13. 3. 1976 - ST. 10 - L. XXXV - CENA 3 DIN Glavni urednik: odgovorni urednik: Vojko cernelc bojan samarin V ljubljanski Kartonažni tovarni v tem času zaključujejo lani začeti predstavlja predvsem nabava dveh ofset tiskarskih strojev, ki bosta „paket“ investicij v razširitev, izboljšavo oziroma modernizacijo stekla predvidoma v aprilu. Z nabavo teh d veh strojev v Kartonažni proizvodnje 120 milijonov dinarjev je „težak“ ta paket. Od tega tovarni računajo na 10-odstotno povečanje proizvodne in z vsaj odpade dobrih 20 milijonov dinarjev na oddelek za potiskano tolikšnim povečanjem produktivnosti, saj števila zaposlenih ne embalažo, od koder je tudi naša fotografija. Investicijo v ta oddelek bodo povečevali. loto: A. AGNIČ Letošnje praznovanje 8. marca je bik) pavza prav logično nada- SINDIKATI IN ŽENSKE 'Jevanje landrih prizadevanj v naši družbi, da dobi žena resnično —;---------------------------- ena ko praven položaj v njej. »Tradicionalne proslave11 so letos ^menjali razgovori o problemih zaposlene žene. Ne sicer povsod, ^ndar pa v veliki večini. Tako so se ob svojem prazniku pogo-^ijale ženske v Metliki, Novem mestu, v ljubljanskem Leku, v hali Tvoli... Govorile so o dosežkih žena v proizvodnji in v samoupravljanju ter o pomanjkljivostih, ki jih bodo morale odpraviti v ^aju za dejansko enakopravnost. V Kranju so 8. marec poslavili z otvoritvijo razstave dokumen-i?* * * * v’ .'f' prikazujejo stavko tekstilnih delavcev Slovenije pred 40 leti. številnim gostom, med katerimi sta bila tudi predsednik pred-sedstva SRS Sergej Kraigher in članica sveta federacije Lidija Šentjur c, je spregovorila predsednica republiškega odbora sindikatov delavcev tekstilne in usnjarske industrije Slovenije Dora Rihar. Istega dne so v Gorenjskem muzeju v Kranju odprli razstavo del Znane jugoslovanske slikarke Nadežde Petrovič. Tudi letošnja razdava sodi v že tradicionalni koncept prireditev ob vskem 8. ^rcu. Gre za predstavitev pomembnih slovenskih in jugoslovan-^'h umetnic, ki so znane po naprednih umetnostnih snovanjih ter povezujejo svoje delo z družbenopolitičnimi prizadevanji naših narodov. Takšna je tudi srbska slikarka Nadežda Petrovič, kije bila v svojih delih povezana s Slovenijo in z njenimi slikarji. Poleg velike 'loge, ki jo ima Nrdežda Petrovič v jugoslovanski likovni umetnosti, je pomembna njena vloga tudi v boju za enakopravnost žena. Tekst in foto: A. AGNIC M; »Moških« in »ženskih« vprašanj ni. Ukrepi, da ne bo ostalo samo pri lepih besedah Vse naloge, kijih uresničujemo v združenem delu in družbi, so enako „moške“ kot „ženske“. To je temelj, na katerem bodo slovenski sindikati gradili svoj prispevek za uresničitev ustavnega družbenoekonomskega položaja žensk v naši družbi, je poudarilo predsedstvo RS ZSS na svoji seji v novomeškem ,,Labodu" minuli teden. Po razpravi je predsedstvo izoblikovalo tudi več konkretnih stališč in sklepov. Predvsem bo treba doseči ustreznejši delež žensk v vseh samoupravnih organih, delegacijah in vodstvih družbenopolitičnih ter drugih organizacij in skupnosti. Prav tako bo treba odpraviti stare poglede, navade in odpore, ki marsikje še zapirajo ženskam pot do vodstvenih in vodilnih delovnih mest v organizacijah združenega dela. Kajti dejstvo je, da je med zaposlenimi v Sloveniji 43 % žensk, na ključnih delovnih mestih pa jih je le 25 %, njihov odstotek v samoupravnih organih pa je še manjši! Ob takšnih in podobnih ugotovitvah velja zato ob množičnem izobraževanju delavcev za delo, samoupravljanje in družbenopolitično delovanje odpraviti mnoge probleme (n. pr. otroško varstvo, prehrana, izmensko delo), ki ženske še posebej ovirajo pri strokovnem in družbenem usposabljanju. Predsedstvo je nadalje sklenilo, da se bodo slovenski sindikati še naprej borili za izboljša- nje varstva pri delu in delovnih razmer, v katerih delajo ženske.' V skupni imenovalec nadaljnjih nalog bi lahko zapisali: varstvo materinstva. Sindikati si bodo prizadevali za ustreznejše vrednotenje materinstva, vzgoje in nege otrok, ih to kot svojevrstnega minulega dela v okviru sistema pokojninskega in invahdskega zavarovanja. Ob tem bo treba učinkovito poskrbeti za: — hitrejši napredek v organiziranem družbenem varstvu otrok, - celodnevno šolo, - učinkovitejše urejanje stanovanjskih problemov mladih družin, — načrtnejšo in uspešnejšo razbremenitev žensk v gospodinjstvu z organiziranjem družbene prehrane in servisov. Zlasti odločno pa bodo sindikati preprečevali vsakršno zapostavljanje žensk pri smotrnem zaposlovanju in vrednotenju dela. To je večina nalog na tem področju. In, če še dodamo urejanje problemov kmečkih žena in dolžnosti žensk v SLO, potem smo povedali v glavnem vse. NALOGE-PLANS A OBVEZNOST Razumljivo je, je poudarilo predsedstvo, da morajo sindikalne organizacije in njihovi organi poskrbeti, da bodo vse te naloge prišle v sred-njeročne načrte, ki jih bomo sprejemali letos, pa tudi v vse razvojne načrte na vseh ravneh družbene organiziranosti, zlasti pa v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in občinah. STRAN 3 STRAN 11 NARED JE OSNUTEK ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU ZAKONSKA INTERVENCIJA -DA ALI NE? Mimo tega bodo organizacije in organi sindikatov ter Zveze sindikatov še posebej pozorni, kako bomo uresničevali omenjene naloge, ko bodo sodelovali pri spreminjanju in izpopolnjevanju statutov, samoupravnih sporazumov in drugih samoupravnih splošnih aktov na podlagi novega zakona o združenem delu in ko bodo uresničevali ustavno funkcijo sindikatov v kadrovski politiki. »MALA USTAVA PRIHAJA V JAVNOST« V usmerjeno izobraževanje v SR Sloveniji je vključenih 77.300 učencev in 21.000 študentov. V domovih za učence pa je na voljo komaj 12.500 ležišč in za študente komaj 4.000. V zadnjih treh letih so domovi za učence morali odkloniti 4061 prosilcev. V domovih za učence je štiri petine otrok iz delavskih in kmečkih družin. Zaradi zaskrbljujočega stanja v domovih je bila že v minulem srednjeročnem obdobju predvidena gradnja 3000 novih ležišč, pridobili pa smo jih, žal, le 300. Zdaj gre za to, da v letu 1974 začeto široko družbeno akcijo za gradnjo domov pripeljemo vsaj v tem srednjeročnem obdobju do boljših rezultatov. VSAKO LETO BILANCA V sindikatih samih pa bodo vsako leto ob 8. marcu ocenili dosežke pri uresničevanju družbenoekonomskega položaja žensk in se dogovorili za nadaljnje konkretne akcije na tem področju. Prvo tako oceno bodo opravili vsi izvršni odbori osnovnih organizacij sindikata, vse sindikalne konference, vsa občinska in republiška vodstva sindikatov in zveze sindikatov Slovenije ob 8. marcu 1977 in potem - vsako leto ob tem času. VIC V OKVIRU Kadarkoli že se lotevamo določene akcije, moramo vedeti, kaj želimo z njo doseči in kako bi se lahko ne le približali cilju, ki si ga zastavljamo, ampak tudi dosegli. Opredeliti torej velja politični, strokovni, organizacijski in morda še kakšen drug pristop k nalogi. Družbeno planiranje pa prav gotovo ni naloga v vsakdanjem pomenu besede, ampak je veliko več: je metoda delovanja, ki ne le neposredno in dolgoročno vpliva na naš prihodnji razvoj, ampak ima tudi odločilen vpliv na uveljavljanje ustavne vsebine samoupravljanja v združenem delu. Zelo poenostavljeno rečeno, lahko bi osnovne cilje sindikatov na področju družbenega planiranja opisali takole: družbeni plan naj izhaja iz uresničevanja boljših delovnih in življenjskih razmer delavcev. Kaj to konkretno pomeni, najbolje vedo delavci sami, tisti v mariborski tovarni avtomobilov, v kranjski Savi, v novogoriškem Meblu in v sleherni drugi organizaciji združenega dela. Na splošno velja, da želje in hotenja, kakor zvečine povsod pravijo ciljem lastnega prihodnjega razvoja, močno presegajo njihove in naše skupne možnosti. Še več: interesi posameznih TOZD znotraj OZD, interesi podjetij iste panoge in tudi interesi celotnih dejavnosti so si marsikdaj v očitnem nasprotju. Kaj in kako zdaj? Nasprotja in razlike v interesih v naši družbi priznavamo in jih urejamo, usklajujemo po samoupravni poti. Pomemben del odgovornosti na tem področju leži na sindikatu. Naložili smo si jo že tedaj, ko smo snovali sedanjo organiziranost in ko smo se zavedali, da bo izpit dobro opravljen, če bomo znali pokazati pot do tistega skupnega jezika, ki ga bomo razumeli vsi. V konkretnem delu se bomo kajpak tudi motili, kajti greši vsak, kdor dela. Vendar pa le z delom lahko prispevamo k urejanju razmer na kateremkoli področju. Razprave o družbenem planiranju mimo drugega torej pomenijo izziv sindikatom, naj pokažejo, koliko so sposobni prispevati k odpravljanju razlik ali nasprotij v interesih, za katerimi pa so tudi cilji. Kakorkoli pa že stvari obračamo, gre pri načrtovanju vselej za cilje - ti pa so konkretni ne glede na to, kako visoko si jih postavljamo. Zapisali smo nekaj misli s posvetovanja predsednikov in sekretarjev RO sindikatov, sekretarjev in direktorjev centrov RS ZSS o uresničevanju nalog sindikatov pri družbenem planiranju. M. G. / N KAJ SMO STORILI... Napredovanje žensk Ugotovitve in stališča iz javne razprave o sodobnem družbenoekonomskem in tehnološkem razvoju ter nekaterih aktualnih vprašanjih družbenega položaja žensk pred dvema letoma so še vedno aktualna, vsaj kar zadeva politiko zaposlovanja, izobraževanja in napredovanja žensk. To nam potrjujejo podatki zadnjih raziskav in statističnega spremljanja o izobraževanju in zaposlovanju žensk. O tem problemu je na 3. seji RK SZDL ob zaključku mednarodnega leta žen, govorila Tilka Blaha, sekretarka RS ZSS za izobraževanje, znanost in kulturo. Podatki kažejo, da se je v desetletju 1961 do 1971 izboljšala izobrazbena struktura prebivalstva, še vedno pa je relativno večji delež žensk, ki se po končani osemletki niso več izobraževale, pač pa so se zaposlile kot nekvalificirane delavke. Nismo se še tudi otresli tradicionalne delitve poklicev in šol na tako imenovane moške in ženske. Zato je tudi absolutno manj deklet v poklicnih šolah, več pa v gimnazijah.in v štiriletnih strokovnih šolah. Nadaljnja diferenciacija je v tem, da deklet v industrijskih tehničnih poklicih skorajda ni, prevladujejo pa v ekonomskih, administrativnih, zdravstvenih in terciarnih smereh. Približno enaka je usmeritev na višjih in visokih šolah, kjer je sicer deklet več kot 40 %. Zaradi takih usmeritev, ki se le počasi spreminjajo, so ženske v bistveno slabšem položaju pri zaposlovanju in napredovanju. Po podatkih iz raziskave se 40% do 52% žensk zaposli v industriji brez poklicne izobrazbe. Skoraj polovica žensk, ki sicer imajo svoj poklic, le-tega ne opravljajo, bodisi ker je že suficitaren bodisi zato, ker delovne razmere in delovni čas (gostinstvo, trgovina, zdravstvo) za žensko ni primeren, kakor hitro mora opravljati tudi svoje obveznosti do doma in otrok. Tovarišica Blaha je dejala, da moramo v teh dejstvih iskati razlog, .zakaj se ženske poklicno manj uveljavljajo in zakaj še vedno ostajajo rezerva za manj zahtevna delovna mesta. In ker smo imeli tudi družbenim potrebam neprilagojeni izobraževalni sistem, je bilo pri-učevanje za delovna mesta prepuščeno v celoti OZD in njihovemu odnosu do izobraževanja delavcev. Ta odnos pa je zelo različen, marsikje še zelo tehnokratski, zlasti tam, kjer je tudi struktura dela še zelo neizoblikovana. Ker ženske nimajo poklicne izobrazbe, ob delu pa se jih zelo malo izobražuje, se še vedno dogaja, da ob uvajanju nove modernejše tehnologije prihajajo na zahtevnejša vodstvena in strokovna delovna mesta predvsem moški. Take razmere seveda tudi ne motivirajo ženske, da bi se poklicno izobraževale ob delu za proizvodni proces. Tiste, ki pa se vendarle izobražujejo, so si izbrale študij družboslovnih smeri, kajti vedo, da delavka v upravi in v administraciji še vedno hitreje napreduje kot pa delavka v prizvodnem procesu. Tovarišica Blaha je dejala, da je prav zdaj čas in priložnost, ko je v javni razpravi predlog za preobrazbo usmerjenega izobraževanja, da se tudi delavke neposredno vključijo s svojimi stališči in predlogi v to razpravo. Raziskava je pokazala zelo velik interes žensk za izobraževanje ob delu, kljub temu pa sta se v tem času od 613 anketiranih žensk izobraževali le dve. Le 2,3 % anketiranih žensk je odgovorilo, da OZD posebej stimulira izobraževanje žensk. Ženske so vse premalo