k 19. listu Novic. 1849. Kdor zeli, kako oznanilo v dokladni list natisniti in Novicam perdjati, plača za vsako verstico z navadnimi srednjimi čerkami 4 kr., če oznanilo le enkrat natisniti da ; dvakrat 5 kr. trikrat pa 6 kr. jr. ufazniU. I ' =====5== ^^^^^^^^^^^^^^^= Oznanila c. k. deželniga poglavarstva. št. 6718. (95.) Za deržavne potrebe so tukaj imenovani prebivavci Bostanjskiga kantona sledeče darove prostovoljno darovali, ki se tukaj s hvaležnim spoznanjem domorodne daritve sploh naznanijo. — Od c. k. ilirskiga poglavarstva. V Ljubljani 9. maliga travna 1849. Goto- Goto- Ime Stanovanje vima den. Ime Stanovanje vi ga den. Darovavc a ftj kr Darovavca Ll- kr Matija Funda Verhovo 1 — 3 Miha Kosutar Hotemeš 10 France Majhenc 4 Jožef Skale 57 ----- 10 Matija Ocepek v — 3 Martin Vals 55 ----- 6 Andrej Sterniša v 3 Anton Seme Jelovo ------ 6 Janez Gorenc Brežane 3 Jakob Rovinšek Smarčna — 8 Blaže Fister Prapretno — 6 Anton Muhovar 55 4 Valentin Košaroh » •— 3 Blaž Redenšek Mertovc 10 Jožef Zalasček n — 3 Martin Stopar Jablanica . 5 Martin Funda Vorhovo 10 Gregor Kramžar Kamni grob — 10 Miha Kladnifc n 7 Janez Vodišek Sv. Križ ----- 10 Jožef Tabor v 10 Anton Simončic Smarčna 10 Jernej Putzl Kal — 4 Marija Trupi Dvor ----- 10 Jožef Dermel Boštajn — 10 Janez Kovačič Gorelce ------ 6 Matija Cernivc Nivice — 3 Jakob Stanšek Smarčna ------ 20 Matevž Lavrinc Močilno 6 Janez Beržan Gabrije —— 10 Simon Trebežnik Jelovo 3 Janez Novšak Verh — 5 Ignaci Kosem Prapretno 6 Matevž Jakič 55 ----- 5 Florjan Jakopič ;? 6 France Sineršek • 7J — 10 Anton Dular Podkraj 10 Martin Panež 55 ------ 20 France Mejač Močilno 6 Janez Tomazin ?5 ----- 6 Matija Plevel Stari dvor 6 France Umek Gabrije ---- 10 Baltazar Zaverl Sv. Kriz 10 Valentin Mavc Verh ---- 5 Janez Keber Radeče 20 Janez Pristavšek Jablanica — 10 Blaže Košir Jablanica — 10 Ana Dušnak Verh —— H Simon Košir 55 i — 10 Jakob Androjna 55 ----- 3 Anton Novak V — 20 Martin Knavz ?) -.---- 10 Jakob Blaj Podkraj — 10 Jernej Rižnar Gabrije ----- 10 Janez Kuhar Jablanica — 5 Matija Železnik ' Verh ----- 10 Korl Kokotec r> — 5 Martin Salomon w ----- 10 Jožef Podpac n — 20 Matija Plaznik Jelovo ------ 6 France Zotlar 55 10 Janez Kovač Podkraj 10 Andrej Smeršek ;? — 3 Marka Zaveršnik Jablanica 10 Anton Simončic Mertovc — 10 France Medved 20 Janez Švarcel Radeče — 20 Jakob Irman Verhovo ------ 8 Matevž Korilnik Močilno — 5 Janez Železnik Verh 10 Anton Zore Hotemeš — 4 Juri Jerele Boštajn ----- 20 Martin Redenšek Mertovc i Franc Zao-rajšek 7? 10 Matija Koritnik Podkraj — 20 Jožef Markovič Mala vas 3 France Marolt Boštajn — 30 Janez Oblak Gabrije ----- 20 Martin Kuhar Trebelno — 3 Margareta Breznikar Verh ----- 20 Marija Kus Smarčna — 6 France Blaj Podkraj ----- 6 Anton Mlakar Kimpole p0 0 Tomaž Železnik Gabrije —_ 10 Andr. Simončic Smarčna — 10 Janez Ocepek Podkraj ----- 6 Matia Stušek Loška gora — 10 Tomaž Zupane Hotemeš 10 Blaž Felician Jablanica — 3 Juri Kosem Močivno ----- 20 Janez Knez Smarčna — 6 Jožef Lebstuk Mertovc ----- 10 Ant. Šalamon Mertovc 10 Anton Lipar Boštajn 13 Matija Raček Smarčna 10 i Anton Zamloh Hotemeš ----- 10 Matija Trebežnik Zibenek — 10 Janez Knez Smarčna ------ 10 Anton Sterniša Stari dvor 5 Jožef Pečnik Podkraj J . 