(;i.ASILO KRAJEVNE SKUPNOSTI KOSTANJEVICA NA KRKI-ŠT. 5, DECEMBER 1997
BREZPLAČEN I/VOI)
foto: Tanja Gazvoda
UVODNIK
Slaro Iclo sc preveša v novega in pred vami je peta, Ker bo, kol kaže, na slavbi krajevne skupnosti sedaj končno letos /adnja številka Novic, glasila krajevne skupnosti	nameščen poštni nabiralnik, sle prisrčno vabljeni, da nam spo-
Koslanjevica. Morda sle /e pomislili, da Novic ne bo	ročite, kaj vam v glasilu ni všeč, kaj pogrešate, o čem naj bi
več, saj je zadnja številka i/šla še pred počilnicami. Je pač	še pisali in podobno. Tudi tako bi namreč lahko ra/.blinili šte-
lako, da tudi takšno glasilo zahteva precej prostovoljnega dela,	vilne dvome in odprla vprašanja, ki razjedajo skupno zavest
predvsem pa financ, teh pa v naši krajevni skupnosti, kol	krajanov. Vabljeni torej k sodelovanju v upanju in z željami,
veste, ni nikoli dovolj. V času od zadnjih Novic seje v krajevni	da bo prihodnje leto za vas krajane čim bolj uspešno in srečno!
skupnosti zgodilo prccej novega, del lega lahko preberete ludi
v lej številki.	Uredništvo
V	prihodnjem letu naj bi Novice izhajale enkrat na dva meseca, žal pa še vedno ni pravih odzivov na glasilo. O lem, kaj mislile o njem, se govori zgolj na “gostilniški” način, medlem ko na naslov krajevne skupnosti ni prispelo še nobeno mnenje, čeprav bi bilo lahko to odlično vodilo za naše nadaljnje delo.
LETO 2002
75(H£TNICA MESTA KOSTANJEVICA NA KRKI
________________stran	2
OBVESTILO
december 1997______________________________
SKLEPI ZBORA KRAJANOV KS KOSTANJEVICA NA KRKI, SPREJETI 7.12.1997
]. Poročilo nadzornega odbora KS za Ido 1996 in prvo polletje 1997; Krajani delno sprejemamo poročilo nadzornega odbora in zahtevano popolnejše poročilo za leto 1997 po zaključnem računu
2. Usoda bencinskega servisa; Zbor krajanov sprejema podano informacijo in pristaja na fazno izgradnjo servisa, kakšna pa bo usoda srvisa za naprej, je stvar dogovora med investitorji
3. Problematika obnove mestnega jedra: Krajani KS Kostanjevica na Krki nismo proti obnovi mestnega jedra. Z obnovo naj se začne takoj, pod pogoji;
Zagotovili je potrebno prometno varnost otrok v času obnove in takšen prometni režim, da bo sprejemljiv za krajane. Zahtevamo, da investitor ustanovi dodatni odbor - komisijo za nadzor smotrne porabe sredstev, namenjenih za investicijo in dosledno izvajanje predvidenih del in v la odbor vključi neodvisnega predstavnika krajanov. Predlagani sporazumi sc morajo popravili tako, da bodo sprejemljivi za lastnike. Izvajalec je dolžan obvestili krajane, katere vitalne funkcije bodo v času invcslicije motene. Organizira se dodaten sestanek s pristojnimi za izvedbo invcslicije.
4. Zbor krajanov zahteva, da se čimprej povežeta oba vodovoda in reši vodooskrba v KS.
5. Zbor krajanov podpira dejavnost sveta KS, da se najugodnejše za KS reši problematika s Telekomom.
Vse lastnike parcel na otoku obveščamo, da bodo v času od 15. 12.1997 do 20. 12.1997 potekali individulani razgovori med lastniki objektov ter zemljišč, predstavniki investitorja ler KS Kostanjevica na Krki z namenom predstavitve predvidenih del in faznosti izvajanja.Sočasno bi bili opravljeni tudi ogledi obstoječega stanja objektov.