obveščene o pogojih in možnostih za izobraževanje in napredovanje, nimamo kadrovskih evidenc, ki bi spremljale razvoj sposobnejših delavk (in delavcev) itd. Številčna zastopanost žensk v organih upravljanja se res izboljšuje, vprašanje pa je, koliko bodo ženske odločne v zahtevah, da bomo razreševali tudi njihove žgoče probleme (glede na njihovo dvojno ali trojno obremenitev), da bi imele tudi praktične možnosti za lastno izobraževanje in napredovanje v poklicu. s G \__________'____________________________ J LJUBLJANA V četrtek je bila v Ljubljani seja komisije za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke pri RO sindikata delavcev v prometu in zvezah Slovenije. Seje so se udeležili tudi predsedniki skupnih komisij za panožne sporazume, kajti prve ugotovitve po zaključnih računih kažejo da so nekatere delovne organi-zacije (železnica, žičnice, Splošna plovba Piran, Letališče) kršile — oziroma prekoračile s samoupravnim sporazumom določena razmerja. To pa pomeni, da niso dosegle planiranega dohodka. Na sestanku so sklenili, da bodo skupne komisije natančneje pregledale „problema-tične“ delovne organizacije. Njihove ugotovitve pa bodo osnova za razgmvor s prizadetimi, ki bo v prihodnjem mesecu. Na seji so tudi poudarili, da so sankcije, ki jih predvideva pred kratkim sprejeti republiški družbeni dogovor, za kršitelje veliko ostrejše, kot pa tiste, ki jih je predvidel samoupravni sporazum. MK ZKS O DELOVANJU KOMUNISTOV V LJUBLJANI Še veliko nalog Dobro delo komunistov v sindikatih bo zagotovilo uresničitev dobršnega dela nalog pri oblikovanju samoOpravnih odnosov Na prihodnji seji mestne konference ZKS Ljubljana, ki bo 23. marca, bodo člani obravnavali delovanje ljubljanskih sindikatov in komunistov v njih. Takrat bodo spregovorili tudi o sklepih in stališčih, ki naj bi bili napotek v nadaljnjem delu sindikalnih delavcev -komunistov v mestnem in v petih občinskih sindikalnih svetih. Danes ljubljanski mestni in občinski sindikati združujejo 153.799 delavcev v 1266 osnovnih sindikalnih organizacijah, kar je precejšen napredek, če te številke primerjamo s stanjem pred petimi leti. V sindikalnih organizacijah delujejo tudi številni komunisti, katerih naloge so še posebej opredeljene v sklepih 5. seje CK ZKS. Vendar pa so marsikatero od teh nalog sindikalni aktivisti — komunisti opravili že pred tem. Nič novega ni več, da v sindikalnih organizacijah najbolj delovne člane predlagajo za sprejem v osnovne organizacije ZK. Kako je to pomembno, ni treba posebej omenjati, saj so tudi na seji komiteja MK ZKS Ljubljana ponovno poudarili, da v tistih delovnih organizacijah, kjer sindikalne organizacije ne sodelujejo z osnovnimi organizacijami ZK, dosegajo slabše rezultate. Zato bo tudi vnaprej med prednostnimi nalogami mestnih sindikatov, ki nikakor ne morejo biti in tudi niso več le spremljevalec družbenih dogajanj, okrepitev kadrovske strukture, seveda ob pomoči osnovnih organizacij ZK in drugih družbenopolitičnih dejavnikov. V delovnih okoljih, kjer se komunisti še niso organizirali, bodo prav sindikalni delavci tisti, ki si bodo prizadevali za delavsko večino v zvezi komunistov, saj so še primeri, da so komunisti strnjeni predvsem v strokovnih'službah, ni pa jih v neposredni proizvodnji. Njihova prisotnost v neposredni proizvodnji pa je iz dneva v dan bolj potrebna, saj nekateri kazalci opozarjajo, da se je lanska stabilizacijska akcija v letošnji zimi precej ohladila. Zato bo nujno potrebna polna zavzetost sindikalnih delavcev in komunistov, da jo oživijo. Hkrati s tem pa jih čakajo številne naloge. Samo bežen pogled v podatke, kako smo v Ljubljani uresničevali in spoštovali družbeni dogovor o razporejanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov, priča, da so mnoge delovne organizacije mirno „odkorakale“ mimo dogovorov. Kar 25 TOZD, ki so lani poslovale z izgubo, si je izplačevalo neokrnjene osebne dohodke, 154 OZD si je izplačevalo sicer minimalne OD, vendar pa so jih povečali za 27 odstotkov, 131 OZD je sredstva, namenjena za OD, povečalo hitreje kot sredstva za reprodukcijo, 371 OZD pa je hitreje povečevalo osebne dohodke, kot pa je naraščal dohodek. Ob tem pa tudi lani nismo dosegli večjega napredka pri oblikovanju meril ža interno delitev osebnega dohodka. Zato je tudi tako pomembno zagotoviti, da bodo komunisti v sindikatih dobro delali in s tem pripomogli k oblikovanju in uveljavljanju samoupravnih odnosov. Ž. M. ZDRUŽEVANJE V SLOVENSKEM GRADBENIŠTVU ŠE VEDNO V PLENICAH Delavcem doslej še nihče ni pojasnil, kaj GIPOSS sploh predstavlja Od posvetov, kijih o združevanju v slovenskem gradbeništvu organizira republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije, smo bili tokrat na sestanku predstavnikov GIF Obnova in GP Tehnika iz Ljubljane, SGP Ingrad iz Celja, SGP Pionir iz Novega mesta, SGP Projekt iz Kranja, SGP Sava z Jesenic in SGP Stavbar iz Maribora. Omenjene organizacije združenega dela tvorijo SOZD GIPOSS, s sedežem v Ljub-Ijani. Sestavljena organizacija združenega dela GIPOSS je bila ustanov-Ijena pred dobrima dvema letoma, prej pa je GIPOSS deloval kot poslovno združenje. Tudi v zadnjih dveh letih, odkar GIPOSS deluje kot SOZD, se le-ta s svojo centralo v Ljubljani ni kaj prida spremenil. V bistvu je ohranil obliko poslovnega združenja, samoupravno odmaknjenega od temeljnih organizacij združenega dela. V razpravi je bilo med drugim rečeno, da v tej sestavljeni organizaciji v glavnem odločajo direktorji in da se GIPOSS -mislimo na centralo v Ljubljani — vede kot generalna direkcija in ne kot institucija, kjer sedem gradbenih podjetij samoupravno združuje svoje interese. Kakšen naj bo GIPOSS in kaj naj dela, je zapisano v samoupravnem sporazumu o sestavljeni, organizaciji združenega dela, ki so ga podpisali pred dobrima dvema letoma! Nespoštovanje samoupravnega sporazuma - tako v centrali v Ljub-Ijani, kot tudi v vseh sedmih prizadetih gradbenih organizacijah združenega dela - je nujno povzročilo zapiranje za lastne plotove. Tako dlje od papirnatega dogovora tudi ni bilo možno priti. Vsaka organizacija združenega dela še naprej sama raziskuje tržišče, sama nastopa na domačem in tujem tržišču, razvija lastno tehnologijo ... Za takšne razmere so prisotni direktorji in vodilni delavci — mimogrede povedano predstavnikov osnovnih sindikalnih organizacij na posvetovanju skorajda ni bilo — valili krivdo drug na drugega. Resnica je najbrž v tem, da delavci, združeni v GIPOSS, še danes ne vedo, kaj pravzaprav GIPOSS predstavlja, ker jim tega še nihče ni pojasnil. Delavcem tudi nihče ni povedal - to pa je bila in je naloga vodilnih in vodstvenih delavcev ter družbenopolitičnih organizacij - da lahko združitev v GIPOSS zagotovi številne prednosti. Naj omenimo samo skupno nastopanje na tržišču doma in v tujini, skupne raziskave tržišča, enotno tehnologijo in ne nazadnje razreševanje vseh tistih problemov, ki tarejo slovenske gradbince. Zdaj se dogaja, da tudi že tako velikim podjetjem, kot so Ingrad, Tehnika, Obnova in še nekatera, prav zaradi premajhne povezanosti že primanjkuje dela oziroma si ga zaradi drage in neenotne tehnologije ne morejo več tako lahko dobiti.. . MILAN ŽIVKOVIC NAJ OSTANE MED NAMI Izvršni svet skupščine mesta Ljubljane je v torek ugotovil, da so dosedanja prizadevanja proti snežni stihiji uspešna. Beseda „stihija“ naj bi v tem primeru pomenila slepo, nepremagljivo (od človeške volje neodvisno) naravno silo. Pa naj kdo reče, da Ijubljan-čani niso junaki. Res bo trajalo precej časa, toda ..nepremagljivo naravno silo“ bodo pod dobrim vodstvom premagali - in to v glavnem z lopatami! Seveda — če tistega dobrega polmetra snega ne bo prej pobralo sonce! IZ OBČINSKIH ORGANIZACIJ SLOVENSKA BISTRICA Na letni konferenci občinskega sveta ZSS so delegati kritično ocenili dosedanje delo sveta in tudi osnovnih organizacij sindikata. Nova organiziranost, nov način delovanja in zahtevne naloge so nekoliko zmedli aktiviste in osnovne organizacije, kajti kader, ki jih danes vodi, je še mlad. Zato so lani v tej občini posvetili veliko skrbi organizacijskemu utrjevanju vseh organizacij, delo na tem področju pa še ni končano. Letošnji program bistriških sindikatov je obširen in bo zahteval prizadevnost vsakega sindikata in tudi sleherne osnovne organizacije. V središču pozornosti bodo nadaljnja stabilizacijska prizadevanja, realno načrtovanje razvoja občine in delovnih organizacij, boljše delovanje delavske kontrole, uresničevanje sindikalne liste in skrb za tako izobraževanje ob delu ter štipendijsko politiko, ki bo vse delavce oziroma študente spodbujala,- da bodo po študiju ostali v občini. M. H. LJUBLJANA Le po dogovoru Možnosti razvoja usmerjene politike zaposlovanja se tudi v ljubljanski regiji razkrivajo zgolj v samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju. Kot so ugotovili na zadnji skupni seji medobčinskega sveta ZSS in predsedstva skupščine skupnosti občin širšega ljubljanskega območja, je bil lani za regijo že izdelan osnutek družbenega dogovora o minimalnih standardih o življenjskih in kulturnih razmerah delavcev ter pogojih zaposlovanja. Še boj pa je razveseljivo spoznanje, da bodo vse občine v regiji že letos dobile ustrezne samoupravne sporazume, s katerimi se bodo delovni Ij udje v združenem delu zavezali za usmerjeno zaposlovanje. V regiji se bodo poslej z družbenim dogovorom o pogojili zaposlovanja in minimalnih standardih o življenjskih in kulturnih razmerah delavcev sindikati in samoupravna skupnost za zaposlovanje skupno dogovarjali o temeljih, na katerih bodo zaposlovali v regiji in vsaki občini' posebej. Letos se bodo najprej dogovarjali in sporazumevali o osnovah za usmerjeno zaposlovarje. Le-te pa bodo morali po dogovoru medobčinskega sveta ZSS, skupnosti občin in samoupravne skupnosti za zaposlovanje regije dosledno spoštovati v vseh temeljih delovnih in drugih organizacijah. L V. IZ REPUBLIŠKIH ODBOROV SINDIKAT DELAVCEV STANOVANJSKE IN KOMUNALNE DEJAVNOSTI SLOVENIJE: RO je organiziral dvodnevni seminar za člane republiškega odbora in predsedniki' občinskih odborov. Na njem so se pogovorili o organiziranosti in delovanju sindikatov in zveze sindikatov, o idejnopolitičnih in samoupravnoekonomskih osnovah zakona o združenem delu, razmerah v slovenski stanovanjski in komunalni dejavnosti ter o nalogah sindikata na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. SINDIKAT DELAVCEV GOSTINSTVA IN TURIZMA SLOVENIJE: Začela so se območna p osvetovanja predsednikov osnovnih organizacij tega sindikata - o nalogah pri ustanavljanju poslovnih skupnostih za turizem in o uveljavljanju načel delitve po delu. SINDIKAT DELAVCEV KEMIČNE INDUSTRIJE SLOVENIJE: Izvršili odbor je raz- pravljal o vključevanju v območne družbene dogovore tistih temeljnih organizacij združenega dela, ki imajo sedež svoje delovne organizacije v drugih republikah. Te temeljne organizacije tudi niso vključene v samoupravne sporazume o delitvi dohodka in osebnih dohodkov kemijske in sorodnih panog. Me glede na sedež podjetja bodo morali območni družbeni dogovori veljati tudi za te temeljne organizacije, kar je potrebno urediti tudi z dogovorom na zvezni ravni To je izvršni odbor že predlagal zveznim sindikalnim organom. SINDIKAT DELAVCEV KOVINSKE INDUSTRIJE SLOVENIJE: Predsedniki osnovnih sindikalnih organizacij ZP Strojegradnja so obravnavali samoupravni sporazum o temeljih za plan razvoja v letih 1976 do 1980. SINDIKAT DELAVCEV TEKSTILNE IN USNJARSKE INDUSTRIJE SLOVENIJE: Nadaljujejo se priprave za sejo republiškega odbora, na kateri bodo obravnavali samoupravno delavsko kontrolo in kulturno akcijo v sindikatih in za posvetovanje o produktivnosti v tekstilni industriji, ki bo v kratkem v Tržiču. SINDIKAT DELAVCEV PAPIRNE IN GRAFIČNE INDUSTRIJE SLOVENIJE: Iniciativni odbor za ustanovitev koordinacijskega odbora sindikata delavcev v sestavljeni organizaciji združenega dela Slovenijapapir je končal z delom. V razpravi je sporazum o ustanovitvi koordinacijskega odbora ter poslovnik o organiziranosti in delovanju. SINDIKAT OBRTNIH DELAVCEV SLOVENIJE: Izvršni odbor se skupaj z republiško konferenco SZDL, Gospodarsko zbornico Slovenije in komitejem za osebno delo pri izvršnem svetu Skupščine SRS pripravlja na regionalna posvetovanja o razvoju