20 18. Dokladni list - 60 - Goto- Goto- Ime Stanovanje vima Ime Stanovanje vima den. den. Darovavca kr Darovavca gl-1 kr Janez Dobovšek Boštajn 10 Marija Podlogar Murnice ----- R France Mošic 55 20 Marija Zupet 55 —_ 5 France Knez Smarčna 10 Jakob Troha Podboršt 20 France Mertel Spod. Boštajn 20 Marija Glavač Breško 5 Jožef Salomon Apnenik 1 — Johana Rozina Radeče Martin Zorko i » ,. 10 Pankraci Pečnik Podboršt 20 Jožef Potočin Podkraj 20 Jožef Udovc 55 20 Anton Zikovšek Apnenik — 10 Ant. Šušteršič JJ 55 10 Jožef Medved Hotemeš — JO Ant. Šušteršič Dvor _ 10 Anton Knavc Nivice 10 Miha Fister Podboršt 14 Martin Breznikar Sv. Janez 6 Andrej Podleznik Leskovec 10 Juri Gamšek Sv. Križ — 10 Matija Mlakar Podboršt 10 Anton Kmetic Sv. Janez 10 Jožef Trinkaus V) 20 Janez Samec Sv. Križ 20 Jožef Repovž ^1 5 Martin Repovč Mart. Leonard Sv. Janez 10 10 Janez Renko Jožef Urabič 55 10 10 Sv. Križ „^_ Andr. Lazar Sv. Janez 10 Jernej Kamnikar Podkraj 5 Janez Repše Šmarjeta 5 Janez Javoršek Murnice 6' Gregor Pohar ;? -— 20 Janez Milela Dobrava 10 Anton Zore n 3 France Vee Podboršt 20 Luka Rajnovc Boštajn — 10 Marija Vec 51 5 Mat. Potočin Podkraj — 10 Matevž Grošičar Podkraj — 10 France Kuc }j — 20 Anton Bigiez 55 6 Blaž Ojsteršek V) — 20 Marija Kramžer Cešnice 5 Mart. Novak Sv. Trojica 10 Jožef Erman y* 3 Jak. Gomivšek ;> 6 Matija Medvešek Podkraj 4 Ant. Gnidca Mertovc — 10 France Slabšak Boštajn 20 Juri Dimnik Sv. Križ 6 Andrej Orešnik Osredek 13 Janez Jakoš J5 5 France Zupan Kladje . 20 Matija Ogrin ;? 12 Anton Klišek Osredek 10 Matija Ručman Sv. Janez — 10 Juri Brekan Kamni grob 10 Jožef Spitalar Sv. Križ — 10 Janez Keršan Verhovo 16 France Čič ;? —¦ 4 Boštijan Repovž Česnica 20 Jakob Smergut Yi — 10 Apolonija Voje Sv. Križ - 6 Jož. Homšak 55 10 Miha Javoršek Sv. Križ 7 Mih. Rabič 55 10 Miha Kus Kal 10 Balt. Fabian 55 10 Jakob Trinkaus 55 10 Ant. Simončič 55 10 Matija Salomon Dvor 12 Ign. Firšt 55 — 10 Martin Pelko « 10 Mart. Sturšek Nivice — 20 Janez Terkovnik Koluderje 6 Mat. Podleznik v — 20 Matija Kovač 55 20 Mih. Križak Apnenik — 10 Andrej Šinkovc 55 . 10 Mart. Martinčič ' Sv. Križ — 10 Janez Knez 55 . 20 Jožef Novak Sv. Trojica — 10 Anton Andolšek Birna vas 10 Janez Umek Verh — 20 Janez Blažič 55 . 10 Jožef Dušnah Spod. Boštajn JO Martin Drobnič Dvor 20 Mart. Trinkaus Kladje 10 Tomaž Dolenc Birna vas 10 France Marolt Sv. Križ 20 Janez Kukar 55 _ 10 Juri Šunta Gregor Zaje Sv. Janez Sitinkal _ 6 5 Janez Keše Janez Juntez Koluderje 55 20 10 Andrei Kurent Jablanica 10 Andrej Kovač Birna vas 10 Mih. šalamon Verh — 6 Anton Repovž 55 15 Matia Drusik Apnenik 10 Matija Keše Koluderje 10 Ign. Smole Boštajn — 10 Matija Zupan Birna vas ----- 15 Uršula Rus Boštajn 5 Martin Selak Koluderje 10 Andrej Mlakar 55 — JO France Gnedec 55 10 Jakob Poboljšek Sitni Kal — 3 Jerni Kiso Smarčna 10 Ana Knez Savenštajn — 10 Janez Zupič 55 10 Anton Rižnar Verh — 10 Gregor Tabor 55 10 Jernej Grošičar Podkraj 5 Anton Repše Dvor 5 Jožef Poznanivšek 55 .