so se glasila teoretična utemeljevanja novega davčnega sistema kakor koli, v praksi je vendarle pomenil vsak nov davčni sistem tudi novo povišanje davčnega bremena. To pa je danes itak že mnogo pre-
visoko in zato bi bilo mnogo bolj umestno, če bi mislili na to, kako bi sedanje davčno breme znižali, ne pa-da z uvajanjem novega davčnega sistema kličemo na plan novo davčno obremenitev.
Zato mislimo, da je mnogo bolj priporočljivo, če zaenkrat mislimo le na zboljšanje sedanjega davčnega sistema ter na reformo davčne službe, uvedbo novega davčnega sistema pa prepustimo mirnejšim časom. Posebno v takšnih časih, kakršne doživljamo sedaj, je sprememba davčnega gistema zelo nevarna, saj je skoraj nemogoče presoditi, kako bo novi davčni sistem v sedanjih negotovih časih
vplival na gospodarstvo. Zlasti pa je veliko vprašanje, če so vse naše pokrajine za uvedbo dohodnine v resnici tudi že godne in če je tudi povsod davčna služba na tej višini, da bi mogla1 jamčiti za 'popolnoma enako obdačenje prebivalstva z dohodnino po vsej državi. Velik optimist bi moral biti, kdor bi trdil, da so ti pogoji že ustvarjeni. Če pa teh pogojev ni, potem tudi ni prostora za dohodnino.
Vse ob svojem času! Zato se je treba danes zadovoljiti s tem, da se sedanji davčni sistem zboljša, da se zboljša tudi davčna praksa, dočim uvajajmo nove sisteme, ko bo prišel čas za to. Danes imamo itak drugih skrbi več ko dovolj!
Kdo /e	kriv	n
naše zunanie trgovine
Ali stori Zavod za pospeševanje zunanje trgovine svojo dolžnosti
Naša zunanja trgovina je lani nazadovala po obsegu za poldrugo milijardo dinarjev. Zlasti pa je nazadoval naš izvoz, ki je padel od 6'2 na 5 milijard din. V svojem ekspozeju v finančnem odboru skupščine je dejal trgovinski minister, da je padla zunanja trgovina predvsem zaradi gospodarske depresije, ki je nastopila na svetovnih trgih. Da je ta depresija v mnogem vzrok za nazadovanje naše zunanje trgovine, je vsekakor res. Ni pa svetovna depresija edini vzrok, temveč smo v mnogem tudi sami krivi nazadovanja trgovine.
To so naši izvozniki tudi že dostikrat povedali in čisto konkretno navedli vse ovire, ki preprečujejo naš izvoz na tuje trge. Toda vse njih pritožbe in vsi njih predlogi se niso upoštevali in posledica tega je, da je izpadla naša lanska izvozna kampanja tako žalostno. Tako so naši izvozniki neštetokrat zahtevali, da se jim izplačujejo njih devize v polni vrednosti. A vse njih zahteve so bile zaman in devize so se jim izplačevale po nižji vrednosti ter se jim je s tem nalagal poseben davek! V drugih državah pa dobivajo izvozniki posebne izvozne premije! In sedaj vprašamo: Naš izvoznik mora plačevati poseben davek za izvoz svojega blaga (v obliki prenizko plačanih deviz), njegov konkurent na tujem trgu pa dobiva od svojo države premije za izvoz. Kako naj sedaj naš izvoznik konkurira s tujim? Naš izvoznik mora draže zaračunati blago, da more kriti izgubo pri prejetih devizah, tuji izvoznik pa more znižati ceno svojemu blagu, ker dobi od države premijo, s katero krije popust na ceni. Zlasti v časih depresije pa proda tisti, ki ponudi nižjo ceno. Zato je naš izvoz nazadoval, in seveda zlasti v neklirinške države, kjer je konkurenca najbolj ostra.
Ni pa to edini razlog za nazadovanje našega izvoza. Tudi predrage železniške prevoznine in slabe pomorske zveze so krive nazadovanju izvoza. A tudi glede informacij o položaju na svetovnem trgu so naši izvozniki mnogo na slabšem ko pa tuji izvozniki. Naša poročevalska služba je tako nezadostna, da je sploh težko o njej govoriti. Še celo vrsto drugih ovir mora premagovati naš izvoz in vse to so naši izvozniki že velikokrat
povedali. Toda te ovire se ne odpravijo in zato naš izvoz nazaduje.
V naši državi pa imamo tudi Zavod za pospeševanje zunanje trgovine. Človek je pričakoval, da bo sedaj, ko je naš izvoz padel za več ko eno milijardo, nastopil ta zavod in povedal, kaj je treba vse ukreniti, da se naš izvoz popravi. Toda naš zavod molči in ne pove, kako bi se mogel izvoz zboljšati in dvigniti. Pač pa beremo vedno nove izvozne predpise, ki jih izdaja zavod ter beremo o vedno novih taksah, ki jih nalaga zavod. Tako objavlja zadnji »Službeni liste zopet odločbo trg. ministra, da se uvajajo za potrdila Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine naslednje takse: za kokošje, purje
in dolgo perje 5 din, za gosje in račje perje 40 din in za fini gosji in račji puh 75 din. Ali morda misli Zavod za pospeševanje zunanje trgovine, da se izvoz pospešuje z nalaganjem taks? Ali pa misli, da je izvozu v korist, če se izdajajo vedno novi birokratični predpisi, s katerimi osrečuje Zavod izvoznike?
Vprašamo: Kaj stori Zavod prav za prav konkretnega za naš izvoz? Katere olajšave nudi izvoznikom? Če izkoriščajo izvozniki trgovinske pogodbe z drugimi državami, vendar plačajo z davki in pristojbinami več ko dovolj to izkoriščanje pogodb. Ali pa ne sklepamo vseh teh pogodb predvsem zaradi izvoznikov? Kdo pa naj izkorišča te
pogodbe, če jih ne bo izkoriščal izvoznik?
A nič ne bi rekli, če bi bil sistem naših trgovinskih pogodb v resnici izdelana celota in če bi bile te pogodbe takšne, da bi se naš izvoz v resnici mogel dobro razvijati. Toda sistem naših trgovinskih pogodb je silno pomanjkljiv in velik del trgovinskih pogodb pa tudi neuporaben. Tako nimamo trgovinske pogodbe še z USA, z Argentino, z Egiptom, da naštejemo le nekaj najvažnejših držav za naš izvoz. S Francijo imamo trgovinsko pogodbo, ki nam zajamčuje visoko aktivnost. V resnici pa smo kljub tej pogodbi s Francijo trgovinsko visoko pasivni. Zakaj torej plačujejo izvozniki Zavodu visoke pristojbine?
Morda za presenečenja, ki jih leto za letom doživljajo in zaradi katerih izgubljajo milijone? Ali je morda Zavod opozoril izvoznike, da bo padel tečaj klirinške marke na 13‘80 din? Kaj takšno vprašanje ne zanima Zavod?
Res je, da je nazadoval naš izvoz deloma zaradi splošne gospodarske depresije, ki je nastala na svetovnih trgih. Toda ta depresija je le delen razlog, glavna krivda pa je v našem nedelu, v naših žalostnih razmerah, ker se tudi najbolj utemeljeni predlogi naših organizacij ne upoštevajo.
Če pa je nesporno, da je tudi na naši strani krivda za manjši izvoz, potem je tudi nesporno, da je nekdo vsega tega kriv. O vsem tem pa nihče ne razpravlja, to vprašanje se sploh ne dopušča postaviti. Mi pa mislimo, da je samo to vprašanje najvažnejše in dk je treba krivca ugotoviti in ga poklicati na odgovornost. Kajti Če tega ne bomo storili, potem tudi ne smemo upati, da bi se razmere zboljšale, temveč se bodo še poslabšale.
««
Nabiralne akciie po trgovin
ift
Temu zlu treba napraviti že enkrat konec
Mnogokrat smo že v »Trgovskem listu« nastopili proti razvadi nabiralnih akcij na račun trgovcev, ki se je zlasti v zadnjih letih tako razpasla, da pomeni prav težko in že neznosno obremenitev trgovine. Posebno visoko konjunkturo imajo te nabiralne akcije pred večjimi prazniki. Takrat si organizatorji teh nabiralnih akcij kar podajajo po trgovinah kljuke, da bi mogel misliti davčni uradnik da ima trgovec vse polno odjemalcev. So to res pravi odjemalci, ker ti samo jemljejo, ne dajejo pa nič.