mladega gospodarstva. Posveti se bodo pričeli po 22. marcu, njihov namen pa je, da pri vseh dejavnikih razvoja, predvsem pa na ravni krajevnih skupnosti in občin, jo spodbudijo in usmerijo njihovo dejavnost v razrešitev osrednjih problemov, ki zavirajo razvoj. Ti razgovori so postavljeni v čas, ko organizacije združenega dela, SIS in družbe-nopohtične skupnosti oblikujejo svoje srednjeročne programe razvoja. To pa je vzrok več, da 10 pred tem organizira tudi razgovor s predsedniki občinskih organizacj sindikata obrtnih delavcev, na katerem bo akcija usmerjena predvsem v razreševanje trenutno najbolj aktualnih problemov na področju gospodarjenja obrtnih organizacij, uveljavljanja določil samoupravnega sporazuma dejavnosti in samoupravnega družbenega planiranja. ^ ^°tem ko ga bo sprejela zvezna skupščina, bo - bržkone v aprilu ' sel v široko javno razpravo v osnovne celice združenega dela in _ružbenopolitične ureditve osnutek zakona o združenem delu, za-p bednega pomena popularno imenovan tudi „mala ustava". ^ripravijanje osnutka tega zakona je trajalo več kot leto dni, Pobude zanj pa so vznikle že med nastajanjem besedil nove ustave, 0 so sestavljavci sklenili v posebnem zakonu razviti in obdelati stavno gradivo, ki zadeva položaj delavcev v združenem delu, si-samoupravnega združenega dela in sestavine, na katerih te-"tolji sistem politične oblasti. Predsednik komisije zveznega zbora skupščine SFRJ za pripravo r rt°na- s P0drodja združenega dela Roman Albreht je vodil tudi edakcijsko komisijo, kije pripravila osnutek tega sistemskega za-°na z več kot 600 členi. Poudariti velja, da so pri pripravi pomembnega zakona sodelovali številni ugledni jugoslovanski strokov-jaki z različnih področij pa tudi najvidnejši predstavniki družbe-ne!j£ in političnega življenja v državi , Komisija pod predsedstvom dr. Antona Vratuše, imenovana ob °ricu lanskega leta, je z dvotedenskim delom pretehtala osnutek j^kona o združenem dolu in ga sklenila v teh dnevih posredovati omisiji zveznega sveta skupščine SFRJ za pripravo zakonov s po-ročja združenega dela, ki bo oblikovala končno besedilo. Ob tej Priložnosti je Roman Albreht v razgovoru, objavljenem v časopisih >politika" in JDelo", najprej poudaril, da so ustavne opredelitve o mruženem delu terjale nadaljnje razvijanje in obdelavo ustreznih .konomskih kategorij, kot so dohodek, minulo delo, svobodna ^menjava dela ter inštitucij in inštitutov, kakršni so temeljna orga-jj acija, zbor delavcev, samoupravni sporazum in drugi, ki so ne-vomno institucionalna osnova združenega dela. Ustavne opredene teh in še nekaterih drugih kategorij je bilo treba podrobneje °bdelati, jih obravnavati v zakonu o združenem delu. Z AKON, KI RAZ VIJ A OSNO VE SISTEMA »Postavili smo se na stališče", pojasnjuje Roman Albreht, „mora a zakon obdelati in razviti le osnove sistema, medtem ko naj bi ^posredno normativno obdelavo posameznih segmentov sistema ^moupravno organiziranega združenega dela prepustili posebnim 2akonom, kot so, denimo, zakon o družbenem načrtovanju, o de-njUju, kreditih, bankah, zunanji trgovini in kot so, dalje, zakoni, ki Jm bodo v mejah svojih pristojnosti sprejemale družbene skupnosti v 2Vezi z uresničevanjem družbenega dogovora o temeljih načrta." »To pomeni", nadaljuje Albreht, „da smo se zavestno izognili kdruževanju teh zakonov v-zakonu o združenem delu, ker bi tako omii okoren in za prakso težko uporaben zakon." Kako opredeliti pojmovanje združenega dela, je bila ena izmed i ^^em> dokler se, kot pripoveduje Albreht, v svetih ni izoblikovalo stališče, naj bi združeno delo opredelili kot temeljno strukturo narodov in narodnosti ter ga obravnavali v vseh njegovih azsežnostih, upoštevaje pri tem tudi krajevne skupnosti, družbenopolitične skupnosti, interesne skupnosti ter tudi vse segmente povitega sistema združenega dela, potemtakem tudi temelje poli-tčne oblasti. Odtod tudi temeljiteje kot prej obdelana funkcija tužbenopolitičnih skupnosti kot sestavin združenega dela. »Nekatere stvari v osnutku smo razvili dosti naprej, tako da so T1mnogo bolj obdelane kot kdajkoli doslej. To velja zlasti za ohodkovne odnose, za družbenogospodarske odnose v združenem t za družbeno reprodukcijo v celoti. Menim, daje dobro razvita udi sestavina o organiziranosti združenega dela", poudarja Albreht v izgovoru z novinarjema časnikov ..Politika" in , JJelo". KAJ JE JEDRO ZAKONA? . Osnutek ima po sedanjem konceptu pet delov, dejansko pa so jedro zakona njegov drugi, tretji in četrti del. V teh delih so obde-4116 tri teme j ne sestavine proizvajalnega odnosa in iz njega izpelja-nega sistema samoupravno združenega dela. To so družbenogospodarska sestavina, sestavina organiziranosti Roman Albreht, predsednik komisije za pripravo osnutka zakona o združenem delu združenega dela in sestavina samoupravno-sporazumskega odnosa. To je hrbtenica zakona. Sestavljajo jo omenjene tri komponente kot celota. Osnutek zakona obsega poleg uvodnega dela z izhodiščnimi opredelitvami družbenogospodarskih temeljev in inštitucij, ki jih nato podrobneje obdeluje, tudi prehodne in kazenske določbe. Ni pa še jasno, ali bodo kazenske določbe sestavni del tega zakona ali pa bodo vnešene v kazenski zakonik. ,JCar zadeva organiziranost združenega dela," nadaljuje Roman Albreht, „smo izhajali iz stališča, da bomo identificirali inštitucije oziroma oblike organiziranja združenega dela in obdelali vse bistvene sestavine, ki so temelj združevanja dela in sredstev. Zato sta zlasti obdelani temeljna in delovna organizacija, obdelane pa so tudi vse druge oblike združevanja dela — tako institucionalizirano kot sporazumsko. V okviru sporazumske komponente pa so obdelane vse oblike neposrednega samoupravnega odločanja, od oblike osebnega izražanja mnenja do odločanja prek delegatov." NOVO POJMOVANJE KATEGORIJE DOHODKA Na vprašanje, katera so najpomembnejša strateška vprašanja zakona, Albreht odgovarja, da se zakon loteva gradiva in ga obravnava drugače kot doslej, da namreč prerašča miselnost, ki seje pri nas zakoreninila v zvezi s pojmovanjem dohodka. Doslej, se je pojmovanje dohodka praviloma povezovalo samo z delitvijo, zakon pa se loteva tematike dohodka s stališča ustvarjanja vrednosti in odnosov pri njenem ustvarjanju, pri tem pa ne razlikuje med proizvajalnim delom združenega dela in združenim delom v drugih družbenih dejavnostih. Roman Albreht v zvezi s tem ugotavlja: ..Sodobnega proizvajalnega dela si sploh ni mogoče zamisliti brez družbenega dela na področju izobraževanja, znanosti, organizacije dela, trženja, zdravstva .,. Zato je nujno, da v združenem delu na področju družbenih dejavnosti vidimo sestavni del združenega dela kot potrebno delo, ki na svoj način prispeva svoj delež k možnostim za ustvarjanje vrednosti." Vendar'pa je dohodek, ki ga ustvarja proizvajalni del združenega dela, vir za pridobivanje dohodka delavcev v drugih družbenih dejavnostih. „Vsako delo, ki je potrebno s stališča ustvarjanja nove vrednosti oziroma zadovoljevanja družbeno dogovorjenih družbenih potreb, je del celotnega družbenega dela in delavci, ki opravljajo katerokoli od potrebnih del v okviru samoupravnih družbenih odnosov v združenem delu, imajo enak družb negospodarski položaj." DOHODKOVNI ODNOSI NE TEMELJE LE NA DELITVI IN PORABI Albreht ugotavlja, da so s tem presežene vse tiste dileme, ki so bile posledica omejevanja dohodkovnih odnosov zgolj na odnose v delitvi in posledica izmaličenega pojmovanja družbenih dejavnosti zunaj materialne proizvodnje, kar $e je kazalo tudi v poenostavljenem omejevanju teh dejavnosti na golo porabo. Zakon se neposredno loteva tudi nasprotij med organizacijami združenega dela, ki kot družbenogospodarski subjekti upravljajo družbena sredstva, in nujnostjo združevanja družbenih sredstev, ki jih terjajo potrebe po razvoju družbene proizvodnje in družbe. To sta nedvomno dve nasprotujoči si sestavini sodobne družbe. „Oprli smo se na stališče", razmišlja v zvezi s tem Roman Albreht, „da družbena lastnina postane resnično družbena, ko z njo gospodari delavec. To pa pomeni, daje ključni člen odnosov druž bene lastnine vendarle družbenogospodarski položaj delavca v združenem delu, obenem z medsebojnimi odnosi med delavci na podlagi družbene lastnine." Potem spet, na drugem mestu v razgovoru: .Družbenost dohodka je mogoče najbolj optimalno zagotoviti tako, da se upravljanje z njim prepusti delavcem, s čimer dejansko premeščamo tudi družbeno odtujenost sredstev od delavca. To dosegamo prek temeljnih prganizacij, ki so z ustavo opredeljene kot edini družbeno pravni subjekti pridobivanja dohodka." Toda delavci te svoje funkcije upravljanja z dohodkom ne izvajajo na podlagi lastništva, marveč jo opravljajo kot družbeno funkcijo, kijim jo je zaupala družbena skupnost. Ker je dohodek potemtakem družben in je vedno ne le rezultat dela delavcev v temeljni organizaciji, ki ustvarja dohodek, temveč tudi rezultat dela drugih delavcev, terja razporejanje na ustrezen družbeni način, a predvsem na osnovi samoupravnega sporazumevanja med delavci temeljne organizacije, katere dohodek se razporeja, in delavci v drugih organizacijah, ki s svojim delom kakorkoli prispevajo k ustvarjanju tega dohodka. ZDRUŽENA SREDSTVA SE VRAČAJO . .. ..Sredstva, katera delavci, ki z njimi upravljajo, združujejo v kakršnikoli obliki združevanja dela in sredstev, se jim vračajo, razen če se jim delavci svobodno odpovedo, ali če z združevanjem sredstev ureničujejo kak drug interes ...“, med drugim pojasnjuje Roman Albreht, ki v nadaljevanju razgovora o poglavju o samoupravnem sporazumevanju ugotavlja, da bi pomenilo spravljati po'd državni nadzor ta inštitut, če bi — kot nekateri zahtevajo — izpolnjevanje samoupravno sprejetih obveznosti sankcio irali z zakonom. Namesto zakona naj to funkcijo opravljajo sodišča združenega dela! ^ Roman Albreht se nato dotakne tudi vloge sindikatov. Osnutek zakona o združenem delu zavezuje samoupravne organe, da proučujejo predloge sindikatov in da se o njih izrekajo in, če ocenijo, da so sprejemljivi, sprejemajo potrebne ukrepe, če odpovedo normalni načini samoupravnega urejanja. Tedaj se sindikat neposredno vključi v akcije delavcev, da bi odpravili vzroke, zavoljo katerih so . odpovedale vse redne samoupravne poti urejanja zadev. Kar zadeva prakso, da ponekod prenašajo težišče odločanja z delavskega sveta na zbor delavcev, Roman Albreht meni, da ni priporočljiva niti ne spodbudna, ker se za tem utegne pogosto skrivati tehnokratska manipulacija z delavci. Tako delavski svet ponekod potiskajo na stranski tir, ugotavlja Albreht, medtem ko delavce silijo v položaj, da brez poglobljenega obravnavanja ponujenih rešitev, tako rekoč „na slepo" sprejemajo sklepe. GRADIMO SISTEM NA NOVIH TEMELJIH Ob koncu razgovora je Roman Albreht, predsednik komisije za pripravo osnutka zakona o združenem delu, poudaril ustvarjalno sposobnost naše družbe, ki ji je prav s tem zakonom uspelo odtrgati se od kategorijskih in institucionalnih rešitev drugih družbenih sistemov. ,jPrav tuje tista kritična točka," zaokrožuje svojo misel Albreht. .Dokler namreč obstaja upravljanje v imenu delavcev, je mogoče ustrezno prilagoditi in uporabljati institucionalne in kategorijske rešitve drugih sistemov, ker je pač vse zasnovano na odtujevanju. Brž ko prestopimo to mejo, pa je treba v sistemu ustvariti druge rešitve, druge temelje." Taka rešitev in tak temelj je nedvomno zakon o združenem delu. Samo eno mesto je: med delavci! Lojzetu Mežnariču ne bi pri vainštirideset let. Ne po videz Slcer. S pravo mladostno zavzel 86 loteva tudi uresničevanja : ki jih ima kot predsednik občinskega sveta zveze sindikat' J.jansko regijo. Usklajuje a aJe pobude in skrbi za uresniče Prejetih sklepov. Pa ne le v 0 oinskem svetu, temveč tu medobčinskih odborih sindikate Postajajo vse dejavnejši. T ■ ut19.48-leta živi Lojze Mežn P, Ijani. Tedaj je namreč pri baioške vasi Meje v litostrojsko tajsko šolo. Izučil seje za mode J™2aija. Njegovo šolanje pa se ončalo. 