TScJcuJfAi Izdata okrajni odDor Socialistko« r»eze delovni! ljndi « IrDoviian — Ut« tu|e tn odgovaiia urednfikj odbor -- Odgovorni urednik: Stane Šuštar — Tiska Martbo.-ska tiskarna ? Mariboru - Naslov uredništva m uprave-.Zasavski tednik" Trbovlte L. Trg revolucile St. 28 (telefon 91) - Račun ort podružnici Narodne Danke v Trbovljah 614-T 146 - list izbala vsako soboto — letna naročnina 400 din polletna 200 din. četrtletna loo din. mesečna 40 dta - Posamezne številke io din — Rokopisi morajo Mtt v uredništvu nalkasnefe vsak torek dopoldne m ,in „e vračamo CH M® H1V1 1 £11 HI K Štev. 35 Trbovlje, dne 25. avgusta 1956 Leto IX. Slovesen zaključek občinskega praznika v Vidmu-Krškem »v.-j uMv.iignojja piatviuiva ¥ ¥ lUlllU- m dlteill Veliko kmečko zborovanje štadionu »Matije Gubca« V TEDNU OBČINSKEGA PRAZNIKA SO SE VRSTILE KULTURNE PRIREDITVE V VSEH OKOLIŠKIH VASEH — SKOZI MESTO SE JE VILA VELIKA KMECKO-GOSPODARSKA IN ŠPORTNA REVIJA — ZBOROVANJA SE JE UDELEŽILO NAD 1000 LJUDI Ves pretekli teden so bile v okoliških vaseh kulturne prireditve, na katerih je sodelovala *Svoboda« z Vidma-Krškega s folklorno skupino, zabavno glasbo in pevskim oktetom. Tako ®? bile te prireditve na Zdolah, Velikem Podlogu, na Raki, v Joškovcu in na Velikem Trnu. P° programu so vrteli še jugoslovanski film »Nevihta«. Povsod so bili ljudje navdušeni 11 ad temi prireditvami in so n^še diletante še vabili v svoje vasi. Največja pa je bila prireditev v Nedeljo v Vidmu-Krškem. 2e zju-traj so se ljudje začeli zbirati Pfed gimnazijskem poslopjem. desetih dopoldne je krenil prevod, v katerem je bilo 20 vOz in kamionov in traktorjev, skozi mesto. Na' čelu sprevoda iahali na konjih štirje jezde-2? v narodnih nošah z zastavo, njimi so nosile mladinke, tako v narodnih nošah, velik emblem občinskega prazna. za njimi pa je sledila god-“a na pihala in vrata TVD ‘Partizan«. S tem je bilo veliko zborovanje končano. V nedeljo popoldne so sledile na stadionu tradicionalne konjske dirke, ki • jih je priredil Klub za konjski šport »Posavje«. Noč in dan se vali iz ceroentar niških dimnikov gost din. V jeseni bo tega že 80 let Ob 12. obletnici ustanovitve revirskega bataljona VDV Prisrčno partizansko skuri e na Katarini nad Trbovtfaml NAD 2000 LJUDI SE JE ZBRALO NA KATARINI NAD TRBOVLJAMI, MED NJIMI VEC PRVOBORCEV: LOJZE RIBIC, IVAN SORN-BOJAN, JOŽE STOK-KOROTAN, PAVLE BALOH, MAJOR TOMAŽ ŠUSTER SIC-TOMO, LEON ZALAZNIK IZ MARIBORA IN DRUGI. NA PROSLAVI JE SODELOVALA GODBA »SVOBODE« IZ HRASTNIKA, PEVSKI ZBOR »SLAVČEK« IN »ZARJA«. ODKRITJE SPOMINSKEGA KAMNA Minulo nedeljo se je na stadionu »Matije Gubca« v Vidmu-Krškem zbrala velika množica občanov in z zanimanjem sledila dopoldanskemu programu zaključka prvega občinskega praznika Lep sončen dan je preteklo sprejela vse goste z zastavami, nedeljo privabil na Katarino petjem in godbo. Na prvem avtomobilu so va-Carii z Velikega Podloga na-erno prikazali kronanje Matije ubea kot simbol občinskega Baznika. katerim so tovarišice delavke metale koščke čokolade. Kmetijska zadruga z Vidma je imela vozove posestva Sremič ter zidarski in tesarski oddelek. Splošna kovinarska zadniga je na svojem kamionu uredila pravcato kovaško delavnico, Burkeljc, nadalje predstavniki domače občine. Veliko zborovanje je odpirl predsednik občinskega SZDL. tov. Lojze Colarič, njim je govoril predsednik ob« nad Trbovljami veliko število borcev — partizanov in ostalega prebivalstva, ki so se zbrali k prisrčnemu partizanskemu slavju ob 12. obletnici ustanovitve revirskega bataljona VDV. Od vseh strani so prihajali ljudje na Katarino, tako iz Zagorja, bataljona, majorju Tomažu Su~ šteršiču-Tomu, nato pa so še posamezni komandanti patrulj podali raport. , Na prostoru pred spomenikom so se zbrali vsi bivši borci revirskega bataljona VDV, števil- SPREJEM PATRULJ IN ODKRITJE SPOMENIKA Natanko ob 9. uri dopoldne je bil na slavnostnem prostoru_________ __•—j™«, . „ ,, zbor vseh partizanskih patrulj, no občinstvo, godba na pihala iz ki so prišle iz Zagorja, Trbovelj, Hrastnika ter oba pevska zbo-'-''-u1'** ,, . ... “, - v: Nrastn ika in Zabukovice. eMd ra »Zarja« in »Slavček« iz Tr- odbora Trnovelj m Hrastnika, pa tudi svojim pohodom na Katarino so bo vel j. Natanko ob 10. uri je Za Sloyienije; 70 patrulje obiskale vse tiste kra- zaigrala godba, granitni sporne, pot so se zbrali stari borci in si ***■> - • - - - - - njim je govoru preoseoni-K; od- "Vjr — —^ ^ te bataljon kontroliral nik pa. je odkril predsednik finskega UD tov. Stane Nun&č prisrčno stisnili roke v prijatelj- med vojno. Komandant patrulje okrajnega odbora ZB NOV Tr-o kmečkih unorih leta 1573 r»od EKl Pozdrav. Vas Katanna je tov. Friderik Matko-Staierr' ie fK., r,.™ podjetje »Elek- h,i ie,u zanimive kmečke revije so jahali zastavonoše, za ^rih* Pa s*e<*’*° veo desetin bogato okrašenih voz, na ka-n so »rjkazali občani svojo kmečko in ostalo gospodarsko dejavnost o kmečkih uporih leta 1573 pod vodstvom Matije Gubca, -nato pa omenil kmečka praznovanja, ki so bila včasih na Krškem polju. V svojem govoru se je dotaknil okupacije naših krajev in poudaril pomen današnjega praznovanja občinskega praznika. Pripravljalni odbor občinskega praznika, ki je organiziral kmečko-gospodarstvo in športno revijo, je pripravil darila za najboljše vozove v reviji. Prvo nagrado v znesku 5000 din je dobil voz, ki je prikazoval kronanje Matije Gubca, katerega so pripravili na Velikem Podlo, gu, drugo nagrado v znesku 4 tisoč din je prejela skupina iz Rake, tretjo nagrado pa zadružno posestvo »Matije Gubca« iz Leskovca. Razdeljene so bile še nagrade za obrtništvč. Prvo darilo je dobila Tovarna čakolade in likerjev, drugo podjetje »Elektro-Krško«, tretje Tovarna celuloze itd. tov. Friderik Matko-Štajerc je raportiral prvemu komandantu bo vij e, tbv. Ivan Šom-Bojan. (Nadljevanje na 5. strani) Prvi krajevni praznik na Dobovcu nad Trbovljami Odkrd^ so spornem padlim borcem PROSLAVE SE JE UDELEŽILO SKORO VSE PREBIVALSTVO DOBOVCA — SLAVNOSTNI GOVOR SEKRETARJA OO SZDL TOV. JESENŠKA — PROPAGANDNI NASTOP TVD »PARTIZANA« IZ TRBOVELJ pa stoji lep spomenik 36 v NOV padlim borcem in drugim Prišle so prve patrulje Takega praznovanja kot to soboto in nedeljo na Dobovcu menda še ni Mio. Vsi v tej prijazni gorski vasi so se že nekaj časa pripravljali na svoj prvi krajevni praznik, k) je Ml to nedeljo, in verjemite, mnogo dela so imeli. Poleg drugega so hoteli tega dne odkriti tudi spomenik vsem v NOV padlim tovarišem. Močno so zavihali rokave in začeli z deli. Uspeli so! Prostor pred Gasilskim domom žrtvam fašističnega nasilja z Dobovca. Na predvečer, v soboto, je bila v kraju uspela kino predsta- sedaj ves preurejen, na njem Nov 4j^vi Posameznih vasi, na ka-N ., so prikazovali predenje, jr?*, it* ia, *■ ihlačev, stiskanje grozd-^Odlii aI'c' »tiranje rastlinskih :«dlTi »tiranje rastlinskih •Higj yv našo obrtno dejav- K itd- okusno je bil ‘Matlr zadružnega prirejen Natu'" zaoruznega posestva «atefi5 t»ubca« iz Leskovca, na N N1 ®o prikazovali primitiv->w‘0 P° še sodobno gospodi- Je’ Predelovalnico in skla-3 v - - ___ ^ikaZo*°k°lade in likerjev je miniaturi. Kamion To- zavijanje čokolade. 80 obdajale trume otrok, tro-Krško« postavilo celo napeljane drogove z žarnicami, ki so gorele. Tovarna celuloze je pripravila svoje vozilo, ki je bilo predelano v papirno.halo. V sprevodu je bilo prikazano še lončarstvo, opekaratvo, kmečka ohcet itd. Sprevod se je ustavil pred častno tribuno na stadinonu »Matije Gubca«. Na tribuni so bili zbrani predstavniki ljudske oblasti in političnih forumov, med njimi sekretar OK ZK Tr. bovlje, tov. Viktor Kovač, podpredsednik okraja tov. Viktor S seje okrajnega zbora in zbora proizvajalcev V jeseni začetek Srednfe ekonomske šole v Trbovljah Cement cenefši Na zadnji seji okrajnega zbora proizvajalcev v Trbovljah so siprejeli več važnih sklepov in odločb. Oba zbora sta na ločenih sejah razpravljala o načrtu odloka o spremembi in dopolnitvi statuta okrajnega ljudskega odbora v Trbovljah. Po uredbi o organizaciji odborov, komisij ter republiških in lokalnih upravnih organov za narodno obrambo se ustanavljajo pri republiški upravi odbori, na okrajih pa komisije za narodno obrambo, na okrajih tajništva za narodno obrambo, pri občinah pa oddelki oz. odseki in pri manjših občinah referati za narodno obrambo. Na okraju se je ustanovilo tajništvo za narodno obrambo. Ker zadeve naTodne obrambe uprav- lja sedaj temeljni upravni organ, izpade iz urada tajnik za te zadeve. Zato se spremenijo in dopolnijo 85., 86. in 98. člen statuta okraja Trbovlje. Med drugimi sklepi je bil Predsednik okrajnega odbora ZB tovariš Ivan Šorn-Bojan govori na spominski slovesnosti na Katarini sprejet tudi odlok o višini va, nato pa kresovanje. Naslednjega dne so prišli v okrašeni dnevnic za uradna potovanja in n«j®f nc J*! pns“ ,v ® ra ndiok ~ nnvračih, živ- Dobovec Predstavniki oblasti naročil dovolj, celo preveč h Ni pa na razpolago železniških voz h*1* ccL*® trai*»l zastoj *ta in ostalo« . v pro- krepko poprijel za delo, samo da ostalega mate- je bilo cementa, ki je kruh na- fe1 it Gradbena se- šlh gradbišč, dovolj. ^J v polnem teku, še VJ* ^ se poživili pred me- St-daj je čas za gradnje in gradbena sezona je v teku. Kav- kh lnil k° se je cena ce- no tega bi se morali zavedati f, * ln sfsne sedaj dispečerjj pri ŽTP Ljubljana in f»0 din franko Tr- ostali, ki dodelujejo vagone za Je ostal J? tovar Sp,!n!nkerJ*h. naročil pa , J Pa Je naročij to-arna ne more zado-Pa to ni namreč kolektiv d« Je treba več l*^aJ Je vedno še Nh Vsrin arntt ne i Ka^rVezam' odpravo cementa in pomisliti, da i pozimi gradbena sezona počiva. Kolektiv Cementarne Trbovlje je trdno odločen Izdobaviti vse naročene količine cementa, toda samo vagoni in spet vagoni... Razen zadržkov v odpravi cementa zaradi pomanjkanja vagonov ni drugih težav. VDV-Jevcl so se za letošnje praznovanje lepo pripravili. Katarina je dobila slavnosten izgled ht več sto ljudi je napolnilo prireditveni prostor odlok o povračilu za ločeno življenje uslužbencev okrajnih in občinskih organov in zavodov. Odlok, ki je bil sprejet, je v skladu z zveznim odlokom, ki je pred kratkim izšel. Zelo živahna je bala razprava o predlogu za spremembo odločbe o potrditvi pravilnika o plačah osebja v Splošni bolnišnici v Trbovljah. Predlog upravnega odbora splošne bolnišnice je bil končno v celoti sprejet šele na skupni seji obeh zborov. V Okraju Trbovlje je potreben lastni denarni zavod. Da se odpravi ta pomanjkljivost, sta oba zbora sprejela sklep o ustanovitvi komunalne banke. V odbor so bili imenovani: za predsednika Stane Ačkun, za pod-inredsednika Alojz Kočar, za člane pa Rudi Ule, Stane Kerin, Mirko Dolinšek in Oskar Levec. Za direktorja komunalne banke je bil imenovan Marijan Kopitar iz Hrastnika. Pomembna odločba je tudi (Nadaljevanje na 2. strani) množičnih organizacij, med njimi tudi sekretar OO SZDL Trbovlje, tov. Janez Jesenšek in predsednik Socialistične zveze občine Trbovlje, tov. Jože Piki. Dopoldne je bila najprej slavnostna sejg, zatem pa je bilo na prostoru pred Gasilskim do. mom zborovanje, naRaterem .1® govoril tov. Janez Jesenšek, ki je med drugim opisal težko, toda zmagovito borbo proti okupatorju. Tovariš Jesenšek jo tudi odkril novi spomenik. K spomeniku so nato položili zastopniki oblasti in množičnih organizacij veliko število vencev, en venec pa jc bil odvržen tudi iz letala, ki je priletelo zelo nizko nad Dobovec. Na slovesnosti je sodelovala tudi godba »Svobode-Center« in pevski zbor »Svobode - Zasavje« iz Trbovelj. Slavnostni spored se je nadaljeval z ljudskim praznovanjem, popoldne pa je bil še propagandni nastop trboveljskega ■Partizana«. Proizvodni uspehi zagorskih rudarjev trgu Storilnost se počasi dviga POLLETNI PROIZVODNI NAČRT JE ZAGORSKI RUDNIK PREKORAČIL ZA 6 ODST. — INVESTICIJSKI KREDIT ZA PREUREDITEV SEPARACIJE ODOBREN — NOVE PERSPEKTIVE ZAGORSKE DOLINE — PRVE ZNAČILNOSTI DELOVANJA NOVEGA DELAVSKEGA SVETA Pomenki na hrastniškem Pridelkov dovolj. samo dragi so Malone vsa povojna leta je de. rudarji učiti veščine svojega lovni kolektiv rudnika Zagorja poklica v docela neprimernih in večal proizvodnjo premoga. In pretesnih prostorih, in da se le videti je, da zagorski rudarji obetajo lepše jutrišnje perspek-še niso postavili piko na i, kaj- tive. ti kazno je, da bo perspektivni Sicer ni Se moč oceniti delo-načrt. ki še niti ni docela Izde- vanja novega delavskega sveta pravljali tudi v zadevah, ki jih je mogoče rešiti na obratu. Delavski svet je izvolil iz svojih vrat nekaj komisij, ki bodo lan. v prihodnjih štirih, petih letih resnično realiziran. rudnika Zagorje. Toda po prvih dveh zasedanjih je videti, da so Ze v prvem polletju tekočega prišli v organ delavskega samo-leta so rudarji dokazali, da ka- upravljanja nekateri novi ljud-nijo letošnji proizvodni načrt do je, ki imajo še nekatere poseb- ne poglede na delavsko uprav, ljanje. Še so n. pr. razpravljali o stvareh, ki sodijo v pristojnost obratnih konfrenc. na drugi strani pa so posamezniki raz- konca leta za nekoliko odstotkov prekoračiti. Do konca junija so presegli plan za 6 odst., kar je g'"de na že itak visoko postav -lj* n načrt precej. Skladno z vedno večjo proizvodnjo pa se lepo dviga tudi storilnost; nekajkrat letos so rudarji presegli 1.30 tone in celo več, kar pomeni velik rvapre. dek proti lanskemu letu. Rudniku so pravkar odobrili investicijski kredit. Do konca leta 1960 — vsaj tako je predvideno v investicijskem načrtu — bo revir dobil povsem preurejeno ln sodobno separacijo, ki bo znatno večja kot dsedanja. Bržkone bodo že prihodnji mesec začeli s uresničevanjem tega na- _________ _ _________ črta To pa bo omogočilo podreti izvodnimi podjetji je tudi hrast- bo rekonstrukcija izvršena šele p>odročja reševale, tudi nehigienične stanovanjske________________j______ hiše ob separaciji in stanovalce polletni načrt usp>ešno izvedla, lahko precej zmanjšali Sicer je delovni kolektiv preše- delavsitva-gel proizvodni načrt le za dober Zvedeli smo... Gostilna potrebnejša od Gospodinjskega centra morajo malone vso povrtnino cene, ko gredo vendar kar lepo Trbovlje na dnevnem red« iisurs: 'Sas s <*.*, * Ker ffiKtfsarrsB namreč tako malo, da so redke je letos bolj slabo obrodilo in prepotrebne ustanove za Trbov-družine, ki imajo okrog hiše je še tisto bolj paskaivo, so cene . JT __ntra_ Drinomoele k bollšemu 'načinu vrtiček ali zaplato zemlje. . res astronomske. Zato sadje tudi f* dela sveta in nieeovi večji ek- Seve pomeni to neprimerno ne gre toliko v denar, kajti ta- . Otvoritev Gospodinjskega cen" speditivnositi Vsaka komisija večje izdatke In gospodinje na kile izdatki niso predvideni v fraJ* aa naše gospodinje,dte" ima že določeno področje dela in trgu malone vsak dan precej iz- denarnicah hrastniških delov- iSno^^Snje unat) ie da bodo nieni člani Praznijo svoje denarnice. mh ljudi. nadaljnje sodobno razvijanje po prvih tipajočih korakih le Nekatere gospodinje - žene fj*?* ostalihpridelkov do- f°p^,^Vapodk^P°Sa našli pravo pot. Že sedaj pa je rudarjev, steklarjev in kemič- volj, toda kaže, da se tudi tod v poaroej . treba povedati, da bodo morali nih delavcev — so mi rade po- branjevke domenijo za cene in Vedno govorimo 0 prezaporie-tovariši, ki delajo v teh komisi- vedale, za kar sem jih pobaral* popustijo le takrat, če nosti zena v gospodinjst • jah, temeljito proučevati vsa Najbolj so tožile o tem, kako so vidijo, fa do popoldneva ne bo- Mnogokrat poudarjamo, daj* vprašanja svojega področja de- posamezni pridelki dragi. Bra- °M£Fodal® . ... .. . Potrebno Pri “as la. Kajti le tako bo namen ko- njevke in prinašalci pridelkov Neka hrastmska gospodinja redno z razvojem naše druži* misij resnično dosežen. (v) pač dobro vedo, da gospodinje Povedala do so oni dan tudi sodobno gospodinjstvo cene jajcem poskočile kar-za tri s tem razbremeniti ženo, ki J* dinarje za kos. Naslednji dan še aktiven in važen činitelj v ®a za dva. In kaj pomeni to, če se šem delavskem In še posebej v takile prepotreben artikel po- družbenem upravljanju, draži v dveh dneh za pet dinar- To pa ni moč doseči brez dr-jev, ni težko uganiti. ganiziranega centra, v katere1® Nekoč so poskusile drugače, je mogoče razvijati sistematik®* Jajc je bilo dovolj in seve, draga delo, ki bi bil usmerjevalec, sv®" so bila. Nobena gospodinja ni tovalec in vzgojitelj v vse® hotela dati toliko, kot so bra- področjih gospodinjskega njevke zahtevale. Rezultat take- družbenega življenja žena. ga skupnega nastopa je bil pač Težko Je potem razumeti, *a ta, da so bila jajca čez nekaj je ^ gostinski delavski svet, W ur za nekaj dinarjev cenejša. ga v veliki večini sestavlja}®. Spet nov izdelek hrastniške Kemične tovarne Polletni proizvodni plan so presegli POVEČANJE PROIZVODNJE KEMIČNO CISTE SOLNE US LINE — REKONSTRUKCIJA POČASI LE NAPREDUJE — V KOMISIJAH DELAVSKEGA SVETA DELA PRECEJŠNJE ŠTEVILO UPRAVLJAVCEV, ŽAL PA ŠE NISO NAŠLI PRAVE VSEBINE DELA — STROKOVNJAKOV JIM PRIMANJKUJE „„ , ___ ____ _____. Med mnogimi zasavskimi pro- zavoljo tega je razumljivo, da tega, da bi vprašanja svojega samo* zavoljo TO^dbijsk^center^eV^ izvodnimi podjetji je tudi hrast- bo rekonstrukcija izvršena šele področja reševale, o njih raz- tega nekatere hrastniške t center K^na »v„., ki je » «60 T,kra,_ p, «. 