Nabiralnih akcij je več vrst. Najbolj nevarne so one, ki jih organizirajo odličniki. Kajti ti imajo dostikrat tudi vplivne položaje, kar pri nabiranju milodarov za to ali ono dobrodelno stvar ne pozabijo tudi poudariti, čudno je pa to, da človek nikdar ne bere, da bi ti vneti propagatorji raznih dobrodelnih akcij za te akcije tudi sami kaj darovali. Vedno beremo le, da so pritiskali na druge, da nekaj darujejo. Ali ne bi bilo lepše, če bi sami najprej dali?
Izplačalo pa bi se tudi govoriti o tem, kaj vse se smatra danes za dobrodelno akcijo. Če je katero društvo v težavah, ker Člani neredno ali slabo plačujejo članarino, že se uvede dobrodelna nabiralna akcija, da se podpre to
društvo. Kakor da bi bila dolžnost javnosti, da podpira in vzdržuje društva, za katera niti lastni člani ne delajo zadosti.
Posebno priljubljene so razne nabiralne akcije za socialne namene. Takšne akcije podpirajo celo javna telesa, ki naravnost pobirajo od trgovcev davek za socialne namene. Nikakor ne tajimo, da je revščine veliko in da je polno ljudi, ki so podpore res potrebni, krvavo potrebni. Ali pa daje le ena nabiralna akcija tudi le najmanjše jamstvo, da se bo tudi pri polnem uspehu nabiralne akcije revščina vsaj nekoliko zmanjšala? In kje je jamstvo, da bodo dobrot nabiralne akcije vedno deležni tudi res najbolj potrebni?
Že enkrat smo naglasili, da je velika napaka, če se javno ne razglasi uspeh nabiralne akcije in če se tudi javno ne pove, kako se je nabrani denar uporabil. Toda naš opomin je bil zaman in ljudje, ki darujejo za razne nabiralne akcije, sploh ne vedo, za kaj in kako se je porabilo njih darilo.
Posebno pogostne so nabiralne akcije za razne srečolove in loterije. Posebno gasilska društva so se v tem oziru specializirala. Ker so imeli navadno s svojim »fehta-njem« za darila uspeh, so danes
že prepričani, da imajo pravico zahtevati darila in mnogi teh novodobnih prosilcev trgovcu kar za-groze z bojkotom, če jim ne bo dal darilo. Sploh smatrajo mnogi »organi« teh nabiralnih akcij za dopustno, da v podkrepitev svoje »fehtarije« tudi nekoliko operirajo z grožnjami.
Da bi se te nabiralne akcije popolnoma odpravile, na to itak nihče ne misli. Na vsak način pa se morajo omejiti, ker so danes postale že neznosne in ker trgovci to breme kratkomalo ne morejo več prenašati. Nabiralne akcije bo dopustne le ob res izrednih dogodkih ali nesrečah, za kakšno posebno pomembno stvar, ki je res vsenarodna, ne pa za vsako poljubno društvo in kadar se komu zljubi. Zlasti pa je nedopustno, da prihajajo celo iz drugih banovin »fehtarit« k nam s takšnimi nabiralnimi akcijami.
Z vso odločnostjo je treba zato povedati: Če oblasti tem »fehtari-jam« ne bodo napravile konec, bodo trgovci prisiljeni, da odklonijo sploh vse nabiralne akcije. Za to imajo tudi polno pravico. Kajti trgovci plačujejo vse državne, samoupravne in socialne davščine, plačujejo poleg tega narodni in kulturni davek in morajo vrhu tega še prenašati nadlogo beračev.
Naj le kdo pogleda v petkih dopoldne po trgovinah. Berač za beračem prihaja v trgovino, vsak dobi po 25 par in 10 din je kar naenkrat razdanih. Kje naj jemlje ■trgovec denar za vse te izdatke.
Vrhu vsega pa so še davki, ki jih mora plačevati trgovec, vedno višji in višji. In sedaj se nam znova obljublja zvišanje direktnih davkov. Kaj nekateri ljudje res mislijo, da so 'blagajne trgovcev brez dna, da morejo vedno samo dajati in dajati!
Pri tem pa se prav nič ne stori, da bi se trgovcu njegov posel olaj-Sal. Tisti hip, ko nadlegujejo trgovca s to ali ono nabiralno akcijo, prodaja nemoteno krošnjar manu-lakturno blago ter odjeda trgovcu zaslužek. Pa tudi tisti, ki za razne nabiralne akcije fehtarijo pri trgovcu, kupujejo dostikrat svoje blago pri krošnjarju.
Takšna nadloga so že postale nabiralne akcije, da jih trgovci ne morejo več prenašati in da tega davka ne morejo več plačevati. Z vso energijo je zato treba nastopiti" proti tem nabiralnim akcijam.
Gospodarstvo v narodno socialistični luči
Gospodarstvo se mora podrediti politiki
Zorko	P
umrl
Slovensko glasbo je zadela težka izguba. Po daljšem bolehanju je umrl v Ljubljani Zorko Prelo--vec, eden najbolj popularnih slovenskih glasbenikov. Zelo mnoge njegovih pesmi so se v kratkem tako razširile med narodom, da so postale prave narodne pesmi.
A ne le kot skladatelj si je pridobil Zorko Prelovec nevenljivih zaslug za slovensko skladbo, temveč tudi kot pevovodja in organi za tor slovenskih zborov. To nehva ležno delo je opravljal skozi leta in leta z največjo ljubeznijo in ni omagal, čeprav je doživljal težka razočaranja. Izdajal je tudi revijo »Zbori«, a kljub vsem naporom in odlični vsebini revije ni mogel do--seči, da bi jo slovenska javnost zadostno podpirala.
Z uspehom se je uveljavljal tudi kot glasbeni kritik in recenzent !pri raznih slovenskih listih.
.Zorko Prelovec je bil rojen leta 1887. v Idriji, dovršil tam realko, nato pa vstopil v Mestno hranilnico ljubljansko, kjer je dosegel mesto načelnika oddelka. Živel je v srečnem zakonu z gospo Mino, ki jo sedaj zapušča kakor tudi sina Zorka in hčerko Vojko.
Pokojni Zorko Prelovec je bil ■eden tistih naših neutrudljivih narodnih in kulturnih delavcev, ki so vedno v prvi vrsti fronte narodnega dela, ki so vedno vzpodbujali s svojim vzgledom tudi druge in ki niso nikdar popustili, pa čeprav niso doživeli tistega priznanja, ki bi ga zaslužili.
Večna slava spominu Zorka Pre-lovca!
Stanje naših kliringov
Naše terjatve proti Italiji so začele zopet rasti, dočim so se proti Nemčiji znova znižale. Naš dolg Ceško-Slovaški se je znova zmanj '5al in je padel že pod 100 milijonov Kč. Gibanje naših klirinških saldov je bilo naslednje (vse številke v milijonih dotične valute): Aktivni kliringi:	22.2	15.2
-Bolgarska din	1,63	1,76
'Italija din	9,91	4,28
Nemčija RM	21,32	22,43
Poljska din	2,55	3,23
Turčija din	17,53	17,60
Španija pezet	2,93	2,93
Pasivni klirngi:
Belgija belg	2,25	2,26
Bolgarska (tur.) din	0,29	0,29
-Madžarska din	10,37	11,73
Romunija din	1,66	4,92
'Ceško-Slovaška Kč	99,12	104,20
Švica	2,68	2,73
Opozarjamo na današnji oglas Prometne banke d. d. v Ljubljani
.ter jo toplo priporočamo vsem celjenim naročnikom.
Okrožni vodja Bttrckcl je v reviji »Der Vierjahresplan« podal obširno poročilo o gospodarskem stanju v Avstriji. Pravi, da je bil pred priključenjem Avstrije njen gospodarski položaj neugoden, in sicer predvsem zaradi mirovnih pogodb. Zanimivo je, da Burckel deloma priznava, da sita Dollfuss in Sušnik spravila devizni položaj Avstrije v red in da sta mnogo storila> tudi za avstrijski izvoz. Vendar pa se je to doseglo le z 20%niim znižanjem vrednosti valute ter znižanjem delavskih mezd. Avstrija je pripadala tujemu kapitalu in Zidom, ugotavlja Burckel. Ob priključitvi je bilo v Avstriji 650.000 brezposelnih. L. 1987. je dala dohodnina pridobitnih slojev 39-9%, svobodnih poklicev pa 44‘8% manj ko 1. 1929. Dočim je v Nemčiji število rojstev v 1. 1933. do 1937. napredovalo za 31-3%, je prišlo na Dunaju 1. 1937. na 10.032 rojstev 24.453 smrtnih primerov.