1958. leta je obiskova e bo partijsko šolo in se nato na visoko šolo za politične vede. »Moje politično delo se je za< adrnski organizaciji v Litos ato sem imel najrazličnejše ; tve in funkcije v samoupravnih bm in družbenopolitičnih org C1jah. Po končanem šolanju sem v kadrovski službi Litostroja, kjer sem se največ ukvaijal z analitičnim ocenjevanjem delovnih mest in s sistematizacijo. Potem sem bil kadrovik v skupščini občine Šiška, kjer sem imel mnogo opravka s sindikalno problematiko. Do nastanka občinske organizacije in občinskega sindikalnega sveta Šiška sem delal v mestnih sindikatih, nato pa sem se vrnil v Šiško za predsednika sveta. Skorajda hkrati so me izvolili za predsednika medobčinskega sveta ZS za ljubljansko regijo." Tako nam je v skopih besedah orisal svojo pot Lojze Mežnarič, ki je lani v oktobru postal poklicni predsednik medobčinskega sveta. »Medobčinski svet ZS za ljubljansko regijo ni neka umetna tvorba. Sodelovanje med občinskimi sindikalnimi sveti v ljubljanski regiji je zelo dobro, kajti v vseh trinajstih občinah se kljub mnogim različnostim srečujemo s številnimi skupnimi vprašanji, ki jih moramo zato skupno reševati. Ne smemo pa pozabiti tudi, da imajo številne ljubljanske delovne organizacije prav v teh občinah največ dislociranih proizvodnih enot, kjer je potrebna usklajena in enotna akcija pri reševanju številnih problemov. Tudi oblikovanja srednjeročnega programa razvoja regije, povezovanja in predvsem organizirane preskrbe Ljubljane se moramo skupno lotevati. Rezultati skupnih akcij so že. Moram pa ob tem povedati, da smo se pri svojem delu povsem otresli forum-skega delovanja in da iščemo rešitve izključno po poti dogovarjanja." Lojze Mežnarič je zelo neposreden sogovornik. Zato smo mu brez zadrege lahko zastavili vprašanje, kdo je lahko sindikalni funkcionar. ..Pravega sindikalnega funkcionarja lahko dobiš le med delavci. To sicer ni najboljše povedano, vendar pa sem s tem mislil, da mora imeti sindikalni aktivist stalne stike z delavci, ki so ga izvolili. Tudi sam si svoj delovni program tako načrtujem. Vsaj enkrat na teden obiščem kakšno osnovno orga- nizacijo sindikata, da bi se v razgovoru neposredno seznanil s problemi, ki jih teže, in z rešitvami, ki jih predlagajo. Hkrati lahko tudi zvem za oceno akcij, ki se jih lotevamo v medobčinskem ali občinskih svetih." Sedanji predsednik medobčinskega sveta ZS ljubljanske regije sodi med tiste sindikalne'aktiviste, ki so prešli vse faze »zorenja" sindikalnega delavca. Bil je delavec, ob delu se je izobraževal in opravljal različne funkcije. „Vsak naleti pri svojem delu na odpore in marsikdaj prejme tudi klofuto. Kljub temu, da tudi meni ni bilo prizaneseno s temi pa šeni optimist pri vsaki akciji, ki se je lotimo. Predvsem je potrebno zaupati v zdravo presojo naših delavcev. Ob tem pa jih je potrebno sproti seznanjati s tem, kako uresničujemo sklepe. To je pogoj za uspeh in tudi za zaupanje delavcev v sindikat kot njihovo organizacijo." M. HORVAT iz albuma sindikalnih delavcev 1 Lojze Mežnarič. predsednik medobčinskega sveta ZS ljubljanske regije DE po sledeh dogovarjanja Komisija za pripravo in izvedbo akcije za reformo sistema vzgoje in izobraževanja pri izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije je dala v javno razpravo predlog o preobrazbi srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje. Hkrati je bil dan v javno razpravo tudi predlog za ustanavljanje posebnih izobraževalnih skupnosti in izhodišča za ustanavljanje centrov usmerjenega izobraževanja. Gradivo je bilo objavljeno v prilogi Delavske enotnosti 5. marca letos. Celotno javno razpravo, ki bo trajala do 31. maja 1976, vodijo SZDL, sindikati pa so nosilec razprav v TOZD. Javna razprava o celoviti problematiki sistema, organizacije in družbenoekonomskih odnosov na področju vzgoje in izobraževanja je priložnost za to, da v vseh TOZD in v posameznih panogah in področjih družbenega dela temeljito ocenimo dosedanje razmere in probleme izobraževanja kadrov. Le na osnovi takšne celovite analize bo možno oceniti predložene rešitve o preobrazbi sedanjega sistema izobraževanja, predlog organizacije in mreže šol ter oblikovati konkretne predloge za izpopolnitev predlaganih modelov oziroma rešitev. Pri analizi dosedanjega sistema in slabosti strokovnega izobraževanja pa je seveda nujno upoštevati perspektiven razvoj tehnologije in organizacije dela ter naše družbenoekonomske odnose, ki v svoji zasnovi terjajo splošno, strokovno in družbeno bolj usposobljene in razgledane delavce. Pri iskanju novih rešitev ne moremo in ne smemo izhajati iz sedanje, marsikje še nerazvite strukture dela in ekstenzivne politike zaposlovanja. Izobraževanje je dolgoročen proces in mora biti po svoji vsebini in ciljih perspektivno zasnovano na najbolj naprednih pogledih in smereh znanstveno-tehnolo-škega in družbenega razvoja, ne pa, da caplja za njim. Višja raven splošne, strokovne in družbene usposobljenosti delavcev je hkrati pogoj in posledica hitrejše modernizacije proizvodnje in razvitejših samoupravnih družbenih odnosov. Zakaj to ponovno poudarjamo ob začetku, javne razprave? Predvsem zato, ker obstaja objektivna nevarnost, da bodo zavoljo nizke strukture dela, slabe kvalifikacijske strukture zaposlenih in še vedno močne ekstenzivne politike zaposlovanja v javni razpravi prišli do veljave pogledi, ki bodo poskušali tok razprave obrniti v drugo smer: v iskanje kratkoročnih trenutnih rešitev, zadrževanje ali omejevanje izobraževanja in ozkih tehnokratskih pogledov na usposobljenost delavcev. Samo nekaj podatkov za ponazoritev. V družbenem sektorju je bilo leta 1975 v Sloveniji med vsemi zaposlenimi 54,1 % tako imenovanih ozkih profilov, to je delavcev, ki po končani popolni ah nepopolni osnovni šoli niso imeli nikakršne verificirane strokovne izobrazbe. Po predlogih za srednjeročni načrt razvoja TOZD predvidevajo močno povečanje števila zaposlenih, v strukturi pa še vedno več kot 50 % delavcev ozkih profilov. Takšna struktura je pogojena z nizko oprem- k ZAČENJA SE JAVNA RAZPRAVA O PREOBRAZBI SREDNJEGA ŠOLSTVA V USMERJENO IZOBRAŽEVANJE Kakšno znanje bomo dali ljudem, ki jih bomo zaposlovali v prihodnosti? Sindikati so nosilci javne razprave v temeljnih organizacijah združenega dela Ijenostjo delovnih mest v slovenski industriji; leta 1972 je bilo v strukturi sredstev za delo 41,8 % strojev na ročni pogon in mehaniziranih strojev z ročnim oskrbovanjem ter le 23,2 %, avtomatiziranih strojev. Tako Slovenija občutno zaostaja za drugimi republikami. Zavoljo nizkega naravnega prirastka prebivalstva in opredeljenosti večine generacije, da po končani osnovni šoli nadaljuje izobraževanje na eni od srednjih šol, je torej nujno iskati rešitve v hitrejšem moderniziranju našega gospodarstva in v odpiranju strokovno zahtevnejših delovnih mest. Strokovni kadri, ki se bodo zaposlovali v bodoče, pa morajo biti usposobljeni in motivirani za to, da bodo tudi sami pospeševali tak razvoj, ne pa ga zaradi ozke usposobljenosti še naprej zadrževali ali celo ovirah. Na teh izhodiščih je treba voditi razpravo v TOZD in ob predvidenih načrtih za modernizacijo in tehnološki razvoj opredeliti tudi strukturo kadrov, ki jih bodo posamezne panoge oziroma dejavnosti zaposlovale v bodoče. Za tako načrtovanje, ki vključuje tako materialni razvoj kot predvidene potrebe po strukturi in vrsti kadrov, obvezujejo vse TOZD tudi družbeni dogovori o kadrovski politiki. In TOZD se za tako načrtovanje morajo usposobiti tudi zato, da bodo lahko prek SIS za usmerjeno izobraževanje vplivale na politiko, organizacijo in obseg usmerjenega izobraževanja izven delovne organizacije. DOSLEJ Ij JE OBSTAJALO LE PET POSEBNIH IZOBRAŽEVALNIH SKUPNOSTI Zato se moramo hkrati z razpravo o reformi usmerjenega izobraževanja dogovoriti o bodoči organiziranosti izobraževalnih skupnosti. Sedanja organiziranost na občinske in republiško izobraževalne skupnosti namreč ne daje dovolj KOLEDAR NALOG PONEDELJEK, 15. MARCA — Posvet predsednikov občinskih in medobčinskih svetov ZSS o uresničevanju nalog sindikatov na področju družbenega planiranja, sprejemanja srednjeročnih planov, razprav in ocen zaključnih računov za leto 1975 in glede podpisovanja samoupravnih sporazumov o pokrivanju izpada prometnega dohodka v železniškem gospodarstvu in v elektrogospodarstvu. V središču pozornosti v tem tednu bosta dva dogodka. V ponedeljek se bodo sestah predsedniki medobčinskih svetov ZSS, da bi se pogovorili o nalogah sindikatov na področju družbenega planiranja in o drugih, trenutno najbolj aktualnih nalogah. Predsedstvo slovenskih sindikatov pa bo v torek v Mariboru obravnavalo načrt letošnje mednarodne aktivnosti republiškega sveta ter nalog sindikatov s področja osnovnega in usmerjenega izobraževanja oziroma zdravstvenega varstva delavcev. Pregled sestankov, ki se bodo zvrstili v tem tednu — pripravih smo ga na osnovi informacij, ki smo jih dobili do zaključka redakcije — pa kaže, da se v sindikatih nadaljuje živahna aktivnost na najrazličnejših področjih ih da so na dnevnem redu vprašanja, ki so tako ali drugače zapisana v delovne načrte sindikatov za leto 1976. TOREK, 16. MARCA i — Razširjena seja predsedstva RS ZSS o načrtu njegove mednarodne dejavnosti v letošnjem letu, o nalogah sindikatov na področju osnovnega splošnega izobraževanja ter preobrazbe srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje in o ukrepih za odpravo problemov, ki ovirajo uveljavljanje zdravstvenega varstva delavcev. Seja bo v Mariboru, ker bodo člani predsedstva pred njo obiskali nekatere organizacije združenega dela in se s člani tamkajšnjih izvršnih odborov pogovarjali o uresničevanju nekaterih nalog sindikatov. — Seja RO sindikata delavcev tekstilne in usnjarske industrije Slovenije, na kateri bodo - med drugim - ocenili delovanje samoupravne delavske kontrole in se dogovorili o organizaciji posvetovanj o povečevanju produktivnosti dela. SREDA, 17. MARCA - Posvetovanja predsednikov OOS delavcev v predilnicah in tkalnicah ter de grafični dejavnosti o nalogah sindikatov pri povečevanju produktivnosti na. ČETRTEK, 18. MARCA - Komisija republiškega odbora sindikata delavcev znanosti in visokega šolstva za samoupravno sporazumevanje o dohodku in njegovi delitvi bo preverila, kako so v samoupravnih sporazumih uveljavljena določila sindikalne liste 1976. Obravnavala bo tudi vloge za pridobitev soglasja o izdaji vrednostnih bonov za prehrano. PETEK, 19. MARCA — Posvetovanje predsednikov OOS delavcev v tovarnah pletenin o nalomit sindikatov pri povečevanju produktivnosti dela. - Seminar za delegate RO sindikata delavcev kemične industrije in za predsednike občinskih odborov tega sindikata, na katerem bodo razpravljali o zakonu o združenem delu, o delegatskem sistemu, o dohodkovnih odnosih ter o družbeni samozaščiti v sindikatih. možnosti za to, da bi lahko združeno delo v polni meri izrazilo svoje specifične in posebne interese za izobraževanje svojih kadrov. Že zakon o izobraževalnih skupnostih je zagotovil možnost, da delavci TOZD kot uporabniki in šole kot izvajalci za posamezna področja vzgojno-izobraževal-nih dejavnosti ah za skupino sorodnih področij ustanovijo posebne izobraževalne skupnosti. Vendar smo doslej v Sloveniji — razen pobud — še zelo malo storili za takšno organiziranje izobraževalnih skupnosti. Doslej je ustanovljenih le pet posebnih izobraževalnih skupnosti: za gozdarstvo, agro-živilstvo, usnjarsko, tekstilno ter kemično, farmacevtsko in gumarsko industrijo. Možnosti za takojšnjo ustanovitev PIS pa ima še več panog - pomorstvo, PTT, železnica, gradbeništvo, grafična, lesna industrija - kjer dejansko že delujejo PIS ah pa so ustanovljeni iniciativni odbori ter je potrebno izvesti le še formalni postopek za ustanovitev PIS. Za druge panoge gospodarstva in družbene dejavnosti pa je potrebno v javni razpravi dokončno opredeliti način organiziranja PIS in ustanoviti posebne odbore, ki bodo izpeljali celoten postopek ustanovitve. Prav bi bilo, če bi že v javni razpravi poskušali odgovoriti še na- nekatera aktualna vprašanja o vsebini dela posebnih izobraževalnih skupnosti, denimo, ali in kako bi PIS vključile v svoj program dela tudi tisti del izobraževanja, ki je doslej ostajal zunaj skupnega dogovarjanja in planiranja, kot je na primer tako imenovano interno izobraževanje, dopolnilno izobraževanje ob delu, štipendiranje, skrb za izgradnjo dijaških domov, itd. Ni še v celoti znano, kako zagotoviti vpliv združenega dela tudi na sistem, vsebino in obseg izobraževanja tako imenovanih skupnih kadrov, kot