Kam ptujska banka? Na nedavnem zboru KB Ptuj so med drugimi pomembnimi vprašanji obravnavali tudi vprašanje integracije z eno izmed močnejših bank. Ptujski bančniki kakor tudi zainteresirane družbeno-politične in gospodarske organizacije se še niso odločile, kateri partner bi najbolj ustrezal ptujski banki in od katerega bi ptujsko gospodarstvo imelo največ koristi. Uvodni referat k tej točki dnevnega reda je imel direktor ptujske banke Viktor Cvirn, ki je dejal, da se vprašanje integracije bank tako v Jugoslaviji, Sloveniji, kakor tudi v Ptuju pojavlja že nekaj let. Poudaril je, da do integracije ptujske banke mora priti, če hočemo, da se bo naše gospodarstvo hitreje razvijalo. Res je, da je ptujska banka veliko pripomogla k razvoju industrije in drugih panog gospodarstva, vendar je ta pot preveč počasna, kajti vedno se pojavlja po- manjkanje bančnih sredstev. Tudi po integraciji ni pričakovati, da bi velike banke dajale sredstva za investicije manjših podjetij, ki nimajo večjega pomena za celotno jugoslo- vansko ali vsaj slovensko skupnost. Nedvomno pa bomo uspeli pri večjih investicijah, ki so širšega družbenega pomena. Zato so tudi ptujski bančniki, pred- vsem pa 10 banke in skupščine občine pričeli resno razmišljati o integraciji in so si tudi postavili zadnji rok za odločitev 30. junij. V nadaljnjih razpravah je Milan Krajnik, direktor TGA Kidričevo in predsednik - 10 ptujske banke govo- ril o razpravah in delu 10 banke, ki so bile usmerjene v razmišljanja o Inte- graciji. 10 banke se je v preteklem obdobju pogosto sestajal in na svojih sestankih je skušal pribhžati kreditno in poslovno politiko konceptom da- našnjega gospodarstva v občini. Ven- dar je pomanjkanje bančnih sredstev tako veliko, da brez integracije ne bo moč rešiti vseh potreb gospodarstva v občini, ki pa so iz dneva v dan večje. Poleg že tako minimalnih denarnih sredstev pa sta ptujsko gospodarstvo močno prizadeli še decemberska in januarska devalvacija. Problem poslov- ne politike je zelo pereč, zlasti še v industriji in kmetijstvu. Napredka ptujskega gospodarstva si ne moremo zamišljati brez nočne in zdrave inve- sticijske politike. Zato je nujno najti bančnega partnerja, s katerim bo moč najti v normalnem času tudi rešitev vseh gospodarskih vprašanj v občini. Potrebe pa so tako velike, da tudi od še tako močnega partnerja ne more- mo pričakovati čudežev. Ob koncu svojega izvajanja je Milan Krajnik tudi dejal, da je dosedanje poslovanje ptujske banke bilo dobro in da tu ni kakih nečistih računov. Poleg tega je banka še toliko močna, da si lahko vzame nekaj mesecev časa za korenito premišljevaiije o izbiri svojega partnerja. ,,Smo dobra in zvesta nevesta, ki si lahko izbere tudi dobrega snubca," je ob koncu, malo za šalo, malo zares, dejal Milan Kraj- nik. Ob koncu so na zboru ptujske banke tudi sklenili, da mora 10 banke v najkrajšem času pripraviti dokumen- tirane predloge o integraciji, nakai: se bodo na ponovnem zboru dokončno odločih, katerega partnerja si bo izbrala ptujska banka. -mn- Težko je izreči besedo Ne vem več, ali je bilo v prvem ali v drugem razredu. 35 dečkov in deklic sedi v klopeh in piše prvi sestavek o materi. Tovarišica nam je s toplim glasom prigovarjala, naj napišemo ne- kaj o mami. „Saj imate radi svoje mamice, ali ne, otroci? "je vprašala. „Ja!" je zateglo in glasno odmevalo po razredu. „No, torej vam ne bo težko napisati nekaj stavkov o mami. Sedaj pa pri- čnite!" Tišina. Kako je tale tovarišica ču- dna, se mota po glavicah malih bodo- čih pisateljev. Pisati o mami! Saj mamo ja vsak pozna! Mama je, no, mama je pač mama in tovarišica bi to že lahko vedela!! 35 otrok ima pred seboj zvezek in pisalo v roki in gleda po razredu. Nekateri se ozirajo za muhami, ki letajo v krogu okoli elek- trične žarnice, drugi pod klop, tretji spet v sosedov prazni zvezek. Tovariši- ca hodi po razredu in potrpežljivo čaka, kdaj se bo začela prelivati misel v besede in stavke. Tovarišica vidi zadrego malčkov in jim hoče pomagati. „No, otroci, kaj pa dela vaša mama? " „Kuha," vedo vsi otroci. „Še kaj? " „Pere," zakriči- jo nekateri. Takrat pred leti je bilo to res, danes bi polovica otrok ne trdila tega. „No, sedaj pa le začnite, saj ni tako težko napisati, kaj vaša mama dela," spodbuja tovarišica. Prvi se ojunačijo, za njimi drugi in kmalu 35 rok oziro- ma peresnikov praska, cviU, škrta, krača in zavija po papirju. Prve bese- de, prvi stavki se že oblikujejo in prvi koraki v pisateljski pokUc so že stor- jeni. „Moja mama! Moja mama kuha." Najbolj talentirani deček ima že cel stavek. Njegovi najbhžji sosedje skri- -vaj poškilijo v ta umotvor. In kmalu je led prebit. 35 otrok je napisalo: »Mo- ja mama kuha. „Moja mama pere," napišejo najbolj bistroumne glavice. Polagoma se jim začne svitati in začne se samostojno pisateljevanje. Toda vsak stavek se začne z moja mama. Saj drugače tudi ni mogoče. Moja mama šiva. Moja mama je pridna. Moja mama gre na „šiht". Najboljši so napisali tri, štiri stavke, nekateri le dva, nekateri samo enega. Spominjam se dečka, ki je napisal le en sam, žalosten stavek: ,,Moja mama me te- pe!" Od takrat je minilo že nekaj let in vsako leto pride 8. marec, ko je treba napisati spis o materi. Med tem smo si pridobili že veliko znanja, marsikatero knjigo prebrali, toda, ko je treba napisati kaj o materi, bi spet najraje napisali: Moja mama kuha, pere, šiva, lika, se jezi, se smeje, itd. Kaj drugega se tako težko spomnimo. Koliko je znal Cankar napisati o eni samo sko- delici kave! Pa Kajuh, ki je tako lepo začel: „Takrat, ko je prvič ročice raz- prl . . .." Meni pa je tako težko izra- ziti svoja čustva in priznati: „Mama, rada te imam!" Ne zato, ker likaš, kuhaš, pometaš, šivaš, pleteš in pereš, ampak zato, ker vem, da noč in dan mishš name, trepečeš za mojo srečo, se bojiš za moje zdravje, se vesehš mojih uspehov in skrbiš za mojo prihodnost. MAMA, RADA TE IMAM! VESNA VREŠ, MIHAEL GOBEC NOVI DIREKTOR RADIA PTUJ Ptujski Radio je že nekaj časa brez direktorja, oziroma je njegovo funkci- jo začasno opravljal Miha Kolarič. Zato je bilo nujno, da se vprašanje direktorskega mesta pri radiu končno uredi. Na razpis prostega delovnega miesta direktorja, ki gaje izdala delov- na skupnost radia Ptuj, se je prijavil samo en kandidat, Mihael Gobec, ki se je rodil v Dolenji vasi v občini Kr^o in stanuje v Ptuju. Kot edini prijavljeni kandidat je ustrezal razpis- nim pogojem, poleg tega pa ima tudi precej znanja iz radio-tehnike, saj ima tudi poklic radio operaterja druge stopnje. Skupščina občine Ptuj je na svoji stoti seji obeh zborov njegovo kandi- daturo potrdila. S tako odločitvijo se strinja tudi delovna skupnost radia Ptuj. -mn- Nov direktor Kreditne banl vorili o delu organizacij in društev te o karavani bratstva in prijateljstva.! katero bo tudi v Središče prišlo okio! 10 gostov iz Srbije. OB DNEVU ŽENA V BISTRIŠKI OBČINI Letos bodo v vseh krajih na območ- ju bistriške občine svečano proslavili 8. marec, dan žena. Medtem ko bodo posamezne orga- nizacije in krajevne skupnosti pripra- vile za svoje žene praznovanja v domačem okolju, pa se bodo nekatere odločile za daljši ah krajši izlet. (Želimo jim prijetno vreme in pred- vsem dobro počutje). Prva se je letos iz objektivnih razlogov odločila za praznovanje 8. marca Matična knjižnica v Slov. Bistrici, ki je za žene udeleženke NOB pripravila srečanje dne, 17. februaija pod naslovom Žene in pohorski bata- ljon. Na srečanju, ki se gaje udeležilo okoli 40 žena, je pesnik in pisatelj France Filipič govoril o pomoči, ki so jo na območju bistriške občine nudile johorskim partizanom žene. V nada- jevanju pa so o svojih doživljajih govorile tudi udeleženke same. Ob svojem prazniku se bodo med prvimi v tej občini (4. marca'1972) sestale tudi članice Zvez združenj borcev Slov. Bistrica, ki bodo po kulturnem programu nadaljevale svoje srečanje v sproščenem pogovoru ob zakuski. 6. marca dopoldne bodo praznovale žene krajevne konference SZDL Slov. Bistrica. Na praznovanje bodo povabi- le predvsem ostarele in socialno ogro- žene žene na tem področju, ki jih bodo tudi obdarili. Konferenca družbeno aktivnost žena pri OK SZDL Slov. Bistrica in OK ZMS Slov. Bistrica bodo obiskali ostarele žene v Domu upokojencev v Poljčanah in jih ob tej priložnosti tudi obdarili. Učenci osnovne šole in otro- škega vrtca iz tega kraja pa bodo pripravili krajši kulturni program. V vseh delovnih in družbeno poh- tičnih organizacijah kakor tudi v krajevnih konferencah na območju občine Slov. Bistrica bodo izvedli v tem okviru proslave s kulturnima programi, v katerih bodo sodelovali učenci osnovnih šol, aktivi ZM, otro- ški vrtci in tudi kulturno umetniška društva. Skoraj na vseh svečanostih bodo žene tudi obdarili. VH KAKO REALIZIRATI ZASTAVLJENE NALOGE? Vaščani Kungote so si v lanskem letu poleg asfaltiranja krajevnih cest v vasi med drugim postavili še tudi mnoge druge naloge, ki jih namerava- jo realizirati v letošnjem letu, ker jim pač vse le ni uspelo storiti lani. Poročali smo o aktivnosti mladine v tem kraju, ki je nedvomno dala izre- den doprinos k vsemu, kar imajo danes vaščani. Mnogo prostovoljnih ur pri urejevanju bankin ob novoasfal- tiranem cestišču ter pri urejanju bo- dočega parka, kjer bi naj bili razni športni objekti, namenjeni za rekrea- cijo vaščanov, je bil izreden prispevek mladih. Razumljivo je, da vsega sami le niso mogli storiti, pa so zato pričakovali tudi pomoči od ostalih družbenopoUtičnih organizacij ter KS, predvsem pri nakupu ali nabavi nekaterih nujnih športnih rekvizitov. brez katerih ni moč reahzirati zani» Ijene rekreacije oziroma razvedrila^ napornem dnevnem delu. Taka i" moč jim je bila tudi obljubljena, če^ drugače, pa za neko določeno pi"' uslugo za njihovo požrtvovalnost' aktivnost. Tako pomoč še vedno pj čakujejo v upanju, da le ne bo Ijen njihov trud in prispevek, ^ končno delajo za koristi ne le svoj^ kraja, ampak širšega območja KS ^ dričevo. Čeprav danes še vedno sp šujejo, kako realizirati vse lanske r stavljene naloge, pa se bo prav gof^ še znašel nekdo, ki bo razumel nF ve želje in potrebe ter jim priskoču pomoč v kakršnikoli oblici. Pri ne misUjo le na KS, ampak tudi na* druge organizacije in društva, ki kakorkoli lahko pomagale. [ -tednik — ČETRTEK, 2, marca 1972 STRAN 5 V bistriški občini tudi v naslednjih ietili pomanjkanje stanovanj? razgovor s podpredsednikom OBCINSKE skupščine slovenska BISTRICA IN direktorjem stanovanjskega podjetja brankom vasa Pomanjkanje stanovanj je kot v vseh slovenskih občinah, tudi v bistriški močno prisotno. Iz podatkov iz 1971. leta je razviden precejšen primanjkljaj stanovanj po ugotovljenem številu družin, ki čakajo na stanovanja, po stalnem večanju števila novo nastalih družin, družin, ki stanujejo v neprimernih stanovanjih, kakor tudi tistih družin, ki se zaposlijo na novih delovnih mestih v občini. Z namenom, da bi se nekoliko širše seznanili s trenutnim stanjem in nadaljnjimi razvojnimi možnostmi na področju reševanja stanovanjske problematike v občini je na naša vprašanja odgovarjal direktor Stanovanjskega podjetja in podpredsednik občine Branko Vasa. kako se rešujejo sta- novanjski problemi v okviru družbenega sta- novanjskega fonda v ob- čini? Vseh najemnih družbenih stanovanj v občini je 1.400. Od skupnega števila pa je kar 51 % predvojnega stanovanj- skega fonda, ki danes zdaleč več ne ustreza normalnim stanovanjskim po- gojem. Nad 500 takih stanovanj je brez kopalnic, brez stranišč na izpla- ko itd. Vsi stanovalci, ki stanujejo v takih stanovanjih, čakajo na ustrez- nejša stanovanja. Skupaj s temi raču- namo, da je trenutno stanovanjski primanjkljaj v naši občini cca 1.000 stanovanj. kje so vzroki za tako velik stanovanjski pri- manjkljaj v občini? Stanovanjski primanjkljaj beležimo že vrsto let. Nizka akumulativnost našega gospodarstva ni dopuščala več- jih vlaganj v stanovanjsko gradnjo. Najobčutneje pa se je stanovanjski primanjkljaj povečal v zadnjih 6 letih. Glavni razlog za to je odprava obvez- nega izločanja 4 % stanovanjskega pri- spevka za družbeno stanovanjsko iz- gradnjo. K temu pa prispevajo svoj delež tudi zamrznjene stanarine. Te so enake že od leta 1965. Takšne kot so, ne zadoščajo niti za polovično vzdrže- vanje zgradb, kaj šele, da bi dajale kaj za reprodukcijo. Trditev lahko argu- mentiram s prikazom možnosti izvaja- nja enostavne reprodukcije iz naslova ^ortizacije ob sedanjih stanarinah. Po evropskih ekonomskih normah bi morali iz naslova amortizacije od sta- narm zamenjati letno najmanj 1 % stanovanj. To bi v našem primeru pomeiiilo zgraditev 14 stanovanj letno samo iz naslova amortizacije od stana- nn. Naša letna amortizacijska sredstva stanarin pa zadoščajo komaj za 3 "anovanja. Tako stanje porajajo za- ^njene stanarine, s čimer je tesno povezan tudi zgrešen sistem subven- cionu-anja