5 SESTSUJSt preseliti v bolj sodobna in svetla stanovanja. stalež w gei proizvoam nacri ie za uooei Savski svet podjetja je že Sicer je še prezgodaj o tem odstotek, vendar je treba po- lani ^volil več Hsij, ki naj govoriti, vendar je videti, da bo rudnik v prihodnjih letih povsem spremenil svoje zunanje lice. V okviru novega urbanističnega načrta mesta Zagorja je že predvideno, da bodo vse nem večje zunanje rudniške naprave potrebuje prenesli drugam, nekatere pa opustili. Sicer pa, kot rečeno, bo šele razvoj prihodnjih let pokazal, kaj kaže napraviti. Obeta se tudi gradnja novega poslopja za rudarsko šolo in in. tematske prostore. Rudnik bo poslopja, v kajerih sedai gostu- poprej uvažati. Do je rudarska šola, potreboval za svoje namene. S tem ni rečeno, da bodo začeli šolo in internatske prostore zidali že jutri. Končno pa je važno to, da ni bojazni, da bi se morali mladi d£avSS“2swt» “ 3?S,‘piSS5>h,i30te<; «->= trebuje naša emajlna industrija. "VI Li t k “*» in začf1? temeljito oprav- Raz- sjars-Trsg morale gospodinje vračati do- da nam primanjkuje poslovni* za štedilnik brez tistega, prostorov in drugih lokalov *» ., „ ■ Ve,,t°’ n®še otroške vrtce, vzgojno P®” pridelki res nekoliko svetovalnico, mladinsko Jaafil' »». kot reCeno, torni- Hkrati pa so lete« znatno pove- ^Všerra? rt pl o vari delavskega sv°ie delo. .-,_u boljšemu delovanju delavsKega y ^ovam; močno manjka stro- Cene^- (v) njpo itd. ___ Z razširjenega sestanka deuv^I * političnega aktiva v Trbovljah uvMi«. uu ............. ________________________________ Prcd dnevi je bila v Domu bodo izdelali že 25 ton te važne giensko-tehnično zaščito dela, ki dokončal študija. Letos name- S^PL v Trbovljah skupna seja kemične snovi, kar bo odlično dobro pozna področje svojega ravajo s štipendijami privabiti komiteja ZKS Trbovlje, služilo naši industriji. dela, in komisija za premije, predvsem študente iz Zasavja. oaooc-a SZDL, obč. odbora čali proizvodnjo kemično čiste solne kisline, ki smo jo morali konca leta sveta. Dobro dela le komisija za hi- kovnega kadra. Trenutno imajo le enega inženirja, ki pa še ni Kot je znano tovarna rekon- Kazno je, da ostale komisije še Tako upajo dobiti do leta 1960 ZB NOV, obč. sindikalnega sve- 1Jeno- J ’ __ _ _ . i • 1 _ ______•__1__1 _____to c? i— 4 _ • ■ ! • _ •_ mnenje njegovega kolektiva ®*” pač na in ozko gledana in ®i korist družbene skupnosti. *®” dimo nadalje, da tudi stali**® lastnika hiše, ki trdovnrf®? vztraja, da mora biti v tej h’s' gostilna, m zadostno pren®*' struira svoje .obrate. To delo niso spoznale, da so bile usta- najnujneje opravljajo z lastnimi sredstvi, novljene pravzaprav le zavoljo njake potrebne Prekupčevalci cementa, železa in lesa na založni klopi Dejanja so priznali, ne pa se krive... V it* cutlio Doklej še tako slaba cesta? Zasavska cesta iz Trbovelj **® nl več podob®* Dne 14. in 15. avgusta so »e pred okrajnim sodiščem v Vid-mu-Krškem zagovarjali prekupčevalci cementa, železa in lesa, ki je bil ukraden pri gradbenem podjetju »Pion(ir« v Vidmu-Krškem. Dušan Klinec iz , Vidma-Krškega je kupil v letu 1951/52 Na zatožni klopi je sedelo kar od že oteojen^a Franca Zupev- 18 obtožencev, ki so sicer priznali svoje dejanje, vendar se zanj ne čutijo krive. Pred kratkim je naš list objavil razsodbo okrožnega sodišča v Novem mestu, kjer so bili ob- ča 2000 kosov zidne opeke, ključavnico za vrata, 9 vreč cementa, okovje za vrata, nekaj elek-tromaferiala za neugotovljeno denarno vsoto. Od tega je kupil nadalje leta 1954 4 vreče ce- Ivanka Zorko je v lanskem juniju kupila od Alojza Baniča 6 smrekovih desk v vrednosti 4000 din za neugotovljen znesek, 8. julija lanskega leta Pa 6 vodovodnih cevi in novembra 2 vreči cementa. Vinko Arh Iz Leskovca je kupil od Albina Klanška in Alojza strokov- te s predsedniki in tajniki sin- Vse. kar smo pripomnili o dikalnih podružnic, na kateri so zadevi, naj služi v premisi®* v prvi vrsti obravnavali osnu- vsem, Id se bodo čutili prizade*' tek novega zakona .o pokojni- —2 rTT' j c; h3C- nah, o katerem je poročal di- ■ _ rektor Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Trbovljah, tov. Karel Rupnik. Aktivisti so se seznanili z glavnimi obrisi Hrastnika res osnutka, že tudi k njemu sta- N nek‘t“ ih^kraiih je to železo prodal Francu Koširju vili razne konstruktivne pri- tako'razdejana, da je res 8®**®’ za neugotovljen znesek. p'wazne ceste, od koder ^ bi morali vedeti, da je bil ves zavetišču na Bohorju, kamor iih Potem vozili dalje. K gozdna uprava sodite za. . - Jo gradbeni material, ki so ga ku- so vabljeni vsi domačini in go- Sozdna uprava souiua . go povali, pridobljen po nepošteni stje — planinci in ljubitelji bo- trebno, da zaščiti drva, Jr+g-poti. horskih planin. Po dopoldan- ob cesti, so postavili ic Kot že v začetku rečeno, se je skem zborovanju bo sledila pla- ni° čuvala, čuvaj je za zagovarjalo 18 obtožencev, ven- ninska zabava. __ dar so bili trije obtoženci zaradi Kakor smo že poročali, so ne- Vidma- PPP^Plkanja dokaznega gradiva davno skončali dela na betani-od obtožbe izločeni. ranju kleti nove planinske po- Izrečene kazni naj bodo resen stojanke, na Bohorju. V to delo Ta drva je mož prodal delo dobil Vs primemo y"'nje vendar je službeno zsUUnit>' zlorabil; »izposodil« si .ie DjjV. reč okrog 10 kub. metrov j trem strankam, med kat®r _ šaš isrvsst^ >»- _____ ^ __ menta in jih prodal nekemu ne- ..u^pn-u rešen dolžnosti, so na to mesto znancu za neugotovljeno denar- vrednosti, največkrat ra pač biti jasno, da je vsako blago, ki je ponudeno daleč iz- no vsoto. Rudolf Livio iz Sevnice Je v lanski jeseni vzel v Tovarni celuloze na Vidmu Iz njenih prostorov električni vrtalni stroj v vrednosti 33.000 din in 29 pridobljeno na nepošten način. tram stranicam, mea "‘tv-gg. ie bil tudi župnik lz Preiskava je našla »iznoso drva pri raznih strankaih je _________ ko tudi pri župniku. W ’in (,i- žrtvovalnost,. ki jo je pri tem. imel skrita v kleti. Drva pokazal odbor na čelu s tajni- la namreč žigosana z kom tov. Sibilom. njem gozdnega gospod«1^ obratovodjo dnevnega kopa tr- elektronk, nato pa vse navede-boveljskega rudnika. V svetu za no prodal Alojzu Žlogarju za zdravstvo je bil do sedaj član 4500 din. dr. Karel Matkp iz Radeč, ki se Ivan Mikolavčič iz Vidma-je zaradi preobremenjenosti tež- Krškega je kupil od Alojza 2lo-ko udeleževal sej ln lzpolnjval garja 1000 kg betonskega železa prevzete nalog- Ker so izkušnje v vrednosti 100.000 din za 70.000 pokazale, da mora biti v svetu din. Leta 1054 je vzel Antonu za zdravstvo vsaj en član zdrav-ekonomsko izšolan ka- nik, so namesto dr, Karla Matka izvolili dr. Stojana Cergoljo, upravnika Zdravstvenega doma v Trbovljah. _______________________________ Čebularju z njegovega dvorišča na Vidmu 100 kg betonskega železa v vrednosti 20.000 din, ki je bilo nato prepeljano na dvorišče po 2logarju. Zatem pa Je Kmetovalci Zagorfa pričakujejo srednjo letino n Ko ob tem času kmetovalci v puščali kromplrišča v nemar in Sadja bo letos v nekatieP° okolici Zagorja ocenjujejo na šele tedaj ko so spoznali, da vaseh dovolj. Predvsem svojih poljih letošnji pridelek, jim bo hrošč uničil dobršen del obrodile slive, slabše, P® j0v*'' sodijo, da bo sicer letina dobra, pridelka, malce bolj pohiteli z ka. Sploh ugotavljajo km celo ne pa takšna kot so pričakova- uničevanjem. ci, da bo letos za cn°, K®1 11. Tudi zelje in ostali pridelki dve tretjini manj težnja*'11 Predvsem so pričakovali lep bodo letos ponekod obrodili, lani. Ponekod so v 80 dreves*’ pridelek krompirja. No, ta bo Zal je ponekod gosenica storila obrodite le tri, stirL uji malone vsepovsod, kjer so do- svoje delo in Je vsaka glava Hrušk bo več in kmetje jjjijjs® bro škropili oziroma uničevali zelja načeta. do kmalu v večjih K koloradarja lepo c4>rodil. Res pa Pšenica je pomladi lepo ka- lahko podajali na trg. . d o' je tudi, da so mnogi kmetje zala. Večkratno deževje in celo Kmetje si obetajo n!Hekaj P kljub opozorilom občinskega toča pa je povzročila, da je hodkov od krompirja- 1 ljudskega odbora, dolgo časa klasje mnogo manjše kot lary. tudi od ostalih pridem UTRINKI IZ O ocina r r bo vije 'v besedi in slik ruaarsKega mesta TRBOVELJSKO POLETJE Poletje v Trbovljah. Kaj vam naj povem o njem? Kadar drugod, tako tildi tu v tem času vlada počitniško vzdušje. Naselja v mestu so bolj prazna, ko polna. »Kdo bi le zdržal doma,<; mi pravi rudar France, s katerim sva se skupaj vzpenjala i» precej strmi cesti, ki drži proti Kleku. Res: ljudje hodijo na izlete v- bližnjo in daljno okolico, na kopanje v zasilno odprt plavalni bazen in drugam, precej pa jih je v tem času tudi v znanih krajih ob Jadranu in Bledu, kjer s pomočjo sindikata uživajo udoben in cenen dopust. Kajpak: d: le v jami več sto 'pednjev p od zemljo in v številnih drugih trboveljskih obratih zahteva precejšnjih moči in te je treba nekje dobiti. Z letovanja se vrnejo vsi veseli in spočiti. V mestu je sedaj le malo ali pa nič kulturnih prireditev, toda zato nikar ne mislite, da v tem času trboveljski kulturniki spijo. — Vsi se že nekaj časa marljivo pripravljajo na novo Na tem zasavskem očaku nameravajo prihodnje leto začeti graditi tudi novo UKV postajo. Šolske skrbi Ko smo ob zaključku šolskega leta obiskali Svet za prosveto in kulturo pri občinskemu ljudskemu odbo-ru v Trbovljah z željo, da bi nam povedali kal več o težavah, s katerimi se ubadajo šo le na področju Trbovelj, so nam kot prvo omenili pomanjkanje šolskih prostorov. Odgovor nas ni presenetil. Pomanjkanje šolskih prostorov menda občutijo vse šole v Zasavju in lako tudi v Trbovljah. Še posebno težko je na gimna. ziji in skoro na vseh osnovnih šolah. Gimnazija, ki so jo že nekajkrat z raznimi dozidavami povečali za več učilnic, še vedno močno občuti pomanjkanje šolskih prostorov. V razredih je preveč učencev, to pa kvarno vpliva ne samo na pouk, marveč tudi na zdravje šolske mladine. Osnovna šola v Zg. Trboljah je iz leta v leto v slabšem sta- Trboveljska Elektrarna blokov, smemo razen rudnika, Strojne tovarne, elektrarne in še drugih, šteti tudi cementno tovarno. Cementarna je zgradila pred nekaj leti velike stanovanjske bloke na Trgu svobode in v Bevškem. pravkar pa skončava še nov stanovanjski blok. in sicer ob Cesti 1. junija, nasproti V bližnji prihodnosti nameravajo tukaj prizidati še en stanovanjski blok. Takrat bo seveda treba podreti staro Pahorjevo hišico, v kateri ima svoje poslovne prostore podjetje »Elek-tro-Trbovlje«. Nekoč v jame — danes v tovarne »Lani je naš Francelj končal osemletno obvezno šolanje, sedaj pa je že eno leto učenec Kovinarske šole v Trbovljah. Sprva sem mislil, da si bo izbral moj poklic — da bo postal knap, a fant ni pokazal zato niti malo veselja. Vleklo ga je le h kovinarjem — v novo Strojno tovarno...« Tako mi je pravil ondan neki trboveljski rudar in taka je ta reč skoro po vseh trboveljskih rudarskih družinah. Vsak fant, ki konča svoje obvezno osemletno šolanje, pravi: »Sedaj pojdem pa v Kovinarsko šolo!« Le redki so tisti, ki se spomnijo na poklie svojih očetov in dedov... V Trbovljah se zadnja leta močno opaža vse večji vpliv nove Strojne tovarne, podjetja Na Dobovcu so delali udarnisKo... •zono in na otvoritev Dela vskoči doma. Za konec pa pri denimo še ne- 0 razveseljivo novico: v teh t»eh je gradbena sezona v me-■u v polnem teku. Trbovlje bo-3 dobile spet nekaj desetin sta-ovanj. V že lansko leto postavljenih 1 pokritih stanovanjskih po-opjih na moč hite z notranji-u zaključnimi deli. Stanovanjca stiska je velika in treba j® ohiteti! UKV postaja na Kumu Iz prijazne zasavske vasice ~ Dobovca, ki ležj visoko nad iv siko tesnijo, so pravkar za-elj graditi novo vozno cesto roti Kumu, ki bo dolga približ- 0 pet kilometrov. Z dogradi-rtjo nove ceste bo poslej do-top na naj višji vrh v Zasavju 1 Dolenjskem mnogo prijetnej-l in kar je še važnejše — hi-rejši. nju. Njeno opravo bo treba nujno izmenjati, prav tako pa 'bo treba na tej šoli izboljšati še marsikaj drugega. Še bolj pereče je vprašanje šolskih prostorov na vodenski šoli. Posebno dolgo pot v to šolo imajo otroci z Dobrne, nadalje iz novih stanovanjskih koloniii ob Savi, železniške postaje, cementarne in Bevškega. Treba bo resno misliti na izgradnjo šole za mladino iz spodnjega dela trboveljske doline. saj prihajajo otroci v zimskih mesecih iz tega kraja s po. poldamskega šolskega pouka domov že v trdi noči. Nerazveseljive vesti prihajajo tudi iz okolice — z Dobovca, kjer bo v tem šolskem letu na osnovni šoli, ki ima samo eno učilnico, 100 otrok. To težko vprašanje bodo na Dobovcu vsaj delno rešili z zasilno ureditvijo še ene učilnice. Dovolj. Kaj bi še naštevali. Vsekakor je jasno eno: po- manjkanje šolskih prostorov postaja v Trbovljah vsako leto večji problem, ki se ga bo treba v najbližji prihodnosti energično lotiti. Drži, da so denarna sredstva občine dokaj omejena in je zato razumljivo, da tega vprašanja ni mogoče rešiti čez noč. Vsekakor pa je možna rešitev tega problema postopoma. Seveda bi tedaj to pereče vprašanje spravili s sveta pozneje, rešili bi ga pa vendarle. Nov stanovanjski blok cb Cesti 1. julija Med podjetja, ki so zgradila v zadnjih letih v trboveljski dolini vrsto novih stanovanjskih V Trbovljah, nekoč toliko prekleti in obubožani dolini, ki ji dajejo zasavski vrhovi svojevrstno podobo, je pravkar poletje — enajsto v svobodni domovini. Ko rudarji in ostali v teh toplih dneh hodijo po dolini in na izlete v bližnjo okolico, z veseljem ugotavljajo, da so se njihove stare Trbovlje v zadnjih letih resnično v marsičem izpremenile. Nova tlakovana cesta, nešteto novih hiš in vrsta drugih pomembnih objektov, je tudi tu za precej za-okrenilo kolo življenja na bolje. Pa vendar: kakor drugod, tako bo treba tudi v tej dolini rešiti še vrsto perečih vprašati j, med katere prav gotovo sodi v prvi vrsti pomanjkanje stanovanj. »Zgradili smo jih že mnogo,« ti povedo, »toda še vedno premalo za nove prosilce.« V ^Trbovljah bi danes potrebovali še najmanj 400 stanovanj. Vsega tega pa razumljivo naenkrat ni mogoče napraviti. Problem stanovanj bo vsaj do neke mere rešen letos, ko se bo v nova stanovanja vselilo spet nekaj desetin revirskih družin. Pa ne samo stanovanja. Tudi drugi problemi so: pomanjkanje šolskih prostorov, nujnost gradmje novega vodovoda in še in še. Toda prepričani smo lahko, da ne bo tako dolgo, ko bodo Trbovlje premagale tudi te največje težave. »Trboveljska dolina je s vojevrsten svet,« je dejal neki tujec, ko je odhajal iz tega starega rudarskega kraja. Da, res! Svet, ki se vse bolj in bolj razvija in raste. Čez nekaj let bodo stare, črne Trbovlje le še spomin, grenak spomin. Še dva, tri mesece in v njegovi notranjosti bodo stekle prve kulturne prireditve nekdanje Kumarjeve hiše, v kateri je danes pekama Kocjan. Z zidanjem tega novega bloka so začeli lansko leto spomladi in se bodo vanj — kakor izgle-da — kmalu vselile srečne družine trboveljskih cementarjev. Stavba, ki jo je projektiral ing. Lapuh, ima precej dvosobnih stanovanj in je zidana s premaknjenimi nadstropji, kar jo za Trbovlje novost. Vsi prostori bodo svetli in zračni, ravno pravi za cementa rje, lci jim pri delu v tovarni svetlobe in zraka še posebno manjka. »Mehanika« in Strojnega mizarstva — podjetij, ki so se ob usihajočem premogovniku razvila v povojnem času. To je po eni strani vsekakor razveseljivo. Med revirsko mladino Pa bi vendar bilo treba vzbuditi tudi za rudarstvo nekaj več zanimanja. Morda bi v tem pogledu tudi lahko kaj napravile naše osnovne šole. Po vseh zasavskih rudnikih je zaposleno v jamah le malo domače mladine. To stanje tudi letos ni nič boljše. Na Rudarski šoli v Trbovljah bo snet malo revirske mladine. Je pol dveh. Na jamskem “rotu trboveljskega premogov-d» * 80 ** *e zbirati ru- £,rJi. ki imajo popoldanski šlht. pogovarjajo ln z rih0m kadc o katc- I “ v naslednjih esmih urah n« tun smc,i "iti pomisliti. Pa brci lc,° M ie trcba pokriti vlu Cn ®e napotiš v rove, pra-bavfc Pudarj|. Delavca, ki je prišel od vodovodne pi* vol8*«« vprašali, kako Je zado-,en * vodo. »Še kar dobra i'»u dcJ*l- mnogo boljša kot bila v Jami.