so administrativni delavci, ekonomisti, pravniki itd. Predlogi, ki bi jih v javni razpravi oblikovah v OZD, bodo nedvomno lahko prispevali k temu, da bomo - že v zasnovi PIS zagotovili čimbolj celovit in demokratično izpeljan sistem planiranja, programiranja in svobodne menjave dela v vzgoji in izobraževanju. Samo taKo zasnovane PIS pa so ZAKAJ JE REFORMA USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA POTREBNA? Z letošnjim šolskim letom je na višji ekonomski in komercialni šoli v Mariboru šele prav zaživela tudi študijska čitalnica. V njej je prostora za 98 študentov. Pri posebno zgrajenih mizah lahko mimo študirajo literaturo, ki so jo prinesli s seboj, dobili v čitalnici ali pa v študijski šolski knjižnici-Nič ne motijo dmg drugega. Foto: A. AGNIČ osnova za to, da bomo reformo usmerjenega izobraževanja kva-litetno in uspešno ne le načrtovali, temveč tudi izpeljali. Najpopolnejšo utemeljitev in osnovne smernice za reformo usmerjenega izobraževanja je sprejel že 10. kongres ZKJ. Na osnovi kritične ocene dosedanjega vzgojno-izobraževalnega sistema, lo zaostaja za zahtevami in potrebami naše družbe — negativna selekcija in velik osip v posameznih stopnjah šol, odmaknjenost od dela, prenatrpanost programov, neusklajenost med vsebinami itd. — so bila že na 10. kongresu ZKJ sprejeta osnovna načela, na katerih mora temeljiti bodoči sistem usmerjenega izobraževanja. Le-ta pa so zlasti: vzgoja in izobraževanje za delo in z delom, celovita vzgoja in usposobljenost za sodobno tehnologijo, samoupravljanje in kulturno življenje; demokratičnost in enaka dostopnost ter vertikalna in horizontalna povezanost ‘ programov; večja prehodnost, ki naj temelji na spodbujanju in napredovanju po sposobnostih in družbenih potrebah; perma-nentnost izobraževanja; marksistična zasnovanost vzgoje in izobraževanja ter samoupravno organiziranje življenja in odnosov na šolah. Predlog, ki ga daje v javno razpravo komisija za reformo sistema vzgoje in izobraževanja, je konkretizacija teh načel v konkretnem modelu preobrazbe srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje. Temeljna izhodišča tega modela so: — Enotna zasnova skupne vzgojno-izobrazbene osnove za vse, ki se po končani osnovni šoli vključujejo v nadaljnje usmerjeno izobraževanje. Ta enotna zasnova vključuje pet vzgojnoizobraževalnih področij: jezikovno-umetnostno, družbenoekonomsko, naravo-slovno-matematično, proiz-vodno-tehnično in telesno-vzgojno in obrambno področje. — Na tej skupni programski osnovi, kr je delno že usmerjena glede n bodočo poklicno usmeritev in sposobnosti učencev, je nadalje zgrajen horizontalno in vertikalno povezan in usmerj®11 sistem vzgoje in izobraževanj3 za posamezne smeri in poklice-Druga faza ah tako imenO' vana finalna pogramska usmeri' tev bo po vsebini in trajanj11 izhajala iz ustreznih profilov in poklicev. Zato bodo posamezne stopnje finalnega izobraževanj3 mnogo bolj razčlenjene kot doslej. Ne bo več tradicionalne delitve na srednje, višje m visoko šolstvo, trajanje izobraževanja bodo določah pr9' grami, ki pa bodo izhajali lZ zahtevnosti in vsebine posameznih profilov poklicev, in ne vnaprej določena stopnja šole- | Vsebina in organizacija izobraževanja bo zasnovana tako, d3 bo pb vsakem zaključenem j programu — stopnji možna vključitev v delo ali pa v nadaljevanje izobraževanja. S takim stopnjevanjem programov, Id jih je možno graditi vertikalno po zahtevnosti' predmetov oziroma profilov ali horizontalno po dograjevanju in širjenju znanj glede na posebnosti posameznih poklicev oziroma delovnih mest so zagotovljene tudi širše možnosti za izobraževanje ob delu in za perma-nentno usposabljanje. V večji meri bo možno zagotoviti izmenjavo učenja in dela ter , upoštevanje znanj in sposobnosti, ki jih delavec pridobi v proizvodnji in družbeni praksi- NEKAJ O DILEMAH Ali pomeni splošno izobraževalni značaj skupnih programskih osnov prve faze začetek desetletne splošno-izobraže- . valne šole? Po predlogu, ki ga daje ko- j misija v razpravo, lahko rečemo | — ne! Še naprej ostaja osnova obvezna splošna izobrazba ; osemletne osnovne šole, skupne programske osnove v prvi fazi pa so že usmerjeno izobraževanje. To skupno programsko osnovo uvajamo zaradi tega, da bi omogočili enak start celotni generaciji, ki se bo po osnovni šoli odločala za usmerjeno izobraževanje. S tem želimo odpraviti pomanjkljivosti tako imenovanih poklicnih šol, |z katerih je bila pot v nadaljnje: izobraževanje bolj ah manj zaprte, in odpraviti poseben položaj tistih šol, ki so preveč zanemarjale usposabljanje za delo ter izobraževale le za nadaljnje izobraževanje. Druga dilema, ki pa v pred- | logu o reorganizaciji šolskega sistema ni razrešena, pa zadeva tisti del izobraževanja, k-je bil | že doslej zunaj rednega verificiranega sistema. To je celoten sistem tako imenovanega in ter; nega izobraževanja, ki ga tudj po predvideni preobrazbi usmerjenega izobraževanja puščamo ob strani. To p3 pomeni, da še vedno puščamo ob strani celotno izobraževanje za večino industrijskih proizvodnih poklicev, ali kakih 50 % zaposlenih. Na ta problem bomo morali v javni razpravi ne le opozoriti, temveč poskušati najti ustrezno rešitev. TILKA BLAHA cialistični družbi. Delavke so s posebnim zadovoljstvom pozdravile med seboj predsednico jugoslovanskega odbora za mednarodno, leto žensk Vido Tomšjč. Največ so ob tej priložnosti govorili o zaposlovanju žensk, pomenu gibljivega delovnega časa, o varstvu otrok in družine ter o vlogi krajevnih skupnosti. Foto: A. AGNIC Mednarodno leto žensk je sicer že mimo, vendar pri nas zaradi 'koledarskega dejstva14 nismo nehali s poglobljenim obrav-vanjem položaja ženske v delu in družbenopolitičnem življenju. re torej za priznanje stvarnosti in ugotovitve, da ženske dobro poznamo kot delavke (skoraj polovica vseh zaposlenih jih je že v oveniji), pri odločanju v družbi, samoupravi in politiki pa smo do J111 že bolj rezervirani". Res je, da za tak položaj ne gre iskati vzrokov samo — če rečemo poenostavljeno — v pripravljenosti, temveč se korenine sorazmernega primanjkljaja žensk v družbenopolitičnem življenju skrivajo tudi v ostankih preteklosti, ki jih ne moremo odpraviti kar naenkrat. Pred dnevi je bilo v zvezi z 8. marcem po Sloveniji veliko razprav o položaju zaposlene ženske — in še posebej matere delavke. Naša posnetka sta iz ljubljanskega Leka, kjer je tek[a razprava o položaju ženske v samoupravni so- PO SLEDEH ANKETE Proizvajalka govori Raziskovalni center za samoupravljanje pri RS ZSS je s »sondažno anketo« med desetimi slovenskimi OZD, ki imajo skupaj 30.000 zaposlenih, od tega več kot polovico žensk, skušal opozoriti na nekatera temeljna vprašanja, ki malce bolj oprijemljivo — in ne samo »povprek« — dokumentirajo družbenopolitični položaj, vlogo in vpliv naše ženske. V_____________________________________________J Generalna skupščina OZN je 1975. leto proglasila za mednarodno leto žensk. Praktično ves svet se je vključil v dogajanje pod geslom „enakopravnost — razvoj — mir". Tudi Jugoslovani smo ,ženske zshteve“ razumeli s polno odgovornostjo — toliko bolj, ker imamo za seboj 30 let formalno priznane ženske enakopravnosti, obenem pa smo se lahko tudi soočili z izkušnjami, ki jih prinaša razkorak med teorijo in prakso. Zavedamo se, da vprašanja družbe-riega položaja ženske ni mogoče reševati ločeno od osnovnih vpra-i Sanj delovnega človeka v proizvodnji in upravljanju. Popolna afir-rnfcija ženske je povezana s procesom spreminjanja delovnega človeka v nosilca reševanja splošnih družbenih in tudi lastnih živ-jenjskih vprašanj skozi razvoj samoupravljanja. Delavec in delavka na delovnem mestu in v samoupravljanju sto-Jlta z ramo ob rami. Prav tako pa je tudi dejstvo, da dejanski dnižbeni vpliv ženske še vedno ni v pravem sorazmerju z njeno udeležbo v proizvodnji — pred tremi leti je bilo 42,9 % vseh de-jvcev žensk - in s težo njenega glasu pri odločanju v združenem Raziskovalni center za samoupravljanje pri RS ZSS se je lani odločil za raziskavo, ki naj predvsem odgovori na vprašanje, do kod | prišli pri vključevanju delavk v družbenopolitično življenje in dolo. Raziskava je bila pripravljena na hitro in brez znanstvenih | ^bipij - govorimo o ,,pilotskem" ali „sondažnem“ delu - vendar Je prinesla številne koristne ugotovitve, ker je ,.zajemala naravnost - 12 življenja". Prav te dni je izšla v nakladi 4.000 izvodov knjižica z naslovom ..Proizvajalka govori", ki prinaša ugotovitve raziskave, mi Pa nameravamo v nekaj priložnostnih sestavkih opozoriti na njene nsnovne značilnosti. IZBRANI KROG Najprej moramo poudariti, da raziskava ni obravnavala in proučevala položaja žensk v vsej slovenski družbi, temveč v krogu p branega vzorca, ki ga je sestavljalo deset delovnih organizacij. ,0g°j za izbor je bil, da imajo med zaposlenimi več kot polovico zensk, daje proizvodni program poleg domačega usmerjen tudi na zunanja tržišča, da delujejo v kraju, kjer je dosežena več ali manj polna zaposlitev prebivalstva in da gre za delovne organizacije s Področja primarne industrijske dejavnosti. V raziskavo so bile tako yključene delovne organizacije tekstilne, kovinske in usnjarske dejavnosti, in sicer MTT, Maribor, LABOD, Novo mesto, ALMIRA, Radovljica, MURA, Murska Sobota, ELEKTROMEHANIKA, Rranj, EMO, Celje, GORENJE, Velenje, PEKO, Tržič, PLANIKA, Janjin UTOK, Kamnik. I* Omenjene delovne organizacije imajo skupaj več kot 30.000 zaposlenih, od tega kar 63 % žensk. V raziskovalni ankgeti je sode-( l0valo 1.020 delavcev, od tega 407 moških in 613 žensk. . z-f uvod si bomo danes ogledali odgovore, ki osvetljujejo položaj zenske v združenem delu in v družbenopolitičnem sistemu. V zvezi z mnenji in ocenami bi kazalo ves čas imeti pred očmi, daje pri nas f 1X12, vsemi zaposlenimi kar 43 % žensk. Imejmo to številko za »rdečo nit" razmišljanja .. . DELEGATKE Ze ves čas vemo, da so ženske sorazmerno malo zastopane v voljenih organih dmžbenopolitičnega življenja. Z volitvami v nove uelegatske skupščine 1974. leta se je položaj precej izboljšal, oeprav ga še ne moremo oceniti za skrajno možnost. Zdaj imamo v voljenih delegacijah dmžbenopohtičnih'skupnosti v SR Sloveniji -o % žensk, v delegacijah TOZD 35,5 % v delegacijah SIS 38,5 % žensk. Med delegati iz gospodarstva je bilo izvoljenih 30 % žensk, v prosveti in kulturi 63 %, v zdravstvu 66 %, v državnih organih 42 % m v dmžbenopohtičnih organizacijah 33 %. Kakšne pa so razmere v ,.naših" desetih OZD? “ Skupne številke so dokaj zgovorne: od 18.450 vseh zaposlenih žensk je 866 delegatk in od 11.811 moških 1.326 delegatov v samoupravnih organih, torej v delavskih svetih, odborih za medsebojna razmerja in v delavski kontroli. Kctzanimivost omenjamo, da je prav v organih delavske kontrole sorazmerno še najmanj žensk ... Sicer pa je med posameznimi OZD precej razlik. Tako, denimo v Almiri praktično ni razlik med moškimi in ženskami, kar zadeva možnost izvolitve za delegata, v celjskem Emo pa imajo moški skoraj sedemkrat večje možnosti od žensk. Seveda če primerjamo število delegatov po spolu s številom zaposlenih. Podobna ,,zakonitost" je tudi v sestavah organov družbenopolitičnih organizacij in delegacij za skupščine. Najvišji odstotek so ženske dosegle med delegati za izvršne odbore organizacij sindikata, v konferencah osnovnih organizacij sindikata ter med delegati sindikata za krajevne skupnosti (52 do 56 %), čeprav je treba reči, da je med sindikalnimi delegati nasploh dvakrat več moških kot žensk. Med izvoljenimi delegati v občinske in republiške organe je že dvainpolkrat več moških, v sekretariatih OOZKS in svetih ZK v OZD pa trikrat do 5,5-krat več delegatov kot delegatk. BELE VRANE Kako je z zastopanostjo žensk na vodilnih delovnih mestih v proizvodnji, samoupravi, poslovodnih organih in političnih organizacijah? Kratek odgovor bi bil: slabo! V Sloveniji nasploh ugotavljamo, da že tako majhno število direktoric v zadnjem času še celo upada. Podatki za deset OZD kažejo, da je na eno vodilno mesto, ki ga zaseda ženska, kar štiri moških, čeprav je razmerje v zaposlenosti 6:4 v korist žensk. Še najbolj ugodno razmerje je v Muri (1:2,4) prav katastrovalno pa v Iskri: 1:79! Zanimivi so odgovori, kako so ženske seznanjene z vsebino samoupravnih sporazumov o združevanju dela in