stanarin. Čeprav je resoluci- ja zvezne skupščine o nadaljnjem raz- DT H • ^^^"ovaniskega gospodarstva r^i ^^^ diferencirano subvencioni- nln ^^ P" "as do danes še nismo "speh uresničiti. k^D^P^^ KPI/F bi kon- fpol^^ lahko imelo di- subvencio- j^je stanarin na sta- ^^^^^jsko graditev? niiant diferenciranega subvencio- prinaša dva povsem Odpravi "^ .učinka. Prvi prispeva k Prav d razlikovanja. Ah je tistem,?! ^ subvencionira stanarina meseon '^°"stniku stanovanja, ki ima mo s on?f 'družinskega dohodka deni- din v enaki višini kot taki družini, kjer je skupnega dohodka komaj 1.200 din. Tak linearen način subvencioniranja prav gotovo ni spod- bujal občanov z visokimi osebnimi dohodki, da bi začeli sami reševati stanovanjski problem, čeprav imajo za to materialne možnosti, ker se jim celo splača ceneno stanovati v družbe- nih stanovanjih. Tako stanje je objek- tivno oviralo pripravljenost občanov za večja lastna vlaganja v stanovanjsko gradnjo. kaj pa cene na stano- vanjskem tržišču? To pa je poseben, ne samo bistriški, pač pa slovenski in jugoslovanski pro- blem. Menda ni države na svetu, kjer bi bU stanovanjski trg tako prepuščen stihiji, kot je pri nas. Porastle cene na stanovanjskem trgu v zadnjih 6 letih pa so najbolj direktno zmanjševale obseg stanovanjske gradnje. Da nave- dem primer. Enako opremljen m2 stanovanjske površine, ki je v letu 1965 veljal 900 din, velja danes 3.500 din. To je povišanje za 290 %, ali za isti denar 3 krat zmanjšan obseg sta- novanjske gradnje. Na ceni m2 stano- vanjske površine iz leta 1965 pa so izračunane stanarine, zato tak razko- rak, kot sem ga prej navedel. in kako ocenjujete se- danji kreditni sistem za kreditiranje stanovanj- ske gradnje? Ocenjujem ga kot neustreznega. Ce je namreč organizaciji za gospodarje- nje z družbenim stanovanjskim fon- dom zaupana naloga reprodukcije sta- novanjskega fonda, potem bi moral biti taki njeni vlogi prilagojen tudi kreditni sistem. Danes pa so te družbe delovne o^anizacije glede možnosti pridobivanja kreditov za stanovanjsko gradnjo povsem izenačene z indivi- dualnimi varčevalci. Zato menim, da bi organizacije za gospodarjenje z družbenim stanovanjskim fondom v prvi vrsti morale pridobiti status inve- stitorja za gradnjo stanovanja za trg. S pridobitvijo tega statusa bi najučinko- viteje zavrle sedanje zasluškarstvo gradbenih podjetij pri gradnji stano- vanj za trg. Akumulacija, ki jo danes iščejo gradbena podjetja pri gradnji stanovanj, je nerealna in neupraviče- na. Cena stanovanj in v njej. vsebovana dopustna akumulacija bi morala biti s strani družbe bolj kontrohrana kot je sedaj. kjer vidite možnosti za izhod iz sedanje si- tuacije? Rešitev iz trenutne situacije nakazu- je pred kratkim sprejeta zakonodaja s področja stanovanjskega gospodar- stva. S to zakonodajo, ki jo je sprejela republiška skupščina, se prenaša veh- ko pristojnosti na občine. Tako reso- liir-iin o naHalinipm rarvniii stnnnvani- skega gospodarstva kot zakon o pro- gramiranju in financiranju družbene stanovanjske gradnje ter družbeni po- moči prepuščajo občinski skupščini, da v dogovoru z delovnimi organizaci- jami sama kreira stanovanjsko politi- ko tako, kot pač to narekujejo razme- re in potrebe. Odslej bo občina sama predpisovala stopnje obveznega izlo- čanja sredstev tako za vzajemni sklad kot za družbeno stanovanjsko grad- njo. Vsi predpisi, ki jih bo občina sprejela, morajo seveda izhajati iz programov stanovanjske graditve v de- lovnih organizacijah in v občini. koliko pa je že storje- nega pri izdelavi sred- njeročnega ' programa stanovanjske gradnje v občini? Vse delovne organizacije in krajevne skupnosti na območju občine so ob- činski skupščini že posredovale potre- bo po stanovanjski gradnji za obdobje naslednjih 5 let. Iz njihovih progra- mov je razvidno, da bi do leta 1976 potrebovali v bistriški občini 1.960 stanovanj, od tega 1.283 najemnih družbenih in 670 zasebnih stanovanj, kar bi pomenilo, da bi v občini morali letno zgraditi 256 družbeno najemnih in 135 zasebnih stanovanj. To pa so podatki, katerih nikakor ni mogoče v sedanjih okohščinah uresničiti, upo- števaje finančno moč občine. Se po- sebno, če te podatke primerjamo z dinamiko gradnje v zadnjih 5 letih, kjer je zabeleženo, da smo letno dogradili 300 družbeno najemnih sta- novanj in okoli 20 zasebnih. Zaradi razkoraka med potrebami in fihančni- mi možnostmi je toliko težje sestavlja- ti občinski program stanovanj ^e gradnje, kajti program bi moral biti odraz potreb. Zato v dosedanjih pri- pravali srednjeročnega programa išče- mo kompromis med potrebami in dejanskimi možnostmi. kolikšno gradnjo sta- novanj letno predvide- va občinski program? Dosedanji osnutek sloni na finanč- nih možnostih, kjer so upoštevana sredstva občanov, delovnih organiza- cij in bančni kreditni potencial. Izha- jajoč iz tega računamo, da bi lahko zgradili letno cca 40 družbenih najem- nih in 20 zasebnih stanovanj. Taka predvidena stanovanjska gradnja pa pove, da v naši občini ne bomo uspeli realizirati stahšča, ki ga je zastavil republiški izvršni svet, s katerim se obvezuje, da bi se naj v naslednjih 15 letih stanovanjski primanjkljaj povsem odpravil. Mi ga bomo po vseh doseda- njih pokazateljih lahko le nekoliko ublažili. ali so kakšni posebni pogoji za uresničitev srednjeročnega progra- ma stanovanjske grad- nje v občini? Predvsem bo potrebno spremeniti miselnost v nekaterih delovnih organi- zacijah na področju financiranja sta- novanjske gradnje. Sedanji stanovanj- ski prispevek so v delovnih organizaci- jah delili v razmerju 1:4 v korist zasebne stanovanjske izgradnje. Potre- be pa so 1:3 v korist družbenih najemnih stanovanj. Pa še ta sredstva so največkrat drobih, tako, da je zasebna stanovanjska gradnja napre- dovala zelo počasi. Od 5 do 8 let trajajoča gradnja stanovanja v zasebni lasti je stanovanjsko problematiko v občini reševala zelo počasi. Poleg tega pa je povzročila veliko socialnih pro- blemov in puščala odprto vprašanje komunalne ureditve posameznih za- selkov. To v novi politiki ne sme ostati problem družbe. Zato bo pa srednjeročni program stanovanjske gradnje v občini moral biti zelo kon- kretno oblikovan. Izhajati pa bo mo- ral iz skupnega dogovora v občini. BRANKO VASA BO ODGOVARJAL NA VSA VPRAŠANJA Stalna prisotnost problematike na področju družbene, kakor tudi zaseb- ne stanovanjske gradnje v občini Slo- venska Bistrica ustvarja velikokrat ne- jasnosti med občani, ki se odločajo za nakup stanovanj ali samostojno grad- njo. Da bi kar najuspešnejše in konkret- no reševali ta vprašanja, smo naprosili podpredsednika občinske skupščine in direktorja Stanovanjskega podjetja Slovenska Bistrica Branka Vasa, da bo v naslednjih številkah našega Tednika odgovarjal na vsa vaša vprašanja o stanovanjski problematiki v občini. Ker je prav na tem področju v zad- njem obdobju veliko vprašanj priča- kujemo, da jih boste posredovah na naš naslov (Uredništvg Tednika, Ptuj, Vošnjakova 5 ah dopisniku za pod- ročje občine Slovenska Bistrica, na naslov, Viktor Horvat, Zg. Bistrica 15 b. Slovenska Bistrica). Viktor Horvat Novo stanovanjsko naselje v Zg. Bistrici 6 stran tednik — Četrtek, 2. marca 197J Pomoč osnovnim organizacijam RK Na področju občine Slov. Bistrica je 10 osnovnih šol s 17 oddelki. V vseh teh oddelkih pa že več let uspešno delujejo aktivi mladih članov RK, ki imajo svoje programe dela in se zavzemajo za vse oblike dejavnosti kot ostale osnovne organizacije RK v krajevnih skupnostih, katerim nudijo tudi vso pomoč. Aktivi RK na osnovnih šolah izvo- lijo že v začetku vsakega šolskega leta na svojih skupščinah odbore ter spre- jemajo akcijske programe dela za ob- dobje šolskega leta. Med njihove najpomembnejše dejav- nosti uvrščajo razširjanje propagand- nega materiala, zbiranja potrebnih fi- nančnih in materialnih sredstev, še posebno aktivni so v tednu RK, po- magajo pri zbiranju krvodajalcev ter skrbijo za higieno v šolah in okoljih, kjer živijo. V zadnjem obdobju si prizadevajo pridobiti tudi kar največ znanja in spretnosti na področju prve pomoči. V ta namen organizirajo tudi prvo pomoč pri številnih šolskih akci- jah. Tako so prisotni pri športnih tekmovanjih, izletih itd. Sami pa sc izobražujejo v posebnih tečajih prve pomoči. Lepe uspehe dosegajo tudi v tekmovanjih prve pomoči v medob- činskih in republiških okvirih. Večina aktivov mladih članov RK obiskuje tudi ostarele člane krajevnih skupnosti, v katerih aktivi delujejo. Skupno z nekaterimi organizacijami v teh krajih ostarele tudi obdarijo. Vsa- ko jesen izvedejo zbiralne akcije sadja in povrtnine za pomoč šolskim mleč- nim kuhinjam. Delo mladih članov aktiva RK na osnovnih šolah vodijo mentorji. Da bi se mladi člani RK kar najbolje sezna- nih z delom te organizacije, organizira Občinski odbor RK vsako leto poseb- ne seminarje, ko se seznanjajo z de- lom in vodenjem aktiva RK na osnov- ni šoli. Seznanjajo se tudi s humanimi dejavnostmi, ki jih opravlja ta organi- zacija v družbi. V. H. MILAN MAGDIČ - NOV PREDSEDNIK KO SZDL KfDRIČEVO Kot smo že poročali v 6. številki Tednika dne 17. februarja na 10. red- ni seji odbora SZDL Kidričevo odsto- pil dotedanji predsednik KO SZDL Kidričevo Stane Hojak, ki je v svoji odstopni izjavi poudaril, da pod tre- nutnimi pogoji ne more več opravljati predsedniške dolžnosti. Pred dnevi pa je podpredsednik Milan Magdič sklical III. izredno sejo odbora, ker je bilo potreba izvoliti novega predsednika organizacije. Jasno je namreč bilo, da organizacija mora delati naprej, po- sebno še v času, ko se v Kidričevem pripravljajo na prvo svečano prazno- vanje krajevnega praznika ob 60-letni- ci rojstva Borisa Kidriča, ki bo v soboto, 8. aprila v Kidričevem. Čeprav je seja odbora bUa sklepčna, se je, žal, spet ni udeležilo nekaj članov, ki so do sedaj doprinašali svoj delež v delu organizacije, da pa sploh ne govorimo o tistih, ki niso bili na sejah že od 1970 leta dalje. Za novega predsednika je bil predlagan Martin Kiselak iz Kungote, ki ga poznajo nedvomno vsi občani na območju krajevne skupnosti Kidričevo, vendar ta funkcije pod nobenim pogojem ni mogel sprejeti. Zato Je odbor ponov- no apeliral na dosedanjega podpred- sednika, da sprejme do naslednje konference to funkcijo, ki sicer ni lahka. Po daljši razpravi je bil končno sprejet sklep, da se imenuje za novega predsednika KO SZDL v Kidričevem MILAN MAGDiC iz Kidričevega 5. V družbeno-političnih organizacijah in društvih poznajo Milana Magdiča tudi kot izredno vestnega in marljivega družbeno-političnega delavca, kate- remu do danes kljub njegovim letom še nobena akcija ni bila pretežka. To so vsekakor najbolj občutili in spo- znali vsi tisti, ki so delali in še delajo z njim v krajevni organizaciji RK. Ome- nili smo že, da novi predsednik sam zares ne bo kos vsem nalogam, vendar tukaj ne bo smelo biti dilem, saj so dolžni delati prav vsi člani odbora, zato je načelno že bilo tudi dogovor- jeno, da bo na naslednji seji prišlo na dnevni red tudi vprašanje vseh tistih, ki že dolgo več ne hodijo na seje in nikakor nočejo sodelovati in delati v odboru. Mnenje je, da se take člane odbora briše iz odbora ter se na njihovo mesto kooptira nekaj novih članov, ki so bili na listi evidentiranih ob zadnjem občnem zboru pred dve- ma letoma, kajti med temi je precej takih, ki bodo voljni delati v odboru SZDL, katerega čakajo precej zahtev- ne in odgovorne naloge, ki pa jih je moč realizirati le s skupnimi močmi. M. F. RAZPADAJOČE KUŽNO ZNAMENJE Zgodovinski spomeniki eno izmed zgodovinskih bogastev ptujske obči- ne. Kako pa Zavod za spomeniško var- stvo skrbi za ohranitev tega bogastva v Ptuju, lahko vidite na Mestnem vrhu. Ob cesti, ki pelje iz Ptuja na to čudovito izletni^o točko, stoji kuž- no znamenje, ki je bilo postavljeno 1641. leta. Kužna znamenja so naši davni predniki postavljali povsod na tista mesta, kjer so pokopali žrtve epidemije kuge, ki je v ptujski občini divjala v drugi polovici 15. stol. in je nekajkrat zahtevala smrt velikega šte- vila ljudi. Leta 1532 pa je prek Ptujskega polja in Ptuja vihrala turška vojska Sulejmana Veličastnega. Prebi- valci so se pred turškimi vpadi in grozodejstvi umikali v varna zavetja hribov in so tudi tako nastajali neka- teri zgodovinski spomeniki. Danes je težko reči, katero znamenje je nastalo zaradi kuge, katero pa zaradi Turkov. Navadno vse to poenostavimo in go- vorimo o kužnih znamenjih, predvsem še zato, ker datirajo ti zgodovinski spomeniki iz istega časa. Naj bo tako ah drugače, kužno znamenje na Mestnem vrhu je bilo, kakor sem že omenil, postavljeno 1641. leta. V devetnajstem stoletju je bilo tudi obnovljeno. Od takrat pa se ga ni še nihče dotaknil, kaj šele, da bi ga obnovil. Skoraj tri metre visoko zgodovinsko obeležje se bo vsak čas porušilo. Upajmo, da bo sedaj, ko bodo v Ptuju prevzeh spomeniško varstvo