Prav lako vas obveščamo, da bo na KS Kostanjevica organizirano redno dežurstvo, kjer bo možen vpogled v kompletno tehnično dokumentacijo in Ureditveni načrt mestnega jedra Kostanjevica na Krki.
Dežurstva bodo organizirana v pisrani KS v sledečih terminih: od 15.12.1997 - 20.12.1997 v času od 9.00 - 1 1.00 ter 17.12.1997 v času od 9.00 - 11.00 in od 14.00 - 17.00.
PIHALNI ORKESTER KOSTANJEVICA NA KRKI
VABI NA
BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT
26.12.1997 OB 19. URI V DOMU KULTURE
NOVICE - glasilo Krajevne skupnosti Kostanjevica izdaja KS Kostanjevica. Naklada: 1000 izvodov. Uredniški odbor: Milan Kiiplenik, Anica Žuglč,Tanja Gazvoda, Marjana Krhin, Lea Colarič. Naslov uredništva: KS Kostanjevica, Ljubljanska 7, Kostanjevica. Telefon: 87-275.
Tisk: Grafit, Senovo. Grafična priprava in izvedba;
Po mnenju Urada za informiranje pri Vladi re])ublike Slovenije številka 415-346/97 spada glasilo Novice med proizvode, od katerih se plačuje 5 %
davek od prometa proizvodov.
december 1997_________Q(ot)iee____________^ran	3
KOSTANJEVICA JE KULTURNI IN ZGODOVINSKI SPOMENIK
Z razglasitvijo Kostanjevice za kulturni in zgodovinski spomenik bodo lahko domačini kandidirali za državna sredstva, hkrati pa morajo ohranjati varstveni režim in razvojne usmeritve.
Koslanjcvica na Krki Jc bila pred mcscccm dni razglašena za kullLirni in zgodovinski spomenik. S lem jc zagotovl jeno ohranjanje zgodovinskih, kulturnih, estetskih in naravnih vrednot ter tudi usklajen razvoj mesta.
Stavbni fond Kostanjevice je namreč razen nekaj izjem rezultat prezidav v 19. stoletju, ko seje oblikovalo tudi tako imenovano kostanjeviško predmestje na desnem bregu Krke vzdolž Ljubljanske ceste. Odlok seveda prinaša nekatere omejitve; varstveni režim in razvojne usmeritve. Tako bo moral vsak lastnik upoštevati zgodovinsko danost v prostoru in jo čim bolj ohranjati,kar jc bilo sicer opredeljeno žc v ureditvenem načrtu Kostanjevico, ki jc bil sprejet konec leta 1994.
Zaradi prazgodovinskih, antičnih in srednjeveških arhitekturnih in drobnih najdb je arheološki spomenik celotni otok in dno reke Krke okrog otoka, med arhitekturne in umetnostne spomenike pa spada 9 zgradb: cerkvi sv. Jakoba in sv. Mikavža, poslopje župnišča in Lamutovega likovnega salona, kostanje-viški grad, stanovanjski hiši na Ulici talcev 9 (zgrajena leta 1878) in Oražnovi 2 (rojstna hiša dr. Ivana Oražna, zgrajena leta 1831), stanovanjska objekta na Ulici talcev 2 (v celoti ohranjena arhitektura iz druge polovice 19. stoletja) in Oražnovi ulici 24 (hiša furlanskega mojstra Vincenca Bertolija, oblikovana v slogu podeželske vile iz pozno historičnega obdobja), kapelica na Ulici talcev, ki je bila pozidana konec 19. stoletja, in lesena mostova.V ožje območje varovanja spada 353 parcel, v širši pa 304 parcele.