« Nekdo drug pa je Wl.roušn° pripomnil: »Celo kot nekatera vina P° ^ robeveljskih gostilnah.« .»* sliki; spet sc bo nekdo s hladno in zdravo pijačo °*fcjai Se nekaj dni zlate prostosti in spet se bo začel pohod v novo šolsko leto Po trboveljskih športnih terenih Tako kot v Trbovljah je menda mladina malokje v Zasavju navdušena za šport. Seve. da: v kraju ima danes za to vrsto izživljanja tudi vse pogoje: športni stadion z nogometnim igriščem, igrišči za rokomet. košarko, odbojko in tenis, idealene smučarske terene na bližnjih vrhovih, eno izmed naj- Stroj jima je postal dragocen pomočnik lepših telovadnic v Sloveniji, in v zadnjem času tudi moderno olimpijsko kopališče. Pojdite v tem času na sprehod po Trbovljah in se mimogrede oglasite na stadionu »Rudarja«, na igrišču »Svobode« in tam na Okrajnem trgu, kjer je kopališče, pa še na letnem telovadišču »Partizana«. Prav gotovo boste presenečeni: povsod boste našli vneto trboveljsko mladino in ostale, ki jih polet, na vročina Prav nič ne moti. Trbovlje gotovo poznate po dobrih nogometaših in telovadcih ter rokometašicah (mimogrede. Toda tu niso doma le te veje športa. V mestu gojijo tudi košarko, odbojko in tenis, pa na agilne šahiste, smučarje in namiznoteniške igralec ne smemo pozabiti. , S športnim udejstvovanjem v Trbovljah v zadnjih letih smo lahko kar zadovoljni. Ta društva pa se na že doseženih uspehih ne uspavajo. Se vedno teže za tem, da bi v svoje vrste pritegnili še več revirske mladine, ki je ne manjka. Vrste trboveljskih športnikov vedno znova in znova krepi mladi re. virski rod. Na Kleku je prijetno Ce začneš razgovor z vaščan' na Kleku, v prijazni vasi pod Partizanskim vrhom, precej visoko nad trboveljsko dolino, izveš marsikaj zanimivega. Tudi Klek, ki je bil med vojno zatočišče revirskih revolucionarjev in partizanov, danes pa je priljubljena bližnja izletna točka vseh Trboveljčanov, se je v teh letih kar precej spremenil. Prvo. kar ti vaščani omenijo, je njihova nova, zares lepa cesta, ki jo imajo šele od nedavnega, in pa še neskomčani Prosvetni dom »Tončke Čečeve«, ki je bil prvotno namen,jem za Zadružni dom. Čeprav ta dom še ni dograjen, že vendar dobro, služi svojemu namenu. V njem imajo Klečam razne sestanke, pa tudi kulturne prireditve, tu je našlo prostore tudi gostišče, ki ima ob nedeljah, ko pridejo na Klek ljudje iz revirjev, kar precej dela. Klek ima skupno s sosedno Planino že nekaj let kulturno društvo, ki šteje lepo število članov, prav Pa' zaživi šele v zimskih mesecih, ko delo na polju miruje. Društvo je priredilo že več gledaliških iger, ki so vse lepo uspele. Na Kleku so nam že povedali, da imajo v svoji vasi tudi majhno knjižnico in da se ljudje zelo zanimajo za razne tečaje in poučna predavanja. V dolini so se že pričele prižigati luči, ko som se poslovi! od Klečanov. Kar prehitro je minil čas obiska. Na Kleku se človek počuti prijetno in domače. Ne samo zaradi lepe lege kraja, ampak tudi zato, ker žive tu ljudje, ki jim je mnogo za napredek svoje vasice in se vsake nove pridobitve od srca vesele. Napisal: Jano KOPRIVC Na ulici 1. junija, v poslopju nekdanje uprave TPD, je bil 3. julija letos odprt lepo urejen revirski muzej NOV, v katerem je zbranega precej gradiva ob veliki borbi revirskega proletariata proti izkoriščevalcem in okupatorjem, prihodnje leto pa nameravajo v spodnjih prostorih tega poslopja urediti še industrijski muzej. Doslej si je ogledalo ta muzej že več tisoč Ljudi iz Trbovelj in ostalih krajev naše domovine in tujine. Kakor ta dva, ki ju prikazuje naša slika, tako se tudi ostala revirska mladina še posebno živo zanima za orožje, ki je v tem muzeju. Največja zanimivost zanje pa je seveda partizanski top, ki ga vidite oa sliki Z nožem nad moža... Kesmčna zgodba iz Zasavja Ze oalj časa poznam Jožeta, grdem vremenu, ker se ženi ni Nekako pred sedmimi leti mn ljubilo vstati iz postelje in mu je umrla žena, najbrž zaradi odpreti. tega ker jo je preveč pretepal. Cudež je> da Joie vldrti 2ena Sploh Je bila zena zelo uboga, huj,^ in vzgajala vso dru-saj ni imela niti denarja. s ka- iilM) proti njemu Pravila ^ da telim bi sama razpolagala. Jože Je njen mož največja baraba je namreč ves denar zapravil. Zapustila mu Je dve hčerki, ki sta danes že na pol dorasli. Jože seveda ni dolgo vzdržal sam. Preteklo Je komaj leto dni STRELI NA PLANINI Jesensko jutro leta tisoč devet sto dvainštiridesetega. Planina je bila zavita v sivo mt glo, ki se je preprezala okrog njenega vrha Sonce, ki je pravkar vzšlo, jo je skušale pregnati Kaj kmalu se je raz pršila in Planina se Je prikaza la v vsej svoji jesenski lepoti. Bukov gozd, s katerim je bila prekrita, je na njej rezal kakš- ZA NAGRADNI NATEČAJ in Jože se je po »zaslugi« nek« slila. da le ona gospodar v hiši, ženščine vnovič oženil. Takrat ni pa se nikoli spomnila, da pa je nastal v biši pravi pre- bodi mož v službo in da on obrat: Jože. ki se je prej doma vzdržuje celo družino, vedno šopiril. je postal sedaj Tako je torej Jožetovo živ-pohlevna ovca. Na vso jezo in jjenje. Večkrat sem mislil, da i se *a ^ odslej večkrat ^ b0 njCgOVO zakonsko žlvlje-naluc al pri čemer pa mu )e nje sčasoma samo po sebi umi-pogosto pomagala tudi žena. rj|0> danes pa vem, da se ne bo na svetu. Psovala ga je pri ostalih družinskih članih, nikdar pa ni pomislila, da poslušajo to psovanje tudi otroci, od katerih dva že doraščata. Zena Je mi- .. . . , . „ , nih petdeset korakov širok travnik na katerem se je pa sel srnjak. Iz gozda so se ogla šali ptički. Rahla jesenska sa pica je šelestela z orumenelim listjem in ga polagoma trgalo od vej, da je rahlo plesajočpa dalo proti zemlji. Na robu goz da se je iznad ognja vil dim, ki vj-.il - .. ... . ---• «-"»■ •>« — se je polagoma izgubljal v mo- ■ h sem jo videl, kako je se- nikoli. Do smrti bo moral Jož« dring neba Kraj ognja sta spa- dala z dvema malima otrokoma, prenašati ženine psovke in bun-ki ju je povila Jožetu, v gostilni ne, še velikokrat bd moral ob <>b krepkem kozarcu žganja. Ne- deževnem, vremenu »pati kje koč sem bil celo priča, kako je zunaj In prav gotovo bo še več-najmiajsega otroka silila z žga- krat doživel, da bo šla žena nad njem in vinom. češ. »da mu bo- njega z nožem do zobki bolje rastli...« _ .... , Nekajkrat sem razmišljal o Pa se povrnimo k naslovu tem zakonu in prišel do za-nase povesti! Zgodilo se je prav khijčka da se preveč vznemir-te dni. Joie, ki je večkrat po jam. Kolikokrat se pač zgodi, svojem rednem vsakdanjem de- da se mož in žena prepirata, lu odhajal na delo še k drugim Tod* zaskrbelo me ie ob misli, strankam, jei tudi ta dan odšel kaj ho z Jožetovimi štirimi v popoldanskih nrah_ na delo. otroki. ko- bodo dorasli. Ali ne Ko se je začelo mračiti, je za bodo postali verni posnemalci nflm prišla tudi žena. Ker se ie matere, ali ne bodo šli ob tej »ože Pri delu precej potrudil, žalostni vzgoji ga je še n red nočjo »končal. Gospodar je postregel Jožeta in ženo In jima prinesel na mizo *udi vina in žganja. Jože je lz-Pil žganje, kozarec ali dva vina, pa se mu je že zdelo, da se ves Se je ALBINA ROS: tembolj postavila pri pitju nie- gova žena: kot da bi pogledal, je izpraznila dva kozarca žganja. nato pa je začela prazniti steklenico vina, da ga je nazadnje ostalo v njej še kakšna do vseh mogočih skrajnosti? In kakšne koristi bo potem imela od teh otrok družba? France K-č. la Ivan in Milan — partizanska kurirja Po opravljeni nalogi sta se vračala v svojo enoto. Proti Jutru pa ju je premagala utrujenosti sedla sta za debelo bukev in zakurila majhen ogenj, da si ob njem ogre-jeta premrle ude Kmalu pa ju je toplota omemila. Zaspala kmalu je odšla iz taborišča vesta. Samo od časa do časa se je lika četa vojakov. Tiho so se kateri izmed obeh toliko pre- približali mestu, kjer sta spala dramil, da je naložil na ogenj '------- J Na Katarini so minulo nedeljo odkrili spominski kamen. Borci nekdanje VDV brigade so »e zbrali polnoštevilno in obujali spomine na slavne dni naših velikih bojev italijanske patrulje ki je odha- gle so jima žvižgale nad glava-iala na jutranji obhod Takoj — * m se je vrnila v taborišče in o sumljivem dimu poročala' komandantu V italijanskem taborišču je nastalo vrvenje in prekrila, da ga ne bi našel sovražnik. Stisnila sta si roke. in že se je Milan pognal iz gozda preko travnika. Italijani so pričeli divje streljati nanj. Pri tem pa so povsem pozabili na Ivana in zapustili svoje zaklone. Ivan jih je tedaj z dobro merjenimi streli precej podrl in prisilil, da so si ponovno poiskali kritje. Tedaj pa je Milan že dosegel nasprotni rob gozda in izginilv njem. Zdaj je prišla vrsta na Ivana. Spustil je v sovražnika še poslednji rafal in se pognal preko travnika. Krogle so mu žvižgale mimo ušes. Toda ni se menil zanje, temveč je odločno tekel proti gozdu, od koder je Milan pošiljal strele Italijanom Naenkrat pa je Ivana nekaj zaskelelo v prsih v glavi se mu je zavrtelo, gozd in travnik sta mu zaplesala pred očmi in počasi se je sesedel v travo. Ko je Milan to videl, se je ne glede na nevarnost pognal nazaj in nato spet zadremal. Tako je minilo nekaj ur in medtem se je že popolnoma zdanilo. Sonč- ma, odbijale vejice, ali pa se proti Ivanu, da bi ga rešil. Ita- zapikovale v drevesa. Tudi Iijani so osupnili na tolikšno onadva nista molčala. Otresla predrznostjo mladega partizana sta se iznenadenja in pričela s in za hip pozabili na streljanje, streli odgovarjati sovražniku in Medtem pa se je Milanu posre- ga tako prisilila, da si je po- čilo, da si je zadel Ivana na ra- iskal zaklon mena, se obrnil in začel teči Medtem pa sta oba začela nazaj proti gozdu. Italijani, ki Ivan in Milan in ju pričeli misliti na svoi položaj in spoz- so se ie otresli osuplosti, so spet previdno obkoljevati. Srnjak je nala, da sta obkoljena od treh pričeli z besnim streljanjem, zaslutil nevarnost in kot vihra strani in da ju more rešiti sa- Krogle so ju naravnost obsipa- zbežal v gozd, kjer je izginil mo gozd na nasprotni strani vale, toda Milan se ni zmenil krošnje dreves, so se poigravali na njunem obrazu, a vsega tega v dremoti nista čutila Dim, ki se je vil iznad dreves, pa je vzbudil MAJDIN DOM Majda hodi v drugi razred seda ie odreže kos kruha, ki z osnovne šole Ob koncu leta je veliko slastjo hitro izgine v lačnem želodčku. — Kdo ve, kak šen je bil njen zajtrk, če je sploh bil .. Potem pa drobnih korakov odhiti v šolo. ■k V družini jih je bilo nekdaj dva kozarca. Jože je tiho sedel dobila odlično spričevalo. A ob mizi in buljil predse. Priga- vendar ji nihče doma ne p orna-njal je ženo, da bi šla domov, ga pri učenju Mama kdaj pa vendar se njej ni nikamor mu- kdaj zavpije, če se izmuzne na dilo. cesto, da bi se poiprala z ostali- Okrog desete zvečer sta oba ™ frok\ *Ma^. - ------- vozila po ulici »barko« Zena Ma?da pa še na stopnicah joka- osem otrok Vse je rodilo vije vso .pot godrnjala, čemu se £e Pros! *M*z ne boste no Ob plačilnih dneh je bilo mn tako mudi domov. Prišla sta Toda J* PTeder} *e prestopila ,et)a in smeha, da je odmevato domov, kjer so ju čakali otroci, fra9'neusmil3en° pada Za- ,Q naselju Cim pa so bili k-i Seveda so bili začudeni, ko so ka}, Te°9.1i mama m Povedala -arc» prazni, so zaropotali krož Zato se Majda prav racla umu- njj€t zaivenketali noži, /n zne na cesto. Strcfca je, prostra- smrtni krik; »Na pomoči« se )e na, čeprav stisnjena med griča. teciaj sredi noči zaslišal po na- “i,?? **• • rečejo kaj lepega tudi vprašajo opazili, da sta oče in mati pijana. Jože se je že spravil spat. ženi pa ni dala žilica miru. Za- le bilo tudi Tcžetu dovolj. Ker žena ni in ni Patela odnehati, sta se hudo sporekla. V pijanosti in jezi je žena zgrabila nož in šla z njim nad moža. Jože se ji sicer umikal, vendar ga ,1e žena nekajkrat oplazila z nožem P« obrazu in roki. Ker ie mož začel klicati na pomoč, je žena pričela še bolj divjati. Končno je še sosedov so tu, ki imajo zanjo vedno lepo besedo in še kos kruha povrhu In koliko otrok je na cesti, s katerimi se rada igra. vsemogoče igre. Tako svetla je ta cesta in polna sonca, ki ji greje bose nežice Mama pa jo vedno tepe kadar jo po- Jožetu uspelo, da je ■ smuknil kliče domov —• kjer ni sonca ne »kozi kuhinjska vrata na dvo- veselih obrazov . . Ničesar. riSč«. Zena mn je siedila - in »e ni žarki, ki so predrli skozi med drevjem. Ivana in Milana travnika. Sklenila sta, da se zanje. Pred seboj je videl samo pa je nenadoma prebudilo div- hočeta za vsako ceno prebiti, gozd, ki ga mora doseči. Tekel je streljanje. Iznenada sta se ker nista videla drugega izbo- je z vso odločnostjo človeka, ki vrgla za debele bukev, da p re- da. Za vsak primer sta za- ve, kaj mu je storiti. Nenado-cenita položaj, v katerega ju je kopala pisma, ki sta jih nosila ma pa ga je v nogi nekaj za-pozornost zavedla njuna utrujenost. Kro- v svojo enoto, kraj'pa skrbno peklo. Toda stisnit je zobe in se še bolj zagrizel v tek. Do gozdiča je imel samo še kakih deset korakov. Tedaj pa je v vratu začutil skelečo bolečino. Zdelo se mu je, da mu je v tilniku nekaj počilo. Stemnilo se mu je pred očmi. Izgubljal je tla pod nogami... Italijani so videli, da sta padla oba. Sele čez čas so počasi in s strahom vstajali iz svojih skrivališč in se boječe približevali obema partizanoma. Ko pa so videli, da sta oba mrtva, se jim je pogum vrnil, Hoteli so se nad njima znesti, ker sta jim prizadejala tolike izgube. Toda njuna obraza sta jih zadržala: navdala sta jih s strahom in spoštovanjem... Molče in počasi so se Italijani obrnili in odšli. Nihče se ni upal niti ozreti, da ne bi videl njunih oči, ki so strmele v nebo in klicale po maščevanju. Le sončni žarki so obsevali mrtva tovariša, ki sta ležala v zeleni travi. Rosne kapljice pa so bile kot solze slovenske mučene zemlje, ki objokuje mladi življenji. 'Bila sta dva izmed tisočerih žrtev, ki sta darovala svoje življenje za resnično svobodo naše zemlje, -ri sto. Se bolj poredno je prihaja- otrpnil na jeziku. Omrtvičil je la kot doslej V culi je zajokala tudi njc.no telo ki je le še kup mala Majda, ki je s tistim dne- žive gmote. Njen konec ni več vom postala najmlajši otrok — daleč, niti kozarček vina ji ne »deveti« — velike družine... bo pomagal Svoje »najstarejše sestre« se In Majda mora spati na Hč-niti ne spominja dobro Tu je kanju brez rjuh, na umazanih mama — da, njena stara mama blazinah, pokrita s cunjami. , . . . , , ... , Samo na oknu je zavesa iz čipk, — ki ves dan ždi ob sledilni- , . . . „ '— (cm, največkrat praznem. Alkohol je tudi njo utrudil, moža pa .