Ptujčani, vsaj malo bolje glede varstva zgodovinskih spomenikov. -mn- Razpadajoče znamenje na Mestnem vrhu Vinogradništvo v južni Afrilci JUŽNOAFRIŠKA REPUBLIKA je postala neodvisna država v okviru Britanske skupnosti narodov leta 1910, pa se je leta 1961 povsem osamosvojila in izstopila iz Britanske skupnosti narodov, istočasno pa tudi spremenila ime. Ta država leži povsem na jugu Afrike in to med 22 in 35 južnim vzporednikom. Ima subtropsko, skozi vse leto prijetno klimo. Razdeljena je na 4 province in sicer na „KAP- LAND" ob atlantskem oceanu na jugu, na „ORANIEN" v centru drža- ve, na „NATAL" na vzhodu države ob indijskem oceanu in na pokrajino „TRANSAVAL" na severovzhodu države. JUŽNOAFRIŠKA REPUBLIKA meri 1,223.905 km2 in ima sedaj nekako 17 milijonovprebivalcev, od tega 2/3 črnopoltih državaljanov. K tej državi je prišteti še bivšo nemško kolonijo JUGOZAPADNO AFRIKO, torej teritorijo sedanjih ZDRUŽENIH NARODOV, ki je bila po prvi sve- tovni voj/.i od DRUSTVA naro- dov predana v upravljanje tedanji Južnoafriški uniji. JUGOZAPADNA AFRIKA meri nadaljnjih 823.876 km2, a ima samo ca 500.000 prebivalcev. V pogledu vinogradništva in vinarstva ni po- membna. V izvozu Južnoafriške re- publike je najpomembnejše zlato s 40 % celokupne vrednosti izvoza, dia- manti s 14 % in pa vino z istotako 14 % celokupne vrednosti izvoza. Ta sorazmerno zelo visoki delež vina v izvozu iz Južnoafriške republi- ke je dokaz, kako pomembno je vinogradništvo in vinarstvo v strukturi izvoza iz te države. Vinogradništvo v Južnoafriški re- publiki se omenja od leta 1655 dalje, vendar je ta gospodarska panoga prišla prav do veljave šele po letu 1688, ko so se tja nasehli Hugenotje in to predvsem na področjih „Franshoek". »Paarl", „Drakenstein" in „Stellen- bosch". Ti francoski priseljenci so prenesli v svojo novo domovino sto- letne izkušnje v vinogradništvu iii kletarstvu, prevzeto od svojih predni- kov v Franciji. V najnovejši dobi je vinogradništvo v Južnoafriški repubUki pomembnejše le še na skrajnem jugu države in to med 33 in 35 južnim vzporednikom. Deh se na dvoje področij: Na obmorsko področje ob obeh ž« preje navedenih oceanov, ki ga omeju; jejo na severu planinski venci in ki ima letno le ca 60 cm padavin en m2. Na področju ob atlantskem in indij- skem oceanu uspeva na vznožju go'^ in tamkajšnjem gričevju vinska trtjJ odlično, je pa na lahko kisli zemll' srednje rodovitosti, kar je vzrok, daj^ rodovitost le zmerna. Grozdje iz tegs področja je primerno za suha rdec^ in suha bela vina, pa tudi za sladka desertna vina. Najznamenitejši vitiO" (Nadaljevanje na 11. strani) -tednik — čETRTEK, 2, marca 1972 STRAN 7 V TAP še vedno vroča kri o neurejenih razmerah v TAP smo v Tedniku že poročali. Kljub temu, da se delavski svet, kakor tudi ostali člani tega 800 članskega kolektiva jobro zavedajo, da brez direktoija poslovanje podjetja peša, še niso uspe- U pomiriti vroče krvi, ki se je razbur- kala ob zadnjem razpisu za direktorja podjetja, ker je dotedanjemu, dipl. inž. Štefanu Požlepu potekla mandatna doba. V nekaj besedah naj ponovimo stvari, ki so se v TAP zadnji čas dogajale. Na razpis za mesto direktor- ja se je prijavil edino Štefan Požlep, dosedanji direktor. V času vohtev je bil na orožnih vajah in ni dobil sporočila, da na volitvah ni uspel in da je bila večina članov delavskega sveta proti njegovi izvolitvi. Po vrnitvi S. Požlepa v podjetje se je pritožil, češ da vohtve niso bile zakonite in da so nekateri člani delavskega sveta delovali proti njemu, zavzel pa se je tudi za zakonski predpis, ki določa, da delavski svet mora obvestiti kandidata o izidu volitev, kar pa le-ta ni storil. Zadeva, ki morda le ni tako huda in nerešljiva, kot si jo nekateri razlagajo se je zaostrila in vmes je poseglo tudi občinsko sodišče v Ptuju in kakor vse kaže, bo dokončno odločitev moralo sprejeti okrožno sodišče v Mariboru. Tudi zadnja seja delavskega sveta ni prinesla bistvenih sprememb, razen nekaterih sklepov, ki pa bodo v bližnji prihodnosti stanje v podjetju še otež- kočili. Po nekajurni debati, v kateri so kar deževah očitki na Š. Požlepa, je delavski svet sklenil, da bo dal doseda- njemu direktorju odpoved, ker zanj v podjetju ni primernega delovnega me- sta, oziroma je eno, ki je trenutno zasedeno in ki po mnenju strokovne službe, kakor je na sestanku izjavil S. Požlep, v tovarni sploh ni potreb- no, kar pa samo potrjuje dejstvo, da se kolektiv hoče rešiti strokovnjaka in dipl. inž. Štefana Požlepa, ki je dose- daj zelo uspešno vodil eno najmoč- nejših delovnih organizacij v ptujski občini. Občinsko sodišče v Ptuju, ki je zadevo reševalo na prvi stopnji, je sodilo v prid Š. Požlepa, kar pa je delavski svet v TAP še bolj razburilo in je sklenil, da se bo pritožil na drugostopenjsko sodišče. V bistvu gre samo za princip obeh - delavskega sveta in bivšega direktorja. Gre zato. Zakaj ni delavski svet obvestil Požlepa o izidu volitev. Izgovarjajo se češ, da niso vedeh za njegov naslov. Na seji je eden od navzočih dejal: „ Štefan ^ozlep bi lahko pred odhodom na orožne vaje rekel, naj ga obvestimo na "Jegovo stanovanje v Budini 6a. „Ver- H u delavskega sveta za airektotjev naslov vedeli tudi prej, in sa niso zvedeli šele takrat, ko se je situacija že zaostrila. "ogodke v TAP so obravnavale tudi se družbeno-pohtične organizacije ^Ko v TAP, kakor tudi v oobčinskem neriiu. Mnenja teh organizacij so zelo ^licna. Najbolj vročekrvna pa je bila •eavomno mladina v TAP, ki je celo Lm ^ stališče, da se direktorju (biv- tf^m"^ prepove vstop v tovarno, kljub več ta še ni dobU odločbe, da ni nP7 b kolektiva. Zares popolnoma '^zakonito, toda vroča kri lahko "■'Pravi marsikaj. er se bo po sklepu delavskega tožarjenje vleklo še dalje, je torej vprašanje (tako ga je postavil tudi eden od navzočih na seji), kaj bo TAP imela od vsega tega in mar ne bo dobil več Š. Požlep. Opaziti je na- mreč, da se mnenja delavskega sveta od časa do časa spreminjajo in da tudi odnosi med posameznimi člani delav- skega sveta niso najbolj urejeni. V TAP je vsem jasno, da rabijo direktor- ja, pa naj se ta piše kakorkohJasno jim je, da bodo morah čimprej obja- viti nov razpis za direktorja, vedo pa tudi, da se na razpis ne bo nihče prijavil, dokler ne bodo uredili seda- nj^a stanja. Štefanu Požlepu bodo za čas od- povednega roka odredili posebno so- bo, kjer bo lahko preživel tistih osem ur delovnega časa. Ne želijo namreč, da bi se pojavljal v tovarni med delavci. Skoraj pravi hišni pripor za bivšega direktoija TAP. Veijetno si tega ni zaslužil. -mn- KR AJE VNE KONFERENCE SZDL V BISTRIŠKI OBČINI I V krajevnih konferencah SZDL na področju občine Slov. Bistrica so z 1. februarjem pričeh z rednimi letni- mi konferencami. V bistriški občini deluje 19 krajevnih konferenc SZDL, ki na svojih konferencah preglejujejo preteklo dejavnost in sprejemajo de- lovne programe za naslednje dvoletno mandatno obdobje. Ob tej priložnosti obravnavajo tudi krajevno problemati- ko ter volijo svoja nova vodstva in delegate za občinsko konferenco SZf^' ki bo verjetno v marcu. Voli- tve !o po delegatskem sistemu. Tako 40 delegatov volile krajev- ne kciiic ce SZDL, 20 pa jih bodo izvohh de. vni kolektivi, družbeno pohtične organizacije in društva. Pričakujejo, da bodo v vsej občini Slov. Bistrica krajevne konference končane do 20. aprila. VH SEMINAR V ORMOŽU Komite občinske konference ZKS Ormož in občinski sindikalni svet Ormož bosta v soboto organizirala skupni seminar za člane komiteja občinske konference ZKS, sekretarje osnovnih organizacij in aktivov ZKS, predsednike komisij občinske konfe- rence ZKS, vse člane občinskega sin- dikalnega sveta, predsednika sindikal- nih podružnic in predsednike organov upravljanja v delovnih organizacijah in enotah. Na enodnevnem seminarju, ki se bo pričel v soboto zjutraj, bo ing. agr. Ivan Kukovec, predsednik republi^e- ga odbora za kmetijstvo, predaval na temo; Samoupravljanje in družbeno dogovarjanje ter konkretizacija samo- upravnih in družbenih dogovorov. Pe- ter Toš, predsednik komisije za samo- upravljanje pri CK ZKS pa bo preda- val na temo: Delovni človek v samo- upravnem odnosu združenega dela po XXI., XXII. in XXIII. ustavnem amandmaju ustave SFRJ. _^ „Povejte mi no, ali stanuje gospod Premičnik še vedno v tistem stanova- nju, ki ima razgled na kaznilnico? " „Ne, zdaj ima razgled na svoje stanovanje." Pri Urekovih na Mestnem vrhu Pot meje vodila na Mestni vrh, med vehke vinogradniške nasade, katerih večina je last Kmetijskega kombinata Ptuj in Ptujčanom ter okohčanom dobro znanega vinogradnika Antona Ureka. Ker mi je bila pot neznana sem se moral ustaviti pri nekaj hišah in spraševati, kje bi lahko našel tega vinogradnika. Povsod pa sem dobil isti odgovor: „Cisto na vrhu v tisti lepi vili." Končno mi je le uspelo najti „tisto lepo vilo", v lepo urejenem terasnem nasadu vinograda pa sem našel Urekovega sina Antona pri spo- mladanskem vinogradniškem opravilu - pri obrezovanju vinske trte. Le-ta me je takoj napotil v hišo k očetu, ki je že precej v letih in že težko dela. V lepo urejeni kuhinji sem končno le našel gospodarja Ureka in njegovo ženo Jožico. Beseda je dala besedo in Urekovim sem postavil nekoliko vprašanj, na katera so mi radi odgovorili. V Ptuju na kombinatu sem zvedel, da ste največji vinogradnik v ptujski občini in imate tudi najbolj urejene vinograde. Koliko površine pa imate zasajene z vinsko trto in kako imate urejene vinograde? Vse obdelovalne zemlje imamo 10 ha, kolikor pač določa zemljiški maksimum. Poleg tega imamo še pet ha gozdov. Z vinsko trto pa imamo trenutno zasajenih 2 ha in 25 arov zemlje. V načrtu pa imamo še novi nasad v izmeri 80 arov. Ce bomo teh 80 arov tudi zasadih pa je odvisno od tega, če bomo dobih kvalitetno trsje. S trsničarstvom je v naši občini vedno problem, saj sadik vedno primanjkuje, so pa tudi precej dražje kot drugod po Sloveniji. Večino vinogradov imamo že na terasah in to žični sistem, nekaj pa je še na kohh. Sin Tonček pa je povedal, da so vinogradi še mladi, saj datira pol nasada iz 1943. leta, ostala polovica pa iz 1958. leta. Katere iorte pa največ gojite in katere vam najbolj obrodijo? Največ imamo neuburgerja, laškega rizhnka, traminca in rizvanca. Razlike med rodnostjo skoraj ni. Vendar se najbolj obnese rizvanec. Omenili ste, da imate 10 ha obdelovalne zemlje, verjetno se potem ukvarjate tudi z drugimi panogami. Katere so to? Ostalo obdelovalno zemljo imamo večino puščeno v travnike. Ukvarjamo se tudi z živinorejo in to predvsem z mlekaricami. Navadno imamo po osem glav goveje živine, t^itanje se danes skoraj ne izplača, saj so krmUa preveč draga. Popolnoma pa smo opustih tudi prašičerejo. Prvenstvena panoga našega gospodarstva pa je vinogradništvo. Kako pa zmorete opraviti vsa ta dela in to sedaj, ko je vehko pomanjkanje kmečke delovne sile? Zi delovno silo nas včasih zelo muči. Predvsem sedaj spomladi pri rezanju. Ostala dela pa opravimo večinoma s stroji. V ta namen smo kupih mah traktor ferrari s 24 konjskimi močmi . Kupih pa smo tud druge stroje, ki so potrebni v vinogradništvu in pri ostalih opravilih na travniku. Strojno linijo za spravilo sena imamo že urejeno. Zraven strojne obdelave vinograda pa rabimo skozi vse leto še precej ljudi, kar pa nam primanjkuje. Kolik je vaš poprečni hektarski pridelek mošta in koliko denarnih sredstev morate vložiti letno v vinograde? Poprečno pridelamo okrog 70 hI mošta na hektar. Predlanskim, ko je bila izredna letina, smo pridelah znatno več. Tako vehki vinogradi zahtevajo precejšnje izdatke. Samo za škropiva porabimo letno okrog 2.000 din, zraven tega pa porabimo letno 3.000 kg umetnih gnojil. Računati pa moramo tudi na precejšnje izdatke za najeto delovno silo. Pri gnojenju si pomagamo tudi s hlevskim gnojem, saj vsako leto pognojimo tretjino vinogradov z njim. Koliko pa imate davčnih obveznosti? Letno imamo okrog 7.000 din dajatev od zemlje in socialnih prispevkov. Kako pa je s prodajo vina? Res je, da so s tem vedno težave. Do sedaj smo večino pridelka prodajah v Zagreb, kjer so cene moštu znatno višje kot pri nas. Nekaj pa ga prodamo tudi privatnikom. Tako torej živijo pri Urekovih na Mestnem vrhu, to so torej vinogradniki, ki jim v naši občini ni para. Poslovil sem se od prijaznih gostiteljev in jim ob koncu zaželel obilo uspeha pri njihovem vinogradništvu. Sredi lepo urejenih vinogradnih nasadov stoji Urekova domačija, „tista lepa vila", kakor ji pravijo okohčani. 