Tanja Gazvoda
Poleg obveznosti bodo imeli uporabniki spomeniško zaščitenih objektov tudi olajšave. Odlok o razglasitvi za kulturni spomenik je namreč predpogoj za kakršnokoli konkuriranje za proračunska sredstva (razpis je običajno objavljen julija v Delu). Obstajajo tudi predvidevanja, da bo v procesu spreminjanja davka napremoženje sprejet sklep o oprostitvi davka na premoženje zalastnike objektov, ki so razglašeni za spomenik, stanovanjski sklad RS pa že sedaj predvideva, da je pri kon-
kuriranju za stanovanjske kredite, ki izhajajo iz obnove stanovanj oziroma hišna podlagi gradbenih dovoljenj, upoštevati z odlokom zaščitene objekte kot prioriteto pri odobritvi stanovanjskega kredita. Pravtako pa je pri sprejemanju zakonodaje o kulturnem tolarju razglasitev za kulturni spomenik predpogoj za pridobitev državnihsredstev. Predvidoma naj bi bil kulturni tolar namenjen za najpomembnejše spomenike oziroma spomeniško zavarovane komplekse.
Obnova naj bi se začela
Občinski proračun naj bi v Iclih 1997 in 1998 namenil po 90 milijonov tolarjev za obnovo starega mestnega jedra Kostanjevice A letos le 26 milijonov.
Kostanjevica na Krki je vse bližje 750 letnici. Visok jubilej naj bi Dolenjske Benetke slavnostno obeležile tudi z bolj urejeno podobo. Korak k temu je bil storjen tudi ob krajevnem prazniku. Vtorek, 28. oktobra, je bil namreč simbolično položen temeljni kamen obnove komunalne infrastrukture starega mestnega jedra.
A obnova zamuja. Občinski svetniki so namreč že marca letos soglasno dvignili roko za, da bo letos in prihodnje leto za obnovoKostanjevice iz občinskega proračuna šlo vsako leto po 90 milijonov tolarjev (za ureditev kanalizacijo in drugih talnih vodov), 80 milijonov za cesto pa naj bi prispevala država. Letošnji občinski proračun, ki je bil sprejet šele pred dobrim mesecem dni, za obnovo Kostanjevice namenja (le) 26 milijonov tolarjev. In ker je tu zima, je vprašaj, če bo tudi ta denar letos sploh porabljen.
Čeprav je sklep občinskega sveta zavezujoč in torej denar za obnovo Kostanjevice bo, kljub temu ne bi smeli pozabiti, da je leto zamujeno, obnova starega mestnega jedra pa bi morala potekati čim hitreje. To bo namreč zahtevalo zaporo najprej ene, potem še druge ceste na otoku, sedaj enosmerni promet pa bo, vsaj začasno,postal dvosmerni. Kajti obvoznice, o kateri seje začelo razmišljati že pred drugo svetovno vojno, še vedno ni. Inje očitno tudi ne bo, vsaj dokler ne bo zaključena obnova otoka,kajti cesta po otoku jc sedaj, ko ni obvoznice, še državna, z obvoznico pa sc bo prekategorizirala v lokalno. In država financira obnovo državnih cest, kar pa tudi velja izkoristili.
Tanid Gcrvoda
SREČNO
1998
OBNOVA MOSTU ČEZ REKO KRKO KLJUB RAHLEMU ZATIŠJU NAPREDUJE
Obljuba dela dolg in tudi v tej številki Kostanjeviških novic vam posredujemo nekaj informacij v zvezi z akcijo obnove mostu čez reko Krko.
Priznati moramo, da se je akcija zbiranja lesa v jesenskem času malce ustavila, saj je razumljivo, da so imeli ljudje v tem času zelo veliko delaš trgatvijo in zahtevnim kletarjenjem. Kljub temu so člani gradbenega odbora pridno delali na terenu in ponovno lahko z veseljein ugotovimo, da smo že popolnoma blizu končni ugotovitvi, da bomo še pred 1998 zbrali zadostno količino lesa za pričetek dejanske obnove mostu. V tem času moramo .seevda poskrbeti za vse uradne formalnosti v zvezi s pričetkom obnove. Člani gradbenega odbora smo prepričani, da bomo z deli pričeli v zgodnjem spomladanskem obdobju.