že pobrat Odkar ni njega, ga je sicer manj. Tudi hrupnih prijateljev ni, otroci pa imajo že svoje družine. zberejo se še kdaj pa kdaj, tisti, ki niso mogli premagati slabe navade otroških let in staršev Le Majda je tu — »najmlajša« A tma ne mara vinu, ne »bratov« ne »se je sin dorastel. sč je znesel nad ster. tudi »mame« ne. Kadar se Otroci so doraščali. pili. geli n se pretepali z očetom in ma- nihče pa je ne tepe Tudi hi- terjo vred. ali pa 2 njimi Ko očetom, kakor se je on nad njim, ko je bil še otrok. Z njimi so pili, njim enaki prijatelji vina, da je bilo še več pesmi in več pretepa. »Plavi« so se kopičili v delovnem seznamu Denarna kazen ob plačilnih dneh je zmanjšala zaslužek. A vino m kletev sta drla za njim, kolikor so ji dopuščale moči. Ko je mož onazll, da ga ne more več nanasti in da je varen pred n.io, ie od5»| v noč in se ni več vrnil. Drugi dan seveda zaradi poškodb ni mogel oditi na delo, Ta primer se ni zgodil sedaj morda prvikrat. Ne spomnim se več. koliko Jih je že bilo v teh nekaj letih, odkar »e Je drugič oženil. Dvakrat ali trikrat ga Je v zadnjem trenutku otel zanesljive smrti zdravnik. Zena Je namreč Jožetu r nekim železom prebila glavo. Večkrat Je žena moža zaprla v klet. kjer ie Najraje pa gre Majda v šolo. branila in vzgajala otroke Tu-Tam je lepo Učiteljica jim to- di soseska se je navadila krtkov liko lepega pove. Vsak dan se in petja sredi noči. Včasih se je kdo ojunačit in poklical po- naučijo novih reči: pišejo, rišejo, računajo, pojejo'in telovadijo Kadar so pa zelo pridni, jim nesmiselno tvegati. zberejo, zbeži na cesto. Tudi oni bi jo najraje tepli. Zakaj? Da. Majda ne ve, da - to ni njena prava mama, ne pravi bratje in sestre Zato tudi niso dobn z njo Sicer pa tudi drugačni biti 'ne znajo. A njena prava man.a je deleč Ona ne ■ ve, kako je Majdi hudo v njenem malem srčku. Ne ve, da si Majda želi doma, o kakršnem ji pripoveduje učiteljica v šot. otroci na cesti, in mamo. kot jo da bi pred svetom zakrila vso revščino dvakrat uničene družinske sreče Zato pa pogosto sanja o toplem maminem poljubu. o cveticah na oknu • svetle sončne sobe, o lepo pogrnjeni mi-i. o očku, bratcih .. . Se ji bodo .te vroče želje in tople sanje kdaj uresničilet... vaaaaaaaaaaaaaaaaaaač DOPISUJTE v 'Mmt\ leiniir rjvvvj ličijo. - svoje Življenje j. bilo — ^Voir ", Z iaKri,m učiteljica pove še kakšno pravljico, preden gredo domov. •Zakaj mi murna ne pripove- Tako so otroci dorastti in se razkropili po svetu Poti mladosti §o bile primerne vzgoji Ne- d u je pr a v tj i c JZ aka j ima vedno takšen čuden glas učiteljica pa lo:»™'*«*• *° > J? tako lepo govoril, me je Majda t?**.*0, nekoč vprašala, ko mi je pripovedovala o šoli Prav rada se uči, šole noče zamuditi Vsako jutro ie le zgodaj na nogah. Čeprav ie šola moral čakati, da se ga je kak blizu, odhaja od doma prej. človek usmilil In mn odprl. Ko- Najrajši se tsede ie na sosedov likokrat je moral Jože spati zn- prag in jutranji sončni žarki ji dne je prišla domov z malo culo naj na prostem, ob lenem in ogrevajo lička Navadno ji so- in odšla brez nje nazaj v me- Vsak je na »voj način prinesel v novo družino dediščino staršev. Tudi najztarejša hči je šla po svetu. Domov je prihajala le tu in tam Kako je živela tam zunaj v mest u. n? vedel nihče. Morda ty.di pošteno. Le nekega je v knjigi. Majda nič ne ve, da ima njena mama takšen lep dom, V n jetri sta še dva mala bratca, ki imata očeta tn mamico. Prav gotovo bi pohitela k njej in jo prosila, naj jo vzame k sebi. Samo njena mama kc Želi vedeti, o Majdi Mama je •srečna- zakonska žena. Majdo pa je zatajila. Ne mara je, k- r je to njena preteklost, ki bt pila r napoto novemu zakonu Majda pa mora živeti sama ob mami, ki ji ni mama — ob ženi, ki ji je alkohol ukrade! lepo življenje, utopil materinsko ljubezen in še lepo besedo recitirajo »Našo zastavo« Jože Stok — Korotan: (Nadaljevanje) Partizanska geJL •Tovariš brun.. Malo si govoril, a veliko napravil. ČestitamI« Potem so se med godbenike pomešali stari znanci, si stiskali desnice, se objemali in potjubo-vali ter se zapletli v pogovor Opoldne je štabni ekonom razkošno pogostil godbenike. Ko so jim kuharji razdelili izdatno in okusno kosilo, jim je on sam postavil na mizo dva škafa vina. Seveda so godbeniki povabili v gosti svoje znance in ao večera zlahka osušili leseni po-lodi. Po dvodnevnem počitku so dobili godbeniki političnega komisarja To je bil prileten mož Ludovik Zolet-Očka, dober ko duša in res pravi oče. Tovariši so ga imeli zelo radi, ker jih je lepo vzgajal v dobre partizane in jim držal politične ure. Po tridnevnem bivanju v Jami se je godba preselila k Sv. Mihaelu, kjer je bila podoficirska šola korpusa Tam so se v godbo vključili še Franc Zibert, Adolf Podpečan in Franc Ladihu. Naslednji dan je godba začela vaditi partizanske koračnice, ki jih je potem igrala na mitingih. Tiste dni je bilo v »vetu* več veselih in razburljivih dogo<1 kov na Adolfa Hitlerja Je bil izvršen atentat, Rusi so prodirali globoko na Poljsko, bila je obletnica padca Musolinija in 30-letnica začetka prve svetovne vojne .. Vse to in druge norice z bojišč »o godbeniki proslavili z igranjem. Popoldne, 26 julija, je bila celotna godba poklicana v štab korpusa, od koder so jo napotili v Glavni štab NOV in PO Slovenije, ki je bil v Crmošnji-cah Tja je prispela šele naslednji dan popoldne in takoj priredila koncert na prostem, ki «o ga poslušali ugledni voditelji narodnoosvobodilnega gibanja Slovenije in tuje vojaške misije. Na sporedu sc imeli. Nabrusimo kose, Bilečanko, Koračnico XIV. divizije, Pozdrav iz Hrastnika, Lovce na Triglavu in dru- fje. Po končanem koncertu se ji komandant Glavnega štaba NOV in POS brane Rozman.Stane v spremstv referenta za glasbo Bojana Adamiča približal god bi, ji čestital in jo pohvalil, rekoč: •Dobro ste igrali., Vi ste te prava partuanska godba, zato se držite skupaji... Ne dovoliA te, da vas kdaj koli kdo razbije. temveč je vaša naloga, da z udarno glasbo vi razbijete sovražne formacije. • Te besede velikega komandanta so bile za godbenike lepo priznanje in sveto napotilo za delo Zato so si poslej z zanosom in veseljem prizadevali postati kvalitetna jutrtizanska godba. Naslednjega dne je godba igrala ob razvitju zastave zaščitnega bataljona Glavnega štaba, nato pa na čelu dvovrstne kolone defilirala skozi vas. In potem? Ob toplem popoldanskem soncu je godba odrinila v Belo Krajino V Selu pri Otovcu jih je sprejela 14-član-ska godba Glavnega štaba. Njen kapelnik Drago Lorbek je hitro ocenil sposobnost Hrastničanov in hotel kar tako) okrepiti svoj zbor t najboljšimi novinci Toda Revirlani sc niso dali raz-formirati. Drug za drugim »o se hudovali, češ da so prišli prostovoljno v partizan* kol godba m »e kot posamezniki in da bodo ostali skupaj. Zvečer so mladi partizani odšli v osvobojeno mesto Črnomelj Pri Otovcu so sc ustavili ob železniški progi in se zazrli v ruševine 30 metrov visokega viadukta, ki so ga porušili partizanski tntuerci. Tam spodaj v globini jarka je ležala grmada razbitih laških cistern, •Uh, kaj vse so sposobne napraviti partizanske roke1« i> s ponosom pomislil Ačkun, ko jc pohilei za odhajajočimi tovariši V Črnomlju so godbeniki z zanimanjem gtedali dramsko predstavo, nato pa ie filmski tednik o bojih na zavezniški fronti. V nedeljo. 30. julija 1944, sr je hrastniika godba združila z godbo Glavnega štaba in začela s sistematskimi vajami, To pa Je trajalo samo tri dni in te je godba odšla v Crmošnjlce, kjer je igrala na pogrebu ponesrečenega zdravnika. Neka) dni pozneje de! godbe igral na paradi Gubčeve brigade, ki jv šla iz Semiča v Črnomelj Na to e sledilo igranje na mitingih v Metliki, Gradacu, Semiču ., Vsi in vsepovsod, partizani in domačini, so se poslej želeli ve~ »»'iti ob »vokih godbe V tistih dneh Je prišlo v Da- lo Krajino' dvanajst godbenikov s Primorske, kasneje v avgustu pa še nepopolna rudarska godba iz Zagorja Prvi so odšli v glavnem v brigade, Zagorjanipa so začeli takoj vaditi. Selo je tako postaln vas partizanskih glasbenikov. /.veneči glasovi zmagoslavja in svobode so venomer odmevali po Beli ■ Krajini, iiojun Adamič in Drago Lorbek sta H. avgusta, kljub ugovarjanju Hrastničanov, po nalogu Oddelka za agitacijo in propagando Glavnega štaba izvršila reorganizacijo. Najprej sta seveda ustanovila mučno godbo Glavncgt štaba. Njo so sestavljali prejšnja Lorbekova godba, del zagorske rudarske godbe ter Hrastničani Ernest Ačkun in sin Krno, Franc Gre-benšek, Alojz Dastardi, Franc Tovornik, Srečko Klenovšek in Franc Ladiha. Hrastniško rudarsko godbo pa so okrepili Zagorjani,- Sfe/an-flegencin, Fran c' Sopotnik, Ivan Povšnar, Jože in Stanko Mrgole Leopold Bregar, Ivan Krauibcr-gar, Franc Ncgro in ‘Karti Ba-negullja ter ialcutlrani Mirk > Krašovec s Primorske, To je bila zdaj partizanska godba VII korpusa NOV m PO.I Godba sv jv takoj preselila v bližnjo vas Rožance. Tam s_ godbeniki vadili, Imeli stroko^' ne, politične in vojaške sestan' ke ter hodili igrat na mitinOe bližnje vasi in v partizanso enote. Ko so bili že deset dni vr Žancih, je Slavko Guzej sel iz Hrastnika, kamor je * po note, žalostno vest. sopotnik Adolf Podpečan ie^Zri del v spopadu s švabobranci P Križu, on sam pa se je J*. uj rešil iz krvavega P Hkrati pa je Slavko razVtfi Ul vsakega godbenika Po,e0jiel Od svojcev je namreč P’rin ustne ali pismene pozdrave, * vitke z različno vsebino, „i Sv. maj kakšno drugo darilce. Kdor i I in spet zucei «*>* našel kakšno pisano besedo. prejel od doma pisma, J*.Fifa nelzaterikrat prebrskal P^.-kje in spet začel znova, da bi Drugi elan se jc godba; v0. pusa utrdila kot somostojn ,e #»«»n1tt KnmnntiiTidt * kV' kapelnika Bruna, in koin.tnj ptt Očka je že tako imela, zau((t, jc dobila še Intendanta ekonoma Slavica in šefa nje Darka, ki je imel za P' ja uika Kocmana in /-Jerman ^ kurirja je bil določen VU‘. „ je bil kot duhovit tnim&j nb zabavo vsej1 godbi, b,0<\,,,aod' veselih ali >:i žalostnih kih. (Nadaljevanja Prisrčno partizansko slavfe na Katarini nad Trbovljami IZ ZAGORJA Vaščani Stojanskega vrha hočejo pitno vodo Gradnja cestišča dobro napreduje. Dela na gradnji cestišča (Nadaljevanje s 1. strani) Med igranjem godbe in petjem pevcev, ki so zapeli pesem »Sprejmi zemlja žrtve vase« in zborno recitacijo gimnazijcev iz Trbovelj je sledilo polaganje vencev pred spomenik. Z majhne zamudo je preletelo slavnostni prostor pred spomenikom tudi letalo, ki je odvrglo venec samo dva metra daleč od spomenika. ZAKLJUČNA SLOVESNOST IN KULTURNI PROGRAM Na zaključni slovesnosti je zbranim borcem in številnemu občinstvu spregovoril tov. Jože Štok-Korotan, ki je v svojih besedah orisal razvoj revirskega bataljona VDV, njegove uspehe in akcije. Za njim pa je povzel besedo še predsednik okrajnega odbora ZB NOV Trbovlje, tov. Ivan Som-Bojan. V bogatem kulturnem programu, ki je sledil nato, je najprej izvajala godba na pihala iz Hrastnika pod taktirko kapelnika Viktorja Malovrha koračnico »Revirskemu bataljonu«, ki jo je napisal član godbe Stanko Plahuta. Zelo prisrčno so izvajali svojo zborno recitacijo »Naša zastava« pionirji s JCatarme, ki prikazuje borbo in trpljenje našega ljudstva v osvobodilni vojni. V ostalem delu sporeda so izvajali godba in pevci »Pesem o Titu«. »Zarja« je skupno z godbo prednašala pesem »Slava delavstvu«. »Pesem revirskih borcev« in »Lepo je v naši domovini biti mlad« sta izvajala oba pevska zbora »Zarja« in »Slav- ček« pod vodstvom Jožeta Skri-narja ob spremljavi godbe. S pesmijo »Lepo je v naši domovini biti mlad« je bil zaključen kulturni del slovesnosti. Nato je sledilo na Katarini veselo partizansko rajanje, kjer so se borci in ostali spominjali časov, ki so jih preživljali v naši borbi za svobodo. Občinski ljudski odbor Breži- no — Sobenja vas in se tak od Grčarja do Borišl-a zelo l po ce se razumli*vo trudi za žago- načrt pripravlja nadalje v Ar- napredujejo^ Lepo sončno vre- de v vse] 05čini. Izdelano je že Vas Stojanski vrh leži v viši- me omogoča graditeljem, da več načrtov in ^odo še letos ni nad Pirošico pri Cerkljah ob nemoteno pripravljajo vse po- napTavm nekatera potrebna de- Krki in je pitna voda zaradi trebno za _ tlakovanje Erzkone la pri mestnem vodovodu v kraškega terena zelo problema- bodo pc^ipanje z gramozom gre^c0;li kjer so izključno na- tična. Trenutno zajemajo pitno • » i* iil’- nato. pa se bo vezani na vodo iz vodovoda, in vodo iz studenca sredi njiv, v pričelo tlakovanje oziroma as- v mejajl možnosti tudi v ostalih katerega se stekajo ne samo tamranje . .. krajih. Med drugim so izdelani meteorne vode, temveč tudi od- Graditelji pričakujejo, da bo- wojekti za vaške vodovode v cedki gnoja z njiv. o kakovosti do vsa dela končana v predvi- pe^jcajJi stojanskem vrhu, Zej- take vode ni potrebna posebna razlaga, zato so že leta 1939 izdelali načrt za vaški vodovod od 1,2 km oddaljenega izvirka, ki daje skoraj 3 sek/l. Voda je odlična in višinska razlika zadovoljiva. Pred vojno tega vo- denem roku. In druga plat postajališča Čateške Toplice? Po navodilih Komunale v Bie-Sicah so sedaj odkopali izvirek in ga s tem še povečali. Pregledali ga bodo še strokovnjaki, nato pa bodo lahko pričeli z delom Analiza geologov je važna, ker je tukaj krajši svet, v katerem so zajetja problematična, da se ne bi ponovil primer vodovodu v Cerkljah, kjer v izvirek oziroma zajetje prihaja ob deževju površinska voda, ki je neprimerna za pitje. Glede same gradnje je že vse pripravljeno, in bt letos, če že ne ves vodovod, lahko uredili zajetje in rezervoar v vasi, drugo leto pa cevovod. Prepričani smo, da bode vaščani uspeli v V predzadnji številki našega tednika smo brali, da nameravajo zgraditi novo železniško postajališče, ki naj bi se imenovalo »Čateške Toplice«. To novo postajališče bi stalo med postajama Dobova in' Brežice, nekako v sredini razdalje 6 km, in sicer v Zakotu. Sedaj pa poglejmo pozitivne in negativne strani ustanovitve oz. izgradnje tega novega postajališča. Pozitivnih okoliščin, ki bi narekovale nujnost izgradnje tega postajališča, skoraj ni. Pač pa je precej momentov, ki govore proti tej nameri. Pa jih poglejmo! Novo postajališče bi stalo P° predračunu nekaj milijonov dinarjev. Ta sredstva naj bi se zbrala iz prostovoljnih pr epe v. kov in sicer iz že razpoložljivih sredstev in pa pomoči oblastnih organov in še koga drugega. Z VIPEM-KRSKO Nemogoči prostori. — Uradni prostori podružnice okrajnega Zavoda za soc. zavarovanje v Vidmu.Krškem so zares nemogoči. Zavarovanci se večkrat pritožujejo, da je poslovanje po-drlžnice počasno, da morajo po več mesecev čakati na rešitev svoje vloge itd. Vse je mogoče res. Niso pa vsemu temu liri vi uslužbenci, pač pa uradni prostori in razmere, v katerih morajo ti ljudje delati. Če so v pisarnah natrpani tako, da drug drugega suvajo s komolci, ker ni prostora, in če mora v sobi s 25 do 30 kvadr. metri delati šest ali. celo osem ljudi, ni nič čudnega, če delo zastane, ali če se kak spis pri toliki natrpano- Zavod je kupil staro hišo, jo popolnoma prenovil in dvignil za eno nadstropje, vendar mu je baje zmanjkalo denarja, da syoj načrt do kraja izvede in se končno preseli v primerne prostore. Mnenja smo, da vprašanje sredstev za potrebe takšne ustanove ne bi smelo zavirati dela njenih uslužbencev in prizadevanja, da si zavod ustvari ustrezne pogoje za brezh.bno poslovanje. Vačani in vaščani ostalih okoliških krajev so v nedeljo pohiteli na kraju, kjer je gospodarskega vidika pa bi bilo to nepotrebno zapravljanje družbenega denarja. Samo postajališče bi služilo le nekaterim interesentom oz. zelo majhnemu številu ondotnih prebivalcev. Saj v obeh. po 1 kilometer oddaljenih vasicah ni delavcev ali uslužbencev, ki bi potrebovali to postajališče za lažjo dosego svojih službenih mest. Govora je tudi o zvezi v Bizeljskem; ta zveza ne bi prišla v poštev, ker je Bizeljsko zelo dobro zvezano z avtobusno zvezo Brežice—Dobova—Kapele in Bizeljsko. Ne kaže pa to zvezo razbiti z izgradnjo novega železniškega postajališča. prvič že iz gospodarskih, renta bihtetnih razlogov za avtobusno podjetje. In dalje — k temu novemu postajališču je potrebna še zgraditev 1 km dobre ceste. Takšna gradnja pa stane danes mnogo denarja. Po drugi strani pa bi izgradnja te ceste terjala še odvzem nekaj dragocenih poljedelskih površin. In končno utemlejitev zaradi zdravilišča v Čateških Toplicah? Sedanje, obstoječe prometne zveze, bodisi od postaje Brežice ali Dobova, so kar dobre do zdravilišča. Saj je tudi avtobusno podjetje v Brežicah uvedlo redno dnevno vožnjo v Čateške toplice v eni izmed svo. jih dnevnih avtobusnih relacij. Mislimo, da tega ne bo mogoče urediti preko novega postajališča. Vsekakor sodi k takšnemu postajališču tudi okrepčevalnica, v glavnem vsaj v zimskih mesecih. Na to pa spet ni misliti zaradi renlabilitetnega računa te okrepčevalnice. Komu je torej potrebno novo postajališče? Najbrž komercialnim koristim nekaterih posameznikov, ki so akciio začeli in hočejo z vso silo. dokazati njen vsakih 2—3 km železniške staje ne glede na njihovo trebo? A z druge strani? Dobova, kamor gravitira vet okoliških vasi in še območje Kapel s skupno 5000 prebi- po- po- de- dovoda nikakor niso mogli zgra- svojih ■ naporih — glavno je le, diti, zato so se vaščani razum- da bodo pri gradnji vsi složno Ijivo vsa leta borili za izgrad- pomagali. Predstavniki občine njo tega važnega objekta. Po so jim obljubili vso možno po-letošnjem proračunu bi celotna