8 STRAN tednik — Četrtek, 2. marca 1972 SEM TER TJA PO PTUJSKI OBCINI, TOKRAT na Ptujsko goro Krajevna skupnost Ptujska gora šte- je 1357 prebivalcev, ki živijo v 6 vaseh. Od tega jih je 80 zaposlenih v tujini. Tudi po površini je krajevna skupnost precej obsežna, saj meri 1895 ha. Od tega je 841 ha gozdov, vse ostalo pa so obdelovalne površine. Žal pa je precej zemlje v hribovitih predelih Janškega vrha in drugod ter je tako slabše kakovosti. Kljub tolikim obdelovalnim površi- nam, pa kmetijstvo ni razvito v toliki meri, kot bi bilo pričakovati. Kmetje se še vedno ukvarjajo s starim na- činom gospodarjenja in le redki so pričeli z delno preusmeritvijo. Kot je že stari pregovor, da se vse prične in konča pri denarju, tako je tudi pri ptujsko-gorskih kmetih. Preusmeri- tev nedvomno zahteva velika finančna sredstva, ki jih pa nimajo. Kmetje imajo v tem delu Haloz sicer vse možnosti za razvoj živinoreje, vendar teh možnosti vsaj do sedaj niso izkoristili v polni meri. Problem pa je tudi z mladimi, ki nimajo interesa delati na zemlji, ampak odhajajo v industrijo ali celo v tujino. Ta pro- blem pa se ne pojavlja samo na Ptujski gori, ampak je značilen za celotno ptujsko občino. Nismo še uspeli najti načina, kako obdržati mladino na podeželju, oziroma še nismo daU kmetu takih ugodnosti, ki bi bile privlačne za mladega človeka. DOSEDANJA BILANCA DELA JE ZELO OBSEŽNA Že nekaj let imajo v krajevni skup- nosti uveden krajevni samoprispevek, s pomočjo katerega so uspeli rešiti že marsikateri problem. Že samo dej- stvo, da zberejo letno okrog tri stare milijone dinarjev ni za zanemariti. Vsekakor pa so potrebe po finančnih sredstvih mnogo večje, saj so jim neprestani trn v peti ceste, s katerimi bi radi svojim občanom odprU okno v svet in jim pomagali v njihovem, že tako težkem položaju. Pri vseh takih akcijah se prebivalci izkažejo, ki v veliki meri prispevajo po svojih zmog- ljivostih, v večini primerov pa so jim priskočile na pomoč družbeno-poli- tične in gospodarske organizacije, predvsem pa skupščina občine Ptuj in Gozdno gospodarstvo. Na ta način so realizirah že precej načrtov, mnogi pa so še v planu. Pred nekaj leti verjetno nihče ni pomislil, da se bo lahko z avtomobi- lom pripeljal na Janški vrh, na to priljubljeno izletniško točko v tem okolišu. Vendar cesta še ni končana, ker imajo v načrtu povezati Ptujsko goro z Janškim vrhom s posebno cesto, ki bi bila istočasno nekaka bližnica in bi povezovala precej kme- tij. Dokončali so tudi stransko cesto iz Lovrenca na Ptujsko goro, kjer sta sodelovali obe krajevni skupnosti. Rre- cej težav so imeli z gradnjo ceste na pokopališče, kateri so nekateri celo nasprotovah. Toda zmagala je dobra volja večine in cilj je bil dosežen. Dolg bi bil seznam vseh cest, ki so jih dosedaj napravili ali rekonstruirali. Poleg tega pa niso zapostavljali tudi drugih potreb. Lani so Gorčani konč- no dobili vodovod, na katerega je priključenih trideset gospodinjstev. Tudi tu jim je pomagala skupščina občine, ki je prispevala 4.500 dinar- jev, vse ostalo pa so prispevah krajani sami. Dela in načrtov pa s tem ni konec. Verjetno imajo le-teh še več, kot so do sedaj že naredili. Čaka jih še preureditev pokopaUšča, za katerega pravijo, da je ogledalo vsakega kraja. In to ogledno hočejo urediti. Njihovo pokopahšče, ki leži na hribčku ob vasi je nujno potrebno nove ograje in mrliške veže. Hud problem pa je za celotno krajevno skupnost prav šola, ki je bila zgrajena leta 1900 in je nujno potrebna renoviranja, sicer ob- stoja nevarnost, da se bo porušila. Načrti za renoviranje so že narejeni in jih je v višini 10.000 dinarjev plačala krajevna skupnost sama. Obnova šol- skega poslopja pa bo veljala mnogo več kot krajevna skupnost zmore in so krajani zato v velikih skrbeh. Poleg vseh skrbi in načrtov, pa se ne morejo rešiti glavnega problema, to je uredi- tev krajevnih cest. Morali bodo gra- mozirati cesto iz Stogovc v Krapino, katere zemeljska dela so že končana. Občani tega predela so sami zbrali nad 10.000 dinarjev, kar je hvale vredno. Vendar bo brez gramoza njihovo delo in trud zastonj. Skratka, na Ptujski gori se je upravičeno pojavila „cestna mrzlica", kajti zave- dajo se, da je urejena cesta velika pridobitev vsakega kraja. TURIZEM Znano je, da v poletnih -mesecih prihaja na iHujsko goro veliko število turistov, ne samo domačih, ampak tudi od drugod. Nekateri prihajajo iz verskih razlogov, drugi pa zopet za- radi lepote kraja, predvsem pa zaradi zgodovinske in umetniške tradicije ptujsko-gorske cerkve. Zato ni no- benih dvomov, da imajo Gorčani veliko možnosti za razvoj turizma. Nedvomno pa jim je zaradi neurejenih razmer odplaval že mnogokateri pre- potrebni dinar. V krajevni skupnosti sicer obstoja turistično društvo, ki pa ima za svoje učinkovito delovanje zelo malo možnosti. Zakaj tako? Kot prvi in poglavitni vzrok so našteli slabe ceste, ki peljejo na Ptujsko goro. Kdor je enkrat prišel na Goro, se ^ zaradi slabih cest ne vrne več. Vseka- kor pa bibilo potrebno urediti gostin- ski lokal z nekaj tujskimi sobami in z nekaterimi rekreacijskimi zadevami, kijih zahtevajo današnji gostje. Ravno to pa na Ptujski gori manjka. V poletnih mesecih, zlasti še ob nedeljah se dogaja, da se nabere toliko turjstov, da gostilničar ne more ugoditi žfeljam vseh. Zato ni čudno, da padajo neupravičene kritike na račun gostin- stva. Na prvi pogled so to morda malenkostne ugotovitve, ki pa imajo velike in negativne posledice. NAJAKTIVNEJŠI SO GASILCI Ptujsko gorsko gasUsko društvo, ki je nedvomno najaktivnejša organizaci- ja v krajevni skupnosti, je bilo usta- novljeno 1934 leta. Šteje pa poleg mladinske desetine še 21 aktivnih in 200 podpornih članov. Zgodovina društva je bila zelo težka. Kljub težkemu in napornemu delu pa so gasilci sodelovah v mnogih akcijah od požarov do raznih tekmovanj in so tako uspeli ohraniti družbi milijonske ! vrednosti, Jci bi jih lahko terjale razne nesreče. Do nedavnega so imeh velike , težave z nabavo opreme. S pomočjo . družbeno-političnih organizacij, pri- i spevkov občanov, kakor tudi lastnih sredstev pa so nabavili kompletno gasilsko opremo in tudi novi avto- mobil, kar jih je veljalo sedem starih milijonov. Od tega so ostali dolžni samo še dva milijona, za kar upajo, da bodo kmalu vrnili. Velik problem pa je bila voda in so v ta namen na trgu zgradili vodni zbiralnik z 35.000 m3 vode. Pri svojem delovanju imajo gorski gasilci eno in to veliko pred- nost. So namreč na zelo razgledni točki, s katere je moč opaziti požar na veliko razdaljo in zato lahko čestokrat prvi opozorijo na nevarnost tudi druga društva. Organizacija ZZB je precej aktivna in je na nedavnem občnem zboru obravnavala nekatera zelo važna vpra- šanja doma in po svetu. Zelo kritično je ocenila nedavne dogodke na Hrva- škem in posvetila veliko pozornosti nedavnemu obisku ameriškega pred- sednika v LR Kitajski. Zavzemali pa so tudi za podpore nekaterim siromaš- nejšim članom, ki živijo v zakotnih in hribovitih predelih krajevne skupno- sti. Krajevna organizacija ZZB šteje trenutno še 46 članov. Pred nekaj leti je bilo na Ptujski ^ri kulturno življenje precej živahno. Čestokrat so domačini, predvsem mladi, zaigrali to ali ono igro, ki sojo občani z zanimanjem in navdušenjem sprejeli. Z odhajanjem mladih v mesta in tujino pa je stara tradicija zamrla. Verjetno se morajo Gorčani zahvaliti prtvovalnosti in dobri volji nekaterih mladincev in članov kulturnega dru- štva, da bodo v nedeljo zopet lahko gledah ljudsko igro z naslovom „Da- nica oprosti", v izvedbi domačega ansambla. Težave, ki jih imajo tako amaterske, vaške dramske skupine so nedvomno jasne, zato jih ne gre ponavljati. Vedno primanjkuje denar- ja, kostime si mora vsak igralec preskrbeti sam, itd. S temi problemi so se srečevali in se še srečujejo tudi Gorčani. Kljub temu pa jim je le uspelo doseči svoj cilj. V nedeljo bo torej premiera, najprej pred domačo publiko, pozneje, pa bodo nastopili še v bližnjih krajih (Naraplje, Majšperk, Lovrenc itd.) Upajo pa, da se jim bo trud izplačal. -mn- Pogled na Ptujsko goro, z ogromno gotsko cerkvijo v sredmi NEŽKI ZEMLJAK V SLOVO V nedeljo se je na pokopališču v Vidmu pri Ptuju zadnjič poslovilo nekaj sto prebivalcev Vidma in Haloz, zlasti še Dravinjskega vrha, kjer je bila doma in Vareje, kjer je tekla zibelka NEŽKE ZEMLJAK, rojene Ivančič, ki ji je zahrbtna in kruta bolezen pretrgala nit življenja. Nežka se je rodila pred petinpet- desetimi leti v Vareji, se izučila za šiviljo ter bila vseskozi zaposlena v Tovarni perila in konfekcije DELTA v Ptuju, kamor se je dan za dnem in leto za letom, ob vsakem vremenu vozila s kolesom, pozimi hodila tudi peš. V zakonu sta se ji in njenemu možu Francu rodila sin in hčerka. Ne glede na to pa se je, kot vseme matere sveta, tudi ona zavedala svojega mate- rinskega poslanstva. Zato je vzela v vso oskrbo tudi še dva druga otroka. Fant in dekle obiskujeta šolo v Vidmu ter sta sedaj ostala brez dobre krušne matere, ki jima je nadomeščala pravo mater ter jima izkazovala tudi vso materinsko ljubezen. Nežki ni bilo usojeno, da bi po trudapolnem delu uživala zaslužen po- koj ter se še bolj posvetila svojim domačim. Letos aprila bi morala oditi v pokoj. Bolezen pa je opravila svoje. Njen zadnji delovni dan je bil 20. sep- temra lani. Zato je vse svoje življenje poznala samo delo, najprej v tovarni, nato še doma, kjer je bilo potrebno vsakodnevno opraviti še tisoče drob- nih gospodinjskih del. Na delovnem mestu je bila za zgled mnogim sodelavkam, kar je potrdil tudi govornik iz Delte pri odprtem grobu. Marsikdaj je delala tako dolgo, da je bilo naročilo oziroma delo pravočasno izvršeno. Zgodilo se je tudi, da ni izkoristila niti pripadajoče- ga ji letnega dopusta. Kljub temu, da Nežki ni bilo v življenju nikoh z rožcami postlano, je znala vse s potrpežljivostjo prenesti, razumeti. Naj ji bo lahka domača zemlja pod haloškimi griči, od katerih se ni nikoli ločila, F. H. Nežka Zemljak JDNIK ^ ČETRTEK, 2. marca 1972 STRAN 9 ^rKOŠOŠTARIČ: Izleti v ptujsko nkolico in preteklost (Nadaljevanje) Vendar - vrnimo se v dolino Pesni- ce- pod Pernico leži sredi doline pri S^enu velik ribnik Pristava; nekoč je v njem cvetel vodni orešek in nešteti lokvanji so krasili vodno gladino, ena- ko tudi rumenocvetni palokvanji (ki K razlikujejo od blatnika!), ob obali pa so trstika, rogoz in perunika dopol- njevali jezerski ambient, ki so ga poživljale številne vodne ptice; z regu- fecijo Pesnice pa se je vodna gladina precej dvignila in poplavila vodno pstlinstvo - se bo morda še kdaj obnovilo? Isto se je zgodilo v ribniku [Komarniku pri Črnem lesu. Kmalu za 'šikeijem se cesta prevali ,čez sleme in pelje mimo baročnega znamenja, oko- li katerega se je spletla ljudska pripo- vedka o dekli Lenki in pohotnem graščaku, katerega žrtev je postala; na [strehi znamenja je še pred leti rastel stoletni bor, ki ni dosegel niti en meter višine. O isti Lenki pa baja tudi pripovedka o črnem križu pri Hra- stovcu - stal je v Črnem lesu tik nad .cesto na prevalu že onstran ribnika Komarnika, ki se je nekdaj prav tako odlikoval po lepi zarasti vodne flore. Na južni strani doline se na nizkem holmu dviga mogočna gmota Hrastov- ca, ki izredno markantno obvlada dolinsko panoramo od omenjene ka- Eelice pa do novega motela v Črnem su. Grad je omenjen že leta 1265, (anašnjo obliko pa je dobil šele leta 1666, leta 1810 je bilo v gradu lirejenih 64 soban. Tu je živel tudi vipavski rojak. Žiga Herberstein, pisec prve knjige o Rusiji: De rerum Mosco- liticarum comentarii - 1549, ki jo je opisal po spominih na potovanje kot cesarski poslanec na moskovskem dvoru v letih 1516-1518. Pred graj- skim vhodom stoji lepa lipa; deblo ima premer nad 130 cm. Pod hrastovškim gradom je več nbnikov, v katerih raste vodni orešek Rdki palokvanj in seveda beli lokvanj. 