V	naslednji številki Kosatnjeviški novic bomo tudi nadaljcvah s poimenskim .seznairiom darovalcev lesa ozuiroma denarnih prispevkov. Naj bo tokrat dovolj. Želimo samo nekaterim “nejevernim Tomažem” povedali, da bomo začrtano nalogop izponili in da - MOST BO!
Z(i i^rddheiii odhor: Mdtidž Zdiclšiiik
Mesecd julija so se zbrali 50-letniki iz KS Kostdujevicd na Krki, ki so hodili v kostanjeviško osnovno šolo pred 35 leti. Pridružili so se jim tudi krajevni župan Milan Herakovič, takratni ravnatelj Lado Smrekar in razredničarka Verena Kosjek.
H KONCU GREDO PREDPRAZNIČNE AKTIVNOSTI V KRAJEVNI ORGANIZACIJI RDEČEGA KRIŽA
Več kot dvajset prostovoljnih sodelavk Rdečega križa Je na območju KS Kostanjevica na Krki tudi letos obiskalo 100 starostnikov, invalidov in hudo bolnih, Jim /a/elelo prijetno praznovanje in več zdravja v novem letu. Ob tej priložnosti so Jim izročile tudi voščilnice, ki sojih izdelali učenci Osnovne šole Jože (»orjup Kostanjevica na Krki, kot simbolično darilce.
Zli siiirosliiikc i/. vasi Dolšcc, Avguštine, Črneča vas, Črešnjevec, Ošlrc, Vrbje in Vrtača pa je bilo v gostišču Pešec /e sedmo predpraznično srečanje. Zbralo se jih je kar 28. Vsi, prav vsi so /, neverjetno pozornostjo in hvaležnostjo spremljali priložnostni nastop šolarjev, vnukov in pravnukov iz njihovih vasi pod vodstvoni gospe Irene Marinč. Zelo veseli so bili pozdrava in želja predsednika sveta KS Kostanjevica na Krki, gospoda Milana Herakoviča.
otroci med nastopom
Pozornost, ki jc poleg sponzorstva vredna vse pohvale. Za zelo prijetno vzdušje so poleg prostovoljnih sodelavk in harmonikarja poskrbeli kar sami starostniki. Ob danes še redko slišanih napevih, ob obujanju spominov, krajevnih zgodbah in nezgodah je čas mineval z neverjetno naglico. Prav zato je slovo izzvenelo v prijazno željo, ki jo najlep.še ponazorijo besede -NASVIDHN.IE PRIHODNJE LHTO!
med pozdravom Milana Herakoviča - predsednika sveta KS Kostanjevica na Krki
'lo je resnična zahvala gostiteljicam RK, gostišču Pešič. KS Kostanjevica na Krki in vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uresničitvi ustaljenega druženja v teh vaseh. Skupaj bomo tako delali še naprej, saj nam volje ne manjka. Hvala.
PODEUOPRIZNANJA
KRAJEVNESKUFNOSn
KOSTDMNJEVICA
Na svečaniscji sveta KS Kostanjevica ob kuijevnem prazniku v torek, 28.oktobra, ki ga krajani praznujemo v spomin na streljanje lalcev,so bila podeljena priznanja KS. Najvišje priznanje s plaketo mestoKostanjevica je prejelo prostovoljno gasilsko društvo Prekopa, kije lelos praznovalo 70-letnico obstoja, ob tem pa so obnoviligasilski dom in uredili okolico. Plaketo je prejel predsednikdruštva Dušan Jenškovec, ki je prejel tudi priznanje. Priznanja sodobili še 94-letna Uršula Zagorc, Toni Homan, kije pred iremileti prevzel dirigentsko taktirko v takrat nastajajočem Pihalncmorkestru Kostanjevica, Martin Hodnik in Jože Mohar, člana Klubajamarjev Kostanjevica, Sandi Trši nar, svetnik sveta KS ter Krka Novo mesto in Zavarovalnica Triglav Krško.