moč, da se tu reši vprašanje investicija stala okrog 3,8 mili- pitne vode. Sama vas je med j ona din, vendar bi glavni del okupacijo zelo trpela, ljudje so vseh stroškov prispevali sami bili takrat izseljeni, več se jih vaščani z zemeljskimi deli in je borilo v partizanih in jih je prevozi in ostalim nekvalifici- nekaj padlo za svobodo, zato je valci bodoče železniško križi- ranim delom. Potreben je v dolžnost družbe, da podpre naglavnem vodovodni in gradbeni meravano gradnjo za zagotovi-■material }n tehnično strokovno tev dobre pitne vode. (tm) nadzorstvo. Iz Brežic in okolice SMRTNA NESREČA MALEGA cah vzela življenje 32-tetna OTROKA. — V seriji nesreč mlada mati Slobodanka Josipo- sti pisarn kam založi. Taka,gne- osnovna organizacija ZK za ča v pisarnah ne more vplivati ugodno samo na kvaliteto dela, temveč je škodljiva tudi zdrav-jl teh uslužbencev. Za stranke je prostora komaj dva kvadratna metra v obeh pisarnah. Nekateri uradniki morajo delati kar v predsobah. njega obrata rudnika Zagorje odkrila spominsko ploščo padlemu borcu Krautbergerju K slovesnosti je prišel tudi kolektiv Zunanjega obrata in mnogi drugi prebivalci občine Zagorje. Mar smo res tako bogati, da bomo gradili in vzdrževali na šče proti Ljubljani, Zagrebu in Kumrovcu in je krai tik ob cestah za Brežice in čateške Toplice, na Bizeljsko in Zagreb ima namesto postajne stavbe .le trhlo barako v razpadanju, brez vode in še masičesa, kar nam je vsem v sramoto na naši najbolj prometni in pravzaprav mednarodni železniški relaciji, na kateri je Dobova prvo postajališče v Sloveniji z vzhodne strani. Ali ne bi ta kraj zaslužiil primerno postajno poslopje, na katero čaka že toliko let? Ali bomo gradili tam, kjer je to nujno ali pa na mestu, kjer ne bi služilo ničemer postavljati novega postajališča z vsemi nar pravami, komunikacijami in podobno? K temu vzdrževati tudi osebje, omogočiti zadrževanje vlakov in s tem povzročati nepotrebne železniške stroške? Za popularizaci jo Čateških toplic je bolj pametno spremeniti ime dobovske postaje morda v »Dobova — Čateške Toplice« (kakor n. pr. Lesce — Bled) zalo. ker ima relativno najboljšo zvezo s Čateškimi Toplicami, vštevši tudi nameravano novo železniško postajališče. Vsi so odkritosrčno veselimo vsega, kar' se gradi v prid družbi. toda velika je kratkovidnost in lahkomiselnost zapravljati velika družbena sredstva in čas za nekaj, kar bi koristilo le nekaterim posameznikom, a Pu" šiiti vnemar in po starem tam, kjer je to od našega skupnega interesa in mnogo širšega značaja in kjer bi za mnogo manj dobili več. Bodimo stvarni! ks zadnjih štirinajst dni je globoko pretresla tragična smrt malega 3-letnega Vladka Budiča, sina cestarja iz vasi Podgričeno pri Brežicah Otrok je hotel prekoračiti republiško cesto Zagreb—Ljubljana. kjer ga je osebni avto, last nekega izletnika iz Nemčije, podrl na tla in ga hudo poškodoval Otrok je imel zlomljeno nogo. poškodbe vič. Po vsej verjetnosti je bila ta mlada mati neozdravljivo bolna in si j, v duševni zmedenosti končala življenje. 2a pokojnico žalujejo mož in dva mala tri- in štiriletna otroka. Umrla žena je bila priljubljena in bo našla svoj zadnji počitek v Zemunu, kamor so jo prepeljali. Zelo so počasni. — Kolektiv po glavi in po vsem telesu, na- Viname Brežina se sestoji v to pa ga je ta avto prepeljal v glavnem iz kolektiva bivše Vi-bolnišnico v Brežice. Skrbna narske zadruge Brežina in šteje zdravniška pomoč pa ni mogla nad 30 uslužbencev. Do konca rešiti mladega življenja in je leta 1954 so bili ti uslužbenci deček drugi dan umrl. Prel.ska- organizirani pri sindikalni po-•va je doslej dognala, da je voz- diaižnici kmetijcev pri KZ Bre-nik avtomobila sicer zaviral vo- lansko leto so pa zaradi žilo kakšnih 30 metrov, vendar znane afere v podiivU' oreosts-ie bila njegova hitrost ;,rcve!t- ;; menda kar zasnali. Že od me- ka, da bi se izognil nesreči, je terjala mlado življenje Velik promet na tej cesti, zrasti na odseku Bregana — Brežice, je zaradi ozke ceste z seča decembra dalje sklicujejo sestanek, da bi ustanovili lastno sindikalno nodružnieo, ker so kakšni drugi nočejo priključiti, vendar tega sestanka do da- ovinki povzročil že marsjkakšno neg jmeli. Pozimi so se menda izgovarjali na mraz, se- nesrečo, vendar upajo, da bo kmalu zgrajena avtocesta odvzela predvsem tranzitni pro- dopuste Ra^edni smo. kaj met m bo to zlo potem odpadlo. miglij<> vodUni ljudje v podjrt. daj pa na vročino oziroma letne Ponovno velja opomin, da majhni otroci ne sodijo brez nadzorstva na cesto, ker so nehote pogostni povzročitelji nesreč,^ ki terjajo materialno škodo in človeška življenja. SAMOMOR V BREŽICAH. — S strelom v srce si je v Breži- Drobne iz brežiških sindikalnih podružnic »Ljudska potrošnja«. Brežice. — Sindikalna podružnica pri Ljudski potrošnji« v Brežicah ie precej razgibana, bolj v športnem kot v kultumopro-svetnem pogledu. Članstvo Pa se v splošnem premalo poslužuje športnih rekvizitov, ki jih ima v sindikalni sobi na razpolago. kar so že na nekaterih sestankih grajali. Z nastopom jeseni in zime se bo to gotovo popravilo. — V to podružnico so vključeni tudi člani gosistične-ga podjetja »Krka«. Glede P°" hiranja članarine zaslužijo pohvalo, grajo pa glede pošiljanja zapisnikov o svojih sestankih ra občinski sindikalni svet, k; pogreša zapisnike o zaseda. njih DS in UO »Ljudske potrošnje«. »Krka« pa le pošlje včasih kak zapisnik. Kmetijska zadruga Brežice. — Sindikalno delo te podružnice je omejeno le na pobiranje članarine. O kakšnem kulturnem ali fizkultumem delu v okviru f>odružruce ni slišati. Le nekaj posameznikov je, ki se na tem področju udejstvuieio, a še ti imajo vsi po več drugih funkcij, večina članstva pa stoji ob strani; ne najdejo problemov. ki bi jih zanimali, ali pa jih nočejo videti. — V podružnici so včlanjeni tudi kolektivi iz Zadružne mlekarne. Zadružne hranilnice tn »Petrola« iz Brežic. V stiski prirlc vse prav. V tejle baraki je našla svoj prostor pesrcdovaiuica za delo našega okraja. • SKUPŠČINA OKRAJNEGA zavoda za socialno zavarovanje. — Pretekli te- den je bila v sejni dvorani OLO Trbovlje druga redna letna skupščina Zavoda za socialno ^avarovnn.ie v Trbovljah, ki so s° le udeležili poleg delegatov vseh krajev našega okraja totll zastopniki oblasti. Poročilo o delu Zavoda so vsi delojrgtj prejeli že nekaj dni Prel, zato je poročevalec na tej Ruščini, tov Alič, omenil le nekaj najvažnejših stvari. (Op, : O tem poročilu smo pisal! Podrobno že v prejšnji številki našega listu.) V nadaljevanju so ^od drugim razpravljali o vi-'hi pavšalne pogrebnine, dr.lo-hvi enotnih dnevnic za zava-„ Vance ter o prednačrtu noveli;' zakona o pokojninskem »a-^tovanju. O tem je poročal Mudskl Skrinar. Na tej skupščini so precej govorili tudi o nujnosti čim prejšnje gradnje lastnega upravnega poslopja. Otroci padlih borcev »o se vrnili z letovanja. — Senovška Zveza borcev vzorno skrbi za otroke padlih borcev. V tej nalogi ji je uspelo, da je letos vključila v razne kolonije in taborjenja številne otroke padlih partizanskih borcev. Skupina otrok, ki se je vrnila z letovanja v Ljubnem v zgornji Savinjski dolini, je poslala organizacija ZB pismo, v katerem med ostalim pravi; »Nam je tukaj tako lepo, da smo pozabili na vse, m oprostite, tudi na vas. čeprav se moramo zahva- NA MALEM KAMNU so ustanovili svoje gasilsko društvo, ki je na uspehe, dosežene v kratkem času, precej ponosno. Mlado društvo ima lepe pogoje za delo. saj imajo člani mnogo volje za delo. MALO VEČ ZANIMANJA BI BILO POTREBNO. — Pred ne. davnim je bilo na Senovem dobro pripravljeno predavanje o osnutku novega pokojninskega zakona. Razen upokojencev, ki zaslužijo priznani e. da se re9 zanimajo za to vprašanje, j® Tovarna pohištva, Brežice. — Ta sindikalna podružnica sodi. za naše prilike med večje podružnice, saj šteje nad 130 članov. O sestankih članov se tudi tu kaj malo sliši. Verjetno je, da jih imajo, le zapisnikov ni, ki bi zanje vedel občinski sindikalni svet, če ga že na sestanke ne povabijo. — V tovarni imajo 17 vajencev; če imajo tako malo članskih sestankov, kot ima občinski sindikalni svet njihovih zapisnikov, bodo vajenci kaj malo vedeli o sindikatu. Zapisnika o sejah DS in UO pa mu sploh še niso poslali niti enega. Cestarji iz Brežic. — Ta podružnica šteje nad devetdeset članov. Članarino je sedaj spravila v red. Težave pa so s sestanki. Cestarji so pač raztre. šeni ne samo po naši, temveč tudi po sosedni občini V tej podružnici pa niso okrajni cestarji; ti imajo svojo podružnico okrajnih cestarjev v Vidmu-Krškem. — Mnenja smo, da predsedstvo s pomočjo uprave bi vendar moralo riajti način, da bi se člani vsaj vsaka dva meseca zbrali in se pogovorili 6 stvareh, ki se jih tičejo in se seznanili s perečimi vprašanji. Da cestarji ne bi imeli nobenih problemov, ki jih zanimajo, je malo ver letno, kakor tudi da bd biU z vsem zadovoljni. ju o odlašanju ustanovitve sindikalne podružnice. V Brežicah je to edino podjetje, kjer nimajo sindikalne organizacije. Katera cena je prava? — To. variš Š. je pred kratkim kupil pri blagajni železniške postaje v Brežicah povratno vozovnico do Celja in plačal zanjo 568 din. Na vozovnici je natiskana cena 504 din. Njegova hčerka je isti dan kupila enosmerno vozovnico s 75-odstotnim popustom in plačala zanjo 72 din. Želeli bi vedeti, kolikšna je prava cena vozovnice. Med eno in drugo ceno ie razlika 8 din. Poraja se vprašanje, kdo je oškodovan, potnik ali blagajničarka? Dela na tretjem mostu v Brežicah dobro napredujejo. Pred nedavnim smo poročali, da se bližajo tesarska dela pri postavitvi opaža Za novi most svojemu zaključku. Sedaj so tudi dela ljudi, ki so po tesarjih začeli z ukrivljanjem betonskega železa, že v zaključni fazi, za njimi pa bodo začeli z delom betonerji. Gradbeni material za betoniranje, gramoz in kamenje s polno paro dovažajo. Betoniranje bo predvideno trajalo dva meseca. Ko bo most skončan in opaž odstranjen, borno prinesli njegovo sliko, ki bo številne bralce gotovo zanimala. Kolovrat V nedeljo so imeli v Kolovratu lep praznik. Njihovo gasilsko društvo je razvilo svojo zastavo, nato pa je bila lepa kulturna prireditev. Slavja se je udeležilo veliko ljudi iz Kolovrata in okoliških vasi, V največjem številu so prišli gasilci iz malone vseh gasilskih društev občine Zagorje - , . ,uo. — .......--------- bilo od ostalih to predavanje POŽAR — V petek zvečer, vam. da se imamo tako le- tako slabo obiskano, da se je 1 p*, — Kraj, kjer taborimo, je komaj izplačalo. Če pomislimo, zelo lep. Okrog nas so lepi O nekaj pred pol deseto uro se je nenadoma oglasila rudniška si- ^ _ ____ _____ ___ rcna Požar!? Da. Posestniku smrekovi gozdovi, naš tabor pa STARI GRAD je poslanec, Košalinu izpod Gvide je začelo goreti sono, ki ga je imel na prostem — v kupih Skoda je kar precejšnja. O TRBOVELJSKI KULTURNIKI SO SE SPET SESTALI — V soboto je bil v sejni sobi SZDL spet skupni sestrnek vseh trboveljskih »Svobod«, ki se ga je udeležil tudi tajnik Zveze »Svobod«, tov. Roman Albreht. Tov. Albreht si je v dopoldanskih urah ogledal tudi novi Delavski dom. Več o sestanku bomo poročali prihodnjič -jak je na Jasi. Tu so pionirji Iz Trbovelj in Zagorja. Ves dan se igramo, jemo in spimo. Najlepše pa je ob tabornem ognju da je važno, da se s tem vprašanjem seznanilo tudi širše množice, potem lahko upravičeno gTajamo slabo udeležho ostalih Senovčanov na tem predavanju. ki jih mora to vprašanje Takrat se vedno nasmejemo. . prav tako zanimati kot ljudi, ki Kar bojimo se sobote, ko se bomo morali ločiti.« Otroci so hvaležni organizaciji, ki je poskrbela zanje. Zveza borcev pa bo tudi v bodoče skušala nuditi otrokom vse, kar bo v njeni moči. Ne samo razvedrila, marveč tudi pogoje za učenje, za ustvaritev vsega, kar bo nujno za njihovo lepo bodočnost. so že upokojeni. FOTOGRAFOVE TEŽAVE V Brestanici smo brali sledeči oglas; »500 din nagrade dobi tisti, ki meni pove, kje in kaj je FOTOGRAFIRAL šužmar, divji slikar-švercer, bilo za denar ali plačilo v naturi!!! — Foto A., Brestanica.« Velik uspeh je dosegel mladinski aktiv v kulturnoprosvet-nem delu. Že takoj prve dni šolskih počitnic so člani sekretariata organizirali mladince, ki bi lahko na en ali drug način zboljšali delo aktiva. Tako so na prvem sestanku sklenili, da v okviru občinskega praznika občine Videm-Krško prirede v počastitev povratka izseljencev v domači kraj dramo v treh dejanjih »Begunka«. 2al da prirejajo to igro z zamudo, kajti dela na adaptaciji osnovne šole v Dolenji vasi še niso bila do praznika skončana, drugega prostora pa v ta namen ni na raz polago. Pohvaliti moramo igralce, ki so po truda polnem delu na polju in tovarnah prihajali k vajL Prav tako je treba pohvaliti tudi režiserja Ivana Pre-skarja, ki je z ljubeznijo do dramske umetnosti vložil vse svoje moči v delo Težave sole v tem, da je malokateri izmed igralcev že kdaj nastopil v kakšni vlogi. To bi bil kratek opis dela mladincev v času počitnic, kise priporočajo za obisk premiere, ki bo v nedeljo, 26. avgusta, ob treh popoldne v prostorih osnovne šole v Dolenji vasi. ▼. a V hrastmski »Svobodi II.“ bodo kmalu spet začeli Še eno otroško igrišče Nekoliko misli o predpripravah Ljudskih univerz za bodočo sezono Z bogatim načrtom v novo sezono Tale čas so hrastniška delav-sko-prosvetna društva malce prenehala z delom Amaterji posameznih društvenih skupin, pa tudi ostal* člani so na zasluženem počitku nekateri pa ga bodo izkoristili orihodnje dni. Godba na pihala in pevska zbora sta odšla celo kolektivno im dopust k morju Svobodarji so namreč menili da je najbo Ije, če so tudi med' dopustom skupaj, kajti tako najlaže pripravljajo načrte za prihodnjo sezono. Sicer pa niti med počitkom niso mirovali Pevska zbora sta imela pevske vaje tudi na morju. vredno pa je še. da bralec lahko dobi v knjižnici tudi razne revije m časnike. In če bi bil knjižnični prostor malce večji, tako da bi lahKo uredili še čitalnico, poten, bi jo težko našli kdaj prazno Društvu je pred tedni umrl tajnik Člani se ga spoštljivo spominjajo saj je bil predan društvu z vso duše Zavoljo tega bo težko dobiti enakega vendar so prepričani, do bo novi tajnik nadaljeval delo, ki ga je započel umrli. Takole ob 15 septembru bodo imeli člani spet letni občni zbor. Vse tisto, kar je bilo v tej sezemi dobro, bodo ohranili. v Brežicah — V Brežicah urejajo ob parku skromno otroško igrišče, ki bo razveseljevalo predvsem otroke južnega dela mesta. Za novo naselje Hrastinec in del starega mesta bodo uredili otroško igrišče ob Jurčičevi ulici, kjer bo- Bolie manj predavanj pa tista kvalitetna Ko so lansko jesen odbori gradivo za prihodnjo sezono. do uredili za otroke peskovnik. Ljudskih univerz v Zasavju pri vrtiljak itd Tu je po načrtu pravljali načrte za letošnjo se-predvidena tudi zelenica in bi zono, so marsikje pozabili na bilo dobro, da bi jo te v jeseni nekaj zelo važnih stvari. Zato-ali spomladi zasadili z drevjem rej ne bo odveč če jih povemo Druga stvar je v pripravah Predvsem menimo, da so ne- za predavanje. Alt je res dovolj, kateri odbori lani grešili v tem, če smo natisnili lepake m jih ker so določili le teme preda- pribili na vidna mestat Pokaza-vartj, niso pa določili, kdo bo lo se je, da so bili v večini pri-predaval, ali pa so sodili, da je merop lepaki nepopolni. Iz ime- in okrasnim grmičjem, kar bo in opozorimo vse tiste tovariše, nujno potrebno, da pridejo za na teme predavanja ni bilo raz- dalo še lepši izgled igrišču (trn) ki bodo v prihodnjih dneh spet sedli za mizo in ’ Zaključek letovanj zasavskih otrok Vsega je bilo dovolj! NAJVEČ PA SONCA, KOPANJA, PRIPOVEDOVANJA, SMEHA - HVALEŽNI SMO VSEM ONIM, KI SO NAM OMOGOČILI PRIJETNE POČITNICE — ODDOLŽILI SE VAM BOMO S PRIDNOSTJO IN VESTNIM UČENJEM te teme tovariši iz drugih kra-pripravljali jev, čeprav se je kasneje pokazalo, da imajo doma ljudi, ki bi bili sposobni predavati Drugo, kar je po našem mnenju tudi važno, je dejstvo, da mnogi od- Te dni se vračajo. Vračajo s taborjenj, letovanja ob morju je bilo vsega dovolj, največ pa gora ip drugih krajev Slovenije Vračajo se s polno mero vedrosti prešernega smeha in z zavestjo, da so v teh mesecih prizadevanju videli in slišali toliko da bo ljudi pri *i-dovolj za vidno, za kaj gre, In ljudje niso vedeli, o čem se bo predavalo. Prav bi bilo, če bi upravni odbori opozorili na