Po priključitvi se je v Avstriji začel po Biircklu rapiden dvig gospodarstva. Prva skrb je bila, da se ustvarijo nove možnosti za za-iposlitev. Iz sredstev države in dežele se je dalo 100 milijonov RM za ceste in mostove, 70 milijonov RM je dal Reich za avtoceste in vodna pota, -50 milijonov RM pa je šlo za melioracije in nove stavbe. Poleg tega je dobilo avstrijsko gospodarstvo iz nemškega kli-ringa takoj izplačane terjatve v višini 60 milijonov RM.
V zaščito avstrijske industrije so ostale uvozne carine v Avstriji v veljavi, dočim so v Nemčiji za avstrijsko blago bile odpravljene Avstrijsko-nemški blagovni promet se je zato ’?eč ko podvojil.
Najvažnejši ukrep nove vlade pa je bil, da se je dvignila vrednost šilinga za 36%. S tem se je dvignila kupna sila avstrijskega kupca, istočasno pa se je zvišal tudi nivo mezd. Ker se je na eni strani uvoz pocenil, nivo cen pa zvišal, je bilo treba znižati cene na stopnjo onih v Nemčiji, kar je zadajalo velike težave, ker so bili produkcijski stroški v Avstriji višji. Poleg tega je bilo treba gledati na to, da se znižajo izvozne cene, ker je postal zaradi dviga vrednosti šilinga izvoz avstrijskega blaga še težji.
Nadaljnja naloga je bila vklju-čenje avstrijskega gospodarstva v štiriletko. Prvi korak v tej smeri je bila ustanovitev »Herman Go-ring zavodov« v Linzu. Povečala se je proizvodnja v železnih rudnikih štajerske in zopet so bili ob novljeni rudniki za zlato, srebro, cink, svinec, antimon itd. Nato se je dvignila kemična industrija,
Za odpravo finančnih težkoč sicer zdravih podjetij, ki pa niso mogla dobiti kreditov, je dala država 150 milijonov RM posojil. Nadalje so bila oddana v Avstrijo številna naročila države, zlasti oborožitvene industrije, ker nemške vseh naročil niti niso mogle izvršiti. Ta naročila so znašala' lani najmanj 450 milijonov mark.
Posebna skrb se je posvetila kmetijstvu. Uvozne prepovedi za krmo so se odpravile, carina na kmetijske stroje se je ukinila, prav tako tudi uvozna carina in poslovni davek za umetna gnojila Dovoljene pa so bile tudi želez niške olajšave za kmetijske pri delke. Prisilne prodaje so se pre povedale in država je dala sredstva za melioracije.
Na tej podlagi se je začela ob nova avstrijskega gospodarstva Pri tem pa je prišlo, kakor pravi Burckel, tudi do znatnih trenj. Za neupravičene želje avstrijskega gospodarstva ni moglo biti mesta Tako je bilo čisto nemogoče stanje, da je avstrijska avtomobilska industrija izdelovala 72 tipov av
tomobilov, nemška pa le 50. Zaito se je odredilo, da se morajo Au-stro-Daimler-Steyr in pet tovarn za tovorne avtomobile omejiti na tipov. Za preorientacijo avstrijske industrije so bila potrebna znatna sredstva, ki jih je dala država in ki se bodo v bližnji bodočnosti še znatno zvišala..
Velik pomen pripisuje Burckel očiščenju Avstrije od Židov. Priznava, da je tu treba premagovati velike težave, ker so se nekateri hoteli od židovskih premoženj okoristiti. Uvesti se je moralo načelo, da dobe židovske trgovine samo oni, ki so strokovno usposobljeni, da vodijo nadalje te trgovine. Zidom se je plačala samo stvarna vrednost njih podjetij, dočim je moral prevzemnik plačati prometno vrednost. Razlika je postala last države. Vsa židovska premoženja v Avstriji ceni Burckel na 2 milijardi RM.
Posebno velike težave je l^>-vzročal avstrijski izvoz, ki je bil v veliki meni v rokah Zidov. Zato se je odredilo, da tako imenovani izvozni Židje, ki so imeli kupčij-ske zveze s tujino, morejo še nadalje poslovati. Kljub temu pa se je opazilo, da tuje židovske tvrdke niso več jemale blaga iz Avstrije. Prej so prihajali zastopniki tujih tvrdk v znatnem številu v Avstrijo in tu sami naročevali blago. Po priključitvi se je to nehalo in nastala je potreba, da se pošiljajo v večji meri zastopniki avstrijskih tvrdk v tujino.
Največje težave pa so bile z
ureditvijo cen. Pri glavnih industrijah se je sicer že doseglo, da so se cene znižale. Tako cene za železo. To pa je bilo mogoče doseči samo na ta način, da nosi izgubo strumno organizirano nemško železno gospodarstvo. Še vedno pa so živila, tekstilno blago in čevlji predragi.
Burckel konstatira dalje, da je brezposelnost v Avstriji padla na približno 100.000 ljudi. Konsum mesa se je na Dunaju dvignil za 10%, bistveno pa je narasla tudi potrošnja piva, tobaka, obleke in gospodinjskega orodja. Izboljšanje vidi Burckel tudi v tem, ker je bilo v času od septembra do novembra 1. 1937. sklenjenih 3209 porok, 1. 1938. v istem času pa 10.993.
Končno je navedel Burckel, da bodo s 1. aprilom, najkasneje pa s koncem junija izgubila veljavo posebna določila za zaščito avstrijskega gospodarstva.
Glavna naloga -bodočnosti je, da se uveljavi tudi v avstrijskem gospodarstvu enotnost političnega vodstva in gospodarskega udejstvovanja. Povečati se mora storilnost avstrijskega gospodarstva in v ta namen se bo ustanovil urad za racionalizacijo. Ustanovil se bo tudi poseben urad za specializacijo avstrijske industrije, ker je Burckel mnenja, da je bil fa-brikacijski načrt avstrijske industrije preširok. Še naprej pa se bo posvečala največja skrb zboljšanju cestnega in železniškega omrežja.
Zvišanie v Nemim
Zvišanje davkov, ki se je zaradi napetega finančnega položaja Nemčije že dolgo napovedovalo, je bilo sedaj z novim zakonom uvedeno. Novi zakon sloni predvsem na populacijskih političnih načelih ter zadeva zlasti neporočene, rodbine brez otrok in davkoplačevalce s služkinjami. Odpravljen je tudi privilegij, da so mogli oni, ki so plačevali cerkvene davke, to deloma odbiti od davčne osnove za državne davke. Davek, ki ga morajo plačevati upravni svetniki kapitalističnih družb, je bil zvišan od 10 na 20%.
Vsa davčna reforma naj bi dala letos državi okoli 200 milijonov mark več dohodkov. Prihodnje leto pa naj bi se ta višji donos zvišal na 300 do 320 milijonov RM. Vsi dohodki države se cenijo v prvih 10 mesecih tekočega proračunskega -leta na 14,45 milijarde RM, od česar odpade na dohodnino 4,35 mil. RM. Dohodek od dohodnine se bo sedaj zvišal zaenkrat za manj ko 5%, pozneje pa bo narasel na nekaj nad 7%. Misel oddaje premoženja je finančno ministrstvo popolnoma odbilo, ker premoženja večinoma sploh niso takoj razpoložljiva ter bi mogla premoženjska oddaja spraviti kapitalni trg v nered.
Za neporočene se davek zviša na 12 in pol odstotka. Ta davek pa ne bodo plačevali le zagrizeni stari samci, temveč tudi fabrične delavke, ki so postale za možitev dovolj stare in ki bodo na to naj-brže morale čakati še leta. Mladi poročenci plačajo višji davek, če po petih letih še nimajo otrok. Praktično bodo imele te določbe naslednje posledice. Samec, ki je pri letnem dohodku 4000 RM plačeval dosedaj 640 RM davka, bo v bodoče plačeval 720 RM. Zakon ©ki| par brez otrok plačjuje (pri istem dohodku prvih pet let 340 RM, ko dobi prvega otroka se da vek zniža na 249, pri drugem na 185 RM, če ima šest otrok, je dav-
ka prost. Od velikih davkoplačevalcev bodo morali plačati samci do 55%, zakonci brez otrok pa do 45% svojili dohodkov državi.
Da bi se zmanjšala brezposelnost, so se uvedle 1. 1933. davčne olajšave za one, ki imajo služkinje. Število služkinj se je od takrat skoraj podvojilo ter naraslo od pol milijona' na en milijon. Te olajšave so se zato sedaj nehale in rodbina, ki ima eno služkinjo, bo morala zanjo plačati na leto 50 do 75 RM davka. V Nemčiji upajo, da bodo s tem omejili tudi beg deklet z dežele.