KOSTANJEVICA NA KRKI
PREDSTAVLJAMO NAŠE KRAJE IN VASI
stran 6
DOLSCE IN AVGUŠTINE
Ko sc napotimo iz KosUinjcvicc i/ Kostanjcvicc v smeri proti Gorjanccm, sc nam prvič odpre cclovit pogled na Kostanjevico /. gradom, prav tam, kjer sc ob glavni cesti na levo /ačcnja vas Avguštine in se za desnim ovinkom skrivajo Dolšce. Avguštine nimajo značaja strnjene vasi, saj sojih kraške značilnosti razmetale in prislonile ob pobočje proti Mohorju. Dolšcc sc skrivajo očem in tistim, ki jih bo hotel videti Ic z glavne ceste ne bo razumljivo, daje izza nagajivega kraškcga griča lepa, velika vas.
Če v spisu Andreja Smrekarja v knjigi Kostanjevica na Krki in okoliške vasi iz leta 1982 piše, da so hiše stare in le na Dol-šcah delno obnovljene, lahko danes ugotovimo, da sta tudi ti dve vasi vedno bolj urejeni in lepši z vsako mlado družino, ki zgradi nov dom. Spoznajmo Avguštine in Dolšcc v opisu domačinke Jožice Pincolič.
Dolšce
Dolšcc ležijo na nadmorski višini 285m, JV od Kostanjevice na Krki. Vas je razpotegnjena desno od ceste Kostanjevica -Oštrc, po pobočju, ki sc dviga proti gozdni vzpetini Kičcrju. Tudi tu je lepo opazen kraški svet, razčlenjen z vrtačami. Njive se nahajajo pretežno na dnu vrtač in po položnejših pobočjih, strmejša pobočja pa so travnata ali zasajena z vinsko trto. Obdelovanje zemlje je zaradi razgibanega terena, posutega s škrapljami, pol ročno, pol strojno. Kmetijstvo je malo donosno in omogoča ljudem le lažje preživetje. Prevladujeta vinogradništvo in živinoreja. Trenutno štejejo Dolšce 81 prebivalcev, ki sc v pretežni meri vozijo na delo v okoliške industrijske kraje.
Avguštine
Vas Avguštine leži na nadmorski višini 350m, JV od Kostanjevice na Krki. Razteza se po pobočju Prigorjanskih goric, levo od ceste Kostanjevica - Črneča vas, vse do Sv. Mohorja. Tla razčlenjujejo vrtače z manjšimi njivami na dnu, pobočja pa so strma, škrapljasta in porasla s travo. Kmetovanje je malo donosno in le samooskrbno. Kjer je na pobočjih dovolj prsti, so tla zasajena z vinsko trto. Obdelovanje zemlje je ročno in delno strojno. Površinskih voda zaradi prepustnih kraških kamnin ni.Trenutno število prebivalcev je 30. V večini so uslužbenci in sc vozijo na delo v občini Krško in Novo mesto.
Pripravlja: Anica Zu^ič
60-LETNICA
Spominske prireditve oh 60-letnici odkritja Kosta-njeviške jame se je udeležilo blizu 200 gostov, jamarjev in ljubiteljev naravnih lepot.