vsakokratno predavanje podjetja, smo često pustili vnemar. Navadno smo bori niso povabili na sestanke postavili le mizo za predavate-predstavnike občinskih komite- Ija (marsikje je niso niti pogr-jev ZKS in SZDL ter množičnih niti) in nekaj vrst stolov. Ali ne organizacij m društev. Sicer so bi bilo prav da bi prostore za jih ponekod povabili, žal se s vsakokratno predavanje nekoli-temi tovariši niso pomenili o ko olepšali, okrasili z zastava-vseh podrobnostih, ki so za mi, na zidove pa obesili nekaj uspešno delovanje Ljudskih uni- parol In končno na mi20 posta-drugih krajev In pravijo še, da verz zelo važne. Odbori tudi vili vazico cvetjaI Seve ni po- niso poskrbeli za finančno stran trebno, da bi za vsako predamir-sonca vedrosti pripovedovanja delovanja Ljudskih univerz. Po- nje posebej okrasili prostore, o poteh naših nekdanjih borcev, nekod še sodijo, da ta dejavnost jn končno najvažnejšeI Pone- o njihovih junaštvih in silnemu ne potrebuje tolikšnih finančnih kod so pripravili sicer bogat delovnih sredstev, kot n pr. ostala kul- program predavanj, niso pa ra-v jamah in turno-prnsvetna. Zaradi tega res čitnali na to da bo praktično naših strojih. obujanje spominov povsod drugod kjer se ustvar- ni čudno, če so morale nekatere nemogoče izvesti tolikšno itevi- univerze sredi sezone ugotoviti, predavanj. Po našem mnenju da je zmanjkale sredstev. je mnogo bolje, če bi odbori Sodimo da bodo morale naše pripravili le tedenska oziroma več časniških kulturne institucije tudi tej de- štirinajstdnevna predavanja, ta po tej poti javnosti nameniti v svojih pro- pa naj (,{ bila resnično kval*- ki so nam računih ista sredstva kot za tetna in razumljiva vsem poslu- ostalo dejavnost Ne gre namreč šalcem. Ce bo nekdo predaval zanikati, da predavatelji včasih preveč učene namen nikakor Trdno smo prepričani, in ta- radi predavajo brezplačno, ven- ne j,0 closeien Zato se držimo . „ • •= dragi dar je treba vedeti, da pripra- načela manj, pa tisto kvalitet- skozi vse prihodnje leto To je naša mladež Mladež iz črnih revirjev tam gori z rudarskih kolonij kmečkih vasi in drugod. Velikokrat so nam pisali, no- ja za našo bodočnost. Ni nam mogoče vsako posamezno pismo objaviti. To bi bilo gradiva za strani Zatorei se zahvaljujemo vsem. katere smo tudi mi obiskali, opisali svoie bogate doživljaje največ pa pripovedujejo sedaj, na letovanju ko je utihnila pesem v platnenih naseljih, v sončnih stavbah in taboriščih ob naših rekah ko ste nam tudi pisali. _ . . ___ otroci, da ste v tem času zlate va predavanja ni mala stvar in no. Vsi brez izjeme pišejo o tem. prostosti nabrali novih svežih Deklici ob vodnjaku! kako so prebili ta zlati čas počitnic in iz vsake vrstice veje hvaležnost tistim, ki so jim omogočili bivanje med otroci moči za jutrišnje delo v šoli in da zahteva dolgotrajnega dela in seve časa. Pa tudi filmi sa vemo, da se ooste s pridnostjo ozki trak nekaj stanejo in ko- Dpčjfav nanrarinP tinankp oddolžili skrb; naših organiza- der imajo kinoprojektorje, naj ne5llev nagrdUIHJ ugdHRB cij. že sedaj naroče potrebne filme. Sicer pa gre čas dopustov h kraju in treba bo misliti na prihodnjo sezono. Zatorej bo prav, če nekoliko pogledamo, kako so člani tega društva delali v pretekli sezoni. Težko je med aktivnimi izbrati najboljše Dobri in prizadevni so bili vsi, brez razlike, pa najsi bo to dramska družina, oba pevska zbora ali godba na pihala. Pa tudi izobraževalni odbor je lani nekako le začel z delom in pripravil članom nekaj zanimivih predavanj Bržkone bo držalo mnenje poznavalcev in seve ljubiteljev lepe slovenske knjige, da ji najbolje opravila svoje poslan stvo njihova knjižnica. Ni dolgo, odkar sc knjižnico Kemične tovarne in Steklarne združili in dali društvu Obe podjetji sta namreč spoznali da je delavsko prosvetne društvo tista institucija. ki bc znalo in se prizadevala najhitreje m najbolje posredovat’ kn<• se lahko pohvali, da ima v knjižnici človeka, ki ima velike ljubezen do urejevanja knjižnice in pozna okus bralcev Zate res ni čudno če je knjižnica v tej sezoni izposodila rekordno število knjig tn da so Hrastničani začeli vse pogosteje zahajati v knjižnične prostore Sicer pa imajo bralci precejšnjo izbiro Nad 2000 knjig ni ‘mala stvar in ob takt pisoki številki je moč zadovoljiti trdi najbolj izbirčnega bralca. Knjižnica je bila odprta tudi t <*asu dopustov, se pravi sedaj, ko ostale društvene skiivlve mirrijeio Vse, kar je po njihovem mnenju v društvu zastarelo, nameravajo opustiti. In ker se zavedajo, kolikšen vpliv ima društvo na celotno razpoloženje ljudi tega dela Hrastnika so odločeni sestaviti tak program, ki bo povsem zadovoljil vsakega prebivalca Načrt bo sestavljal celoten kolektiv Vsak naj po svoje doprinese to, kar meni, da bo društvu v korist Iv) Droben, toda pomemben zbornik Izšlo je „Spodnje »lovensko Posavje* Pravkar smo prejeli »Spodnje slovensko Posavje*, droben toda pomemben zbornik o krajih od Radeč, pa tam do hrvaške meje, o njihovi zgodovini in gospodarskem napredku. »Spodnje slovensko Posavje« Mladi zadružniki ja novi učni načrt, je namenjen zlasti šolski mladmi. Založil ga Je Svet za prosveto in kulturo pri Okrajnem ljudskem odboru v Trbovljah, gradivo zanj je zbral posebni odbor uredil pa Venčeslav Čopič Knjiga, ki Ima nekaj čez sto strani. 1e natisnjena v 1700 izvodih tekmiue o Aktivi mladih zadružnikov, ki jib Imamo v našem okraju že 15, kar je polovica vseb kmetijskih zadrug, prirejajo z usnehom tudi tekmovanja v košnji In žetvi Prireditve aktivov so dobro obiskane Tako Je bilo v Kanelah čez tisoč ljudi in tudi drugod ni obisk dosti slabši 7, vztrajnim In načrtnim delom se mladi aktivi vse bolj uveljavljajo no nortofelju in unraviče-no pričakujemo, da bodo ž» v bližnji nribodnosti "retstavlIaH eno Izmed najmočnejših naprednih «i| na vasi Naša okrajna pfci»v» se je pomerila tudi 7 mladimi zadružnik! drugih okrajev V nedeljo. 12 avgusta je namreč hilo re-nnhliiUro tekmovanja aktivov V Cerkljah nri Kranju. Naša o»-rajna ekina 7-as’u*' nri-»nanje. ®at se je v ostri konkurenci kar rtnhro n'1-eoala vklnno je namreč zasedlo 4 mesto, v teVmo-vanj„ nosome-rnikav na je član ir Rrež'e Slavko Deriič zasedo) o mesto. O-ranl-racMi teo* tekmovanja na ni bila natboMša In tudi v pogledu ocenitve smo bili primorani Izreči naše neradovolj-«t»»n -bo. pravdo ~ kmečkim uporom, naslednje pa dokaj obširno piše o narodnoosvobodilni vojni. V tem delu je objavljenih več spominskih in drugih sestavkov — črtic odlomkov iz daljših del in slik, kar skupno daje o tein pomembnem obdobju naše zgodovine dokaj jasno podobo. »Spodnje slovensko Posavje« se nato nadaljuje s poglavjem »Naše delo« v katerem so objavljeni sestavki iz večjih posavskih podletjj in zadrug, na- dalje o družbenem upravljanju :n tako dalje. Zbornik se zaključuje s seznamom pomembnih ljucti, ki so se rodili ali pa delali v Posavju ln s skicami B. Medveda, ki je pokazal risanje načrtov, tlorisov šole in zemljevidov domače vasi. Zbornik »Spodnje Slovenjo Posavje«, ki je edini te vrste ▼ Sloveniji, nas je prijetno presenetil ih lahko njegovim ustvarjalcem k uspehu le iskreno čestitamo -jak Zbornik je razdeljen v tri dele — v zemljepisni zgodovinski in gospodarski. V zemljepisni del sta nrisnevala svoie sestavke Fr Drnovšek in J Knapič ki sta obdelala lahko bi rekli v obliki potopisa vse kraje od Radeč do doline Bistrice, ter hkrati obrazložila njihov razvoj, ki so ga dosegi: v letih po vojni Prvi del zaključuje Raz. lagova pesem »Domovini« ih Antona Pahorja črtica »Zakaj so v Kapelah hiše rdeče pobarvane« Sledi zgodovinski de! zbornika, ki le razdeljen v tro-je poglavij. V prvem opisuje S. Skaler življenje na Libni v že-1»v7r>? dobi. brežiški grad v pre teklih stoletiih In Posavski muzej v Brežicah. Tu je že opis »V sredi)!eveškem ernd-u«, ki je posnet po J Apihu in Fr. Zi-merja sestavek »Na Savi pred sto jeti«. Drugo poglavje je Izključno posvečeno borbam za staro iz 33. številke Pravilna rešitev nagradnega magičnega kvadrata za naše pionirje iz predzadnje številke našega tednika se glasi (vodoravno in navpično): l. Vera (vera); 2. Emil; 3. riba; 4. Alah, 2ret> je prisodil prvo nagrado za rešitev magičnega kvadrata Marinki HRIBAR, učenki 3. razreda osnov, šole Stentgptard, posta Trojape — drugo nagrado pa dobi po odločitvi žrebe Branko BREGAR, učenec 4. razreda osnov, šole, vas Hinjce tl, pošta Krmelj na Dolenjskem. Obema bomo poslali knjižno darilo po pošti. Vsem ostalim marljivim pionirjem in pionirkam za poslane rešitve in pozdrave iskrena hvala. UREDNIŠTVO Nova nagradna uganka za naše pionirje Občani Videm-Krškega so si bili edini, da tako pisane kmečke revije še niso imeli Ruzuit e zustoue u loki ANICA«. % |l3tovj.iMjKi V okviru krajevnega praznika Radeč bo imela prostovoljna gasilska četa iz Loke večje slavje Ob 73. obletnici svojega obstoja bo razvila društveno zastavo Priprave na to slovesnost so že v polnem teku, čeprav bo praznik šele 2, septembra. Vaščani z zanimanjem pričakujejo ta dan, saj to ne bo samo praznik gasilcev, marveč vseh vaščanov Pri zbiranju prispevkov za novo zastavo so ljudje pokazali precejšnje razumevanje, saj so darovali zanjo lepe denarce. Upamo, da bo to res lep dan za naše gasilce. Pričakujemo pa, da bodo tudi gasilske čete iz drugih krajev dale Loki še lepši, slavnostnejši izgled, da bo 2. september ostal »»»■»'n v lepem spominu. Besede (vodoravno in navpično): 1. dragocena hribina; 2. drugo ime za pisarno ali več pisarn skupaj; S. odlična, negovana ženska; 4. moško ime. Črke: AAAAAA, DDDD. MM. RR, UU. Rešitev nam prinesite ali po pošljite po pošti do nedelje. 2. septembra opoldne. Dva rešitelja uganke bosta dobila po odločitvi žreb« po 1 mladinsko knjigo. P« odgovoru ne povabite navesti poleg svojega imena in priimka tudi razred šole, ki st* jo letos obiskovali, nadalje po-Ho’ U» kraj, kjer ste doma. UREDNIŠTVO bo Komaj te zakoplje v svoje suho ležišče, ko se prikaže drug mož in gošče. Peter spozna — cigana. Zbal se je njegovega maščevanja, zato se pritaji v listje Cigan se malo ozira okrog, potem nrirnr vrata pri skednju In gre noter lestev je bila prislonjena na oder. kjer je bilo shranjeno seno. Tam si pripravi dolgin med dišečimi suhimi cvetlicami ležišče In hitro za. smrči. 66 Zdajci prijezdi še kakih pet možakov po »tezi od vasi sem. Velik, kosorep pes se je podil okrog njih. Kri je Petru zastajala, ko spozna, da so Turki. Poskačejo s konj, privežejo jih k plotu in gredo proti skednju. Iskali so suhega sena za svoje konje, zato gredo precej gledat na skedenj In dva zlezeta Po lectvl. Zbudil se j* cigan na mrvi In zagleda Turke na lestvi. 67 Plane l.okoncl In nagel kol strela od pahne prislonjeno lestev, da lopneta Turka po tleh. Dolgin tedaj jame trgati deske iz stene v svislih in jih metati na Turke. Morali So pobegniti s skednja brez mrve in. da bi ukrotili cigana, ki jim Je glave razbil, -zapolili so poslopje. AN Samoi je raztrgal na drugem oglu steno, skočil na zemljo in izginil v goščo, še predeti »n s« Turki zavedli. T* čaa, ko so se Turki dajali s ciganom, J pes zavohal preplašenega Petra in ga ra »"t® Izvlekel Iz Ustja. Turki, ki jim je cigan Jezni, se maščujejo nad Petrom. Spodnero noge, zvežejp ga s jermenom M noge Ir »• obesijo na prvo drevo tako, da je za pete PT'JT® visel med travo In ©Maki. nato odjesdU1' Je vrela Petru v glavo. Velh*o ilbkeje Jc Je**1, Velike konjske dirke v V idmu-Krškem Klub za konjski šport »Posavje" praznuje letos 10. obletnico svojega obstoja .V.okviru občinskega praznika Osma dirka se je imenovala Videm-Krško je priredil Klub »Krško polje«. To je bila eno-■ za konjski šport »Posavje« mi- vprežna vožnja za vse konje s riuio nedeljo velike tradicional- področja Dolenjske in Spodnje-ne -konjske dirke na stadionu ga Posavja.. Proga je imela dol-’ »Matije Gubca*. Dirk se je ude- žlno 2000 m. —' Prva je bila .Težilo preko 5000 ljudi iz bliž- »Briška«, last Vinka Radkoviča nje in daljne okolice. iz Šentjerneja v času 1,58, dru- Na. dirkah je nastopijo. 33 či- ga »Beba«, last Jožeta Vizlerja stokrvnih kasaških konj od 2 v času 2,10 in tretji »Agi«, last do 10 let in 5 jahalnih kmečkih Mirka Salomona iz Šentjerneja konj od 5 do 8 let. Bilo Je skup- v času 2,11. no 9 dirk, od teh ena galopska. Deseta dirka pod naslovom Pfva dirka »Mladost«: v tej »Desetletnica kluba v Krškem« enovprežni vožnji so nastopili je bila dvovprežna vožnja za dvoletni konji kasaškega pore- 3-letne in starejše konje kasa-kla iz vseh krajev, Temeljna škega porekla iz vseh krajev, proga je bila dolga 1600 m. — Proga je bila dolga 2600 m — pej z Bizeljskega za svojo kobilo »Banjo«, ki je dosegla na teh dirkah najboljši čas člana kluba in sicer 1,33. V heatu sta tekli neodločeno kobili »Frajlica« in »Proja«, ki sta morali dokazati svojo hitrost na ta način, da sta še enkrat tekli 1 km, kjer je zmagala kobila »Frajlica« v času 1,30 in je tako dobil njen lastnik Ludovik Slavič iz Ljutomera 10.000 din nagrade. Ker se je na progi zgodila manjša nesreča, ki pa ni imela hujših posledic niti za vozače niti za konje, je takoj prihitela na pomoč ekipa RK in nudila prvo pomoč. Klub za konjski šport »Posavje« je v svojem desetletnem povojnem delovanju priredil vsako leto povprečno po dve prireditvi. Tudi nedeljska prireditev je lahko trdimo, dobro uspela, k čemer je nedvomno precej pripomoglo ugodno vreme. -a Pionirski nogometni turnir v počastitev narodnega heroja Lojzeta Hohkrauta ŠD »Sloga« v Trbovljah bo priredilo v nedeljo, 26. avgusta dopoldne ob 9. uri na stadionu ŠD »Svobode« pionirski nogometni turnir in sicer v počastitev spomina narodnega heroja Lojzeta Hohkrauta. Za zmagovalca v turnirju je društvo, pripravilo lep pokal, ki pa bo prehoden. Moštvo, ki si bo pridobilo pokal trikrat zapo. redoma, ga bo prevzelo v trajno last, ali pa moštvo, ki si ga bo osvojilo 5-krat v presledkih. Moštva bodo igrala z vsakim drugim moštvom 2-krat po 15 minut. Zamisel ŠD »Svobode«, da bo priredila ta spominski turnir. in to z našimi najmlajšimi, moramo pozdraviti, hkrati pa je treba poskrbeti za to. da bo tekmovanje res potekalo v vzdušju, ki ka ta lepa prireditev zasluži. Zanimiva novost na letnem telovadišču „Partizana“ v Trbovljah Rudar in Proletarec na startu v področni nogometni ligi 9. septembra Popoldanski del zaključnega dela praznovanja občinskega praznika je bil posvečen tradicionalnim konjskim dirkam. Nad 3000 gledalcev je napolnilo prireditveni prostor in z zanimanjem sledilo dirkam Prvo mesto je odnesel par »Pema-Proja«, last Joška Slaviča iz Ljutomera v času 1,38. Ob desetletnici delovanja je Klub za konjski šport »Posavje« iz Zagorja in »Slo-dal prehodni pokal članu kluba ga« iz Čakovca. Za začetek tek-za najhitrejšega konja na teh movanja je bil določen 9. sep-dirkah. Pokal je dobil Ivan Li- tember. Iz te lige izpadeta ob Prvo mesto je dosegla dvoletna . kobila »Jerca«, last Franca Kerina iz Podbočja v času 2,11. Druga je bila dvoletna kobila »Ciza«, last Andreja Pavliča iz Dobove v času 2,22 in tretji dvoletni žrebec »DodO«, last Jožeta Vizlerja iz Velike vasi v času 2,24. • • * Druga dirka »Posavje«: to je \ bila ravna galopska dirka za kmečke konje s področja Krško-Šentjernej.. Proga, je bila dolga 2000 m, brez izenačenja teže.—• Prvo mesto je dosegla, kobila »Prama«, last Alojza Goriška iz Šentjerneja v času 21:8,0, diu- —-................ 