sredstev. Tri četrtine jih trdi, da so seznanjene, od tega 5,4%, ,,zelo dobro", 11,6% „dobro“ in 59% „je seznanjena". Slaba četrtina trdi, da vsebine samoupravnih sporazumov sploh ne pozna .. .!? K temu bi kazalo dodati samo to, da se zanimanje za sporazume veča s stopnjo izobrazbe. In še to: manjše je zanimanje žensk, ki nimajo otrok! Samo 68% žendc,ki nimajo otrok, je seznanjenih s sporazumom, medtem ko zanj ve kar 81 % žensk ze enim otrokom, 75 % z dvema in 76 % s tremi otroki. Rezultati kažejo na družbeni interes mater, saj je glede na druge ženske brez otrok celo večji, kar govori v prid tezi, da se matere še bolj kot ženske brez otrok borijo za reševanje nasprotij med materinstvom in delom. SAMOUPRAVA Posebej zanimivo je vprašanje, kako delavke spremljajo delo samoupravnih organov. Resje, da se velika večina strinja s konkretno sanroupravno organiziranostjo in s kvaliteto dela samoupravnih organov, vendar bi se kazalo zamisliti nad podatkom, da se je za odgovor ,,zelo dobro" odločila manj kot desetina anketiranih. „Sprehod“ med odgovori opozarja tudi na zanimivo ugotovitev, da so najbolj „kritične“ delavke pod 20 leti starosti (ali zaradi manjše izkušenosti), nakar se porast kritičnosti spet dviga od 40 leta naprej. Prav to vprašanje bo moralo biti v prihodnje še predmet konkretnejših študij, saj ga kar tako na hitro ne moremo odpraviti z dnevnega reda. Za začetek bi veljalo opozoriti na spodbudno ugotovitev, da je samo 0,97 % delavk odgovorilo, da jih ne zanima dela samoupravnih organov. Prav pri teh odgovorih vidimo, da zanimanje za samoupravo narašča v sorazmerju z izobrazbo, vendar ne docela, saj so najbolj ..negativne" delavke z nepopolno osnovno in nepopolno sredno šolo in ne morda tiste brez kakršnekoli šole. In kakšni so odgovori delegatk? Nasploh velja ugotovitev, da delegatke bolj kritično ocenjujejo delo samoupravnih organov — v odstotkih — kot delavke. Celo takih je več, kijih „ne zanima", čeprav so članice sekretariatov OO ZK. V zvezi s tem bi bilo vsekakor zanimivo videti, kakšna so mnenja moških delegatov... Kakšne so povezave delegatov s svojo bazo? Samo 23 % žensk zagotavlja, da so redno seznanjene z delom svojih delegatov in 11 % ..pogosto". Kar 32 % je takih, ki pravijo, da so le redko ali pa nikoli seznanjene z delom svojih samoupravnih organov. Zlasti velja to za delavke v proizvodnji. Velja opozoriti na to, da jih je le nekaj odstotkov takih, kijih „ne zanima", kaj se dogaja v samoupravi, čeprav je vprašanje, kako si tak odgovor lahko privošči kar 4,17 % vodij obratov ali delovodij. OTROCI KOT OVIRA? Ali otroci ovirajo matere, da bi se zanimale za delovno problematiko samoupravnih organov? Med materami z enim otrokom je nezainteresinraih 2,8 %, z dvema samo 1 %, s tremi ali več otroki 5%. Najmanj zainteresirane, kaj bodo obravnavali samoupravni organi, so ženske brez otrok. Tako se je opredelilo kar 9 % žensk brez otrok! V oči bode tudi podatek, da se je za odgovor ,,me ne zanima" opredelilo kar 20 % žensk z osebnimi dohodki nad 5.000 din mesečno. Vprašanje je, kaj lahko sodimo o seznanjanju delegatk s problematiko, ki bo na sejah samoupravnih organov, če jih le 50% izjavlja, da so ,.redno seznanjene" in 22% „nikoli“.Približno ,,pol pol" so tudi odgovori na vprašanje, ali delegati povprašujejo svoje volivce za mnenje, preden se morajo sami odločiti. Povezave očitno še ne delujejo tako, kakor bi morale, čeprav je seveda res, da nikakor ne gre samo za .žensko vprašanje". IZOBRAŽEVANJE Izobraževanje! To je „tema dneva" okoli katere se vrte vsa naša prizadevanja za izboljšavo. Kako so ženske pripravljene sodelovati v izobraževanju? Ta čas nas zanima pridobivanje za delo v poUtičnih in družbenih organizacijah. Gre torej za sodelovanje na seminarjih brez materialne stimulacije, toda samo z moralno. Pripravljenost za tako izobraževanje je izrazilo 27 % anketirank in 44 % ,,ne“, 30 % pa „ne vem". Treba je povedati, da mlajše delavke kažejo precej večje zanimanje za izobraževanje kot starejše. Zanimivo je, da je med materami z otroki do 7 let starosti kar 30 % takih (največ med anketirankami!), ki bi želele na seminarje. Manj pripravljenosti je pri materah z otroki do 15 let starosti in najmanj pri tistih, ki imajo otroke, starejše od 15 let. Interes za družbenopolitično usposabljanje torej z leti upada. Če bomo želeli mlajše ženske, med njimi tudi matere z otroki, vključiti v sistem dmžbenopolitičnega izobraževanja bomo vsekakor morah poskrbeti hkrati tudi za njihove otroke. V poštev pride varstvo otrok seminaristk in pododbno! Povsem v skladu z dosedanjimi ugotovitvami so tudi proučevanja, koliko so delavke seznanjene z razporejanjem dohodka in osebnega dohodka. Na kratko rečeno - zanimanje narašča z višino „plače“. Skrb vzbujajoči pa so podatki, koliko ženske sodelujejo pri načrtovanju razvoja. Samo 6 % jih ..sodeluje redno", 63 % pa nikoli, ker ,jih ne zanima". Največje zanimanje za načrtovanje razvoja je med delavkami, ki so stare od 30 do 40 let. V prihodnje se utegne primeriti, da bo prišlo do zapletov na področju nagrajevanja, saj podatki nazorno kažejo, kako načelo „za približno enako delo približno enako plačilo" ni izpeljano. V tekstilni stroki bi sicer še šlo, v kovinski in usnjarski p>vgrajena" varnosi Zato bi prikovali, da obstaja veda s tega področja, ki jo po obsegu in na-^Snosti lahko primejamo z danostjo temeljnih ved, kot so rcjehanika, kemija in druge. Obstajajo seveda tudi preizkusi in poiskusi s področja varstva pri elu o tem, kako zagotoviti var-ost pri delu. Konstruktorji pa s® predvsem s pomočjo pravilni-. ov o varstvu pri delu seznanja-]o z ugotovitvami teh raziskav. onstruktorji to upoštevajo kot s smente znanja pri svojem vft Yentiar glede na ugoto-ve ni splošne vede, ki bi vsekala znanstvene pristope k obravnavanju varstva pri delu. Konstruktorju in projektantu tako ostane na voljo poznavanje naravnih ved, ki jih ovrednoti s sistematiko in metodiko tako, da ob upoštevanju predpisov dobi določena pravila konstruiranja. Za vgraditev tehnike varnosti zahtevamo natančno in dobro sistematiko, zgrajeno na osnovi ovrednotenih pojavov delovne psihologije, varnosti pri delu, humanizacije dela, da lahko objekt ali delovno pripravo in napravo ustrezno zgradimo. V nasprotju z varnostnim inženirjem ali pooblaščeno osebo v TOZD, ki uspeh svojega znanja lahko stalno in neposredno spremlja, se morata projektant in konstruktor zanesti na svoje obzorje, ki pa po navadi ni zadostno, kar zadeva varsto pri delu. Zato pogosto opazimo, da objekt ali konstrukcijo projektirajo, ne da bi upoštevali analizo delovnega mesta in metodologijo dela vgrajevanja tehnike varnosti. S stališča varstva pri delu se tako pomanjkljivo obzorje odraža tudi v objektih ali konstrukcijah. Delavci so ves čas ogroženi ker ni varnosti vgrajene v delovne priprave. Za zagotovitev varnih delovnih razmer je treba storiti kaj več, kot samo upoštevati pravilnike o varstvu pri delu. Zagotoviti je treba, da so v delovni pripravi ali napravi ukrepi tehnike varnosti tako organsko povezani v konstrukcijo, da zavarujejo delavca Znano -je, da kasnejše vgrajevanje varnosti v strojne vodi k optimalnemu uspehu. Da zagotovimo ustrezno stopnjo varnosti, je treba projektante in konstruktorje že med študijem dodobra seznaniti s sistematiko in metodiogijo vgrajevanja tehnike varnosti. Le tako bo prišel do veljave 5. člen zakona o varstvu pri delu, ki pravi, da mora projektantska ali druga organizacija združenega dela izdati pismeno izjavo in v njej navesti, kateri predpisi in splošno priznati varstveni ukrepi in normativi so bili upoštevani sprašujete -^idgovar/amo Odgovorite prosim, ali gre delavcem regres za prehrano, če delajo polovičen delovni čas? Se drugo vprašanje: v katerih primerih delavcem, učencem v gospodarstvu in dijakom ter študentom na praksi ne pripada regres za prehrano? P. C. GORNJI GRAD Odbor sindikatov Slovenije za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov odgovarja: Po zakonu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu imajo delavci, ki delajo skrajšani delovni čas, sorazmerno enake pravice kot delavci s polnim delovnim časom. V večini primerov, ko delavci delajo skrajšani delovni čas, vzroki niso subjektivni, ampak delajo tak čas, če so bolani, matere-porodnice ali pa delajo tak čas zaradi narave delovnega mesta, na katerem je delo zdravju škodljivo. Regres za prehrano je namenjen za organizirano prehrano med delom vsem, ki so na delu v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, torej tudi tistim, ki delajo krajši delovni čas od rednega delovnega časa. Do regresa za prehrano po 21. točki sindikalne liste niso upravičeni delavci, učenci z učno pogodbo in učenci poklicnih šol ter študenti in dijaki na praksi ter drugi, ki delajo deljen ali skrajšani delovni čas v primeru dopustov, bolniškega staleža, službenega potovanja in prostih dni. Regres je namreč namenjen za regresiranje organizirane prehrane med delom. šport, oddih in rekreacija 13. marec 1976 stran PROGRAMIRANA REKREACIJA V PLAVI LAGUNI UGODNE IZKUŠNJE Poleti in pozimi obilo možnosti za aktivno razvedrilo Minulo nedeljo so člani sindikata jeseniške železarne tekmovali v sankanju. Pomerili so se na novi sankaški progi pod Mežakljo, ki je dolga 914 m in ima 166 m višinske razlike. Tekmovanja se je udeležilo 123 članov sindikata B. B. PLODNA TLA ŠPORTNIKOV JESENIŠKE SAVE Prednost, ki spodbuja Množična športna rekreacija — sestavni del sindikalnega dela Jeseničani, posebno zaposleni v SGP „5>ava“, z velikim zadovoljstvom in s ponosom še danes, dobre tri tedne po letošnjih zimskih športnih igrah gradbenih delavcev Slovenije, zatijujejo, da je bilo letošnje kranjskogorsko srečanje najbolj množična zimskošportna prireditev organizacij združenega dela na Gorenjskem. Tega ne pravijo kar tako, saj so bili delavci „Save“ premočni zmagovalci dvodnevnega smučarskega tekmovanja gradbenih, projek-tanskih in industrijskih delovnih organizacij. Prireditev so vzorno organizirali in izvedli prav ob 25-letnici svoje delovne skupnosti, še bolj ponosni pa so na to, da so na letošnjih zimskih športnih igrah slovenskih gradbincev osvojili prehodni pokal v trajno last. In to kar med 1073 tekmovalci iz 70 organizacij združenega dela gradbeništva! Toda pustimo ob strani igre in oglejmo si, kako v jeseniški „Savi“ skrbijo za množično športno rekreacijo zaposlenih. O tem smo se pogovarjali s Francem Vončino, predsednikom sindikalne konfe- rence v tej delovni organizaciji. „Pri nas je zaposlenih veliko nek-danjih znanih slovenskih športnikov. Med njimi prednjačijo seveda smučarji. Jesenice so namreč pred leti veljale za enega najmočnejših zimskošportnih centrov v naši republiki; znane so bile po odličnih alpskih smučarjih in skakalcih, ki so nič-kolikokrat segli tudi po naslovih državnih prvakov. Imen skoraj ne kaže naštevati. Prav iz ..alpske trdnjave”, kakor smo ji včasih rekli na Jesenicah, so prišle generacije odličnih tekmovalcev. Toda leta so minevala, fantje in dekleta so razmišljali o svojem življenjskem poklicu in prenekaterega med njimi je po končanem študiju popeljala pot v naš kolektiv. Blaž Jakopič, Janez in Ciril Čop, Mrko Klinar, Romana Kleindinst,... to je samo nekaj imen, ki so v jeseniški „Savi“ predramila športno in rekreacijsko aktivnost. Do njihovega prihoda pa smo bolj ali manj .životarili . . .“ „ln vendar segajo začetki organizirane množične rekreacije pri vas že v leto 1962? “ „Res je. S športno dejavnostjo smo se prvič srečali v tistem času, vendar so bfli tole skromni začetki. Z leti pa je množična športna rekreacija precej zaživela. Redno smo se začeli udeleževati letnih in zimskih športnih iger slovenskih gradbincev, sindikalna organizacija je pripravila več srečanj s športniki avstrijskih sindikatov gradbenih in gozdarskih delavcev . ..