10 so bih nekoč ribogojski ribniki, lakršnih je bilo nekoč v Slovenskih |oncah več kot sto, danes pa jih ni rec kot morda deset - drugi so Opuščeni. Južno od Hrastovca pokri- rajo mešani gozdovi apnenčevo višav- F z mnogimi kraškimi vrtačami, 40 m ■Olgo m 12 m globoko podzemeljsko lamo v Preski gori. Kamnolomi litav- Pega apnenca so v Strmi gori in ^arovi V hrastovškem gozdu in pri »metu Smerdelju so bih partizanski T' ^^^^^ izdaje sestanka akti- ,»iMov lenarškega okraja so Nemci iz & partizanko Elo Kristl- Zp v,- sori, v Jablancah in leomi,"^'"' j® več skupin rimskih f mil: prav skozi osrednje Slovenske Lhn, -^^®^ P^S' v katerem so rimski k Dri v P^s^bno pogostni - od Gomi- b>lo Radgone. Kaj je Morda K r-^'^® Zgostitve nasehtve? stvo možnosti za poljedelj- |e sledil ^ jantarska pot, kateri 'cesta 'h tudi kakšna rimska Lenarta r^T Radgone, mimo Eno OH ™»sca in morda Negove? ^'dimrv^T^^^^^^^h gomilnih grobišč 'drugo s sn s 57 gomilami, "eposrpH« gornilami je v Oseku "ad kamnolomom pri Po- 'Pnenca v^ kamnolom litavskega '^'iju kifl "a zahodnem po- tudi že Rimljani izko- ' Oseku v en" H ^^^^^^^em pobočju je gozdu videti več sto metrov dolge odkope in rove oseškega pe- ščenega apnenca, ki ga še danes lo- mijo na enak preprost način kot v rimski dobi. Nadaljevanje prihodnjič Zbirka narodopisnih predmetov se hitro povečuje Obiskovalci, ki daljše obdobje niso obiskah oddelka študijske knjižnice v Matični knjižnici Slov. Bistrica, bodo obstah in se čudih prijetni spremem- bi, ki prav „mojstrsko" dopolnjuje mnoge znanstvene knjige. V prostoru knjižnice skoraj ni več mesta, kamor bi lahko še kakšno stvar postavili. Po zaslugi ravnatelja knjiž- nice Miljutin-a Arka in nekaterih občanov je študijska knjižnica postna zbirališče narodopisnega blaga „v ma- lem". Morda danes temu lahko re- čemo tako, toda uspeh, kakršnega je doživela pred nekaj meseci vznikla pobuda ravnatelja knjižnice, je prese- gla mnoga pričakovanja. Med prebi- valci bistriške občine je naletela na veliko razumevanje in pomoč, da sedaj ne mine skoraj dan, da se ne bi v knjižnici oglasil darovalec iz bližnje ali daljnje okohce s predmetom, ki je še pred 80,100 ah tudi stoletji služil svojemu namenu, danes pa ga je že prekrila debela plast prahu, pozablje- nega na podstrešju ali kakšnem kotu domačije. Današnja podoba študijske knjiž- nice je tako z blizu 200 (število se vsakodnevno veča) zbranimf ali po- darjenimi predmeti postala pravi na- rodopisni muzej v malem. Med raz- stavljenimi predmeti je največ gospo- dinjske posode in pribora in orodja za opravljanje domače obrti. Posebne pozornosti so vredni kolovrati, zbirke loncev vseh velikosti, trlica, trampež, burklje, pa lonec bakus, čelesnik še in še bi lahko naštevali za nas že mnogokrat pozabljena imena doma- čih predmetov, ki so pred leti sestav- ljali nepogrešljiv del življenja, v črni kuhinji, hiški, cimru in še kje, danes pa jih že mnogi ne poznamo pa tudi namena njihovega uporabljanja ne moremo ugotoviti. Kako bi pa lahko to ugotavljali, saj nekoč nepogrešljiva in topla črna kuhinja ostaja „živa" samo še v najoddaljenejših hribovskih predehh pa še tam hitro izginja s prihodom električnega toka, ki pri- naša s seboj mnoge spremembe, pred- vsem pa udobnejše življenje. Električ- ni hladilniki, pomivalne mize, štedil- niki na tekoča in plinska goriva, miksetji, pekači pa stroji za obdelo- vanje njiv, sadovnjakov in še bi lahko naštevali stvari, ki so potisnile v ozadje kolovrate, trhce, cepine, glina- sto posodo, možnarje in številno drugo orodje. Nekatere od teh stvari so že našle svoje novo zatočišče, druge pa ga še bodo v bistriški knjižnici, kjer bodo prihodnjim rodo- vom prikazovale način življenja pred- nikov. Do sedaj je v knjižnici zbranih že skoraj 200 najrazličnejših predme- tov iz območja občine, od katerih posamezni predstavljajo že pravo bo- gatstvo minule kulture. Zbirka narodopisnih predmetov je postala Ze pravi muzej v malem, ki že služi svojemu namenu. Obiskovalci ne zapuščajo prostora nepoučeni o tej ah oni razstavljeni stvari. Ravnatelj knjižnice je ob vsa- kem času pripravljen obiskovalcu po- jasniti, kar ga zanima. Ob tako hitrem širjenju zbirke je bilo nujno misliti na večji prostor, kjer bi omogočih vsem občanom kar najširši pregled minule kulture. Naj- primernejše mesto so našh v starem gradu v sredi Bistrice. Hiter pritok materiala je omogočil, da se bodo želje po prvem muzeju v SI. Bistrici kmalu uresničile. Prostor je že pri- pravljen. Potrebno bo še vložiti dolo- čena finančna sredstva za njegovo dokončno ureditev. Tako je pričako- vati, da bodo prvi narodopisni muzej v občini odprli že v prvi polovici ali v začetku druge polovice letošnjega le- ta. VH Skoraj vsak dan se zbirka poveča za nov predmet, prav tako pa narašča tudi 'zanimanje občanov za predmete iz preteklosti. rZOBRAZEVANJE V POLNEM TEKU Delavska univerza Ptuj končuje kmetijska predavanja. Skupno je bilo 110 predavanj v 18 krajih. Povsod je bila udeležba zadovoljiva in tudi zani- manje za predavanja ni izostajalo, kar potrjuje dejstvo, da so si kmetje zaže- leh še več podobnih predavanj. Usluž- benci DU v Ptuju pa zagotavljajo, da bodo drugo leto zopet organizirali podobno dopolnilno izobraževanje za kmete. Teme pa bodo izbirah po želji slušateljev. V tovarni SIGMA se je pred krat- kim končal seminar iz varstva pred požarom, ki je trajal 12 ur in gaje od 20 slušateljev 15 uspešno končalo. Seminar je obsegal tri teme in sicer: požarna preventiva, osnove gorenja in gašenja in uporaba sredstev za gašenje. Ker tako obhko izobraževanja od DU zahteva zakon, upajo, da jim bodo tečaji uspeh tudi v drugih podjetjih. Prejšnjo soboto se je končal tudi tečaj za upravljavce težke gradbene mehanizacije, ki je trajal 215 ur. Od 21 slušateljev se jih je k izpitu prija- vilo 18. Izpit je opravilo približno 80% slušateljev, ki bodo prejeh potr- dilo o opravljeni kvahfikaciji in potr- dilo o opravljenem izpitu iz varstva pri delu. Tečaj je bil organiziran v sodelovanju z mariborsko DU. V bhžnji prihodnosti se bo pričel tudi začetni in nadaljevalni tečaj za šivilje. Zanimanje zanj je zelo vehko in bo trajal 80 ur. Kakor je že stara navada, so neprestano v teku tečaji kot stalne obhke izobraževanja. To so večerne osnovne šole, jezikovni tečaji in večerne ekonomsko-komercialne šole. Pred durmi pa je nova večerno poHtična šola, ki jo ob sodelovanju z DU pripravlja občinska konferenca ZKS Ptuj. Ta, šola je bila v Ptuju ustanovljena 1958 leta in jo je do sedaj obiskovalo že precejšnje število slušateljev. Pričela se bo 7. marca in bo končana v drugi polovici aprila. Zajemala pa bo naslednje teme: poli- tični sistem Jugoslavije, smernice in tendence našega gospodarskega raz- voja, obča sociologija, samoupravlja- nje, zavestne subjektivne sile naše družbe in mednarodni odnosi. Predvi- doma bo šola trajala 36 ur. Zanimanje za večerno politično šolo je zelo vehko in se je do sedaj prijavilo 42 slušateljev. -mn- 10 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 2. marca 197j PANIKA BERDNfK: ČASA, KI SEM GA POSVETILA GASILSTVU, Ml NI ŽAL Služba, gospodinjska opravila in še druge dolžnosti v družinah so za žene velika obremenitev, ki le redkokateri omogočajo aktivno delovanje v druž- benem življenju. Posebno slaba je udeležba žensk v delovanju gasilskih društev, čeprav si gasilske zveze in društva zelo prizade- vajo, da bi jih pridobile v svoje vrste. Glede na vse to je 12 let delovanja Fanike Berdnik v IGD Steklarne v Slovenski Bistrici eden izjemnih pri- merov. Še več, Fanika je bila skupaj z Viktorjem Dvoršakom in Karlom Korenom soustanoviteljica društva, ki šteje danes 40 aktivnih in 87 podpor- nih članov, ki pa se po dejavnosti uvršča med najuspešnejša v bistriški občini. Od ustanovitve društva (1957) pa vse do svoje upokojitve je Fanika Berdnik v društvu aktivno delovala. Vodila je blagajniško poslovanje, so- delovala je v komisijah in opravljala druga dela, ki jih je organiziralo dru- štvo. Časa, ki sem ga posvetila GASILSTVU, MI NI ŽAL, je po- novno izjavila na zadnjem rednem letnem občnem zboru društva, kamor jo redno povabijo. Na zadnjem so ji izročili pismeno priznanje za dolgo- letno delo. VH VLOM V ORMOŠKO ZARJO V noči od petka na soboto sta ah so do sedaj še neznani storilci vlomili v upravne prostore trgovskega podjetja Zaija Ormož. V notranjost prostorov so prišli tako, da so vlomili vrata z dvoriščne strani. V prvem nadstropju so najprej vlomili štiri vrata različnih pisarn. Očitno so iskaU blagajno. Po krajšem času so jo tudi našli, pa ne eno, ampak kar tri. Odprli so prvo, vendar brez koristi, ker so bih v njej samo vrednostni papirji. Druga najnovejša, v kateri je bilo približno 7 milijonov starih dinarjev pa je bila tako trd oreh, da zaradi pomanjkanja časa vlom ni uspel. Zjutraj okrog pete ure sta namreč prišla čistilka in kurjač ter se glasno pogovarjala na dvorih Cistilka je bila še posebej jezna, ke^ mogla odpreti vhodnih vrat. Bila' namreč zaklenjena s čisto novolcu čavnico. Storilci so se* očitno usttajj pustih vse in zbežah skozi okno. | so štorih tako, da so sneh dve zavh jih zvezah in se po njih spustili i uhco. Pozneje so ugotovili, da „tni|| tatov le ni bil zaman. Iz spodnje« dela blagajne so odnesh pribUžnoil starih tisočakov. To pa je tudi vj Organi tajništva za notranje zade, primer raziskujejo. Ce se bo kaj Iz^ delo, vas bomo obvestili. Storilci so pobegnili skozi okno. Republiško prvenstvo v spomladanskem krosu v nedeljo, 27. februaija je bilo v Ljubljani republiško prvenstvo v spo- mladanskem krosu, ki se gaje udeleži- lo 250 tekmovalcev iz 16 slovenskih klubov in društev. Tekmovah so v vseh kategorijah od mlajših mladincev do članov. Na prvenstvu so sodelovah tudi atleti TVD Partizan Ptuj. V boj so poslali tri ekipe in nekaj posamez- nic. V kategoriji mlajših mladink je bila najboljša Ptujčanka Nada Vrabl z osvojenim 8. mestom. Kot ekipa so bile mlajše mladinke iz Ptuja na 5. mestu. Za sabo so pustile Velenje, Ohmpijo in Branik. Zmagale so pri- padnice ŽAK Maribor. Pri ml. mladin- cih sta Ptujčana Miki Prstec in Janko Kozel osvojila 8., oz. 9. mesto. Ekip- no pa so tekači iz Ptuja zasedli dobro 4. mesto pred Kladivaijem, Ljubljano, Črnomljem itd. Tu je zmagala ekipa iz Velenja. Pri starejših mladincih se je po pričakovanju najbolje izmed Ptuj- čanov uvrstil Tonček Stajnko in sicer na 12. mesto. Zelo dobro je tekel Ljubo Cuček in osvojil T5.rriesto. Ekipno so pristaU na 6. mestu. Člani- ce niso bile kompletne, ker nekatere dobre tekmovalke iz neznanih razlo- gov niso prišle na tekmovanje. Kljub temu, se je Nežika Vrabl kot edina Ptujčanka hrabro borila in osvojila dobro 6. mesto. Z nekoliko več tre- ninga pa bi bila lahko celo tretja. Čeprav atleti iz Ptuja niso s krosa prinesli nobenih medalj, so dosegli mnogo več, kot se je pričakovalo. Vedeti je treba, da se atletika v Ptuju bori z velikimi materialnimi in ka- drovskimi težavami in da bo še treba mnogo trdega dela, preden bo dobila tisto mesto, ki ji gre. Tekmovalce je vadil in pripravljal prof. Milan Cimer- man. Qp OBČINSKA PRVENSTVA Občinska zveza za telesno kulturo tudi v zimskih mesecih organizira razna tekmovanja in sicer za srednje šole in društva TVD Partizan. Občin- sko prvenstvo v šahu je bilo v predtek- movanju končano ter so se v zaključ- ni del tekmovanja uvrstile naslednje ek-pe: Domava, Videm, Kidričevo in Majšperk, ki bodo tekmovale za na- slov občinskega prvaka, dočim se bodo za uvrstitev od 5. do 8. mesta borile ekipe Zavrča, Lovrenca, Hajdi- ne in Markove. V namiznem tenisu, ki se prav tako odvija v dveh skupinah pa so bili doseženi naslednji rezultati: Rogozni- ca-Ptuj 5:0, Hajdina-Lovrenc 5:0, Ptuj-Hajdina 0:5, Majšperk-Rogoz- nica 2:5, Hajdina-Majšperk 5:3, Maj- šperk-Lovrenc 5:0, Rogoznica-Haj- dina 5:3; ZMS- Ptuj: Prvenci 5:0, Prvenci-Kidričevo 0:5, Kidričevo- Stojnci 0:5, Dornava: ZMS - Ptuj 0:5, Kidričevo-Dornava 5:2, Stojnci -Prvenci 5:1, Dornava-Stojnci 4:5, ZMS - Ptuj-Kidričevo 5:0; Trenutno je stanje na lestvici na- slednje: Rogoznica, Hajdina, Maj- šperk, Lovrenc in Ptuj ter v II. skupini ZMS - Ptuj, Stojnci, Kidričevo, Dor- nava in Prvenci. Ekipe morajo odigrati v nedeljo še zadnje kolo, nakar bosta znana dva finalista iz vsake skupine. V košarki, ki se igra v osnovni šoh F. Osojnika Ptuj, tekmuje pet društev TVD Partizan in so bili doseženi v prvih treh kohh naslednji izidi: Ro- goznica-Prvenci 5:73, Hajdina-Ki- dričevo 70:39, Prvenci-Hajdina 39:91, Markovci-Rogoznica 32:45, Hajdina-Markovci 115:36, Kidriče- vo-Prvenci 39:29. Lestvica je naslednja Hajdina 3 3 0 276:114 6 Prvenci 3 1 2 141:135 2 Kidričevo 2 1 1 788:99 2 Markovci 2 0 2 68:160 O Rogoznica 2 0 2 50:105 O S tem vodstvom si je ekipa Hajdii že zagotovila naslov prvaka obči« dočim se bodo ostale ekipe borile« čim boljšo uvrstitev na lestvici. -tednik — ČETRTEK, 2, marca 1972 STRAN 11 ucnešni ormoški rokometaši Minuli petek zvečer so člani roko- Ptneea kluba tovarne Jože Keren- Ormož razpravljali o svojem delu. Obdobje od ustanovitve kluba, av- ■ . 