'ga »Bap8?" Upi Staneš' FUbger-' v nedeljo, 19. avgusta,, je bil čarja iz Šentjerneja v času v. Slov. Konjicah drugi del pr-21:8,5 in tretja »Žerjava«, last venstva LRS v plavanju II. raz-Avgusta Kromarja iz Sentjerne- reda. Sodelovali so člani in čla-ja v času 21:33,0. niče »Celuloze« z Vidma-Krške- Tretja dirka »Naše zadružni- ga, »Rudarja« iz Trbovelj, »Nep-štvo«: to je bila enovprežna tuna« iz Celja in »Panonije« iz Samo še 14 dni in tekmovanje v področni ligi, namreč v mariborsko-varaždanski nogometni ligi, se bo spet pričelo. Iz lige je izpadlo simpatično moštvo »Bratstva« iz Hrastnika in je namesto njega v ligi sedaj »Proletarec« iz Zagorja. Prejšnji teden so se sešli delegati nogometnih klubov področne lige Maribor—Varaždin—Celje in pregledali tekmovalni načrt za novo sezono 1956/57. Sklenili so naslednje: Dosedanji način tekmovanja ostane nespremenjen in je ustanovitev II. lige nepotrebna. Nova člana te področne lige sta »Proletarec« II. razred Prvenstvo Slovenije v plavanju W v Se en uspeh plavalcev Celuloze z Vidma-Kiškega m m vožnja za kmečke konje s področja Krško-Sentjemej, svobodni handicap. Proga je bila dolga 1600 m, vozovi z gumo pa so imeli 40 m dodatka. — Prvo mesto je dosegla kobila »Miška«, last Jožeta Lindiča iz Šentjerneja v času 2,20. Drugo mesto je dosegla kobila »Eda«, last tov. Vodopivca iz Šentjerneja v Času 2,25 in tretje mesto »Pluta«, last Janeza Turka iz Šentjerneja v času 2,25. Četrta dirka se je imenovala »pbčina Videm-Krško«, enovprežna heat vožnja za 4- do 12-letne konje kasaškega porekla iz vseh krajev. Proga je bila dolga 1600 m. — Prvo mesto je dosegel »Plik«, last Ivana Jamnika ‘ iz Ljubljane v času 1,32. Drugo mesto »Bajna«, last Ivane Lipeja z Bizeljskega v času 1,33 in tretje mesto »Frajll-ca«, last Ludovika Slaviča iz Ljutomera v času 1,36. V peti dirki »Občina Videm-Krško«, ki je bil obenem drugi heat, je dosegel prvo mesto »Plik« v času 1,31, drugo »Faktor« v času 1,32 in tretje mesto »Frajlica«. v času 1,33. Šesta'dirka »Kmečki praznik« je bila enovprežna handicap vožnja za konje, kasaškega porekla iz vseh krajev. Proga je bila dolga 2000 -m. — Prva je blld »Frkla«, last Franca Sršena 'iz Komende v času t,36, druga »Rose-Mary«, last Huberta Križanca lz Dobove v času 1,37 in tretja »Dita«, last Ivana Balona z Bizeljskega v času 1,42. Murske Sobote. Poleg gostov so nastopili tudi plavalci domačega »Partizana«. Kakor je bila »Celuloza« uspešna že v prvem kolu, tudi to pot ni razočarala in si je osvojila naslov prvaka Slovenije v plavanju v II. razredu. ' Končno stanje točk: f. 'S«lulo-za 2^6, 2. Rudar 169, 3. Neptun 79, 4, Panonija 64. Plavalcem »Celuloze«, ki so se v zadnjem času v plavalnem športu že večkrat izkazali, želimo tudi v bodoče še nadaljnje uspehe. Poleg častnega naslova Slovenije v II. razredu so sd osvojili tudi častni naslov v plavalnem prvenstvu pionirjev. zaključku tekmovanja zadnja dva plasirana, v I, cono pa pride avtomatično prvak, medtem ko drugoplasirani igra kvalifikacije. . Prvi pari bodo 9. septembra pričeli prvenstveni nogometni ples takole: Sloga (Čakovec) : Branik (Maribor). Kladivar (Celje) : Proletarec (Zagorje), Mladost (Za-bok) i; Zagorac (Krapina), Slo-boda (Varaždin : Sobota (Murska Sobota. Rudar (Trbovlje) : boda (Varaždin) : Sobota (Murska Sobota), Rudar (Trbovlje) : Tekstilac (Oroslavlje) in »Maribor« (Maribor) : Jedinstvo (Čakovec). ŠPORT V RADEČAH Namizno-teniški turnir — Pred nedavnim je bil v Radečah turnir mladinskih ekip v namiznem tenisu za prehodni pokal občinskega odbora ZB NOV. Sodelovale so ekipe iz Radeč. Loke, Papirnice in VPD iz Hotemeža. Pp lepih in zanimivih igrah so zmagali mladinci Loke v postavi: Mlinar, Tavčar, Rogelj, in tako že drugič osvojili ta pokal. Drugo mesto je zasedla ekipa iz Radeč, tretja pa je bila Papirnica, Odbojka — ?Ta igrišču Papirnice sta se srečala domača rivala — »Radeče« in Papirnica. Po lepi in zanimivi igri so zmagali Radečeni s 3:0. Rezultati: ( T Radio Ljubljana v tem tednu Moški, 100 m prosto: 1. Cim-peršek (C) 1:10,5; 2. Letnik (Rudar) 1:10,8) 3. Klančnik (N) 1:11,2. — 200 m prsno: 1, Hauck tijake' nasvete (R) 3:16,2) 2. Dragan (Q 3:16,4) 3. Baudek (N) 3:20,4. — 100 m metuljček: 1. Ivačič (C) 1:29,6) 2. Zibert (C) 1:29,6) 3. Santo (R) 1:30,9. — 400 m prosto,- 1, Zelenček (R) 5:28,4) 2, Klančnik (N) 5:41,9; 3. Iskra (C) 6:08,8. — 100 m hrbtno,- 1. Zelenšek (R) 1:21,7) 2. Izmajlovič (P) 1:26,2; 3. Kaplan (C) 1:28,8. — 4x100 m prosto: 1. Rudar II 4:58,0) 2,'Celuloza 4,58,1) 3. Neptun 5:02,4. — 4x100 m mešano: 1. Rudar I 5:37,5) 2. Rudar II 5:44,8; 3. Neptun ,5:50,6. Poročila poslušajte vsak dan pb 5.05, 7.00, 13.00, 15 00. 17.00. 19.30 radijski dnevnik to ob 22.10. Oddajo ..Želeli ste — poslušajte" ob delavnikih ob 14.40, ob nedeljah pa ob 14.15. Kmetijske nasvete in kmetijsko univerzo vsak delavn ik ob 12,30 ,,NaS jedilnik" vsak delavnik ob 6.20. oddajo ..Dobro Jutro, draei poslušalci” (pester glasbeni spored) na vsak delavnik od 5.00 do '/.00. Zenske,- 100 m prosto: 1. Gro-zina (C) 1:26.0) 2. Lilek (C) 1:31,2; 3. Kočar (R) 1:33,5. — 100 m prosto: 1. Breskvar (C) 1:35,7; 2. Božičnik (C) 1:39,6) 3. Miholič (P) 1;42,3. — 50 m metuljček: l, Breskvar (C) 42,8; 2. Miholič (P) 43,8) 3. Junc (C) 43,8. — 100 m hrbtno: 1. Kočar (R) 1:38,2) 2. Kramberger (P) 1:40,4; 3. Lilek (C) 1:41,4. 4x50 m crawl: 1. Celuloza 2:42,6) 2. Panonija 2:59,4: 3. NeptCtn 3:18,0. 27. AVGUSTA tene. 12,00 sMven- PRIDITE IN OGLEJTE SI TRADICIONALNO Mednarodno razstavo vin od 15. avgusta do 2. septembra 1956 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani * Razstava vin iz vseh kontinentov sveta — Najmodernejši vinogradniški in kletarski »troji — Ostala pomožna sredstva '— Tradicionalna posku&nja vin. Sodelujejo: Anglija, Alžir, Avstrija, Avstralija, Bolgarija, Ciper, Čile, Francija, Grčija, Italija, Južna Afrika, Madžar-i&a. Malta, Maroko, Mehika, Portugalska, Romunija, Spanju, Nemčija in Jugoslavija. obisk se poslužlte 25 odst. popusta na železnici! NEDELJA, 26. AVGUSTA 6,00—7,00 Pisana vrsta domačih pesmi tn napevov za prijetno nedeljsko jutro. 7,35 Operetna in lahka glasba. 8.00 Otroška predstav« — Franjo Vouk: Lisica (e prav zvita zver (radijska igra). 8.30 To in ono iz arhiva slovenskih narodnih pesmi. 8,30 še pomnite, tovariši — Jote Pahor: Ko je umiral aaciia-JI-zem. 11,35 Mala revija lahke . glasbe. 13.30 Za našo vas. 15,45 Prenos z evropskega prvenstva v veslanju na Bledu. 18.00 Radijska igra — Horvat: Danes je mol ro'stni dan. 21,00 športna pdro-čtla. 21.10 Prenos reportaše z evropskega prvenstva v veslanju na Bledu, 21,25 V svetu ritmov in melodij. PONEDELJEK, 11.50 Za dom hi ske narodne pesmi v priredbi Franceta Marolta in Zorka Prclovca. 12,40 Lahek spored Izvaja Mariborski pihalni ansambel p. v. Draga Lorbeka. 14,30. Radijski leksikon. 16,00 Utrinki iz literature — Janez Oradisnik: Slovo 16,20 \ svetu opernih melodil. 18.00 Kronika iz naiih mest: KruSevac. 18,45 Kulturni obzornik. 19.00 Reporta>a z evropskega prvenstva v veslanju na Bledu TOREK. 28. AV0USTA 8.00 V pesmi In plesu po Jugoslaviji. 10.40 Pisan spored slovenskih narodnih pesmi. 12.00 Melodije za razvedrilo. 13,35 Pester spored opernih melodij. 14.30 Za dom in lene. 15,35 Slovenske narodne pesmi poje Gorenjski vokalni kvintet, vmes igrajo veseli godci. 16,00 Utrinki Iz literature — Peter KoflJ: Novela. 18.00 $portn; tednik 18.30 Skladbe slovenskih avtorjev pole Mariborski komorni zbor p. v Rajka Sikoška. 18,50 Zunanjepolitični feljton ■ Avtomatizacija in stavke. 19,00 Reportaia z evropskega prvenstva v veslanju na Bledu. 20j30 Tedenski notranjepolitični pregled. SREDA. 29. AVGUSTA 11,05 Simlontčni plesi tn rapsodije. 12.40 20 minut z veselimi planšarji in kmefko godbo. 13,15 Iz filmov in glasbenih revij. 18.00 Reportaia. 18,15 Skladbe za razne instrumente. 18.45 Radijska univerza — Prol dr. Oskar Reja: Obramba proti to« z raketami. CITRTEK, 30. AV8USTA 12.00 Popularne melodije iz orkestralne glasbe. 12-40 Lahka glasba. 14.30 Turistična oddaja. 15.35 Pohorski lantje polo in Igrajo. 18.00 lz naiih kolektivov 18.50 Domače aktualnosti. 20.00 četrtkov večer domačih pesmi t« napevov — sodelujejo priljubljeni ansambli in solisti. PETEK, 31. AV8U8TA 8.50 Popularne melodije. 9-3Q Literarna oddaja: Slovenske romance. 11 50 Za dom in žene. 13.15 Za prijetno razve- Mednarodna srečanja vrhunskih telovadcev so pokazala, da naši orodni telovadci niso koe mnogim prvinam na drogu, ki so pri tekmovanjih odločilne važnosti za doseganje boljših uspehov. Da bi to stanj« izboljšali in da bi naši orodni telo- »Partizan« v Trbovljah odločile preskrbeti za telovadce na drogu lovilno pripravo. Ze nekaj časa je opaziti na letnem telovadišču trboveljskega »Partizana« več telovadcev tn tudi radovednežev, kjer je postavljena pri drogu lovilna naprava. Ni dvoma, da naši telovadci ne bi izvajali najtežjih odskokov s to lovilno pripravo, saj se ob asistenci znanega izkušenega telovadca tov. Mirka Bizjaka in dveh drugih telovadcev. ki stojita pri lovilni vrvi, telovadec počuti povsem varnega pri izvedbi tveganih odskokov. Z novo lovilno napravo za izvedbo odskokov na drogu nudi TVD »Partizan« v Trbovljah številnim domačim in ostalim orodnim telovadcem v okraju možnost, da se izpopolnijo v vajah in odskokih z droga. G. S. Uspelo mu Je vadci spet dosegli raven telovadcev ostalih držav, so letošnje leto pričeli v telovadnih društvih posvečati večjo pozornost orodni telovadbi. Ker imata Trbovlje in Hrastnik že lepo število dobrih orodnih telovadcev, ki so se doslej zaradi izpopolnitve in izvedbe težjih telovadnih prvin na drogu posluževali študijske telovadnice v Ljubljani, se je TVD Vremenska napoved za prihodnji teden V splošnem bo suho, povečini jasno in vroče vreme. Manjše poslabšanje oziroma krajevne nevihte predvsem v alpskem svetu bodo verjetno ob zaključku tekočega tedna (okoli 26. avgusta) in zlasti v drugi polovici prihodnjega tedna (okoli 30. avgusta). Dr. M. V. HRASTNIK Športni dan Bratstva — To nedeljo so prišli ljubitelji športa v Hrastniku spet na svoj račun. Športno društvo »Bratstvo« je namreč pripravilo obsežen in pisan »Športni dan«, ki se je začel že zgodaj dopoldne s pokalnim turnirjem v kegljanju. Dopoldne je bilo še pionirsko nogometno tekmovanje, pokalni turnir v odbojki, nogometna tekma med NK »Trgovec« (Hrastnik) in mladinci »Bratstva«, za zakljček pa je bil še šaljivi prizor s tekom v vrečah. Športni dan se je nadaljeval popoldne s tekmovanjem za pokal v nogometu, v katerem so poleg domačega »Bratstva« in »Rudarja« sodelovali še nogometaši zagorskega »Proletarca« in »Svobode« iz Trbovelj. Zelo zanimiva je bila tudi tekma starih nogometašev rudnika in steklarne. >oo«(><=>Mwwto<^^ bB3^ \AAs drik>. 18.00 Novi filmi 18.10 Odlomki Massenetovih in Oounodovlh oper. 19.00 Reportaia z evropskega prvenstva v ve sla® ju na Bledu. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih- SOBOTA, 1. SEPTEMBRA 11.05 Malo od včeraj in malo od danes. 11.45 Pionirski kotiček 12.40 Igra mariborski instrumentalni ansambel. 13.35 Slavne arije s slavnimi solisti. 14.30 Tedenski Športni pregled. 16.20 Koncert po ieljah. 18.45 Okno v svet; Japonska danes in jutri 2000 Veseli večer. 22.15 —23.00 Oddala za naile izseljence — na valu 327.1 m. Kinematografi Kino »Svoboda - Trbovlje II« bo predvajal od 24. do 26. avgusta ffanc. krim. film »Obsedenost«; od 27. do 29. avgusta amer. barvni film »Žene z neapeljskih ulic«; od 31. avgusta do 3. septembra ruski barvni film »Cviček«. Kino »Svoboda - Zasavje« — Trbovlje: od 23. do 27. avgusta ob 17. uri in 19.15 amer. westem film »P6t za Aribo«, za mladino V nedeljo ob 15 uri po znižani ceni; od 28. do 30. avgusta ob 17. uri in 19.15 ameriški film »Beli jorgovan«. Kino »Partizan« Sevnica: od 25. do 26. avgusta ameriški film »Kapetan Kidd«; 1. in 2. septembra nemški film »Jaz in moja žena«. Kino Brežice: 24 in 25. avgusta amer. barvni film »Dvoboj v džungli«; 26. in 27. avg. amer. barvni film »Poslednjič sem videl Pariz«; 28. in 29. avg. amer. film »Trije pustolovci«; 31. avg do 2. septembra franc, film »Lisbonsfte noči«. Kino Brestanica: od 24. do 26. avg. amer. barvni film »Džipsi — črni konj«; 29 in 30. avgusta ameriški pustol. film »Rumeno net>o«; od 31. avg. do 2. sept. amer. barvni vojaški film »Cena slave«. Kino »Svoboda - Dobrna« — Trbovlje: od 25. do 27. avgusta nemški zabavni film »Veliki grešnik* (v glavni vlogi Paul Hdrbiger); 29. in 30, avg. domači film »Deklica in hrast«. OBVESTILO Vpisovanje v gospodinjsko šolo v Trbovljah bo 3. in 4. septembra od 10. do 17. ure. Za vpis so potrebni: 1. prošnja, kolkovana s 30 din državne in 20 din obč. takse; 2. rojstni list; 3. zadnje šolsko spričevalo; 4. pismena izjava staršev, da bodo plačevali mesečno 1500 din (za učenke iz območja trboveljske občine). Pričetek pouka 5. septembra. Uprav* Sole RAZPIS •Občinski ljudski odbor Brežice razpisuje po 1. čl. zakona o od. dajanju in izvajanju gradbenih del (Ur. list LRS, štev. 17-77/55) in 3. čl. pravilnika o postopku pri javni licitaciji za oddajo gradbenih del (Uradni list LRS, štev. 17-81/55) drugo javno pismeno licitacijo za gradnjo 12-stanovanjskega bloka v Brežicah 1. Predračunska vsota gradbenih del znaša 24,497.425 din. 2. Rok dovršitve gradbenih del, t. j. vključno s tretjo fazo, je 31. december 1956, za dokončno dovršitev pa 31. avgust 1957. 3 Licitacijska obravnava bo 8. septembra 1956 ob 8. uri zjutraj v sobi predsednika občinskega LO Brežice. 4. Ponudbe se sprejemajo do vključno 8. septembra 1956 do 8. ure. 5. Ponudbe morajo biti opremljene v skladu z določili pravilnika o postopku pri javni licitaciji za oddajo gradbenih del (Ur. list LRS, štev. 17/55). 6. Pogoji investitorja so interesentom na razpolago dnevno od 8. do 12. ure v sebi št. 21 na Občinskem ljudskem odboru Brežice. 'i. Projektni elaborat lahko in. teresenti dvignejo proti kavciji v sobi št. 21 na Občinskem LO Brežice. Investitor- STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE BREŽICE * 1 PRODAM KUHINJSKO OPRE MO IN SPALNICO. — Ivan Knaflič Trbovlje štev. 1, kol. 1. maja 22. * JAVNA ZAHVALA Podpisani Leopold JUG, kovač iz Sevnice, se javno zahvaljujem Državnemu zavarovalnemu zavodu za izplačano vsoto. ki sem jo prejel od DOZ ob nezgodi. Vsakemu priporočam zavarovanje, ker nihče ne ve, kje ga čaka nesreča. Leopold Jug, Sevnica. PREKLIC Preklicujem neresnične vesti o Romanu Špacapanu in njegovi ženi in se jima zahvaljujem, da sta odstopila od tožbe. — Ladislav Kunšek, Hrastnik 35. ZAHVALA Ob nenadni smrti našega dragega sina in brata ALOJZA MAVSARJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremljali na zadnji poti, ga obsuli s cvetjem in nas tolažili ob težki izgubi. Posebej se zahvaljujemo podjetju »Elek-tro-Krško« za naklonjenost in prevoz, in vajencema tega podjetja Kostevcu in Lekšetu, ki sta ga spremljala na poti do. mov. Užaloščena družina Mavser Žejna 13 ZAHVALA Ob smrti našega preljubega očeta TONETA KERŠIČA se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so ga spremljali na 'zadnji poti, ga obsuli s cvetjem in vendi ter nam v teh težkih dneh stali ob strani. Prav lepa hvala za skrb v času njegove bolezni dr. Cveti Novakovi. 