Od vabljenih jamarjev, ki so v šestdesetih letih ni/.iskovali in nsali takratno Studeno jamo, sta sc prireditve udeležila g. Marjan Krisper in g. Jože Mikec, g. Danilo Breščak pa je poslal pozdravno pismo. Najdražji gostje pa so prišli iz Postojne. Dr Peter Habič, nekdanji direktor Postojnske jame, danes pa predsednik Gt)spodarskega zdiTjžcnja turističnih jain Slovenije, ter prof.dr. France Halx;, starosta slovenskih jainaijev in dogolctni predsednik svctovnejaniiuskc zveze. Slavnostni govornik je bil predsednik Klubajamarjcv Kostanjevica na Krki g. Brane Čuk, kije nanizal pomembne dogodke i‘K)vezane s Kostanjeviškojamo v preteklih 6() letih. Zahvalil seje vsem, ki so dali svoj prispevek k raziskovanju in urejanju jame. Profesor tir. France Habe je svoj pozdravni nagovor pričel z besedami: “Pred vami stoji človek, ki mu je bila jama v.se. Prvič so me spustili v 2(K) metrov globoko jamo davnega leta 1926 in od takrat je bilo moje srce zapisano jamam. Pi-vič sem bil v Kostiuijcviški jami kmalu po odkritju, žc leta 1937, in potem še večkrat. Rad prihajam v Kostanjevico, kjer je sredi tc lepe, |X)ložne, z vinogradi okrašene [Tokrajinc tudi kapniški svet, bogat kraški svet.”
V	nadaljevanju svojega govora ni pozabil na pokojnega prijatelja in dolgoletnega predsednika Klubajamarjcv Kostanjevica na Krki g. Miutina Boltcs. Članom kluba je čestital za uspehe pri urejanju turističnega dela Kostanjeviške jame, ter velike uspehe pri rćiziskovanju jame. Svoj govor je strnil z besedami: “Zaradi svoje lege ima Kostanjcviška jama izredne možnosti za razvoj. Želim si, da bi se ta jama .še raziskovala, in da bi predstavljala enega biserov dolenjskega sveta. Naj živi in se razvija dolenjska jamarija, z njo pa prav posebno Klub jamarjev Kostanjevica na Krki, katei\;mu so sc zapisali mladi in .starejši ljudje.”
Na prireditvi so s krajšim kultumim programom sodelovali: godba na pihala iz Kostanjevice na Krki, Sentjcmejski oktet in učenci OŠ Jože Gorjup z mentorico g. Melito Skušek. Po prireditvi jc bil organiziran skupinski ogled turističnega dela Kostanjeviške jame, ki so ga v Kapniški dvorani s krajšim koncertom pojxstrili člani Šentjernej skcga okteta.
DRUŠTVA IN KLUBI
KOSTANJ E VISKE JAME
Govor predsednika Kluba jamarjev Kostanjevica na Krki
1. avgust leta 1937, majhen trenutek v človeški zgtxlovini, pa vendiu’ lx)meinlTen dan za Kostiuijevico in njene prebivalce. Ta dan so po močnem neurju ix)divjane podzemne vode odprle tisočletja sknti vhod v od vode zapuščene podzemne prosloit: jx)toka Sluđena. Tistega usodnega dne je pobesnela narava naredila veliko škcnle in gorja na celotnein Gorjanskem področju. Kt>t da bi narava želela ix)vniiti nastalo škodo, nam je odprla vrata v čudoviti podzemni svet. Pa vendar velikega naravnega bogastva ne znamo ali nočemo pobrati.
Dovolite mi da danes, ko ziiznamujemo dogodek izpred 60 lel, obudimo s|X)min na dogodke, ki smo jih .soustvarjali v lem obdobju. Prvi dokumentirani obisk jame je iz leta 1937, koje bila v jami skupina domačinov. Ohranile so sc rotografije izpred vhoda v jaino. lxta 1954 je takratna občina Kostanjevica na Krki naročila nekaj zerneljskih del za širitev vh(xia v jamo, vendar so dela kmalu ustavili. Resneje so se z jaino s[x>padli novoineški jamarji. Milan Eržen, Lojze Medle, Jože Mikec in žena, Marija Prah, Danilo Birščak, Marjan Krisper in dmgi, ki so jamo raziskali in tudi naredili prve meritve in načrt jame. Na njihovo pobudo je bila 1.3.1964 ustanovljena jamarska sckcija v Kostanjevici na Krki. V letih, ki so prihajala, je bilo opravljenega veliko dela pri urejanju dovozne ceste do jame, pripravah na elektrillkacijo jame, širitvi jamskih ožin, organiziranih je bilo tudi nekaj ogledov jame, predvsem znamenom pridobivanja six)nzorjev za načrtovano turistično urejanje jame.