- Skratka, prireditve so sc vrstile druga za drugo in danes z zadovoljstvom ugotavljamo, da se aktivno ukvarja s športom v naši delovni skupnosti, ki šteje 900 delavcev, čedalje več zaposlenih." „Med poletnimi meseci smo manj dejavni, kar je razumljivo, saj imamo gradbinci takrat največ dela. Toda to še ne pomeni, da docela zanemarjamo šport. Sodelujemo na letnih športnih igrah gradbincev, seveda pa tudi na drugih sindikalnih tekmovanjih, ki jih organiziramo bodisi sami ali pa jeseniški sindikati; Pozimi pa smo, kajpak, najbolj uspešni. Se posebej smo ponosni na to, da smo bili doslej med organizacijami združenega dela slovenskega gradbeništva največkrat ekipni zmagovalec zimskih športnih iger gradbincev in tako zadnja leta nimamo enakovrednih tekmecev. Vendar s tem ne mislim, da bomo še naprej dajali v podjetju prednost zirngki športni rekreaciji naših delavcev. Približno enake, ali vsaj nekoliko manjše uspehe bi radi poželi tudi na letnih igrah gradbincev. Seveda pa ne razmišljamo samo o uspešiost športne rekreacije. To nalogo smo si zastavili tudi v letošnjem delovnem načrtu sindikalne konference." 1. VIRNIK Nedavni posvet, ki so ga organizirali slovenski zdravniki v Plavi laguni pri Poreču, so izkoristili udeleženci tudi za ogled športnih naprav tega našega največjega in obenem najbolje organiziranega turistično-rekreacijskega centra. Ob tej priložnosti so se seznanili tudi z vsemi možnostmi programirane rekreacije gostov in vsemi drugimi možnostmi aktivnega oddiha. Zanimivo je, daje lahko sprejel Poreč pred vojno le blizu 300 turistov, danes pa se julija in avgusta mudi na obalah tega istrskega mesteca tudi po 70.000 gostov! To je natanko štirinajstkrat toliko, kolikor je v Poreču vseh prebivalcev. Seveda ljudje ne hodijo v Poreč na počitnice le zaradi morja in lepih počitniških naselij oziroma hotelov in počitniških domov, temveč predvsem zato, ker imajo tu res vse možnosti za zdravo in prijetno razvedrilo. V vseh letnih časih so tu na voljo gostom številni športni objekti, tu lahko na počitnicah obiskujete tudi najrazličnejše tečaje, denimo za tenis, potapljanje ali jadranje, lahko se_ odločijo za vsakodnevno programirano rekreacijo pod vodstvom strokovnjakov. Tu so tudi zdrav- IZBERITE PRIMERNO KNJIŽNO DARILO Vinko Trinkaus VELIKA STAVKA V založbi ČZP Delavska enotnost lahko takoj dobite knjigo — delavski roman Vinka Trinkausa VELIKA STAVKA. Roman zajema značilne dogodke prve velike stavke zasavskih knapov leta 1889. Se pred to stavko leta 1883 so stavkati samo ojstriški knapje, a samo tri dni, ker je oblast in uprava rudnika ta osamljeni upor približno 300 knapov v treh dneh zatrla. Blizu 100 knapov je bilo takrat odpuščenih ... Ti dogodki so piscu le okvir, v katerem razpleta usode veseljaških, trmastih knapov, na videz grobih, a ponosnih, tovariških. Pisec slika njihovo bedo, veselje, kljubovanje gospodi, v kateri vidijo svojega nasprotnika. Knjiga je vezana v platno in opremljena s ščitnim ovitkom. Format je 15 X 22 cm, obsega pa 372 strani. Cena za izvod knjige je 150 din. Naročila pošljite na naslov: CZP Delavska enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana. niki, ki na željo posameznika povedo, kako je z njegoyo telesno kondicijo. Za sodoben športni center v H a vi laguni skrbi več kot sto poklicnih strokovnjakov, sredi sezone pa še več. Njihova naloga je, da pridejo gostje z najrazličnejšimi željami na svoj račun. Zato tudi ni čudno, da so lani iztržili v Plavi laguni več od športnih objektov kot od svojih številnih lokalov, bistrojev in točilnic! Kjer so možnosti za razvedrilo, se ljudje zlahka odpovedo kozarčku. Seveda, kjer so... Zato ni čudno, da razmeroma zelo hitro narašča interes za počitnice v Poreču. In vse več je delovnih organizacij, Id skle-pajo pogodbe s Piavo laguno in pošiljajo zaposlene na oddih u1 programirano rekreacijo v Poreč. Rezultati raziskav, ki so jih izvedli v Plavi laguni, nan> reč le potrjujejo staro ugotovitev, da je aktivni oddih, še posebno, če je strokovno programiran, veliko več vreden od sivnega preživljanja prostih dm- Tudi nekatere slovenske delovne organizacije so se že odločile, da pošljejo svoje delavce na oddih v Piavo laguno. 1^' kušnje so dobre, zato lahko pričakujemo, da bo v prihodnje več naših ljudi izkoristilo počri' niče na obalah Poreča, še pc sebno zato, ker so cene storitev v Plavi laguni, zlasti mimo glavne sezone, zelo dostopne. A. UL VII. SINDIKALNO TEKMOVANJE LJUBLJANE V VELESLALOMU LOVORIKA ZA ISKRAIME Na startu 1353 smučark in smučarjev Pravijo, da je bilo VII. sindikalno tekmovanje Ljubljane v veleslalomu, ki je bilo minulo soboto na smučiščih Kranjske gore, eno najbolj množičnih, če ne sploh najbolj množično sindikalno smučarsko tekmovanje doslej. Za omenjeno tekmovanje pod Vitrancem se je namreč prijavilo več kot 1600 ljubiteljev belega športa, na start pa je vendarle prišlo 1353 tekmovalcev. Podatek je vsekakor razveseljiv, saj priča o tem, da je smučanje pri nas vse bolj priljubljeno razvedrilo in da zaposlenim ni žal denarja za razmeroma drago opremo. Množično smučarsko tekmovanje v Kranjski god so odlično organizirali Mestna zveza teles-nokultumih organizacij, TRIM servis in smučarska kluba Snežinka in Novinar. Glede na veliko število nastopajočih so poskrbeli organizatorji za sedem tekmovalnih stez, saj so se odločili kar za devet tekmovalnih kategorij. In prav je tako. Zakaj ne bi ljudje tekmovali s približno sebi enakimi, zakaj se organizatorji ne bi odločili za tak sistem tekmovanja, ki spodbuja k še večji množičnosti, k še številnejši udeležbi? Kljub dejstvu, da vreme minulo soboto ni bilo najbolj n* klonjeno smučarjem v Kranjski gori, je VII. sindikalno tekmovanje Ljubljane v veleslalomu lepo uspelo. Bilje mraz, po malem je snežilo, proge pa so bile zelo trde, za rekreacijsko- smučanje kar preveč, vendar pa so imeli tekmovalci zelo izenačene pogoje. Tudi tisti z visokimi startnimi številkami se niso mogli pritožiti, proge so vzdržale! Po končanem tekmovanju so najboljše ekipe in najhitrejši posamezniki prejeli zaslužena priznanja. Smučarji Emone si tokrat niso priborili najvišje lovorike. Morah so se zadovoljiti s tretjim mestom in priznati premoč smučarjev Iskre (Inštituti), Id so se uvrstili na prvo mesto in ekipe Ljubljanske banke, ki je zasedla drugo mesto. Slede: 4. Elektro Ljubljana, 5. Kolinska, 6. Jugotekstil itd. A. UL * KOPER Množično v kegljanju V počastitev dneva žena je komisija za šport in rekreacijo pri Kra-ško-obalnem svetu ZSS Koper spet organizirala športne jgre za ženske. Predstavnice delovnih kolektivov so tekmovale v streljanju, šahu, namiznem tenisu in kegljanju ter ekipno v mini golfu. Tekmovanja se je udeležilo 136 tekmovalk, od tega največ v kegljanju - kar 90! Zelo slaba pa je bila udeležba v mini golfu, saj sta nastopili le ekipi Agrarie in Elektro Koper, čeprav se je za tekmovanje prijavilo 6 ekip. V kegljanju je zmagala Marija Gorenc (414 kegljev), v streljanju pa Živka Golja (133 krogov). -a RAVNE Rudarji najhitrejši Te dni je bilo zaključeno prvenstvo sindikalnih organizacij občine Ravne v veleslalomu, ki se ga je udeležilo 90 tekmovalcev iz desetih temeljnih in drugih organizacij združenega dela. Tekmo vanje sta zelo dobro pripravili zveza telesnokultur-nih organizacij in Smučarski klub Črna. Največ prvih mest so si prismu-čali športniki Rudnika Mežica, ki so osvojili tudi prvo mesto v ekipni konkurenci, in delavci gradbenega podjetja Gradis - TOZD Ravne. M. P. LJUBLJANA Gradis pred Konstruktorjem V nadaljevanju republiškega v kegljanju j ga moštvenega prvenstva v kegljanju je pri moških Branik premagal Ljubljano in Rudar Triglav. Konstruktor pa je vgosteh premagal moštvo Aero in se taco obdržal na drugem mestu. Vrstni red: 1. Gradis, 2. Konstruktor, 3. Triglav, 4. Ljubljana, 5. Branik, 6. Rudar, 7. Slovenija ceste, 8. Celje in 9. Aero. Najprej košarka Občinski sindikalni svet Lenart se je tudi v letošnjem letu odločil za organiziranje sindikalnih športnih iger. Z igrami so že pričeli. Najprej so bila na sporedu tekmovanja v košarki. Sodelovalo je pet ekip. Najboljša je bila združena košarkarska ekipa Agrokombinata in Alme pred združeno ekipo osnovne šole Voličina in Zgornja Ščavnica. Vse tekme so bile odigrane v telovadnem domu osnovne sole v Zgornji Ščavnici in so bile dobro obiskane. JANEZ LORBER LENART Aktivni planinci . Planinsko društvo Lenart, ki zelo aktivno deluje pod vodstvom predsednice Elizabete Senekovič, je ime- lo pred dnevi letni občni zbor, ki se ga je zdeležilo veliko števUo planincev. Med njimi večinoma mladi. Najaktivnejšim desetim članom so podelili priznanja, trem najzaslužnejšim pa knjižne nagrade. Na občnem zboru so med dragim sprejeli tudi program za letošnje obdobje. J. L. ŽALEC BLED Zmaga livarne V okviru Ferralitovih športnih iger je bilo tekmovanje v streljanju z vojaško puško. Ekipno je zmagala livarna s 146 (140), modelarno ( obratom (115). krogi pred upravo 136) in strojnim Posamezniki so dosegli naslednje rezultate: Člani do 35 let: 1. Janko Založnik 38 krogov, 2. Anton Kač 36,.3. Vlado Klinc 35. Člani nad 35 let: 1. Ivan Kuder, 2. Vinko Volavšek, 3. Martin Kun-stič - vsi po 38 krogov. Ženske: 1 . Marija Gorišek. IVAN JURHAR Za člane in otroke Na pobočjih Vitranca v Kranjski gori je bilo tekmovanje v veleslalomu za člane in njihove otroke osnovnih organizacij sindikata GG Bled. Tekmovarpe je bilo v več kategorijah, končni vrstni red pa je naslednji: 1. Skupne strokovne službe (296 točk), 2. TOZD Gozdarstvo -Bohinj (-256), 3. TOZD Gozdno gradbeništvo Bled (228), 4. TOZD Gozdarstvo — Pokljuka (224) itd. SEŽANA V počastitev dneva žena V počastitev dneva žena so dekleta in žene priredile v Sežani tekmovanja v odbejki, namiznem tenisu, streljanju in kegljanju. Ekipa Iskre, tovarne radijskih sprejemnikov je ekipno zasedla tri prva mesta in to v odbojki, namiznem tenisu in streljanju, ekipa železniške postaje pa je zasedla prva mesta v kegljanj u. CAFL Ekipa železniške postaje Sežana ^j-AVSKO GIBANJE IN SOCIALIZEM ___ (X.) Razcep v evropskem delavskem gibanju Leta 19n je bil izvoljen v Idriji prvi slovenski socialistični župan Ivan Stravs Franc Rozman VELIKA STAVKA RUDARJEV Dokončno se je delavsko gibanje kot politično dejstvo uve-yavil0 p0 letu 1889. Takrat je b*la namreč na ustanovnem kongresu v Heinfeldu, ki so se 8a udeležili tudi slovenski dele-8a!i> ustanovljena avstrijska Socialnodemokratska stranka, boleti 1889, leta je v Trbovljah Phšlo do velike stavke rudarjev, ki nakazuje začetek novega obdobja v delavskem gibanju pri povencih. Stavka sicer ni uspe-la - deloma zavoljo slabe organizacije - bila pa je uvod v širši razmih delavskega gibanja pri nas. Potem ko je dunajska cen-hala opustila svoje centralistično načelo in se organizirala P° nacionalnostih, je poleti 1896. leta prišlo do ustanovitve Jugoslovanske socialnodemokratske stranke (JSPS), ki naj bi organizirala vse jugoslovansko delavstvo v avstrijskem delu nionarhije, torej tudi v Dalmaciji in Istri. Zaradi različnih objektivnih in subjektivnih težav JSDS šele po letu 1900 razkrila svojo agitacijo tudi v Istro in Dalmacijo, v glavnem pa je °stala omejena na osrednjo Slovenijo. JSDS je postala tretji politični tabor na Slovenskem, ki sicer v primeijavi z liberalci in zlasti klerikalci še ne predstavlja pomembne politične tnoči, vendar je bilo očitno, da Ppstaja vse bolj močna. JSDS je : bila kot del skupne avstrijske j stranke seveda vseskozi odvisna °d političnega programa dunaj-i ^ega vodstva, kar je slovenske i socialne demokrate v taktiki 1 večkrat utesnjevalo, neprecen-i Jjiv pa je njen pomen za bodočo J krepitev delavske zavesti in delavskega gibanja nasploh. Kljub temu, da je socialna demokracija neprestano podarjala svoj internacionalizem m upanje, da se bo v Avstriji tako pereče nacionalno vpraša-nje rešilo samo od sebe z zmago i socializma, pa je bilo to v njeni i vsakodnevni politiki še kako | ^tualno, saj se je vsa avstrijska ; Politika vrtela v bistvu okrog tega nerešenega vprašanja. S ; tem se je srečalo tudi delavstvo ua Slovenskem, ki je bilo zaradi i kronovinske razcepljenosti razdeljeno na več deželnih social-: demokratskih organizacij. Že ; °b ustanovitvi JSDS 1896. leta je bilo sicer določeno, da se štajerski del južno od Celja z reviji, priključi JSDS, vendar je , n*st*l med JSDS in štajersko deželno organizacijo spor in šele 1911. leta je bila odločitev dunajskega strankinega vodstva dokončno sprejeta, vsa Štajerska seveno od Celja pa je ostala v rokah graške deželne organizacije in ne tako majhen del slovenskih delavcev je v nemški socialni demokraciji izgubil svojo nacionalno zavest in se ponemčil. Enako velja za slovenski živelj na Koroškem in deloma v Trstu, kjer je