2alujoča družina Keršič in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob aenadni in nenadomestljivi Izgubi našega ljubega mo. ža in očeta IVANA KRŽANA prisrčna zahvala vsem, ki so ga spremili rta njegovi zadnji poti. Zahvala pevcem kakor tudi darovalcem vencev Posebno zahvalo izrekam Okrajni upravi za ceste v Trbovljah, ki nam je v tem tragičnem trenutku takoj priskočila na pomoč. Žalujoča žena in otroci Lfi£LL£o.sv£ju gremo po ]ugoslavi|i Londonska konferenca 22 dr- predsednika ZDA Stevensona, Sav, ki naj bi po zamisli avtor- republikanci pa sedanjega prea- *» -*«* •««*< •>"*>■•»•■ ~ Z približuje koncu. Po razmeroma trcja predvolivna borba. Demo-milih razpravah sta se izkrista-izirali dve mnenji; »večinstvo« in »manjšinstvo«. Prvi načrt, ki ga je v imenu ZDA Vel. Britanije in Francije predložil ameriški zunanji minister Dulles, se zavzema za poseben mednarodni odbor, ki naj ob sodelovanju Egipta določi mednarodno upravo in nadzorstvo nad Sueškim prekopom, drugi načrt, načrt indijskega predstavnika Menona, pa naj bi priznal Egiptu popolno suverenost do Sueškega prekopa in samo podržavljenje akt, o katerem ni mogoče krati bodo bogato izkoriščali resnico, da je predsednik Eisen-hower v bistvu bolan in da ne bo več zmožen prevzeti tako odgovorno nalogo, republikanci pa bodo zavračali te trditve. Eisen-howerjeva osebnost je namreč zelo priljubljena tudi med sicer demokratskimi volivci in »neodločenimi«. Mir na Cipru Voditelj gibanja ciprskega prebivalstva za združitev z Grčijo general Grivas je sporočil prek posebnih letakov, da je gi-raz~ banje ustavilo sovražnosti. S pravljati, z nacionalno egiptov- želi pokazati, da je za po-sko družbo pa naj bi bil pove- štena pogajanla, zan poseben posvetovalni organ ^ Jg Qb ^ n0_ nadnem dogodku poudaril, da je gibanje pokazalo svojo moč, ko si upa nastopiti tudi z miroljubnim predlogom. S tem je tudi izbilo iz britanskih rok trditev, češ da noče pogajanj. Britanska vlada je precej hitro reagirala Ciprski guverner Harding je že objavil pogoje •za predajo upornikov«. Orožje naj polože v prihodnjih treh tednih. Tisti, ki se bodo odločili za odhod v Grčijo, bodo lahko odšli brez kakršnih koli ovir. Vsi tisti, ki bi želeli ostati rw otoku, pa bodo prišli pred sodišče »zaradi napadov na osebe«. Zelo verjetno gibanje takih pogojev ne bo sprejelo. General Grivas je že v letaku opozoril, da prenehanje sovražnosti še ne pomeni, da so njegovi borci položili orožje. vseh tistih dežel, ki prekop uporabljajo Tako prvi kot drugi načrt se seveda zavzema za ponovno potrditev konvencije iz. I. 1888, ki zahteva popolno svobodno plovbo za vse države sveta in ob vsakem času. V Bitolju smo presedlali na avtobus. Bitolj je bil presenečenje za nas: snažno, ljubko mestece in v njegovih restavracijah postrežba, ki jo je nekdo pravilno ocenil kot »slovensko«. Kaj je s tem mislil, lahko uganete sami Avtobus je bil — kot večina makedonskih — TAM in je strahotno hropel po klancih in serpentinah proti Prespanske-mu jezeru. Tega smo videli žal le od daleč. Njegova okolica je znana po dobrem grozdju in obilici kvalitetnega sadja. Koliko časa smo ostali na Ohridu, se ne spominjam več. Na vsak način premalo. , Naš prvi vtis nas je menda malce zmedel Okrog nas morje šotorov. Jezero Kbpalci. Preko jezera starinsko mestece s hišami, ki so si strehe pritisnile preveč na oči, pa morajo vzdigovati obraz, da kaj vidijo. Na jezeru čolni in vse naokrog vroče južno sonce »Parkirali« smo zopet v domu Počitniške zveze in nato odšli na oglede. Takoj smo se domenili z nekimi zagrebškimi izletniki in smo jih »slavno« premagali. Nekega jutra smo se odpravili z malo motorno ladjo na najjužnejši konec naše domovine — na samostan svetega Nauma, ki je dolgo vrsto let igral važno vlogo v makedonskem kulturnem življenju. Ustanovil ga je neki učenec svetega Cirila in Metoda po imenu Naum. Cerkev sama pa je taka kot vse makedonske: silno sta- (Nadaljevanje) »črnino« in kot žalni trak vije med visokimi zelenimi bami-žalujkami. se vr- Rad bi vam pokazal sliko nevihte na Ohridu, pa je žal pre-temna za kliše. Torej mi morate verjeti kar na besedo, da Je izgledala kar precej strahotno. In to iz več vzrokov. Prvič, ker nevihta že tako po naravi zelo strahotno izgleda. Drugič: usodno je bilo to, da se je ravno najbolj razbesnela, ko smo se vračali z ladjico preko jezera domov in so se naši želodci počutili precej nenavadno... In tretjič: zaradi nevihte smo ostali skoraj brez kosila in verjemite, da je bilo to najhuje. Naslednji dan smo si ogledali mestece. Je zelo staro in hiše so zidane na svojevrsten način: spodaj ozke, zgoraj široke. Videli smo tudi veliko ohridsko ribogojnico in v njenih bazenih po pol metra dolge slovite ohridske postrvi. Tu bi bil dober lov ... Še nekaj smo videli, bilo vredno pogledati: Sumljiva večina' • Nekateri govorniki, med njimi sovjetski zunanji minister Sepilov in indijski predstavnik Menon, so takoj ob pričetku konference opozorili, da so pobudniki londonskega sestanka — Vel. Britanija, Francija in ZDA — povabili samo take države, o katerih so vedeli, da bodo v glavnem podprle njihove načrte. Tako so si torej že vnaprej zagotovili potrebno večino. Položaj bi se spremenil, če bi bile navzoče tudi naslednice nekdanje Avstro-Ogrske, med njimi Jugoslavije, ter dežele srednjega Vzhoda. Toda omenjena govornika sta opozorila tudi še na nekaj dru-gega; da brez Egipta ni mogoče sklepati o ničemer. Potrebna je torej nova, širša konferenca, ki bisvobodni°llovbi. mptu^papl kar je make- za košarkarsko tekmo donsko osrednjo šolo za dubo-i; rez Duborez je neke vrste lesorez, vendar mnogo bolj popoln kot naš običajni. Motivi so večinoma rastlinski, toda listi, vejice in stebla niso samo plastično nakazana, ampak je vsak detajl čisto posebej izrezljan. Seveda je to delo, ki terja za majhno ploskev cele mesece truda. Veliki ikonostasi — oltarji, ki smo jih videli v cer- _______________________kvah sv. Jovana Bigorskega in ra, polna resnih fresk in izza- sv. Spasa. pa so terjali cela leta _- : _ t _ _ 1 ____l _ _ rl/\l n X Ji pl 1 rvl nn rl Q 10 trt n 1 — revajoča neko preprosto, a mogočno patriarhalnost. In čisto strokovno: raško-bizantinski arhitektonski slog. Nedaleč od tu je izvir Črnega Drima in od tam »lahko pljuneš v Albanijo,« kot je nekdo rekel. Sicer pa je Črni Drim čudovit. Neko temnozeleno vodno rastlinje mu daje res neko Avtomobilski promet v New Yorku Največje ameriška mesto se je avtomobilov, ki prebivajo v New znala njegove neokrnjene pravice do prekopa Egiptovska vlada se spričo tako revne udeležbe v Londonu ne bo čutila dolžne, sprejeti kakršne koli obveznosti, o katerih ni sama sklepala. Večina na londonski konferenci ni upoštevala dobronamernih svaril. Kot kaže, bo vso gradivo z londonskih posveto- večjim številom prebivalstva v Ameriki, v svetovnem merilu pa je takoj za Londonom. Sedaj se mu obeta, da se bo postavilo z novim in svojevrstnim rekordom, namreč da je na njegovih ulicah skoraj vsak dan približno toliko avtomobilov, kot ima prebivalcev. Posledice naraščajočega prometa vse bolj grozijo desetmilijonskemu mestu, da bodo popolnoma zavrle ves pro- vanj prenesla Kairu kot gotova mep dejstva. Egipt jih bo zavrnil Mednarodna napetost, ki jo je ravno povzročila sueška kriza, tako ne bo popustila. Toda o tem prihodnjič. Eisenhowci znova kandidat , Ta teden so tudi »onkraj luže« opravili dve težki nalogi. Demokratska stranka je izbrala za svojega kandidata za bodočega šoferskih dovoljenj lastnikom Zlasti pereče je to vprašanje v središču mesta, Manhattanu, kjer živi osem milijonov prebivalcev, ki zaradi velikega števila avtomobilov sploh ne morejo več na ulice. Strokovnjaki za promet skušajo najti najboljšo možno rešitev tega problema, vendar vse kaže, da ne bo drugega izhoda, kot zapreti za ves Manhattan avtomobilski promet. Položaj pa seveda ni nič boljši za predmestja New Yorka. kjer so oblasti že do sedaj izdale nekaj čez tri milijone ramo prišteti še veliko število avtomobilov, katerih lastniki stanujejo izven mesta in prihajajo v mesto po opravkih z avtomobili Najnovejši statistični podatki govorijo, da ima že vsaka tretja družina po dva avtomobila! Invazija »kobilic dvajsetega stoletja«, kot Američani za šalo imenujejo vse večjo poplavo avtomobilov na svojih cestah, pa ima za posledico težave pri urejanju prometa, kot se to najbolj kaže pirav v New Yorku. Strokovnjaki v Ameriki se ubadajo z drugim vprašanjem, in sicer, kam spravljati ogromno število avtomobilov. V mestih primanjkuje vse bolj in bolj prostorov za parkiranje. In to vprašanje skušajo rešiti s posebnimi zgradbami — parkirnimi prostori v nadstropjih. Kot velika palača ali sanatorij s terasami se nam zdi velika zgradba za parkiranje avtomobilov, ki 90 jo zgradili v San Franciscu. V palači je prostora za 1200 avtomobilov. dela. Mislim pa, da je to najdragocenejša ljudska umetnost, ki je kdaj živela med jugoslovanskimi narodi in da so imeli Makedonci presneto prav, ko so jo obnovili Nekega jutra smo odpotovali z Ohrida skozi Strugo in nato ob Belem Drimu proti Skoplju. Mimogrede smo se ustavili za nekaj minut pri hidrocentrali Mavrovo. Tu bo nekoč verjetno še lepo letovišče, kajti jezero bo dolgo okoli 30 kilometrov. NHto se spuščamo s te visoke planote v rodovitno tetovsko kotlino, kjer se vozimo ob Vardarju, Prvo večje mesto na naši poti je Gosti var, nato pa Tetovo s svojo znamenito »šareno džamijo«. (Nadaljevanje sledi) IZZA KULIS DRUGE SVETOVNE VOJNE Ženska, ki bi lahko preprečila osvoboditev Evrope 3 (Po magazinu »300 čuda«) Pa vendar: meni se je zdelo, da je ta ženska kakor rojena za odličnega »tajnega agenta«. Medtem pa... • KROG SUMLJIVIH OSEB SE ZOŽUJE Gospa D. D., zelo lepa plavolaska, nekoliko strogega obraza, je bila ženska druge vrste. Po rodu je bila iz Južne Amerike, vendar rojena v ZDA. Poročena je bila z inženirjem, ki je delal v neki ladjedelnici. Njen mož, ki je bil dober strokovnjak, se je rodil na Poljskem, a je še kot otrok prišel v New York. Ta gospa, ki je bila manj radovedna in manj brbljava kot gospa L. L., je bila vsa iz sebe, kadar se je govorilo o Nemčiji, ki jo je sovražila predvsem iz ideoloških vzrokov, vendar tudi iz osebnih. Pravila je, da so nacisti pobili vso družino njenega moža. To gospo sem poznal zelo- dobro. Ce bi kdo dvomil v njen patriotizem in bi ga bil slišal o tem govoriti pred 29. majem 1944, bi ga bil kratkomalo knock-autiral. Ko pa sem slišal, da je bila tudi ona tega usodnega dno v naših pisarnah v času med 20. in 21. uro, sem moral seveda raziskati tudi njen primer. O Čemu je d. d. odpotovala? Od osumljenih oseb je bila, ko sem pričel s preiskavo, odsotna samo ona. »Odšla je pred pod ure po službenih opravkih v štab s kapetanom I. K.,« mi je rekla njena prijateljica. »Vrnila se bo najbrž jutri zjutraj.« To pojasnilo, ki je bilo zanesljivo, bi postavilo gospo D. D. če že ne izven vsake sumnje vsaj dz področja našega dela do naslednjega jutra, če ne bi general A. A., ki je podpisal njun nalog za pot, pristavil s povsem nevtralnim, uradnim glasom: »Glej, glej! Oba sta torej odšla šele zvečer, oditi pa bi morala že opoldne!« »Mislim,« je na to rekla prijateljica, »da je moral hoti odhod preloždn zaradi gospe D. D, ker jo je ves dan močno bolela glava.« Ko je potem general izrazil svoje nezadovoljstvo, je njena prijateljica še pristavila: »Mislim, da je gospa D. D. bolna že nekaj dni.« »A tako,« je rekel general, ki je bil s tem pojasnilom povsem zadovoljen. General je bal morda zadovoljen, jaz pa ne. Prav tako nista bila zadovoljna s pojasnilom oba moja sodelavca. Vojna je pač povečala našo fantazijo in nas napravila nezaupljive. Tako se nam je tudi pojasnilo prijateljice D. D. zdelo malo verjetno. • KAKO JE POTEKALO IZPRAŠEVANJE? Prijateljico D. D. smo zasliševali zelo sitrogo. »AU je imela gospa D. D. navado, da je hodila po vas ▼ vašo pisarno?« »Da, vsak dan. Včasih opoldne in zvečer.« »Ali se je zanimala za dokumente, ki so bili v vaši pisarni?« »Imela je navado, da jih je včasih pogledala.« »Ali, je bila zvečer ob 19.55 pri vas, ko ste zapisovan službeno pošto generala X v register, preden ste ves šoip listin dostavili poročniku B. B., ki jih je moral prepisati na stroj?« »Verjetno da. Gospa D. D. je vedela, da bom odšla te pisarne ob 20. uri. Pome je prišla nekaj minut prej.« »Sodeč po besedah vašega tovariša. B. B. je gospa D. D. prišla zvečer mnogo prej, morda že ob 19.30-?« Opustošenje v Cali. Ena Izmed slik. ki razkriva grozote eksplozije dinamita v KolombUl V OBJEMU Z£££\£G>I T»EKCA ROMAN 24 Priredil Vlado Pečar Ko je vse odpovedalo, ni preostalo drugega, da smo ga ustrelili. Zal pa s tem nismo rešili slušalk, membrane so bile docela razgrizene, slušalke neuporabne. Lofraso sl je od jeze pulil lase tn preklinjajoč poskušal popraviti nastalo škodo. To je bilo laže rečeno nego storjeno — naša radijska zveza s svetom je bila na mah prekinjena. Zbolel je tudi Alonst Arauio. V nekaj dneh so njegova potna, rjava lica upadla In njegov obraz je zadobil bolestno, aivovoščeno barvo Ker ga niso mučile bolečine, je bilo tem teže ugotoviti, kaj mu je. Žalosten in pobit je prenašal na plečih težko filmsko kamero in videli smo, koliko truda ga Je stalo ugoditi našim prošnjam, naj ta ali oni prizor sname na film. Prej je bil povsod prvi, nič ni ušlo njegovemu budnemu očesu, zdaj pa taka sprememba! Sledil sem z očmi dr. Vegi in se v strahu spraševal, ali sploh še Imamo kaj zdravil, kajti naš zdravnik je začel vsako bolezen zdraviti s praški — v te pa že od nekdaj nisem imel zaupanja. Odprave se je polastila zla volja. Disciplina se je zrahljala. Peoni so začeli odrekati poslušnost. Kadar koli je polkovnik Loos Izdal kako povelje — po stari navadi v kratkih ln jedrnatih stavkih, ki so zveneli začudo osorno — je bilo slišati tudi nejevoljno mrmranje, najboljši znak, da z nosači nekaj,ni bilo v redu. Opazil sem. s kako prežečimi, surovimi očmi so lovci motrili caboclose. Vse to mi ni prav nič ugajalo. Odkar nas je začela spremljati nesreča, se je vrstil dogodek za dogodkom z naravnost filmsko naglico. Nekega dne je spodrsnilo Inž Ariostu Rolandu, padel je z obrazom naprej na štrleče konice vej, ki so jih pred tem posekali peoni Ko smo skočili k njemu, da bi ga dvignili, se je ječe obrnil ln HUERTO LOPEZ tedaj se mi je v grozi stisnilo srce — Iz očesa se mu je vlekla dolga sluzasta nit. Iztaknil sl je oko. Poklicali smo dr. Vego. Nagnil se je nad ranjenca in ga pozorno ogledoval. Razkužil mu je rano in jo zavezal, ko se je obrnil, je srečal moj poizvedujoči pogled in mi značilno pokimal. Razumel sem. Po kratkem premoru smo nadaljevali pot. Ing. Ariosto je na pol visel, na poi hodil ob Padillu Angelicu, ki ga je ves čas skrbno podpiral. Želeli smo sl odmora, toda polkovnik Loos nas je gnal, ne meneč se za naše vzdihe In nerganje, dobro vedoč, da je taborjenje mogoče le na planem. Nekega dne so lovci okoli našega tabora naleteli na odtise indijanskih nog. Prestrašeno smo se spogledali. Nihče se ni upal glasno razodeti svojih misli. Zdaj še ponoči nismo več upali zatisniti oči. Ce sem se prej nekoč še slači1 in na pol gol zlezel v svojo spalno mrežo, sem posihmal spal oblečen, raje na tleh kot v mreži. Nihče ni Izrazil svoje bojazni, delali smo se, kakor da nam je vseeno, toda pritajeno šumenje v naših šotorih, premikanje teles in nog nas je izdajalo. Z naravnost bolestno naslado smo sl Želeli priti čimprej nazaj v obljudene kraje, med bele ljudi, in tako ni čudno, da sem začel resno dvomiti v možnost, Se se bomo sploh izvlekli iz objema Zelenega pekla. Razen prekajenega mesa ln nekaj kilogramov posušenih rib nismo imeli kaj prida zalog. Hranili smo, se s tortiljami in gozdnimi sadeži. Neumorno smo žvečili koko in počasi rinili skozi temen ter strahoten pragozd. Včasih nismo premogli več pitne vode kot požirek alli dva za ves dan, potem pa smo zopet prišli do kakega izvirka, umazanega in llnatega potokas počepali ob njem po tleh ln se tako napili te mlačne brozge, da so nam p>okall jermeni na raztrganih hlačah. Posledica te neužitne, zelenkaste brozge, s katero smo sl tešili žejo, je bil« skoraj pri vseh driska. Oslabeli smo do kosti in se kot sence vlačili za peoni. Ti so Izgledali še najbolj pri močeh. Čeprav smo neprenehoma računali z napadom divjakov, se ni zgodilo ničesar. Naši kot tetiva nfcpeti živci so kričali po sprostitvi. Lovci so nafild odtise bosih indijanskih nog zdaj pred nami, zdaj za nami, kakor bi vsa džungla mrgolela divjakov. Kljub nasprotnemu prepričanju je polkovnik Loos naposled pristal in'dovolil izstreliti rakete. Upali smo, da bomo na ta drastičen način preplašili divjake. Ideja se mi je zdela dobra, z zanimanjem sem opazoval predpriprave lovcev. Moj šotor je bil zadnji, stal sem pred njim skupaj z velikim lovcem, obloženim s klobasami dinamita. Niti pojma nisem imel,* ;aj namerava početi z njim. Ko je noč zagrnila gozd, je tiho žvistnllo, pogledal sem ;vIŠku in uzrl operjeno indijansko puščico, zabodeno v platno nojega šotora. Ne bi mogel reči, od kod je priletela, kar na-nkrat je bila tu, takoj zatem pa je nastal pravi pekel. Med drevje so siknile rakete ln ga vsega ovile z žarečimi :ačami. Niti opazil nisem, kdaj je izginil veliki lovec, pač Pa cm lahko razločno zasledoval pot zažlgalne vrvice, tleče v ijegovih rokah. Nenadoma je plamenček poskočil, napravil -oliko parabolo skozi zrak in strahoten grom je zadonel po Ižungli. Butnil sem ob tla, val pekočega zraka se mi je razlil >o hrbtu. Okleščene veje in grmade preti so zabobnele po laših šotorih. . ... . V noč je donela eksplozija za eksplozijo. V daljavi j atulffia čreda na moč preplašenih opic. Prebivalci džungl-. so »restrašeni bežali, lovci okoli našega taborišča pa so zmago-lavno kričaM fn radori.no cepetali z nogami. . Zelo čuden je bil zjutraj pogled na naše taborišče. Ur^c otorov je bilo močno osmojenih, še več pa — kar s oraj ver e ti nismo mogli — prebodenih od puščic. Tista ena v mo _ .latnu ni bila nič v primeri z neštetimi, W smo jih na-tcU - ostalih. Iz dir ali smo jih zelo previdno, boječ se, da bi sc itegnlll raniti. Domnevali smo, da so zastrupljene. In res iMe Na ta način smo izgubili zopet dva peona. Zjutraj smo si ogledali bojišče. Iljane so ležale raztrgane n tleh, pokrite s prstto, ki Jo je razrila eksplozija. Koš v gum oeane je molel proti palmam svoje korenine, precej dreves e bilo golih, totalno okleščenih.