Političie vesti
Na seji francoskega parlamenta je ministrski predsednik Daladier
izjavil, da bo francoska vlada ponedeljek definitivno sklepni« o priznanju vlade gen. Franca. Izjavil je, da bo on sam nastopil za to, da se to priznanje tudi čim prej izvrši. Zahteval je, da parlament takoj pristane na priznanje vlade gen. Franca, ker je to nujno potrebno. Tako bo glede tega vprašanja Francija popolnoma enotna z Anglijo. V zvezi s tem vprašanjem je postavil vprašanje zaupnice. Pri glasovanju se je nato parlament s 323 proti 261 glasovom izjavil za njegovo stališče. Pričakovati je torej, da bo francoska vlada že v ponedeljek priznala vlado gen. Franca.
Po sklepu francoskega parlamenta, da prizna Francija Francovo vlado, pišejo listi že o zadnjih dnevih republikanske Španije. Listi poročajo, da bo predsednik republike Azana odstopil, da bo predsednik vlade Negrin na letalu zapustil Madrid, gen. Miaja pa da je že dobil nalog, da izvede kapi tulacijo armade in izroči gen Francu vse ozemlje. General Miaja bo nato odpotoval v Mehiko ter je to že dogovorjeno z vlado gen Franca. V Parizu tudi že pripravljajo izročitev poslaništva Španije zastopniku Francove vlade. Dosedanji republikanski zunanji minister Del Vajo je že zbral na poslaništvu iz arhiva vse važnejše dokumente.
Senator Berard je končal svojo misijo v Španiji in podpisal z ge
neralom Jordanom tri protokole. Listi pišejo, da pomeni podpisovanje protokolov že dejansko priznanje Francove vlade po Franciji.
Med Francijo in nacionalistično Španijo je bil dosežen sporazum o teh vprašanjih: 1. Francija in Španija bosta vodile politiko dobre soseščine. 2. čimprej se bo rešilo vprašanje španskih beguncev v Franciji. 3. Zlato španske banke bo Francija vrnila. Enako tudi vse umetnine. (Ne bo pa vrnila orožja, ki so ga prinesli s seboj begunci.)
4. Takoj se obnove redne železniške, poštne in druge prometne zveze med Španijo in Francijo.
Francoska in angleška vlada bosta priznali vlado gen. Franca sicer brez vseh pogojev, vendar pa se naglaša, da je dal gen. Franco zagotovilo, da bodo tuje čete zapustile Španijo. Tudi je dobila angleška vlada zagotovilo, da se republikanci v Španiji ne bodo preganjali.
V Madridu se je zbrala republikanska vlada skoraj polnoštevilno.
Kakor poročajo listi, zahtevajo nekateri ministri, da se vojna na vsak način nadaljuje. Francoski desničarski Hsti pa so mnenja, da so ta poročila samo manever, da bi dosegla republikanska vlada čim bolj ugodne pogoje od gen. Franca-General Franco je po paradi svojega brodovja v Taragoni izjavil, da bo nacionalistična Španija zgradila tako veliko vojno brodovje, da bo postala pomorska velesila.
Govor francoskega predsednika vlade Daladiera na banketu v proslavo Washingtonovega rojstva nemško časopisje ostro kritizira. Zlasti je nemški tisk nejevoljen, ker je naglasil Daladier edinstvo Francije in Združenih držav Sev. Amerike in ker zatrjuje, da gledajo vsi Francozi v Roosevelta z zaupanjem. Ravno sedaj se vendar vodi v Ameriki najbrezobzir-nejša gonja proti Nemčiji — pišejo nemški listi — in so zato morale Daladierove besede, da se strinja z Rooseveltom, napraviti v vsej Nemčiji zelo slab vtis.
Nova fašistična zbornica se sestane dne 23. marca in takrat bo fašistična Italija tudi postavila svoje zahteve, da se obnove zopet normalni odnošaji med Italijo in Francijo.
Italijanski zunanji minister grof Ciano je prišel na večdnevni obisk Varšavo, kjer so ga zelo slovesno sprejeli. Nekateri evropski listi pišejo, da hoče Italija s tem obiskom poudariti, dia se interesna sfera “talije podaljša do Visle.
Mussolini je napisal za poljski list »Gazeta Poljska« članek, v katerem naglaša, da je Poljska izvršila v zadnjih 20 letih tako veliko politično in vojaško delo, da ji je mesto med evropskimi velesilami zagotovljeno. Pozicija Poljske je danes tako močna, da se ne more brez njenega sodelovanja rešiti niti eno večje evropsko politično vprašanje.
Velike protinemške dijaške demonstracije so bile v Varšavi zaradi vesti, da so nemški dijaki v Gdanjsku potisnili poljske dijake iz tehnike. Na protestnem zborovanju so poljski dijaki zahtevali kulturni, družabni in gospodarski bojkot Nemcev.
»Volkischer Beobachter« ostro zavrača vesti angleških listov, da bi bili na Dunaju veliki nemiri.
Ne™ci na Češko-Slovaškem bodo oproščeni obvezne vojaške dolžnosti. Baje je bil ta dogovor sklenjen na sestanku voditelja Nemcev v češkoslovaški Kundta s predsednikom vlade Beranom.
V Budapešti je bil podpisan protokol, s katerim Madžarska vstopa v protikomunistični blok. Protokol so podpisali madžarski zunanji minister grof Csaky ter poslaniki Nemčije, Italije in Japonske.
Madžarska vlada je razpustila ekstremno desničarsko stranko hungaristov. Policija je ugotovila, da so hungaristi izvršili atentat na židovsko sinagogo v Budapešti. Vodja hungaristov je bil major Sa-laszy.
Nova belgijska vlada Pierlota je
dobila v parlamentu zaupnico s 100 proti 47 glasovom.
Ameriški parlament je sklenil s 368 proti samo 4 glasovom, da se dovoli kredit 45 milijonov dolarjev za utrditev in povečanje letalskih in pomorskih oporišč v Tihem oceanu. Zgraditev letališča na otoku Guam pa je odklonil s 193 proti 164 glasovom. Zgraditev tega letalskega oporišča je označila Japonska kot izzivanje. To je tudi vzrok za sklep ameriškega parlamenta.
Sovjetska vlada je odklonila prošnjo 500 funkcionarjev bivše češkoslovaške komunistične stranke, da bi se smeli naseliti v Rusiji.
Japonski veleposlanik v Moskvi je imel dve uri trajajoč razgovor s komisarjem Litvinovlm o japonskem ribolovu ob Sahalinu.
Iz Sovjetske Rusije poročajo, da bo nova petletka posvečena predvsem povečanju obrambne sile Rusije. Sovjeti pravijo, da mora postati Rusija po tej petletki najmočnejša država na svetu.
Denarstvo
Državni denarni zavodi in vprašanje enakopravnosti
Po »Hrvatskem dnevniku« 'posnemamo:
Pri Narodni banki odloča ekse-kutiva, ki šteje 5 ljudi. Od teh so 4 Srbi, 1 Hrvat in noben Slovenec. V 23 članskem upravnem odboru je 18 Srbov, 2 Hrvata' in 2 Slovenca in 1 druge narodnosti. Od 13 direktorjev je 12 Srbov in 1 Slovenec.
Pri Drž. Hip. banki je od 800 uradnikov 700 Srbov, 40 Hrvatov, ostali so Slovenci in Rusi.
V Priv. agr. banki je od 353 uradnikov 297 Srbov, ostali so Hrvati in Slovenci.
V upravi monopolov je od 22 šefov odsekov in referentov 21 Srbov in 1 Hrvat, od 39 pripravnikov, tajnikov in pisarjev pa 34 Srbov, 1 Hrvait, 1 Slovenec in 3 Rusi.
A ves pupilni denar Slovenije mora iti v DHB. Vsi kmetski dolgovi iz Slovenije so sli v PAB, a ravno tako je pozitivni prispevek Slovenije pri poslovanju Narodne banke velik. Tem manjši pa je — kakor smo videli iz podatkov »Hrv. dnevnika« — delež Slovenije pri upravi teh zavodov.
Ali se to stanje res ne bo zboljšalo?
Tečaji vrednostnih papirjev skoraj nespremenjeni
Na beograjski borzi vlada še nadalje čvrsta tendenca. Ta čvrsta tendenca se vzdržuje predvsem zaradi povpraševanja občinskih hranilnic in javne roke po drž. vrednostnih papirjih. Uredba, s kate-ro so prisiljene hranilnice, da nalagajo svoje rezerve v državne papirje, se je torej obnesla. Gibanje tečajev kaže naslednja tabela:
17.	2.	24. 2.