Sekcija seje z leti številčno okrepila, zato je bil 25.5.1969 ustanovljen Klub jamarjev Kostanjevica na Krki. Istega dne je bila Studena jama preimenovana v Koslanjeviško jamo. Pod vodstvom prvega praisednikaklubag. Martina Boltesa in vsestranski potnoči krajanov, novomeških in dingih slovenskih jamarjev ter seveda občine Krško, nidnika Senovo, Cestnega ix)djetja Novo mesto, g. EmilaVukčeviča, Eleklra Celje, GG Brežice in dingih sponzoijev, jc bila 2S.8.1971 slavnostna otvoritev turističnega dela Kostanjeviške jame. Leta 1974 je klub med prvimi v takratni državi razvil svoj prapor. V letih, ki so sledila, .seje klub ukvarjal s prostorskimi težavami, krpanjem nenasitnih lukenj nacesli (xi šole dojame, vzdr/A^vanjem turističnega dela jame, ter raziskavami okoliških jamskih objektov. Turistični obisk v jamo jc naraščal, s tem pa so sc ix)javile tudi težave na inlhistrnkturi (stopnišča so bila strina in preozka, vsakoletne ix>plave v jami so podirale lesene poli in stopnišča, les je pričel propadati, varnost obiskovalcev je bila ogrožena). Sledile so priprave in sama sanacija turističnih poti po jami. Lela 1984, ob krajevnem prazniku, jc bila jama v sedanji podobi odprta za javnost.
Na pobudo predsednika Martina Boltesa so bili l.maja 1985 betonirani temelji našega jamiirskcga doma, šc istega lela smo silvestrovali pt^d svojo streho. Sredi dela in idej gaje 5.1.1987 nenadna smrt iztrgala iz naših vrst. Za njim je ostala velika praznina,
vendar je six)min nanj in na v.se dinge preminule člane našega kluba ostal živ, njihovo delo pa je zapisano v klubskem arhivu. S smi lji) predsednika pa jamiu'skadejaviu)st v Kostanjevici na Krki ni zamria. 1 X)gradili smo dom in ga poimenovali po dolgoletnem predsedniku.
V	jami smo posodobili električno raz.svetljavo, name.slili ločilni transformator, ler s lem izboljšali varnost obiskovalcev. Omenjena tlela smo lahko realizirali le ob izdatni pomoči s[X)nzorjev: zavarovalnice Triglav Krško, NE Krško in Kostak Krško.
Pri raziskovanju Kostmijeviške jame vse do leta 1995 nismo imeli večjih uspehov. Odkritje 105 m nadaljevanja v predelu Makijama januarja leta 1995 je utrdilo naše prepričanje o velikem sistemu Ko.slanjeviške jamc.To t)dkrilje je zelo pomembno za bodoči razvoj turistične dejavnosti. 24.novembra 1996 je skupini dolenjskih jamskih reševalcev uspelo premagali ožino, po kateri so vstopili v doslej neznane predele jame. Z dogovorom o sodelovanju sedaj jamo raziskujemo skupaj z novomeškimi jamarji. Do sedaj je raziskanih dobrih 14(X) metrov novega delajame. Celotni izmerjeni |X)ligon Kostanjeviške jame je trenutno dolg dobrih 2(KX) metrov.