2970, do danes je za ormoške Smetaše in njihove simpatizerje ■ Smenilo obdobje oživljanja športa v fkmožu Pred tem se je nekaj mladih SdUo z žogo po Mestni ^abi in ^organizirano tekmovalo med seboj. Telovadno društvo Partizan je bUo (in §e) neaktivno in mladih ni imel kdo oreaniziiati. Da bi te športno navduše- ne mladince organizirah, so dah pobu- do dolgoletni športni delavci. Njrhova prizadevanja so rodUa uspeh in tako ^ je formiral rokometni klub. Tovar- na Jože Kerenčič, Ormož je skupaj s svojo sindikalno organizacijo pomaga- la pri ustanovitvi in nudila tudi prva finančna sredstva, zato se klub tudi imenuje po tej tovarni. Že nekaj dni po ustanovitvi kluba je bilo opaziti dobre rezultate. Začeh so i se redni trening, organizkaU pa so i nidi prve prijateljske tekme. Klub se je včlanil v murskosoboško tekmovalno področje in že po prvih prvenstvenih tekmah prevzel vodstvo v liei in ga obdržal do konca. Po osvojitvi prvega mesta v pomur- ski Ugi se je klub uvrstil v višji razred tekmovanja, to je v področno roko- metno cono. Tudi tu žanje vehke "spehe, saj je po svojem delu tekmo- na petem mestu. V času svojega obstoja je sodeloval v tekmovanju za pokal maršala ^la m v finalu področno-pomurske »ne izgubil z Radgono. TUdi ta J® vreden pozornosti, saj je v nli? u ■ izpadlo vehko moč- nejših m starejših klubov. Sedaj tekmujejo v zimski pomurski hgi in so po petem kolu na drugem mestu. Največja težava kluba so nedvomno finančna sredstva. Športno navduše- nje je premalo. Vir delovanja in uspe- ha so tudi finančna sredstva. Ob ustanovitvi so od ustanovitelja dobih 400 starih tisočakov in jih porabili za nakup opreme. Nekaj članov UO je pričelo obiskovati podjetja, vendar so v večini primerov naleteh na gluha ušesa. Le redke delovne organizacije so odobrile manjše zneske. V zadnjem trenutku je priskočila na pomoč obči- na in rešila finančno krizo. Kljub vsem tem finančnim težavam pa gle- dajo optimistično v novo sezono. Upajo, da bodo zbrah dovolj sredstev za redno delo. Sicer pa so zelo skrom- ni. Večkrat so bih (in še bodo) zadovoljni z pičlo mahco, čeprav so bih „na terenu" do poznega popol- dneva. Pri štednji skromnih denarnih sredstev je pomagala tudi tovarna Jože Kerenčič s tem, daje brezplačno uredila nekatere funkcionahie zadeve. Pohvala pa ^e tudi posameznikom, ki so s svojimi avtomobili pomagali pri prevozih i^alcev in podobno. Glede discipline so si odkrito pove- dah, kaj je bilo prav in kaj narobe. Večjih disciphnskih prekrškov ni bilo, tisti manjši pa so bili pravočasno odklonjeni in je bilo potem vse v redu. Vsekakor so dosegh svoje vehke uspehe le z vztrajnim prizadevanjem in vestnim delom. Za predsednika kluba je bil ponov- no izvoljen Martin Kramar. jr Ekipa ormoških rokometašev ob startu v pomurski ligi. V zadnji vrsti na skrajni levi stoji predsednik kluba Martin Kramar, na skrajni desni pa tehnični vodja kluba Fric Havlas. KRMILA SEM GOZDNE ŽIVALI Bilo je nekega dne, ko sem se sankala. Ko sem se pripeljala po bregu navzdol, sem videla tri srnice, kako so v snegu iskale hrano. Zasmilile so se mi, zato sem naslednji dan napravila male jash in jih odnesla v gozd. S seboj sem nesla hrano in jo naložila v jash. Potem sem se skrila in opazovala. Prišla sta dva zajčka in skupina srnic. Bile so zelo plašne. Dolgo nisem upala iz skrivahšča, ker sem se bala, da jih bom prepodila. Ko so se najedle, so šle k izvirku in se napile. Nato so odskakljale v gozd. Srnam večkrat nastavljam hrano in sem vesela ko vidim, da so jash prazne. MARIJA TRAFELA, 5. raz. OŠ PODLEHNIK KAJ BI BILO, CE BI BILA ČEBELA Rada hodim v naravo in večkrat se sprehajam po gozdovih, ob potoku in včasih tudi po gmajni. Zelo sem vesela, ko pride tisti čas, ko zadiši po cvetju jablan, sliv, hrušk, češenj in drugih rasthn, ko se narava obarva, dnevi pa so daljši. Nekega jutra sem sanjala, kako sem šla v vas, kjer je bil vehk sadovnjak. Sprehajala sem se med košatimi drevesi in v grmovju sem si utrgala šopek cvetja bledordečih divjih jablan. Tudi mačice so bile tam in trobentice so se mi smehljale. Vesela sem bila, ker je prišla pomlad, katere se vedno tako vesehm. Nenadoma se je zgodilo nekaj čudnega. Spremenila sem se v čebelico. Letala sem z drevesa na drevo in nabirala sladek med. Tekmovala sem s svojimi prijateljicami čebehcami. Letala sem daleč v gozdove, kjer so bile divje dišeče češnje. Frfotala sem okrog ljudi, vendar jih nisem dražila, saj sem vedela kako neprijetno je človeku, če mu leta čebela okrog ušes. Vesela sem bila svobode. Ni se mi bilo treba učiti in opravljati neprijetnih opravil. Delo, ki sem ga svobodna ljubila, je bilo vedno bolj živahno. Kmalu pa je legel mrak in morala sem zbrenčati v svoje skrivahšče. Noč sem preživela mirno in vesela sem bila, ker je bilo lepo vreme. Zjutraj sem zopet poletela med cveteče češnje nabirat med. Prebudila sem se in kmalu sem zvedela, da so to bile le sanje. „0h, kako sem srečna ob tako prijetnih sanjah," sem si govorila. Zamislila sem se in sem rekla: ,,Kaj bi bilo, če bi res bila čebelica? " Nasmejala sem se sama sebi in kmalu je bil moj obraz zopet resen. MILENA LOZINŠEK, 7. raz. OŠ PODLEHNIK SPRLA SEM SE ZA NlC Iz svetlih in senčnih trenutkov je stkan naš vsakdan. Lepo je, kadar se veselim nastajajočega dne, lepo, kadar uspešno opravljam vsakdanje naloge, lepo je zlasti takrat, kadar svoje svetle trenutke dehm z domačimi, s svojimi sošolci, z vsemi, ki me obdajajo. A sonce sreče ne sije vsak dan. Vsak človek ve za puste dneve vsakdanjosti, za ure slabega razpoloženja in nela- godnosti. Takrat si sprt s svojo oko- lico in nezadovoljen z vsem, kar po- čneš. V takem razpoloženju pa se namesto, lepe besede poslužiš besede, ki užali, svojo slabo voljo pokažeš z jeznimi očmi, z neprimernim gibom glave, rok, celega telesa. Za svoje slabo počutje pogosto kriviš osebe, ki te trenutno obdajajo. Pozabiš na vljudnost, pozabiš z nasmehom ubla- žiti kisel obraz, pozabiš z dobro voljo popraviti izrečeno neprimerno bese- do. Takrat pa ti tvoja okohca reče: „Vstala si z levo nogo!" Ce pa okohca tvojo nevljudno besedo in tvojo ne- strpnost vrača milo za drago, nastane spor. Spreš se pogosto za nič. To se tudi meni večkrat zgodi. Vem, sama sem kriva, če pridem kdaj ' v spor s svojo okohco. Kako poteka dan, ko se sprem za prazen nič, bom skušala opisati. Bilo je v šoli pri tehničnem risanju. Tehnično risanje pa zahteva na- tančnost. Vsaka, še tako majhna ne- pravilno potegnjena črta ah pika, po- vzroči, da izdelek ni lep. Ko sem ravno hotela dve črtici združiti, me je nekdo sunil v desno roko in z redis- peresom sem zarisala grdo krivuljo po risbi. Jezno sem pogledala okoli. So- šolka me je po nerodnosti, ko se je sklonila pod klop, sunila v desno roko. Skoraj prestrašena se je zazrla vame, jaz pa sem ji siknila besedo, vzeto iz živalskih vrst. Žival, s katero sem imenovala v trenutni jezi svojo sošolko, je pohlevna, nadvse koristna domača žival, a za mojo sošolko je pomenila grdo psovko. V hipu sem se zavedala svoje nepravičnosti, a bilo je prepozno. Sošolka se je obrnila stran od mene in ko sem jo v odmoru nagovorih, me je prezrla. Tako sem se sprla za nič s svojo sošolko. Jutri ah pojutrišnjem bova spet govorih, a neprijeten spomin bo ostal najbrž še dolgo, v moji sošolki in r.^eni. VESNA VREŠ uč. 8. e razreda OŠ Slovenska Bistrica ANALIZA PRAVILNIKOV O SISTEMATIZACIJI DELOVNIH MEST V BISTRIŠKI OBČINI Med 15 občinami na področju SR Slovenije, ki so bile izbrane po nalogu repubhškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, skupščine SRS in zavoda za zaposlovanje, bodo tudi v občini Slov. Bistrica izvedli anahzo stanja glede izdelave pravilnikov o sistematizaciji delovnih mest, ki so ga bih dolžni narediti po zakonu o delovnih razmer- jih. Gre za drugi del akcije, v kateri so predstavnike delovnih organizacij se- znanih s potrebo izdelave pravilnikov o sistematizaciji delovnih mest. Sedaj bodo preverili, kako so se delovne organizacije oprijele uresničevanja te naloge. V akcijo ugotavljanja bodo na ob- močju občine Slov. Bistrica vključih 12 delovnih organizacij, ki zaposlujejo nad 100 delavcev. V. H. ^NOGRADNišTvn V IIT-ŽMI afrii^I (Nadaljevanje s 6. strani) S' ^''^^iši tega področja so okrog \him S®"stantia, Stellenbosch, Paarl, ^lalmesbury in Tulbagh. roo-T^^^^niško področje „Mali ka- o lez, severno od „Drakensteinskih Ponr.i "^'^"lorsko nekoliko višje od gradn L obmorskega vino- surovi if,?^ pasu in ima nekoliko bolj 20 dotem predelu pade le PotroSn ^^ "a leto, tako, daje je tule,? /insko trto zahvati. Zemlja rodovita "^•'^.^"ega porekla, izjemno vinsice trte^vls ^^^^^^ ^^^^ rodnost gr^ni^!" sorazmerno malem vino- veliko ra,?- Področju se pridobiva rdeča mn^ predvsem bela in so odličn P^ tudi vina, ki "a osnova za prekuhavanje v „Brandy". Najbolj znani vinograd- niški oicoUši tega področja so okohši Worcester, Robertson, Montagu, La- dismith in Outshorn. V Južnoafriški repubhki se prven- stveno predeluje v lahka rdeča vina grozdje sort: Cabernet, Heremitage, Shiraz, ki imajo v povprečju 12,6 vol. % alkohola; v težka rdeča vina pa se predeluje grozdje sort: Heremitage, Shiraz, Pontac, Pinot, - ta vina imajo v povprečju 13.2 vol. % alkohola. Za bela suha vina z 11 do 12 vol. % alkohola goje v navedenih predelih na brajdah in brajdam podobnih oporah rizling, na normalnih oporah pa „Stein" in beh Clairette. Trgatev je v Južnoafriški republiki, torej na južni polobh, ob običajno idealnih vremenskih pogojih med fe- burajrem in aprilom, torej v mesecih, ki ustrezajo na naši, severni polobh mesecem september, oktober in no- vember. V Južnoafriški repubhki je pod vinogradi 103.000 ha (v Jugoslaviji sedaj 256.000 ha). Pridelah pa so tam leta 1968 42.750 vagonov a 100 hI vina, pri nas v istem letu sorazmerno mnogo manj, 60.800 hI vina. V letu 1969 je bilo v Južnoafriški repubhki pridelanih 42.430, leta 1970 pa 36.860 vagonov vina po 100 hI. V svetovni proizvodnji vin je Južno- afriška republika na 13 mestu. Jurica Zadravec 12 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 2. marca 197j Ozadje neke čarovnije v vsakem sožitju ljudi je dovolj napetosti in tako je tudi v zakonu. Včasih se sprostijo in potem navadno ni mogoče ugotavljati, kdo ima prav. Torej, ugotavljajmo napetosti, preden izbruhnejo težave. Te napetosti pa se marsikomu iz- med prizadetih zdijo tolikšne, da bi zlahka povzročile preboj na izolator- ski verigi 440-kilovoltnega daljnovo- da. Takšne občutke je izrabila neka zahodnonemška firma in začela izde- lovati na videz čisto navadne žarnice. Vsaka izmed njih pa se takoj prižge, brž ko se je dotakneta oba zakonca, če Je med njima dovolj »napetosti". Žarnice za ugotavljanje »napetosti" gredo odlično v denar, čeprav so preprosta potegavščina. Bolje poučeni zakonec namreč v pravem trenutku s poročnim prstanom sklene komaj vi- den kont^t na grlu žarnice; ta pa zasveti, ker jo napaja majhna vgrajena baterija.. . Je sploh še kaj na tem svetu, česar ljudje ne bi kupovah? Očiščenih rib ne solimo takoj. Než- nejše ribe osoUmo tik pred cvrenjem oziroma pečenjem ali pa šele ocvrte oziroma pečene. Tune, jegulje in po- dobne pa osolimo takoj po čiščenju, Ce očiščenih rib ne bomo takoj pri- pravih, jih zavijemo v oprane solatne liste, naložimo v porcelanasto skledo in postavimo na hladno. Sladkovodne ribe denemo kuhati v vrelo vodo z dodatkom soh in kisa, morske ribe pa damo v mrzlo vodo. Ribiči pravijo, da ima morska riba tako'boljši okus in da koža ne poka. Ce vam je zoprn ribji vonj, damo pri kuhanju v vodo košček oglja. Da je riba kuhana, poznamo: hrbtno plavut z lahkoto zrahljamo, meso ni več stekleno, temveč mlečno belo, oči so izbuljene. Krompirjeve olupke porabimo (osu- šene), da z njimi podkurimo. Iz starih moških nogavic si lahko izdelate vrečice, ki se jih boste poslu- žile pri prijemanju vroče posode na štedilniku. Iz stare obleke ali bluze si lahko napravite vrečice, ki se v gospodinj- stvu vedno rabijo (z^a spravljanje noga- vic, čevljev itd.). Linolej očistite z mokro krpo in ga premažite s kremo. Ce se riba v loncu z vodo dviga navzgor, ni več sveža. Zrcala najlepše čistimo, če vodi primešamo nekohko plavila. S toplo vodo in nekaj jelenove soli čistimo razne barvane usnjene pasove. Potne madeže z letnih oblek odstra- nimo s kisom. Sir ohranimo dalj časa svež, če ga shranimo v celofan papir. - PAKET lahko izredno tesno povežemo, če vrvico pred uporabo temeljito navlažimo. Kasneje, ko se osuši, se namreč skrči. - Osušeno gorčico bomo lahko spet uporabile, če ji bomo dodale nekaj kapljic olja, kisa in nekaj zrn sladkorja. - Kako si bomo pomagale, če se nam juha presoh! Dodajmo nekaj surovega mleka in postavimo v juho za nekaj časa srebrno žhco. - Ce ste dobili pri mesarju staro in trdo govedino, dodajte vodi, v kateri boste kuhali meso, malo jedilne soh. Meso bo hitreje kuhano. Predavanja Delavske univerze Ptuj KMETIJSKA PREDAVANJA Torek, dne 7. marca 1972 POLEN ŠAK Vzrejne bolezni pri teletih in puj. skih; notranji zajedalci pri domačih živalih; predavanje bo v osnovni šoh Polen- šak ob 18. uri; CIRKULANE Krmljenje krav molnic, vzreja mlade živine in pitanje govedi; predavanje bo v osnovni šoh Cirku- lane ob 18. uri; NJIVERCE Kako krmimo plemenske svinje in vzrejamo puške; predavanje bo pri Alojzu Podgor- šku, Njiverce 10 ob 18. uri; Sreda, dne 8. marca 1972 MOŠKAJ NCl Vzrejne bolezni pri teletih in puj- skih; notranji zajedalci pri domačih živalih; predavanje bo v gasilski dovrani Moškajnci ob 18. uri. STYRIA-PTUJ 4:4 V zadnjem petem kolu so ptujski šahisti igrah neodločeno s sohdno ekipo Styria iz Gradca. Osvojili so solidno 5. mesto ter pustili za sabo dva slovenska predstavnika in sicer mariborski Branik ter Mursko Soboto, Posamezni rezultati zadnjega kola: Dr. Wallner-Bohak 1:0; Soelkner- Pemat 1:0; Malle-Majcenovič 1:0; Katholnig-Podkrajšek 0:1; Settelle -Zupančič 0,5:0,5; DoUnar-Šeruga 0:1; Pirkner-Rudolf 0:1; Hora-Kne- ževič 0,5:0,5. Vsi so igrah zelo borbeno ter do zadnjih možnosti. Posebno se je