2-5% vojna škoda 473-— 475*— 7% investicijsko	101'—	101*—
4% agrarne	61*—	61—
6% dalmatinske	90-25	90'50
6% begluške	90-50	91'—
7% Blair	94-50	94-50
8% Blair	100'75	101*—
7% Seligman	100'—	101'—
7% stabilizacijsko	99-50	99'50
Ves promet v papirjih je znašal pretekli teden 6,562.575 din, za j 1,37 milijona manj ko prejšnji teden.
Rentabilnost državnih papirjev, se giblje za 4 in 6 odstotne med 6'56 in 6'63 %, za 7 in 8 odstotne med 6-92 in 7-92%, vojna škoda pa se obrestuje po 5-26%.
Na deviznem trgu je bila živahnejša kupčija s funti, a je bilo z intervencijo Narodne banke vse povpraševanje pokrito. Tečaj je ostal nespremenjen in je znašal 238 din oz. 258 din.
Klirinška marka je bila ves te de,n po 13-80 din. Tudi klirinške marke je dajala Narodna banka Terminskih kupčij ni bilo.
Grški boni so popustili za pol ^ke na 35'— dim.
Ves devizni promet je znašal 27,2 milijona din, za 3,3 milijona 111311 j ko prejšnji teden.
Delnice Narodne banke so za - ključiie po 7925 din. Delnice Beo-; PTajske zadruge so bile po 6200, Izvozne banke po 485 in Mesarske banke po 700 din.
*
Devizni promet na ljubljanski borzi je znašal ta teden 14,2, za 5,1 miujona din več ko prejšnji teden. v7J?,a zagrebški borzi je znašal de-9 F11 Promet 20,9 milijona din, za ted^totona manj ko prejšnji
rizifYar.°Valnica La Nationale v Pa-
nitega 3«n°vala za svojega zako-Josipa ItovP^toka v Jugoslaviji dr.
Občni zbo»rjYa v Beograjske banke v Jadransko-Podunav-
• marca ob li "eogradu bo dne 25
j. Katoliška bankar0StSTih W v zuje za lansko wv Magrebu izka-218 na 22 0 muu° dvi® vl°g od
* nih nn.niii na ivna din/menič-
H ona d n čku 2*,’2 na 23-7 ml‘
jona cm. cisti dobiček banke
fraša s prenosom iz nreišnieffTleto 0,9 milijona din
V Novem Sadu se je nehala v četrtek konferenca vseh trgovin-sko-industrijskih zbornic Jugoslavije. Konferenca je razpravljala samo o načrtu novega carinskega zakona. O delu in sklepih konference je bilo izdano za tisk naslednje sporočilo:
Konferenca je v okviru svojega dela, ki je trajalo tri dni, podrobno proučila vsa določila načrta carinskega zakona ter stavila k tem določbam svoje pripombe. Konferenca je proučila vsa določila tako s pravne ko tudi z materialne strani. Pri tem je konferenca upoštevala vse občne in državne interese, prav tako pa tudi interese gospodarstva s posebnim ozirom na potrebe sodobnega blagovnega prometa. V svojih načelnih pripombah je konferenca opozorila finančno ministrstvo na zastarelost in nesodobnost dosedanjih carinskih predpisov, saj je carinski zakon, ki je danes v veljavi, bil uzakonjen še pred vojno za ozem-
Načrt novega
zakona
Konferenca zbornic o načrtu
lje takratne kraljevine Srbije ter
je carinska tarifa samo zakonski predlog, ki je bil uveljavljen brez prave zakonodajne procedure. Zato je konferenca opozorila na potrebo reforme same tarife ko tudi na potrebo, da se izda tarifni komentar.
Posebno je konferenca v predloženem zakonskem načrtu proučila določila o ležarini, o postopku pri carinjenju blaga pri uvozu, izvozu in prevozu blaga skozi kr. Jugoslavijo ter o začasnem uvozu in izvozu blaga, ki se pošilja na dodelavo, predelavo in obdelavo. Konferenca je tudi stavila k tem določbam svoje predloge.
Glede postopka v primeru carinskih prekrškov je skušala konferenca doseči večjo jasnost glede določb, ki se tičejo tihotapljenja, da bi se s tem dosegla popolna garancija za pravilno postopanje proti vsem osebam, ki so zainteresirane pri uvozu ali izvozu in prevozu blaga. Konferenca se je so-
glasila glede dejanj po carinsko-kazenskem delu.
Ob pretresu onega dela carinskega načrta, ki govori o organizaciji carinske oblasti, smatra konferenca za potrebno, da se ustanove carinska sodišča, v katerih kompetenco naj bi spadalo izrekanje kazni za carinske prestopke; nadalje bi se morali ustanoviti ca-rinsko-tarifni odseki pri glavnih carinarnicah, ki bi bili pristojni za dajanje carinsko-tarifnih pojasnil •ter potrdil o uporabljanju carinske stopnje.
Konferenca je končno sklenila, da priporoča uzakonjenje vseh določil o carinskih posrednikih kot pomembnih pomočnikih carinskih oblasti.
Konferenca je pooblastila trgovinsko zbornico v Beogradu, naj izdela na podlagi rezultata dela konference skupno izjavo vseh zbornic o novem carinskem načrtu ter naj jo predloži finančnemu ministru.
V gostilni in restavraciji
zahtevajte vedno izrecno
RogaSko mineralno vodo!
Ona Vam na prav prijeten način pospešuje prebavo in Vaš organizem Vam bo za to hvaležen.
mednarodne vzorčne velesejme — Seznam državnih vrednostnih papirjev, ki se smejo uporabljati za nalaganje po čl. 23. pravilnika k uredbi o poslovnih rezervah pri zavarovalnih podjetjih itd. — Pobiranje posebnih taks za potrdila Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine — Popravek v seznamu predmetov, ki se morejo uvažati iz neklirinških držav samo z odobritvijo Narodne banke — Razne objave iz »Službenih novin«.
Romunska trgovinska
politika
Tuja poročila iz Bukarešte opozarjajo, da je treba sklenitev 12 novih trgovinskih pogodb Romunije z 12 izmed vseh 16 njenih trgovinskih sopogodnic smatrati kot načrtno reorganizacijo romunske zunanje trgovine. Res je Romunija pokazala v tem pogledu minulo leto izredno delavnost. Njen namen je bil predvsem usmeriti izvoz v devizno močne države in dobiti s tem prostih deviz za kritje zunanjih dolgov in za nakup surovin, mimo tega pa tudi za dosego večje neodvisnosti in gibčnosti. Ni ji šlo torej za samo večjo količino izvoza. To stališče Romunije se je izrazilo zlasti nasproti prometu z Nemčijo in le tako je mogoče razumeti, da je temu prometu določevala neko mejo, in da jo je znižala takrat, če je bil in čeprav je bil devizno varni promet upadel. Uvedla je torej pravi devizni merkantilizem.
Toda dogodki leta 1938. so dokazali, da načrta nikakor ni mogoče izvesti. Nastal je prevrat v trgovinsko-političnem položaju dežele: medtem 'ko je izkazala trgovinska bilanca 1937 aktiva 11,28 milijarde levov, izkazuje bilanca 1.1938 le 3,65 milijarde levov, in je torej padla za 67%. Medtem ko je bila Romunija z deviznimi deželami, namreč z Vel. Britanijo, Francijo, Holandsko, Švico, Belgijo, Dansko in USA aktivna za 3,1 milijarde levov, je bila lani pasivna za 273 milijonov levov. In v plačilni bilanci je razlika še hujša. Vseh 927 milijonov presežka iz žitne prodaje v Anglijo je šlo za zapadli obrok posojil.
Angleško-romunska plačilna pogodba z dne 12. sept. 1938, ki je nekak vzgled za druge plačilne pogodbe (z Belgijo, Francijo, Nizozemsko, Švico), je učinkovala prav neugodno na Romunijo. Dokaz za to je dejstvo, da jo hoče zdaj, že po nekaj mesecih spremeniti. Ponovila so se tudi pogajanja s Francijo. Po sedaj veljavnih pogodbah naj bi romunska država stavila na razpolago za pocenitev romunske ga izvoza poleg izvoznih premi' za žito in oljne plodove tudi še 30% deviznega izkupička svobodni trgovini. Dejansko bi to pomenilo delno razvrednotenje leva nasproti močnim devizam. Zaradi tega legaliziranega bega kapitala so doma cene žita in drugega izvoznega blaga tako narasle, da ni bi lo resnih kupcev. Sedaj je nova
vlada omejila svobodno trgovino z deviznimi kvotami in je treba počakati na učinek tega ukrepa.