sicer bilo do kaj močno slovensko delavstvo, še močnejše pa italijansko. TIVOLSKA RESOLUCIJA V začetku 20. stoletja je jugoslovansko vprašanje postajalo vedno bolj aktualno in po krizi ob aneksiji Bosne ih Hercegovine je bila novembra 1909. leta v Ljubljani konferenca'socialnih demokratov različnih avstrijskih narodov. Udeležili so se je poleg Slovencev še Hrvati, Bosanci, Srbi, Čehi in Nemci. Konferenca je sprejela resolucijo, ki je po kraju zasedanja imenovana tivolska in je kot programatična izjava stranke o nacionalnem vprašanju bila in ostala program JSDS do konca monarhije. Resolucija, ki je delo voditelja JSDS Etbina Kristana, je zahtevala popolno narodno združitv vseh jugoslovanskih narodov ne glede na vero, jezik ali imena ter kulturno avtonomijo. Redki posamezniki v stranki, kot denimo, Ivan Cankar, so razmišljali tudi bolj daljnosežno. Tik pred izbruhom prve svetovne vojne se je Cankar v svojem znanem predavanju v Trstu že izrekel za federativno republiko Jugoslovanov, kar je predstavljalo največ v politični misli o nacionalnem vprašanju na Slovenskem pred prvo svetovno vojno. Po ustanovitvi stranke se je delavsko gibanje živahno širilo. V tako rekoč slehernem mestu so nastajale delavske politične in strokovne organizacije. Zlasti močna središča so bila Trst, Ljubljana, Idrija, revirji, Jesenice, Maribor. Žaradi neugodne socialne sestave in pomanjkanja politične tradicije je stranka na volitvah doživljala le relativne uspehe in je na Kranjskem dobila do 7 % glasov, nikoli pa ni imela svojega poslanca. Le v industrijsko bolj razvitih, narodnostno mešanih področjih v Trstu in na Štajerskem, je delavska stranka uspela poslati v deželne zbore ah v dunajski parlament svoje predstavnike. V Maribom je bil, denimo, 1907. leta izvoljen v državni zbor znani delavski voditelj Johann Resel, v štajerskem deželnem zbom pa je sedelo tudi do šest socialnih demokratov. Delavska stranka je napredovala tudi na občinski ravni in leta 1911 je bil v Idriji izvoljen prvi slovenji socialistični župan Ivan Štravs. Vedno več je bilo mezdnih gibanj in vedno več se jih je uspešno končalo. Številne stavke so kazale, da se delavstvo čedalje bolj zaveda svojih pravic in tudi svoje moči. Med največjimi takšnimi gibanji moramo omeniti tridnevno generalno stavko slovenskih in italijanskih delavcev v Trstu v februarju 1902. leta, ko je v spopadu z vojsko padlo 14 žrtev, 65 pa je bilo ranjenih. Pomembne politične manifestacije so postala tudi vsakoletna prvomajska zborovanja, ki sojih delavci pri nas praznovah že od 1890. leta dalje. PROTI VOJNI! Zelo pomembno orožje političnega boja je bil tisk. Vse do 90 let so bili slovenski delavci odvisni od nemškega tiska. Večkratni poskusi, da bi ustanovili svoj list, so propadli bodisi zaradi finančnih ali organizacijskih težav, bodisi zaradi šikan oblasti. 1898. leta je začel redno izhajati Rdeči prapor. Pri-družili so se mu še drugi, kot denimo, Naprej, Zarja, Železničar, Kamnarski delavec itd. Stranka se je trudila, da bi članstvu dala v roke čim več dobre politične literature, toda zaradi različnih težav uspehi niso bili najboljši. 1908. leta je v Idriji izšel prevod Komunističnega manifesta kot eno redkih del iz zakladnice marksističnih klasikov. Kljub temu, da je število članov stranke naraščalo, da so se krepile tudi ženske, kulturne, mladinske in športne delavske organizacije, je mnogo slovenskih delavcev vstopUo v ne-marksistične delavske organizacije, med katerimi so zlasti naraščale krščansko socialne, ki jih je ustanavljal Janez Evangelist Krek. JSDS je med svojimi člani imela tudi nekaj pomembnih intelektualcev: Etbina Kristana, Henrika Tumo, Ivana Cankarja, Zofko Kvedrovo in tako imenovane masarDcovce (Albin Prepeluh, Dragotin Lončar), ki so vstopili po letu 1900 v JSDS, kljub nekaterim pridržkom in so se zavzemali za nekakšen re-formizem in tudi po letu 1918 šli po različnih političnih poteh. Izdajali so prvo slovensko socialno revijo Naši zapiski. Ob izbruhu prve svetovne vojne se je JSDŠ izrekla proti vojni, čeprav res ne tako dosledno kot srbska. Vladaje prepovedala ves njen tisk, članstvo pa je zvečine moralo na fronto in politično življenje je za tri leta praktično zamrlo. V drugi polovici 1917. leta seje stranka razdelila na ,,mladine“ in ,,stari-ne“ okrog Napreja. Mladi so začeli izdajati list Demokracija (Lojzka in Anton Štebi, Milan Lemež, Dragotin Gustinčič) in so se ob majski deklaraciji usmerili bolj nacionalistično in pritoavstrijsico ter zavrgli program tivolske resolucije, pri katerem so še vztrajah „starini“. Kmalu nato je prišlo do velikega razcepa v evropskem delavskem gibanju, ki je nekdanjo socialdemokratsko stranko razdelil na komuniste in socialiste. Brez besed Kaj si kupil ženi za 8. marec? Novo sekiro, da bo manj utrujena pri sekanju drv! Karikatura I. Antič NAGRADNA KRIŽANKA Rešitve pošljite do 18. 3. 1976 na naslov: CZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, s pripisom na ovojnici NAGRADNA KRIŽANKA. Nagrade 200,150 in 100 din. lATEMATiSli abClENUČ W£}SNJI arSEUt' Ctthl flSNMJINA IJ.ftštflBjE .AIE6)lS£- iMeO' SToSE fiRMM- ninAtL _ ldtovisEe »fin 101 HAVAJK OTcK*«!.. MESTOM JS fJOUILM SoRA/ {fcŠGMlO OCITT^ £RA7A Sl. mesto ORJtESCRE Anton Cehov MESP3V SS|.W$NI SlCVENPI .1 NMg)! AmLocav NIZACI7&M VESOtpKE. POlETt RMU SAPA IVAM TAVČAR KtAO ?A«. 06 KRANJA ?RoH TBaiJ CAM(NAWa2’ PAMELV IOTR.IC. iNDnsiti Foinsti SINCLAIR cetureu. ?00I!/,WM t-nro T+LEFALT ŠTARCGt fcOGVO^E. PoloSao Delausi/a ENC3WOiT F SESTAVIL. N.R. (Srt. KAZINOV T£L SEV.TE.CA7 #aiwmza CRN0 2.11/AL NATVEZI MKOToK KDoRRiTEo VEftOAME [—j5 IME SIcV.SU- 5TH.07A ;iiovwl aluminij unj KietJG ME nAt.iv-UTiKAMOilA IVAfJ i4msio t7enE lDRR.1 toSMaK JEtEM-IV letek lODLuJSlIE J-o&ic NINO TE.MCSTO, KJEASOfJaC IWWlTul*) PRNCBIO a..MESTO ITALlje V«STA l&LAI/CA šrerbk DVOSICA E6KA V Sl&ISUOA ZMIKAVT Soss StW,lU*S£ Mate 18* »K žapdiosBa fRESMlrM M0U6DEM ZNM.2MMC akOA no jAmsU mj KOO/IRUI ?LN,TC£-SAADEC. MjV-GotA lURcnE MORSICe TEsUl, ?«£LIV\ REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE AVANTURISTKA, VOJKO ČERNELČ, IKAR, KASETA, TA, UTA, KLAST, ALAMO, PAL, IK, MILANKA, UFA, IZOHIPSA, RIN, NAJ, SITO, AKI, OCENA, RENAN, ZI, KIRETA, CA, AJD, LENASSI, ARDENI, TEJO. AIR, GOR- JAN, KAVA, MLIN, E, OTIRAČA, VILI, LEDINA, FENOL, OK, JED, KRAAL. Izžrebani reševalci iz prejšnje številke: 1. nagrada, 200 din: Metka Podlesek, Kocljeva 6, 69000 Murska Sobota; 2. nagrada, 150 din: Vilma Roš, Keršičeva cesta 23 a, 61420 Trbovlje; 3. nagrada, 100 din: Marija Cvijič, Brunov drevored 29, 65220 Tolmin. Nagrade bomo poslali po pošti. Lakirnica za šasije tovornjakov SOP KRŠKO, SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA INDUSTRIJSKO OPREMO DOBER GLAS SEGA V DEVETO VAS SOP Krško je specializirano podjetje za industrijsko opremo, ki v treh TOZD zaposluje kakih 300 delavcev. TOZD oprema združuje inženirski biro v Ljubljani in obrat za površinsko zaščito kovin in lesa v Krškem, TOZD oprema za zaščito okolja v Kostanjevici na Krki ima tudi manjši inženirski biro v Zagrebu, TOZD storitve v Krškem pa sestavljajo steklarji, soboslikaiji in kleparji. SOP Krško se torej ukvarja v prvi svoji dejavnosti s površinsko zaščito kovin in lesa, predvsem pa tovornjakov, ki so, kar zadeva lakiranje, najzahtevnejši. Razvili so opremo za lakiranje več sklopov v proizvodnji tovornjakov, in sicer od sestavnih delov do finalnega izdelka. Težka cestna vozila lakirajo po zaključni montaži, zato je potrebno v tehnološkem postopku končnega lakiranja poskrbeti za pranje, nanašanje lakov in sušenje na temperaturi, pri kateri še ne nastajajo poškodbe na občutljivih delih vozila, kot so pnevmatike, električna oprema m podobno. V tej temeljni organizaciji lakirajo še poljedelske stroje, različne armature, električne aparate in opremo ter drobno embalažo. Pomembna veja njihove dejavnosti je tudi lakiranje lesnoindustrijskih izdelkov. V splošnem to proizvodno ločujejo na lakiranje masivnega, ploskovnega in gradbenega pohištva. Tehnološki postopek pa sestavljajo kombinacije potapljanja, brizganja, forsiranega sušenja s potrebnimi vmesnimi internimi transporti. V TOZD oprema proizvajajo individualno in standardno opremo. Komorne konvekcijske peči, ki jih SOP Krško proizvaja za najrazličnejše potrebe kupcev, se odlikujejo po preprosti izvedbi in zanesljivosti v obratovanju. Izdelujejo jih v standardnih velikostih od 1 do 14 kub. metrov delovne prostornine in za obratovalno temperaturo do 250 stopinj. Ogrevanje peči je možno z elektriko, s kurilnim oljem in s plinom. Za varnost teh peči so poskrbeli z ventilacijskim sistemom, ki zagotavlja, da je koncentracija topil vedno v dopustnih mejah. Prav tako so predvidena varovala pri odvodu zraka iz peči in na vratih. Vrata se po želji oziroma naročilu lahko odpirajo ročno, elektro-mehanično, pnevmatsko ali hidravlično. Kikor pravi dipl. inž. Vital Kovačič, direktor inženirskega biroja v Ljubljani, prav ta biro pripravlja tehnične rešitve in kompletno dokumentacijo za obrate v Krškem in Kostanjevici na Krki. SOP Krško ima zelo obsežno referenčno listo za kovinsko in lesno industrijo ter je po svojem kvalitetnem delu znan po vsej Sloveniji in Jugoslaviji. Pri površinski zaščiti se SOP Krško opira na lasten razvoj in izkušnje, pri izdelovanju opreme za zaščito okolja pa sodeluje z zahodnonemško tvrdko Handte, ki jo odlikuje zelo mo-d erna tehnologija. Gre za dolgoročnejšo kooperacijo, pri čemer oba partnerja drug za drugega izdelujeta posamezne izdelke. Pri opremi za zaščito okolja gre za naprave za industrijsko čiščenje zraka in vode. Z razvojem teh naprav se v SOP Krško ukvarja posebna skupina delavcev. SOP Krško se bo preselila v nove prostore pri Kovinarski Krško. Oba delovna kolektiva se že pogovarjata o integraciji, do katere naj bi prišlo še letos. Obe proizvodni delovni organizaciji se s programi dopolnjujeta ter bi z združitvijo lahko racionalizirah predvsem skupne službe, učinkoviteje reševah ka-d rovska vprašanja in ne nazad nje tudi dopolnjevanje proizvodnje. Rekli smo že, da se dejavnosti obeh organizacij ne prekrivata, srg Kovinarska dela pretežno z debelo, SOP pa s tanjšo pločevino. V integraciji zato obe organizaciji iščeta možnosti za povečevanje proizvodnje in za racionalizacijo poslovanja. Naj se povrnemo k poljedelskim strojem. Povedati moramo, da je SOP Krško za naročnika, ki proizvajajo različne poljedelske stroje in priključke, izdelala lakirnici, ki v manjšem obsegu zajema vse osnovne elemente lakiranja. Upoštevaje obliko in velikost izdelkov so se v SOP Krško odločili za elektrostatični način nanašanja lakov, s čimer si kupec prihrani čas in lak, tako da se mu investicija v lakirnico že v kratkem času poplača. Za razmaščevanje predmetov so v SOP Krško izbrali postopek z negorljivimi organskimi topili. Izdelali so posebno dvigalo, ki dela po naprej izbranem programu. Program spuščanja in divganja izdelkov pa je tak, da je razmaščevanje za vsako vrsto izdelkov dovolj učinkovito, izgube topila in časa pa kar najmanjše. SOP Krško je ena tistih naših delovnih organizacij, ki si stalno prizadevajo uvajati najsodobnejše tehnološke postopke. Zato je med kupci znana predvsem po svojih kvalitetnih izdelkih in dobro opravljenem delu. p. p Kompletna linija za razmaščevanje in tosfatiranje s sušenjem Konvekcijska peč za sušenje protizvočne mase in temeljnega laka na sestavnih delih tovornjaka Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja CZ P Delavska enotnost. Listje bil ustanovljen 20. novembra1942. leta List urejajo: ANDREJ AGNlC, VOJKO ČERNELČ (glavni urednik in direktor), SONJA GAŠPERŠIČ, MILAN GOVEKAR, MARJAN HORVAT, RAFAEL LINDIČ (tehnični urednik), BORIS RUGELJ. BOJAN SAMARIN, (odgovorni urednik), JANEZ SEVER, IGO TRATNIK, ANDREJ ULAGA, IVO VIRNIK in JANEZ VOLJČ. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313/VI; naročninski oddelek tel.: 310-033, int. 278; uredništvo, tel.: 316-672, 323-554, 316-695 in 310-033; komerci- ala: Ljubljana, Tavčarjeva 5, tel.: 312-691. Račun pri SDK Ljubija-na, št. 5D100-601-11807, devizni račun pri Ljubljanski banki št. 501* 620-7-121100. Posamezna številka stane 3,00 din, letna naročnina je 150,00 din. Rokopisov ne vračamo. Poštnina plačana v gotovini. Tiska »Ljudska pravica,« Ljubljana.