izka- zal Rudolf, saj je s svojo borbenostjo bil za vzor vsem ostahm. Igral je kot v svojih najboljših dneh. Od petih partij je v štirih zmagal, ter izgubil samo eno. Dobro so igrah tudi Podkrajšek, Skarja, Kneževič in Šeruga ter največ pripomogli k sohdni uvrstitvi. Rezul- tati ostalih ekip: Gemeinde-Murska Sobota 5:3; Hu- manic 1-Celje 3,5:4,5; Puch-Branik 1,5:6,5; Humanic II-Maribor 1,5:6,5. Končna lestvica: 1. Celje 28 točk; 2. Maribor 25,5 točk; 3. Gemeinde 22,5 točk; 4. Styria 22 točk; 5. Ptuj 21,5 točk; 6, Humanic I 21 točk; 7. Branik 20 točk; 8. Murska Sobota 17,5 točk; Puch 15 točk; 10. Humanic II 7 točk. Zmaga Celjanov je zaslužena, saj so vodih od začetka do konca. Maribor- čani pa se bodo vepetno naslednjo sezono bolj potrudili in si ne bodo dovolili več takega spodrsljaja. Po moči igr^cev bi se moral bolje uvrstiti Branik, a Sobočani so verjetno spo; znali, da je konkurenca v interlig' izredno močna in se bodo za nasled- nje leto bolje pripravili. M' -tednik — ČETRTEK, 2, marca 1972 STRAN 13 zlata poroka franca in tereziie bratina Franc in Terezija Bratina iz Pragerskega sta v soboto 26. februarja 1972 praznovala v Ptuju petdesetletnico skupnega življenja. Ob tem visokem jubileju zlatoporočencema iskreno čestitamo in jima želimo še na mnoga leta. Foto: Langerholc Kako bo s počitniškim domom v Crikvenici? v tovarni glinice ift alumnija raz- pravljajo o nadaljnjem poslovanju po- čitniškega doma v Crikvenici. Kot je namreč znano, je glede poslovanja, financiranja oz. kritja izgub, ki even- tuelno nastanejo, vse določeno s sa- moupravnim sporazumom, prav tako kot je to določeno za vsoto, ki se lahko izplača kot dodatek za redni dopust. Povsem razumljivo in logično je, da je ob dosedanjih vsakoletnih cenah oskrbnega dne v počitniškem domu morala nastajati določena izgu- ba, ki jo je morala potem kriti delov- na organizacija iz sredstev sklada skupne porabe, kar pa v bodoče ne bo mogoče, oz. bi nastale ostre sankcije, če bi se tako poslovalo. Zato nastaja vprašanje kaj storiti, da bi dom ob- držali in še naprej nudih članom kolektiva in njihovim družinskim čla- nom dostopen in cenen oddih. Predla- gani sta trenutno dve varianti in sicer bi po prvi bila cena oskrbnega dne za odrasle po 35 din, po drugi varianti pa bi se naj prešlo na ekonomske cene, ki bi znašale za oskrbni dan 70 din. Tu pa se postavlja vprašanje, kdo bo še sploh mogel koristiti oddih po takšni ceni, če se bo našla ustreznejša reši- tev. Že dosedaj niso letnega oddiha v počitniškem domu koristih tisti člani kolektiva, ki bi ga bili najbolj potreb- ni pa si niso mogh privoščiti zaradi nižjih osebnih dohodkov in glede na številnejšo družino. Zares kočljivo vprašanje, ki ga bo treba na vsak način nekak rešiti, kajti sezona se hitro bhža. Kako in kaj bo ukrenil delavski svet, bomo poročah, ko bo že znana nadaljnja usoda počitniškega doma. M. F. USTANOVLJENA KOMISIJA ZA KRAJEVNO SAMOUPRAVO V ptujski občini se že dalj časa pojavlja potreba po ustanovitvi poseb- nega organa pri skupščini občine, ki bi urejal nekatera pereča vprašanja krajevnih skupnosti, oziroma bi spremljal in usklajeval delovanje le- teh. Zato je občinska skupščina nu svoji zadnji seji sprejela odlok o usta- novitvi te komisije, ki poleg predsed- nika in podpredsednika šteje še enajst članov. Naloge komisije so: -,da stalno spremlja delovanje kra- jevnih skupnosti v občini in njenih organov; - nuditi mora pomoč pri izdelavi statutov in drugih aktov krajevnih skupnosti ter predlaga statute krajev- nih skupnosti v potrditev občinski skupščini; - da daje svetom krajevnih skupno- sti pobude pri reševanju zadev in nalog iz 182. člena statuta občine Ptuj; - da predlaga ustrezne rešitve za financiranje dejavnosti krajevnih skupnosti in usklajuje njihove akcije ter letne in razvojne programe; (Nadaljevanje na 15. strani) ROJSTVA: Marjeta Rožman, Markovci 9 — Matejo; Herta Lupinski, Sv. Jurij 27 - Marijo; Terezija Horvat, Zavrč 11 — Maijetko; Alojzija Težak, Virje 27 — Ivana; Marija Foštnarič, Gorisnica 83 - Heleno; Elizabeta Novak, Stanovno 8 — Nado; Matilda Pohorec, Hrasto- vec 84 - Ivana; Zlata Muršič, Rabelč- ja vas 11/a - Mojco; Angela Rižnar, Kicar 122 - Ireno; Marija Cafuta, Zakl 8 - dečka; Sonja Junger, Jenko- va S - Duško; Marija Lazar, Vinica breg 83 - Ireno; Marija Pšajd, Dolič 9 - Vesno; Anica Cartl, Cesta na polje 23, Slov. Bistrica — Gorana; Sorya Bezeljak, Prešernova 37 - Natašo; Cilka Ivanuša, Volkmerjeva 5 — Ve- sno; Marija Vuzem, G. Macelj 55 - Damira; Marija Gorenc, Rucmanci 10 - deklico; Marija Baum; Zagorci 1 - deklico; Ana Jernejšek, Dragonja vas 16 - deklico; Brigita Plaveč, Trstenja- kova 2 - dečka; Marija Rozman, Dornava 24 - dečka; Cecilija Žmauc, Zagorci 25 - Igora; Terezija Strelec, Nnva vas 80 - Branka; Danica Krajnc, Formin 15 — Romano; Terezija Kri- vec, Žetale 54 — Kristino; Elizabeta Rojht, Moravci 138 — Jožeka; Marija Petek, Rucmanci 21 — deklico; Kristi- na Žunkovič, Zlatoličje 26/a — deč- ka; Neža Vršič, Nova vas 88 — dečka; Cecilija Topolnik, Slaptinci 2 — Bran- ka;^ Marija Zavec, Mala Varnica 8 — dečka. POROKE: Ivan Janežič, Šentjur pri Celju 89 in Elizabeta Tofant, Celjej Breg 9; Adolf Horvat, Grajenščak 21 m Marija Kola- rič, Krčevina pri Vurberku 41, Ru- dolf Kunstek, Zakl 2 in Štefka Šeru- ga, Gorca 29. UMRLI SO: Ignac Marguč, Fošt 14, Slov. Bistri- ca, roj. 1899j umri 22. 2. 1972.; An- drej Petrovič, Vintarovci 75, roj. 1914, umrl 24. 2. 1972.; Džura Per- ger, Pršetinci 45, roj. 1893, umrl 24. 2. 1972.; Alojzija Šimenko, Brstje 10, roj. 1891, umrla 25. 2. 1972. 14 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 2. marca 197j DR. FRAN BRUMEN: Revmatična obolenja Kakšni so mehanizmi osnovnega dogajanja, ki vodijo do bolezenskega stanja, ki ga imenujemo revmatizem, še ni dokončno ugotovljeno. Bilo je več domnev in razlag. Se najbolj seje utrdila tista, ki trdi, da je to bolezen- sko stanje posledica alergoloških spre- memb. Revmatična obolenja delimo v glav- nem v akutna in kronično potekajo- ča. V prvi skupini je akutni sklepni revmatizem ali revmatična vročica. V drugi skupini pa sekundarno kronični revmatizem, ki je direktna posledica oziroma nadaljevanje akutnega sklep- nega revmatizma. Dalje primarno kro- nični sklepni revmatizem, imenovan tudi reumatiodna oblika. K tretji obli- ki kronično potekajočega revmatične- ga obolenja prištevamo takoimenova- no Behterevljevo bolezen in končno še skupina degenerativno razobliko- valno (deformantno) potekajočih obolenj. Poleg tega je še več posebej opisanih in s posebnimi imeni označe- nih symptomnih kompleksov-obole- nja, za katera so značilne v nekake celote združene skupine posameznih bolezenskih znakov. Od vseh najpomembnejša oblika revmatizma je icutni sklepni revma- tizem. Definicija, torej podrobnejša opredehtev tega pojma je še najpri- merneje označena s sledečim opisom: obolenje, ki nastaja kot splošna reak- cija na nekje v telesu lokahzirano okužbo s takoimenovanim betahemo- litskim streptokokom iz skupine A in se pojavlja kot revmatično vnetje na- vadno na srcu, v sklepih in na koži. Streptokok je specifična kroghčasta bolezenska ghvica, ki se pojavlja in razmnožuje v obliki verige in ki se nahaja na okuženem delu telesa, pred- vsem v obolelem grlu, odkoder ga bolnik z dihanjem, največ pa kašlja- njem in kihanjem razpršuje v svojo okohco in tako okužuje sočloveka. ANGINE IN SPLOH VNETJA V GRLU SO TOREJ NALEZLJIVA OBOLENJA. VEDETI MORAMO, DA AKUTNI SKLEPNI REVMATIZEM TOREJ Ni PRVOTNO OBOLENJE, TEMVEČ JE POSLEDICA TAKEGA SPECI- FICNEGA OBOLENJA. To je važno vedeti zato, ker moremo z ozdravitvi- jo prvotnega vnetja - predvsem angi- ne, preprečiti nastanek revmatične vročice, ki je zelo težko in resno obolenje, ki se rado ponavlja. Ker na revmatično obolehh orga- nih, na primer v sklepih, ne najdemo povzročiteljev - streptokokov previa- duje mnenje, da gre za nekakšen alergičen pojav, za takoimenovano „Antigen-Antitelo-Reakcijo". Latentna, torej neke vrste inkuba- cijska doba med akutno angino pa do izbruha revmatične vročice traja naj- manj dva in največ pet tednov, h dejstva, da nastaja revmatična vročica le v 1 % do 3 % streptokoknih infek- cij, sklepamo, da mora biti na delu tudi dosedaj še neznan, neviden, vro- jen endogeni činitelj. Po preboleh prvi ataki se revma- tična vročica ponavlja v 20-5 O primerov. Prva ataka, tako imenujemo prvi pojav revmatične vročice, se opa- zno skoraj vedno pojavlja kot obole- nje sklepov. Sele v drugi ataki, torej ob ponovitvi istega obolenja, pride včasih do revmatičnih vnetnih spre- memb na srcu. To dejstvo si velja posebno dobro zapomniti in ga obvez- no upoštevati radi VESTNEGA IN NEPREKINJENEGA PREPREČI VALNEGA ZDRAVLJENJA S PENI CILINOM, ki traja sicer razhčno dol- go. Toda trajati mora dovolj dolgo! Kako dolgo, ODLOČA ZDRAVNIK na podlagi rednih obdobnih pregledov telesa in krvi. Nadaljevanje prihodnjič Mah Franček vzdihuje: „Zdaj pare; ne vem, s katero naj se poročim, ko bom velik, z Marico ah Majdico. Saj - Marica se mi dosti bolj dopade, ampak Majdica ima tako lepega ka- narčka .. ." -tednik — čETRTEK, 2, marca 1972 STRAN 15 pober den, no bote mi fsi lepo pozdrovleni! Da van po pravici poven, man gnes čista kolca v glovi zmčšane no ne ven, kaj van naj napisen. Najpret mo začeli z odmrznitvijo cen, ki se jin že tak pomalen led pod nogami topi. Tak kak ste v svojih mošnah sami prešti- mali se je tota odjuga cen začela najpret pri olji. Drogi Udje, to je zlo nevaren začetek, saj vena vete, kokšne lastnosti ma olje, s kerin lehko marsi- kaj namožemo, da se boj noglo suče, lehko pa nam na kokšnem oljnem modeži tiidi fejst spodrsne, da podne- mo kejko smo dugi no široki. Jas man občiitek, da smo začeU z odmrznitvi- jo cen pri olji zato, da mo lehko poth, edo de spomladansko sunce segrelo narovo no naša srca ^ s podroženin oljon namazaU hitro spomladansko rost tudi drugih cen, ki čokajo, da mo jin peruti odvezah. Zato pa provin, škoda, da smo začeh glih z oljon, ki ma tokšno spodrsalno moč. No, pa pustimo tote cene pri miri, no se rajši malo pogučmo o predstoje- čen prozniki, naših mamic, žen no diklin. Jas man že precik dugo vejke skrbi no sploh ne ven, s čen naj mojo Mico presenetin ob toten bobjen svet- ki. Rad bi kupa nekaj praktičnega, poceni no seveda nekaj tokega, s čen bi bila moja luba ženkica kak najbolj zadovoljna. Noja, najglčke mo ji že kiipa, samo, da so tote ružice tak sakramensko droge kak, da bi jih najmaje s Kitajske uvožali. Moren van povedati, da sma si z Mico od fašen- kovega karambola drgoč dobra gro- tala no sma že sklenila, ke ma šla tiidi za dan žensk nekan na vesehco. Samo vete drogi bfolci, jaz že naprej ven, kak de tudi letos toti svetek mina, da do se po na veselicah boj zabovaU no nažlempah moški kak ženske. Jas sen si že kiipa en lepi beli šurc, ke mo lehko na našen vašken afežeji ženskan kelnara. No pa naj bo kunec s ten. Fsemi ženskemi spoh, fseeno, če nosi jenko ali pa duge hlače, žehn prav prijetno praznovoje no seveda obilo zabove. Moški pa mo se vsaj en den v leti skozah, da mo lepo jesti skuhah, na mizo servirali, posodo oprah, deco nafojtraU no opravili poleg ceh kup drugih ženskih stvari. Seveda mo še se posebno potrlldh, da mo dobro opra- vli tudi moško zokonsko družinsko dolžnost. Saj vete, ka provi pregovor, da je moška roža, ki visi od moža, tudi za dan žena najlepšo darilo za naše ženkice . . . Ja, pa še neke bi van rad poveda no vas obenen pita. Drogi hdje, kaj pa je te letos z našimi cestami, ki so začele ze v začetki februara cvesti no so fse v znamejo 8. merca - to se provi lukja Pn lukji. To je nekaj groznega. Zaj mo pa začeli po vsokoletni navodi naše ceste flikati. To de trpelo fse do jeseni no seveda skos glovno turistično sezo- no. Drugo leto pa seveda spet: Jovo na novo. To gre tak iz leta v leto, namesto, da bi enkrat cesto do kraja sli[ no zrihtah tak kak se sev H - ^ ^^^^ duma. Da M nemamo asfaltiranih, momo IjL "'.