Kar se tiče zunanjih dolgov, je izjavila nova vlada, da stoje potrebne vsote v levih na razpolago. Prenos pa da je skrb upniških držav. S tem hoče prisiliti Anglijo in Francijo, da povečata svoj izvoz iz Romunije. Z Nemčijo ima Romunija že zagotovljen izvozni previsok, da lahko poravna ves dolg. Večina upnikov pa so dežele s prostimi devizami in pemškim poročevalcem se zdi nerazumljivo, da je Romunija po devalvacijskem valu zapadnih držav priznala devizno premijo 38% in si za toliko povečala dolgove v tujih valutah, znašajoče lepo vsoto 78 milijard levov.
Leto 1938. je prineslo Romuniji
nove skušnje v trgovinski politiki. Lov za devizami se je izkazal kot nekoristen, ker ustvarja odvisnost od naključij svetovnega trga. Države svobodnih deviz se rade po-služijo svoje svobode, da lepega dne nehajo kupovati tam, kjer so dotlej mnogo kupovale. Maja meseca lani se je zunanji minister še lahko pohvalil z angleškim in francoskim zanimanjem za romunsko gospodarstvo in da se je začela s tem morda nova doba za Romunijo. Toda dosedanji potek tega zanimanja je bil po nemški sodbi za Romunijo zelo neugoden, Objektivno gre torej res za veliko preusmeritev romunskega gospodarstva, ki pa je nedvomno potrebna kot odgovor na velike poli. tične načrte, ki so jih imele ve lesile s to državo.
Človekoljubne ustanove bodo	mogle
Zaradi znanega pravilnika o nadzorstvu nad ustanovami človekoljubnega značaja je bilo vse nadaljnje delo teh ustanov resno ogroženo. Zastopniki teh ustanov so se zato sešli dne 12. februarja v Beogradu. Na sestanku so bile zastopane vse človekoljubne organizacije iz vse države. Zastopniki teh organizacij so zborovali 3 dni ter izdali o uspehu svojega dela in svojih intervencij naslednje sporočilo za javnost:
Delegati dobrodelnih organizacij so na teh sestankih razpravljali o stališču teh organizacij do odredb tega pravilnika in postopku za zaščito interesov približno 2,500.000 oseb, ki pričakujejo pomoč od naših ustanov. Po vsestranski razpravi o tem vprašanju je bila sprejeta resolucija in sestavljen ekspoze za g. ministra trgovine in industrije. V ekspozeju in resoluciji so poudarjene vse negativne strani omenjenega pravilnika, ki bi kvarno vplivale na obstoj in delo teh organizacij in ki bi po sedanjih odredbah tega pravilnika bile prisiljene prenehati s svojim dolom, kar bi pač bilo le v škodo članstva, naroda in države. V resoluciji in ekspozeju se zahteva, da se delo človekoljubnih socialnih ustanov v ničemer ne omejuje in da se v zvezi z določili pravilnika izvede anketa, sestavi popravek, ki naj bo izvršen z novelo, a za ta čas se rok za prijavo podaljša od treh mesecev na leto dni.
Deputacija zastopnikov 87 zainteresiranih človekoljubnih ustanov, ki so zastopali približno 1000 takih ustanov iz vse države, je po-setila gg. ministre za trgovino in industrijo, za gradbe, za socialno politiko in narodno zdravje kakor tudi g. Snoja, ministra brez port-felja in je povsod naletela na veliko prijaznost in popolno razumevanje. Z odločujočega mesta so dobili delegati izjavo, da namen omenjenega pravilnika ni bil onemogočati delo naših ustanov. G. minister za trgovino in industrijo je poleg ostalega ustregel tudi naši želji, da se rok za prijave podaljša za leto dni in da se izvede zahtevana anketa, katere namen bodi skupno reguliranje nadzorstva v teh ustanovah, toda to le v interesu obstoja in nemotenega nadalj njega človekoljubnega delovanja naših ustanov.
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 25. februarja objavlja Uredbo o spremembah in dopol nitvah spiska luksuznih predmetov — Pojasnilo o izvrševanju aktivne in pasivne volivne pravice po uredbi o volitvi svetnikov trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornic — Prilagoditev poslovanja zavarovalnih podjetij določbam uredbe o nadzorstvu nad zavarovalnimi podjetji — Spremembo čl. 11. carinskega pravilnika za
Ljubljanska borza izdelala nove lesne uzance
Te dni je bil vsem tukajšnjim zainteresiranim ustanovam razposlan načrt »Uzanc ljubljanske borze za blago in vrednote pri trgovanju z lesom« v proučitev. V kratkem bo na Ljubljanski borzi anketa, ki bo dokončno razpravljala o lesnih uzancah in katere se bodo poleg naših lesnih strokovnjakov udeležili tudi zastopniki tukajšnje banske uprave in Zbornice za TOI, Zveze industrij-cev, Kmetijske zbornice in Osrednjega lesnega odseka Zveze trgovskih združenj. Nove uzance bodo po obsegu še enkrat večje od starih, ki so bile izdane leta 1925., natisnjene pa bodo takoj, ko jih odobri trgovinsko ministrstvo.
»Sijajna konjunktura pre-delovalske delavnosti v Sloveniji«
Z doslednostjo, ki je že identična s trmoglavostjo, poroča »Narodno blagostanje« v številki za številko, kako da izkazujejo izkazi Suzora naravnost sijajno gospodarsko sliko v Sloveniji. To si upa napisati »Narodno blagostanje« celo za decembrsko statistiko Suzora, ki ugotavlja nazadovanje v primeri z novembrom. Seveda pa je ito nazadovanje le sezonsko, dostavlja brihtno »Nar. blagostanje«.
Suzor navaja svoje podatke za vso državo. Značilno za »Nar. blagostanje« pa je, da navaja »N. B.« samo podatke za Slovenijo, čeprav bi mu morali biti podatki za Beograd kot beograjskemu listu bližji. Iz tega se vidi, s kako slabo voljo presoja »N. B.« položaj gospodarstva v Sloveniji. Na vsak način hoče Sloveniji naprtiti sloves vi-sokokonjunktume dežele, da bi Slovenija še več plačevala davkov in dobivala še manj od države. Mislimo, da tako enostransko podajanje gospodarskega stanja pač ni v čast listu, ki hoče biti gospodarsko glasilo.
Občni zbori
Redni občni zbor Avtomontaže d. d. v Ljubljani bo 13. marca ob 11. uri v prostorih Jugoslavenske banke v Ljubljani, Gajeva ulica. Delnice je treba položiti tri dni pred občnim zborom pri družbeni blagajni.
18.	redni občni zbor dd. »Saturnus«, industrije pločevinastih izdelkov v Ljubljani, bo 18. marca ob 10. uri V družbeni pisarni v Mostah.
v	barva, plesira in
7n U 01 |iroh kemično snaži
Ul 011 obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga. in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova ul. 3 Telefon št. 22-72.
Poslužujte se naših parnikov!
Redne paroplovnc proge iz grških luk do Pireja in z otokom Kreto.
Jadranska plovidba d. d. vzdržuje redno tedensko progo med grškimi lukami in Pirejem ter mesečno z otokom Kreto. Na ta način so povezani vsi glavni izvozni centri Grške z domačimi lukami in Trstom. Kljub tem ugodnim zvezam se opaža, da se naši izvozniki poslužujejo vsaj v glavnem samo parnikov tujih zastav, ker prepuščajo dobaviteljem, da sami izberejo parnik za krcanje. Ker nudi Jadranska plovidba iste in mogoče še ugodnejše pogoje glede prevoznine kot tuje družbe in je poleg tega mogoče, da se plačajo prevozni stroški za prevoz blaga na naših parnikih v dinarjih in doma, bi bilo pač pričakovati, da naši uvozniki pri sklepanju dobavnih pogodb izrečno določijo pogoj, da sc mora nakupljeno blago naložiti na parnike z jugoslovansko zastavo, kakor delajo to uvozniki drugih držav v zaščito svoje lastne zastave.