Kostanjeviška jama dobiva s tem v slovenskem prostoru vedno vi-dnej.šo vlogo, zato bi v prihodnje morali izkoristiti prcdnosii geografskega |X)ložaja, bližino državne meje, dobro prometno povezavo, nezahtevnost turističnega delajame itd. Največja ovira nadalnjega turističnega riizvoja Kostanjeviške jame je trenutno slaba cestna ixi-vezava s Kostanjevico. Danes jc cesta sicer v iKlličnem stanju, za kar pase moramo zahvaliti šesti prostovoljni delovni akciji naših članov letos, ki je bila pred dnevi.
Ob tej priliki bi se rad zahvalil vsem, ki ste doslej kakorkoli ix)inagali klubu pri realizaciji dosedanjih ciljev, z željo po uspešnem sodeloviuiju tudi v prihodnje.
H\'da vam in sivčiio!
OBVESTILA IN OGLASI
U UC	s
NOUICE	I
1997_	I Sfe-:;
'J 5 E' ( 4 9 7 . 4 Kos I a nje v i	c a	^a
december 1997
000072498
stran 8
coeiss «
Osnovna šola Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki
“VESELI DECEMBER”
Program prireditev za otroke, mladino in odrasle ob zaključku leta 1997 v KS Kostanjevica na Krki
petek, 19.12.1997 ob 11. uri
ZA PS - FILMSKA PREDSTAVA _ MR. BEAN V Kulturnem domu Kostanjevica na Krki
sobota, 20.12. 1997 ob 18. uri
ZA KRAJANE KS KOSTANJEVICA GLEDALIŠKA PREDSTAVA “OB LJUBITI” I/vajalec: KD Lojze Košak Kostanjevica na Krki v večnamenskem prostoru OŠ Kostanjevica
sobota, 20. 12. 1997 ob 20. uri
FILM: MR. BEAN v Kinu Kostanjevica
Nedelja, 21. 12. 1997 ob 18. uri
FILM: POPOLNA OBLAST v Kinu Kostanjevica
ponedeljek, 22.12. 1997 ob 9.00 in 9.45
ZA PŠ; RS in PS ANIMACIJSKI PROGRAM - ANDRES VALDES v telovadnici osnovne šole
torek, 23.12.1997 ob 9. uri
ZA VVE, PŠ IN RS LUTKOVNI PREDSTAVI: PRI ŽABJI MLAKI in ŠTIRJE MUZIKANTJE Izvajalec: Otroški kulturni center Ljubljana v telovadnici osnovne šole
sreda, 24.12.1997 ob 8. uri
ZA VVE, PŠ. RS in PS NOVOLETNO RAJANJE S
PLESOM
ob 9.30
ZA MŠ IN RS FILMSKA PREDSTAVA: WILLY 3 v Kulturnem domu
petek, 26.12.1997 ob 19. uri
BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT PIHALEGA ORKESTRA KOSTANJEVICA NA KRKI v Kulturnem domu
sobota, 27.12.1997 ob 17. uri
ZA VSE OTROKE IZ KS KOSTANJEVICA NA KRKI PRIHOD DEDKA MRAZA S SPREMSTVOM PREDSTAVA; ZAPLEŠIMO Z DEDKOM MRAZOM v Kulturnem domu
sobota, 27.12.1997 ob 20. uri
FILM: KRIK v kinu Kostanjevica na Krki
nedelja, 28.12.1997 ob 17. uri
BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA SVIT IZ KRŠKEGA zborovodja: Mojca Jevšnik v Kulturnem domu
torek, 30.12.1997 ob 17. uri
DAMA IN POTEPUH, RISANKA
BOŽIČEK V KS KOSTANJEVICA NA KRKI
Obisk Božička po zaselkih KS in obdaritev predšolskih otrok
sobota, 20.12.1997 ob 17. 00 - Črneča vas ob 18.30-Oštrc
nedelja, 21.12.1997 ob 17. uri - Malence ob 18. uri - Orehovec ob 19. uri - V. Vodenice
ponedeljek, 22.12.1997
ob 18.00 - Kostanjevica na Krki
torek, 23.12.1997
ob 17.00 - Gornja in Dolnja Prekopa ob 18.30-Dobe