^Asfaltirane ceste, na kerih je joojso prevozno sredstvo visoki gu- "jasti škorenj ah pa kokšni blatožer, če v jorek porine. Drogi hdje, cest H začeh malo več za kak^ te nan nega drilge rešitve nan'H si helikoptere kupimo, saj de vzeia T^^ prevozna sredstva tak vrag ja. lo so že od nekda store ugo- tovitve, ki pa nas seveda še neso nič naviičile. No, vidite zaj pa smo si te po nekaj pogučali. Ja pa še neka san ven pozoba povedati: V naši vesi smo sklenih, da mo razpisah referendum za potrebe lokalnih komunalnih, so- cialnih, popravljalnih in no drugih problemov, iz katerih izhoja samo- vžepsegalno finaciraje. Jebal ga ali na motkin štil... Zaj pa van te naj bo za gnes zadosti, no mo se po drugi tjeden srečah v mojen rezerviranen koti. Ge pa so te moji dopisniki? So že v penzijo odi- šli? Lepo vas pozdrovla vaš vdoni no s hrbtenico doj pripogjeni, slabo fi- nančno situirani in od socialne dife- renciacije prizadeti prleški Lujs. GOSTILNA CESTNIK V DRAŽENCIH vabi vaščanke in vaščane na prijetno pro- slavo dneva žena v soboto 4. marca zvečer. Vabljeni so tudi vsi drugi iz Draženc in bližnje okolice. Nekoč smo hodili na proslavo v druge kraje, danes pa to lahko opravimo v domači vasi. Torej v soboto, 4. marca vsi v gostilno CESTNIK V DRAŽENCIH! driski program (Nadaljevanje s 14. strani) 16.40 Orkester Rapfaele; 17.00 Poročila; 17.10 Po željah poslušalcev; 18.00 Poročila; 18.15 Klavir v ritmu; 18.30 Iz kasetne produkcije; 18.45 Znanstveniki pred mikrofonom; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Ansambel Jožeta Kampiča; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Domače pesmi; 21.00 Literarni večer; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.00 Poročila; 22.15 Pijper in Henkemans; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz; 23.40 Popevke; 24.00 Poročila. PETEK, 10. marca - 14.00 Poročila; 14.10 Kaj pripoveduje glasba; 14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Napotki za turiste; 15.35 Glasbeni intermezzo; 15.40 Zvoki iz musicalov; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester RIAS Berlin; 17.00 Poročila; 17.10 Človek in zdravje; 17.20 Operni koncert; 18.00 Poročila; 18.15 Signah; 18.50 Ogledalo časa; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Ansambel Valterja Skoka; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Zborovski skladatelji; 20.30 Pops-tops; 21.15 Oddaja o pomorščakih; 22.00 Poročila; 22.15 Iz logov domačih; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz; 24.00 Poročila. • SOBOTA, 11. marca - 14.00 Poročila; 14.10 Sobotno popoldne; 14.55 EP; 15.0a Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Pojo operni pevci; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Kitara v ritmu; 17.00 Poročila; 17.10 Gremo v kino; 17.55 Jazz; 18.00 Poročila; 1§.15 Operete; 18.50 Pogovor s poslušalci; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Ansambel bratov Avsenik; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Mladinski radijski klub; 21.00 Zvoki godal; 21.25 Radijska igra; 22.00 Poročila; 22.20 Oddaja za izseljence; 23.00 Poročila; 23.05-01.00 S pesmijo in plesom v novi teden, vmes ob 24.00 do 24.05 Poročila; 01.00 Poročila. POSLOVNA POLITIKA PTUJSKE BANKE ZA LETO 1972 (Nadaljevanje z 2. strani) deviznih hranilnih knjižicah z dobo vračila do 15 let, do višine 150 % na znesek prodanih deviz. KRATKOROČNO KREDITIRANJE S kratkoročnim kreditiranjem bo banka poleg izvajanja splošnih pred- pisov in ukrepov kreditne pohtike v letu 1972 skušala zagotoviti potrebne kohčine denarja za nemoteno razvija- nje procesa proizvodnje in prometa v mejah, ki ustrezajo ciljem ekonomske pohtike. Izvršilni odbor banke lahko odloča v primeru potrebe o prerazporeditvi sredstev iz ene gospodarske organiza- cije v drugo, v kolikor smatra, da bi s tako preusmeritvijo kratkoročnih sredstev lahko uspešno vplival na skladnost ali pospešenost razvoja do- ločene gospodarske orgaftizacije ali panoge. Kredite za individualno potrošnjo bo banka odobravala direktno prek trgovske mreže samo za blago, ki se prodaja pri komitentih banke, pri podjetjih, ki pa niso komitenti banke pa samo na podlagi posebnih aranž- majev z banko. Prednost pri odobra- vanju potrošniških kreditov bodo ime- h tisti prosilci, ki so na kakršen koh način varčevalci pri banki. V letu 1972 bo banka poleg potroš- niških kreditov odobravala sredstva tudi občanom in obrtnikom še druge vrste kreditov na osnovi vezanega dinarskega ali deviznega varčevanja. Na področju deviznega kreditiranja bo banka v okviru sredstev, s katerimi razpolaga v te namene, odobravala vse vrste deviznih kreditov v okviru po- oblastila. USTANOVLJENA KOMISIJA (Nadaljevanje s 13. strani) — da spremlja in daje pobude za razvoj drugih samoupravnih oblik ne- posrednega odločanja v krajevni skup- nosti (zbori vohlcev in referendum); - ter predlaga občinski skupščini sprejem ustreznih aktov za nadaljno krepitev krajevne samouprave v obči- ni. Delo komisije je torej zelo obsežno in zahtevno, zato pa je bila komisija za volitve in imenovanje pri izbiri njenih članov zelo previdna. Za pred- sednika komisije za krajevno samo- upravo je bil imenovan Anton Žagar, podpredsednik skupščine občine Ptuj, za podpredsednika pa Lojze Cene - predsednik sveta krajevne skupnosti Ptuj. Izvolih oziroma potrdili so tudi 11 članov komisije, med katerimi je tudi Ivan Rau, diplomirani pravnik in tajnik skupščine občine Ptuj. 16 STRAN tednik — Četrtek, 2. marca lu MIROSLAV ŠVANDRLIK Predpisali so mi kopeli Bilo je okoli šeste ure zjutraj. Z ženo sva zaslišala nekakšno sikanje, kakor da bi gumijasta žoga izpuščala zrak, nato pa sva videla, kako se je na naše dvorišče spustil leteči krožnik. Še preden sva se z ženo zavedela, se je na letečem krožniku dvignil pokrov in iz njega je zlezel nekakšen križanec med dojenčkom in netopirjem. - Moj bog, je vzkliknila moja žena. Bitje je pristopilo k dvoriščnemu studencu in pričelo piti vodo. Pravim „piti vodo", v resnici pa je nalivalo vodo v luknjo na hrbtu pod levim ramenom. Žena in jaz sva presenečeno gledala. ^ Kaj misliš, ah bi se spodobilo, da ga povabim na kavo? je vprašala žena. - Samo če ni strupen. Pomisli, če bi nas ugriznil in zastrupil, sem odgovoril. - Ce si zna nahti vodo iz studenca, pomeni, da je civihziran; je ugotovila moja' žena. - Pomish, kako bi se ti počutil, če bi prišel na Mars, tam pa te nihče ne bi niti pogledal. Uvidel sem, da ima žena prav, in stopil na dvorišče, da povabim mar- sovca na kavo. Toda medtem je bitje že zlezlo v krožnik in v hipu izgmilo med oblakih - Upam, da mu je bila naša voda všeč, sem dejal ženi. - Pomish, midva sva prva na svetu videla marsovca, je vzkhknila žena. - Takoj grem povedat sosedom! V pisarni sem vsem podrobno pri- povedoval, kaj sem doživel zjutraj. Šef je pokhcal zdravnika. Zdravnik me je pregledal in rekel: - To je zaradi honorarnega dela. Predpisujem vam kopeli v kadi. Izgubil sem možnost za zvišanje plače. Zvišali so jo Siguli. Bil sem zmeden. Tudi ženi so se smejah v trgovini, kjer je zaposlena kot prodajalka. Kadar sva šla po uhci, sva slišala vzkhke: - Glejte marsovca! Ko sem bil na vrhuncu obupa, je prišel k meni stari Grizula s sosednje- ga dvorišča in mi pošepnil na uho: - Kaj vam je? Tudi k meni so že večkrat prišli pit vodo, pa nikomur o tem ne pripovedujem. Molčite tudi vi! - Zakaj se Frizijci vozijo s tankom v hlev, kadar gredo molzt krave? - Zato ker ne vedo, da je vojna že končana. XXX - Zakaj imajo Frizijci ob ponedelj- kih vedno opraskan obraz? -Sto ker v nedeljo poskušajo jesti z nožem m vihco. - Zakaj Frizijce pokopavajo brez glave? - Glave pošiljajo na Nizozemsko. Tam iz njih delajo nakovala. Frizijec gre po cesti in vleče za sabo dolgo debelo vrv. Mimoidoči ga vpra- ša: „Kam greš? " „V Emden", odgo- vori Frizijec. ,,In zakaj vlečeš to vrv? " ga vpraša mimoidoči.,,Porivati je ne morem. Poskušal sem pa se ne da" je odgovoril Frizijec. - Zakaj je v Friziji plima in oseka? - Zato, ker se je moije, ko so Frizijci prišh do njega, tako ustrašilo, da se sedaj vsakih šest ur vrača gledat, če so še vedno tam. XXX - Zakaj nosijo frizijska dekleta pri molži pisane rute? - Zato, da jih lahko razlikujete od krav. - Zakaj imajo Frizijci tako plošča- ^ti tilnik? - Zato, ker jim straniščno pokri- valo vedno pade nanj, kadar pijejo vodo. XXX - Kaj pomenijo tri vrvice na rame- nih frizijskih pohcajev? - Prva pomeni: bere. - Druga pomeni: piše. - Tri vrvice pa pomenijo, da ve za nekoga, ki zna pisati in brati. Nasmejte se nemškim Butalcem Vsaka dežela ima svoje Škote, Bu- talce, Veržejce itd. skratka ljudi, o katerih govorijo specifične šale in anekdote, še posebej če niso „to". Zahodnonemški Butalci (imenujmo jih kar po domače) so v našem prime- ru doma s severa. Doma so ob moiju, na otožni, sivi in sorazmerno zaostali ravnini, kjer bi bile buče največji hribi, če bi bile seveda, pa jih ni. Zato pa je tam mnogo repe. Predstavljamo vam mah izbor speci- fičnih šal daljne Frizije in njenih prebivalcev. Ce jih boste slučajno pripovedovali svojim znancem iz Nemčije, vam najprej naj povedo, odkod so doma! XXX - Kaj se zgodi, če Friz požre mu- ho? -p)tem ima več pameti v trebuhu kot v glavi. XXX - Zakaj je v Friziji zrak tako čist? - Zato, ker Frizijci nikdar ne odpi- rajo oken. Osel in ptič v ograji osel tam se pase, kjer plevel mu bujno rase. Zadovoljno travo muh in neumno v zemljo buh. Glavo k tlom globoko sklanja in s hreščečim glasom se naznanja. Prek plota nič ne vidi, skozi špranje v svet le škili. Ce ptiček s plota mu zapoje, zariga osel si po svoje. Z repom v jezi onemogh miga in kopito proti ptičku dviga. Ptiček s plota odleti in se nad oslom v krogu zavrti. V zraku hitro se obrača, kot da ples mu je igrača. Nad ograjo tam prešerno raja, oslu veselo ponagaja. Trmoglavec pa odurno riga, ko ptič nad njim visoko šviga. Med poletom gleda dol z višin in leta prek prepadov in globin. Tako spoznava tam ljudi in svet in opazuje čudno tekmo in promet. Vidi bujno, pestro to življenje, zavist in zlobo in trpljenje. Takoj odkrije, laž, prevara in norost in kje tiči razum, poštenje in krepost. Osel pa živi v tesnobni le ograji ah pa zaprt je v mračni, ozki staji. Gospodar na vrvi vodi ga za vrat. Njegov je svet ograja, hlev, plevel, osat. Zato pa osel naj le riga, ptička tam v višinah to ne briga. Narava ga nagonsko vleče tja k svetlobi in poje zvesto o resnici in svobodi. Kladivar. Prepiri o čistem zraku v švicarskem mestu Bem so se odločili za mestni transport kupiti še 20 velikih členkastih avtobusov, ka- kršnim pravimo pri nas Krpan. Vse je bilo urejeno, tedaj pa so se zdramili nasprotniki onesnaženja narave in okolja ter glasno dopovedovali, da bi morah v Bemu kupiti trolejbuse ne pa avtobusov. Zagovorniki avtobusov (ki so seveda cenejši, saj ne rabijo napajalnega omre^a in postaj), pa so po drugi strani hladno dokazovah, da 45.000 zasebnih avtomobilov in 34.000 za- sebnih kurilnih naprav na nafto mno- go bolj onečeja bernski zrak kot pičlih 2o avtobusov. Težko je pač danes plačevati za jutrišnje življenje - v Švici in pri nas. Tudi bela Ljubljana že dolgo ni več bela in alpska Švica že dolgo ni več dežela, kjer je zrak čist kot kristal . . . horoskop OVEN: Predstojnik bo dvakrat sit( in natančen, naposled spet spravijj, Zabavah se boste pri obloženi mjJ Večkrat boste drugje kot doma. BIK: Veselo boste praznovali, jj osebi zabavah in eno ljubili. Sreča (J predvsem ob vehki cesti. Kot nalaj vam vzamejo neiJrijetno dolžnost. DVOJCKA: Veseh in z denaijemzj loženi se boste uveljavljah na dv^ koncih. Domov boste prinesh pryetn vest. Vaš predlog je že v obravnavi. RAK: Ljubili boste na novo, pabosti zato morah dostikrat potrpeti. Kj pride v nedeljo pozneje, za dolji ostane. Vaše zveze lepo delujejo. LEV: Simpatična oseba vas natank: opazuje, vendar še ne ljubi. Poptijej boste takoj, ko vas bodo prosili. Nii vam ni za prijateljsko shajanje. DEVICA: Neupravičen ^ubezensl; uspeh. Zanimiva bo družbica, posej no zato, ker sta vam v njej dvi nevoščljiva. S tehničnim znanjem pif senetite. TEHTNICA: Bhskovito se odločiteii zato izpeljete. Občudovani ste lu skrivaj, približno že veste od koga. Kavalirstvo izboljšate za zabavo. ŠKORPIJON: Okrog sebe imate dfr bre ljudi. Koristnost vaše osebe krep- ko izrabljajo sorodniki. Vaša čustvai odnose morate urediti. STRELEC: V družbi pokhcnih sodi lavcev bo prijetno. Lepa oseba skuii zlomiti vaš odpor in ponos. Pra težkega dela ne bo imela. Pazite« živce. KOZOROG: Ljubljeni osebi bo zek všeč, ker boste prijaznejši do nekat; rih njenih sorodnikov. Prav zdaj bc upoštevano vaše stahšče. Previdnost! VODNAR: Svojcem naredite velika: sko uslugo. Mishte, da ste zaljubljen: pa niste. Vse, kar primete v nedeljo« roke' ne bo vaše. Lena ljubica. RIBE: Zadovoljili se boste z molkom, vendar bi radi nekje nekaj povedali. Že v torek boste zaradi tega uživali.' domačnostjo naredite veselje. Možakar je kupil cigaro in od^l Cez pet minut pa se je vrnil, plan«' trgovino in se pritožil: , „Ona cigara, ki sem jo prejle kupU je naravnost obupna." »Lahko se je vam pritoževati, pravi prodajalec. ,.Le eno ste kupw kaj bom pa jaz rekel, kijih imam' na stotine." Dhektor: „S temle Jonesom^i^ ne morem prav nič pomagati. Ze^ treh oddelkih sem ga imel, pa ven"' mer le dremlje." , Lastnik: „Dajte ga v oddelel^ pidžamami, nanj pa pritrdite sle"v napis: ,,Naše pidžame so tako kv^ tetne, da celo tale prodajalec, kU prodaja, ne more ostati buden." ____ TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Vošnjakova 5. - Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Anton Bauman. - Izhaja vsak četrtek Tekoči račun pri SDK Ptuj, št. 524-3-72. - Tiska Mariborski tisk, Maribor, Svetozarevska ulica 14.