Ribnica na Pohorju in drž. smučarsko prvenstvo
V boju za letošnje državno smučarsko prvenstvo v alpski kombinaciji bo Ribnica na Pohorju središče zanimanja vseh zimskošportnih krogov naše države. Brez-dvomno bodo ta smučarska državna prvenstva velikega propagandnega pomena tudi za samo Ribnico in za ves zapadni predel Pohorja, ki nudi radi svojih izrednih klimatičnih prednosti in zaradi ugodnega dostopa turistom in športašem poleti in pozimi možnost prijetnega bivanja in oddiha oziroma športnega udejstvovanja. Posebno odkar stoji ponosni Se-njorjev dom, se veča iz leta v leto zanimanje za ta prelepi predel našega Pohorja. Edino v zmernejši višini približno 1000 m pogrešajo turisti večji hotel in v vsakem oziru najbolj pripravno bi bilo, da se tak hotel zgradi ravno v Ribnici na Pohorju. V tem od narave tako bogato obdarovanem kraju se občuti ne le za časa večjih prireditev, temveč tudi preko glavne zimske in poletne sezone hudo pomanjkanje sob, posebno pa občutno pomanjkanje konfortnega hotela, ker sedanji skromni gostinski obrati ne morejo niti iz daleka zadostiti potrebam močno razvijajočega se tujskega prometa. Ker traja v Ribnici na Pohorju zaradi posebno ugodnih klimatičnih razmer zimska kakor letna sezona po štiri mesece, bi bila za moderen in udoben hotel v tem turističnem kraju rentabilnost že naprej zagotovljena. Ob tej priložnosti opozarjamo hotelske strokovnjake in vse interesente na izredno ugodno priložnost, ki jo nudi Ribnica na Pohorju za ustanovitev novega hotelskega obrata.
Gospodarska depresiia na pomolu
Nič ne pomagajo vsa optimistična zatrjevanja o zboljšanju položaja našega gospodarstva. Resnica je nasprotna in depresija je na pomolu. Že lansko jesen je to resnico občutil naš izvoznik, ko je padel naš izvoz za 1,2 milijarde din. Misel, da bo ta veliki padec izvoza- ostal brez posledic na naš notranji trg, je bila pač čisto zgrešena.
Kot prva je občutila to posledico naša industrija in na zadnji seji predsedništva Centrale industrijskih korporacij v Beogradu se je tudi konstatiraio, da je gospodarska depresija že na pomolu.
Tudi v trgovini se je izkazala ta konstatacija kot utemeljena. Potniki se vračajo k svojim firmam z manjšimi naročili kot druga leta. Poročajo, da večina- -trgovcev naroča blago le v količinah, ki jih potrebujejo za sproti. Ljudje nimajo pravega zaupanja in vse čaka, kako se bodo dogodki razvijali. Nastal je zaradi tega v poslovnem življenju zastoj, zaradi katerega trgovina trpi.
Istočasno, ko morajo gospodarski ljudje konstatirati, da se je pričela gospodarska depresija, pa zborujejo naša javna telesa in sklepajo o proračunih, ki so skoraj brez izjeme zgrajeni na optimistični presoji gospodarskega stanja. Skoraj vsi proračuni predvidevajo zvišanje izdatkov, državni proračun tudi nove davke. Prav resna positaja zaradi tega nevarnost, da gospodarstvo te nove obremenitve ne bo moglo prenesti in da bo marsikatero podjetje moralo likvidirati.
Sedaj, ko je depresija na pomolu, bi .morala naša javna telesa skrbeti za to, da s svojimi zmanjšanimi proračuni omogočijo gospodarsko olajšanje. Morali bi tudi gledati -na to, da se poceni življenje in da se zlasti znižajo razne trošarine, ker so indirektni davki pri nas mnogo previsoki.
Žal pa te uvidevnosti ni in ne vidimo nobenega resnega ukrepa, da se nastopajoča gospodarska depresija ustavi. Menda pri nas še naprej zaupamo na srečo. Ali ni to \ma-lo premalo trden temelj?
Molilna	pravica
za zbornične volitve
Zadnji »Službeni list« objavlja naslednje pojasnilo trg. ministra:
Za rešitev vprašanja, ali gre pasivna volivna pravica društvom po zakonu o društvih, shodih in posvetih, so upoštevne določbe § 394., odst. 5., zakona o obrtih, določbe §§ 15. in 16. uredbe o trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah v zvezi s §§ 5. in 6. te uredbe in določbe členov 8. in 9. uredbe o volitvi svetnikov trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornic. Po teh določbah mora vsak pripadnik zbornice, ki ima aktivno volivno pravico, imeti tudi pasivno volivno pravico, kolikor ni z uredbo izrečno drugače določeno. Neutemeljena izključitev pripadnika zbornice od pasivne volivne pravice v nasprotju z uredbo o zbornicah bi mogla povzročiti ničnost vsega vo-livnega akta.
Po določbi odst. 6. § 15. uredbe o zbornicah je izrečno urejeno izvrševanje aktivne volivne pravice pri pravnih osebah, ki imajo firmo. Za firmo je šteti samo obrt, ki je po trgovinskem zakonu vpisan v trgovinski register. Uredba nima o ostalih pravnih osebah, ki niso firme, nikake izrečne določbe o izvrševanju aktivne volivne pravice. Ta praznina je izpolnjena samo glede državnih, banovinskih in občinskih podjetij z določbo t. 3. odst. 5. člena 8. uredbe o volitvi. Ker ne omenja ta uredba društev po zakonu o društvih, shodih in
Lipski pomladni sejem 1939
Zaietek: 5 marca
60°/0 popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih državah
Vsa pojasnila dajejo:
ZvaniCnl biro lalpciSkog solina, Knez Mihajlova 33/1.,
in častni zastopniki:
Ing. G. Tdnnies, Ljubljana,
TvrSeva 33 — Telefon 27-82 in
Josip Bezjak, Maribor, Gosposka ulica 25 — Tel. 20-97
posvetih, je treba po naliki priznati tem društvom kot pravnim osebam iste pravice, kot državi, banovini in občini. Po tej logični interpretaciji je treba reči, da pri-stoji glasovalna pravica za obrt, ki ga ima tako društvo, samč upravniku (poslovodji) obrta.
Glede na to pa, da ima pasivno volivno pravico vsak pripadnik zbornice, ki ima aktivno pravico, je treba priznati pasivno volivno pravico vsakemu upravniku (poslovodji) obrta, ki ga imajo država, banovina, občina ali društvo po zakonu o društvih, shodih in posvetih. Določba odst. 2. člena 9. uredbe o volitvi zborničnih svetnikov se nanaša samo na pravne osebe, ki so v tej določbi izrečno navedene; ta določba pa se kot posebna določba ne dš raztegniti tudi na druge pravne osebe, ki v njej niso omenjene.
V Beogradu dne 3. febr. 1939.; II. št. 3653/u.
Minister za trgovino in industrijo KabaJin s. r.
Doma in po svetu
»Hrvatski dnevnik« razpravlja o rešitvi hrvatskega vprašanja ter
najprej ugotavlja, da je predvsem treba rešiti vprašanje legitimacije zastopnikov Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki naj izvedejo sporazum. Razgovori se morajo voditi na podlagi popolne enakopravnosti. Državna oblast se mora razdeliti v dva delokroga. V prvem delokrogu odloča samo ena volja, v drugem pa morajo odločevatd vse volje. To se pravi: v vprašanjih, ki se vti-čejo samo Hrvatov, more odločati samo volja Hrvatov, v vprašanjih pa ki se tičejo vseh, mora odločati volja vseh.
Milanski »Corriere della Sera« piše, da odnošaji Italije z Jugoslavijo niso bili vezani le na eno osebo in da se Italije ne tiče, kako rešuje Jugoslavija svoja notranja vprašanja. »Hrvatski dnevnik« dostavlja temu sporočilu milanskega lista, da so s tem demantirane vse vesti Stojadlnovičevih prijateljev, da zahteva tujina njegov povratek.
PROMETNA BANKA D. D
V LJUBLJANI
STRITARJEVA ULICA 2
Telefon 2149
Ugodni trgovski krediti Eskompt menic — Nakazila v inozemstvo
Stare in nove vloge izplačuje brez vsake omejitve
Obrestovanje vlog od 4**|o	5^|o
Finančni odbor je rešil še proračune ministrstva za rudnike in gozdove, trgovine, telesne vzgoje ter socialne politike in ljudskega zdravja. Proračunska razprava je potekala na znan način. Proračun bo že v začetku prihodnjega tedna predložen skupščini hkrati s poročilom finančnega odbora. Skupščina sama se sestane že v torek ter bo do 15. marca proračun izglasovala.
Za proračunsko razpravo v skupščini vlada že sedaj največje zanimanje, ker je že napovedan velik govor predsednika vlade Cvetkoviča o notranji politiki ter zun. ministra Cincar-Markoviča o zunanji politiki vlade.
Za ministra brez listnice je imenovan Vojko Cvrkič, bivši predsednik verifikacijskega odbora.
Za bana donavske banovine je imenovan poslanec dr. Jovan Ra-divojevič, za bana vardarske banovine pa Vladimir Hajduk-Velj-kovič.
V Zagrebu je umrl bivši minister in eden bivših vodilnih ljudi hrvat-ske demokratske stranke dr. Živko Petričič. Zlasti v zedinjenju je igral veliko vlogo v naši notranji politiki. Vlada je sklenila, da se pokoplje na državne stroške.
Notranje ministrstvo je prepovedalo nadaljnje izhajanje beograjskega lista »Balkan«, ki ga izdaja znani novinar Cicvarič, ki je vedno zagovarjal najbolj oster centralistični kurz.
Ljubljanska občina je darovala za torpedovko »Ljubljano«, ki bo v kratkem uvrščena v našo mornarico, umetniško izdelano svileno zastavo, v baker vtolčen grb mesta Ljubljane, ki se bo najbrže namestil na kljunu ladje, lepo sliko Ljubljane, delo slikarja A. Kosa ter vse letnike »Ljubljanske kronike«.
Drinska banovina je dobivala dosedaj od države na leto po 15 milijonov din subvencije. Ban dr. Jevtič pa je na prvi seji banskega sveta dejal, da se bo potrudil, da se bo ta subvencija povečala na 25 milijonov din. Dravska banovina ne dobiva — kakor znano — niti pare drž. subvencije.
Razstava italijanske knjige v Ljubljani je bila zaključena, čeprav zanimanje za obisk razstave še nikakor ni popustilo. Z ozirom na lep uspeh razstave so izročili prireditelji razstave ljubljanski občini za mestni muzej dragocen bakrorez, ki ga je vrezala 1. 1635. znamenita italijanska umetnica Diana iz Mantove.
Film o lepotah našega Primorja se bo predvajal na svetovni razstavi v New Yorku. Film je delo družbe »Artistic film« v Beogradu. Upamo, da bo film res dobro izdelan. Toda zakaj se ne izdela tudi film o naših alpskih lepotah?
Prosvetno ministrstvo je odobrilo za potrebe zagrebške univerze kredit 43 milijonov din, za zagrebško trgovsko visoko šolo pa kredit pet milijonov dinarjev.
Med zagrebškimi občinskimi svetniki se je začela akcija, da bi vsi odstopili ter s tem izsilili volitve v občinski svet.
Obrtniki v Vinkovcih so po daljši in temeljiti razpravi o vladnem načrtu o pokojninskem zavarovanju obrtnikov sklenili, da ta načrt v celoti odklanjajo. Podobne sklepe so sprejeli tudi obrtniki v drugih mestih.
Prokurist sarajevske »Gajret« banke Viljem Ascht je pred enim mesecem izginil ter se sedaj vodi policijska preiskava, da bi se razjasnilo, zakaj je izginil.
Francov general Solchaga je izjavil, da ima nacionalistična Španija že okoli 900.000 dobro oboroženih mož, republikanska Španija pa okoli pol milijona. Ti dve armadi se bosta v kratkem združili in m°gla Španija zbrati okoli 2 milijona mož. Ta vojska ima od-Jicno orožje in posebno topovi kalibra 8.8 cm so naravnost čudo tehnike. Španijo s takšno armado bo v bodoče moral svet upoštevati-Glede rdeče armade je izjavil general, da so se vojaki borili odlično, da so bili tudi načrti vrhovnega štaba dobri, da pa manjka republikanski armadi dobrih nižjih oficirjev.
Z italijanske uradne strani se poroča, da je nacionalistična Španija dolžna Italiji 4 milijarde zlatih pezet. Po sporazumu, ki je bil pred kratkim sklenjen med italijansko in Francovo vlado, bo ta dolg plačan v desetih letih, če ne bo dež!
Fodkarpatski minister Revaj odpotuje v kratkem v Berlin, da pridobi Nemčijo za gospodarsko sodelovanje. Zlasti bo skušal doseči, da bi Nemci investirali kapital v industrijska podjetja, ki bi se ustanovila v Podkarpatski Rusiji.
Židje v Nemčiji morajo do 7. marca oddati vse zlato, vse zlate in srebrne predmete in vse dragulje ter vse drago kamenje. Dobili pa bodo za te predmete odkupnino, ki jo bo država določila naknadno. Celo poročne prstane morajo od
Razvoj ruske lesne industrije v letu 1938.
Lani je dosegla proizvodnja rezanega lesa v Sovjetski Rusiji po uradnih podatkih samo 68‘1%, ki je bil določen po petletki. Namesto 17 5 milijona kub. metrov je bilo doseženih samo 14'81 milijona kub. metrov. Industrija furnirja je izvršila načrt samo v višini 86'7%. Zato se je proizvodnja zmanjšala celo v primeri z ono v letu 1937. Padla je od 660.600 na 650.100 m3. Proizvodnja papirja je sicer napredovala od 695.000 na 773.568 m* v letu 1938., toda dosegla je samo 82'3% po načrtu predvidene količine. Povečanje proizvodnje pa je bilo doseženo pri vžigalicah in pohištvu.
Zonanja trgovina
dati in tudi vse spominske predmete. Zadostuje, da to odločbo tu zabeležimo.
Število vseh avtomobilov v Angliji se je od septembra 1937 do septembra 1938. povečalo od 2 milijona 938.485 na 3,093.485 voz.
Angleški notranji minister Hoare je hotel odpotovati v Belfast, a je potovanje odložil, ker mu je irska vlada sporočila, da je prišla na sled irski armadi, ki pripravlja proti njemu atentat.
Uradno se objavlja, da so bili v petek justificLrani zaradp veleizdaje v Berlinu trije poljski državljani.
Vodijo se pogajanja med našo državo in USA za sklenitev nove trgovinske pogodbe. Načelni sporazum je baje že dosežen.
Narodna banka proučuje vprašanje, da bi se smeli vezani dinarji tujcev uporabljati za izvoz v ne-klirinške države ter za turistične dinarje.
Nemško gospodarsko ministrstvo je dovolilo, da se sme na velesejem v Leipzigu uvoziti naših narodnih vezenin za 40.000 RM.
Neka francoska finančna skupina se zanima za zgraditev modernih hotelov v Jugoslaviji. Hotele bi sezidala predvsem v velikih turističnih središčih Jugoslavije. Za investicije v ta namen pa bi se francoska družba odločim. 1©, če bi ji bilo zagotovljeno, da bo mogla čisti dobiček hotelov iznesti iz Jugoslavije. Tako poroča »Jugo-slov. kurir«.
V italijanskem kliringu je izplačala Narodna banka dne 25. februarja nakaznico s št. 1582 z dne 24. februarja 1939., v poljskem kliringu pa s številko 182 z dne 15. februarja 1939. V drugih klirin-gih ni bilo izplačil.
Večja nemška skupina finančnikov in industrialcev je dohila od bolgarske vlade koncesijo za izkoriščanje 4 rudnikov svinca, bakra in železa, ki se nahajajo v Ro-dopskih planinah. Ti rudniki morejo dati po sodbi strokovnjakov okoli 800 000 ton rude. Nemška skupina je dobila koncesijo za daljšo dobo.
Madžarski izvoz v Nemčijo se je dvignil na 240 milijonov pengov, da gre danes že 47% vsega madžarskega izvoza v Nemčijo. Nasprotno pa se je madžarski uvoz iz Nemčije znižal od 212,1 na 171,2 milijona pengov ali od 44 na 42% vsega madžarskega uvoza.
Radio Ljobljana
Torek 28. februarja. 11.00: šolate ura: Naš skladatelj Emil Adami«
— glasbeno predavanje in plošč< (Vinko Rupnik) — 12.00: Plošče -12.45: Poročila — 13.00: Napoved
— 13.20: Šramel »škerjanček« — 14.00: Napovedi — 18-00: Koncer radijskega orkestra — 18.40: PrO' blem malega naroda (dr. Fr. Ve' ber) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Aleksa Bačvanski, veliki srb ski gledališki umetnik — 19.50 Deset minut zabave — 20.00: Od me vi iz Angleške (plošče ( — 20.20 F. S. Finžgar: Dekla Ančka (član rad. igr. družine) — 22.00: Napo vedi, poročila — 22.15: Radijski or kester.
Sreda 1. marca. 12.00: Plošče -12.45: Poročila — 13.00: Napoved
— 13.20: Narodne pesmi s sprem ljevanjem harmonike. Poje gdč Poldka Zupanova, spremlja g. A Stanko — 14.00: Napovedi — 18.00 Mladinska ura:	Amošt Adamič Zavzetje severnega tečaja — po učna zvočna igra — 18.40: Vpraša nje poljedelskih delavcev (Mila: Valant) — 19.00: Napovedi, poro čila — 19.30: Prenos »Balkanskeg: koncerta« z Dunaja — Konjovič Sabina, simf. stav. Čajkovski: Sim fonija št. 4. Haydn: Koncert z čelo — 22.00: Napovedi, poročila -22.15: Pesmi iz Švice (plošče).
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Plese, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mlhalek, vsi v Ljubljani.