— 6 Janez Repovš 55 ------ 20 Neža Bregar Jelovo — 3 Janez Erman 55 ___ 20 Jakob Redenšek Savenštajn 1 —¦ Janez Repovš Birna vas 10 Jožef Erpič Podboršt — 6 Anton Repovš 55 ¦« 10 Ana Troha l ~" 10 France Repovš 55 ------ 10 61 • Goto- Ime Stanovanje vi ga den. Darovavca gl. kr Janez Erman Dobje 10 Jakob Javoršek Sv. Križ 10 Blaž Knez Smarčna 6 Tomaž Zagorc Stari dvor 5 Anton Klembaz Sava 20 Anton Urbajs Podkraj 40 Tomaž Podlipnik Verh 30 France Poljak Apnena gora 10 Jožef Redenšek Spod. Bostajn — 30 Marija Simončič Spodn. Boštajn 10 Janez Papež Brod 20 Janez Kurent Budna vas 4 Janez Elsner Radeče i 10 Skup. I 5 7 N 3 t. j. sedem in petdeset goldinarjev in trinajst "kraje. st. 8175. Razglas csso co c. k. ilirskiga poglavarstva. — Po poglavar-stnim razglasu od 18. svečana 1849 št. 27932, ki je bil po naprošenji c. k. stajarsko - ilirskiga kameralniga mitniga oskerbništva od 27. listopa-da 1848 in 19. svečana 1849 št. 108* in 1639, potem po naravnim ukazu visociga c. k. denarstvi-niga ministerstva od 13. svečana 1849 št. 3801 dan, je dac, kteri je po edini tarifi od leta 1835 za iz Ogerskiga ali Horvaškiga čez vmesno colni-jo na Stajarsko in v Ilirijo z vradnimi boleti vpeljano sol z 1 gold. 16 kr. postavljen bil, po razmeri v horvaško - slavonskih kraljestvih za i gld. 23 kr. ponižane solne cene zavoljo poravnanja solne cene, ktera veolnim okrožju obstoji, povikšana, in ukazano, 2 gld. 39 kr. daca od čistiga centa prejemati. V pristavku k temu naznanilu se mora pa tudi dac, kije po čolni tarifi od leta 1838 za tako, brez prikladnih vradnih boletov vpeljano sol z 1 gld. 54 kr. postavljen, v enaki razmeri s ponižano solno ceno tudi povikšati in ukazati, de se 3 gld. 17 kr. od čistiga centa soli daca od dneva priči-jočiga razglašenja ima prejemati, kar se s tem zdaj ukaže in po naprošnji c. k. stajarsko-ilirskiga kameralniga mitniga oskerbništva sploh na znanje da. V Ljubljani 21. maliga travna 1849. Leopold grof Welsersheimb, deželni poglavar. Šl7W«L Razglas No Wl c. k. ilirskiga poglavarstva. — Zapovedi za tiste, ki se hočejo premij za javne ali očitne zida-rije vdeležiti. Sledeči visoki ministerijalni ukaz od 28. p. m. št. 477/K. M. se da sploh na znanje, de se slednji po njem ravna. V Ljubljani 13. maliga travna 1849. Leopold grof Welsersheimb, deželni poglavar. 477./K. M. Ministerstvo za kupčijstvo, oberništvo in javno zidarstvo spozna koristnost, za obrise za javne (cesarske) zidanje notranje in unanje imenitnosti očitne premije napraviti. Samo tako bo vsaci glavi v zidarstvu mogoče, se skazati in vladarstvu lahko storiti, umetalnike « Goto- Im e Stanovanje vima den. Darovavca gj. kr Janez Ernian Dvor — 10 Janez Možina Štrasberk — 10 Janez Gole 55 10 Matija Jamšek Kamnica — 7 France Krajšek Štrasberk 10 Jožef Krajšek Radeče I — Brezje — 10 Martin Fleiss 20 Janez Bregar Kamnica 10 Jakob Gerbec Govi dol 10 Martin Gole Kamnica 10 Andrej Jamšek a — 13 France Juntez 55 9 Jožef Jakšič 55 10 Andrej Lužar 55 10 Anton Dobovšek Dvor 9 Anton Zupan Srednjik 10 Jožef Skoporc 55 — 4 Anton Vrajda Budna vas .— 10 Anton Venko Radeče 10 Luka Jamšek Budna vas — 5 Jernej Krajnc _, 55 . 4 Gregor Zaveršnik Srednjik 10 Martin Martinčič Gaberje 40 Anton Potočin Srednjik — 10 Luka Bačnik Budna vas — 6 Juri Plazar 55 — 10 Anton Erman Dvor 3 Miha Erman 55 — 3 Jožef Juntez Serovec 10 Janez Marolt y> 20 Janez Papež Križna vas 20 Janez Juntez Serovec 6 Jožef Knez Budna vas 4 Marko Pire Serovec 4 Apolonija Plazar Budna vas 6' Andrej Zupan Dvor 10 Janez Umek Gabrije 10 France Kozel Radeče 10 Lorenc Medved Šmarje ta 10 Anton Martinšek Verhovo — 10 Pankraci Stušek Podkraj 10 Miklavž Grilc Prapretno 10 Ignaei Klanšek Brunska gora 10 Janez Fleiss Goveji dol — 10 Jožef Lindič 55 — 10 Peter Zahrastnik Jelovo 10 Janez Skoporc Dvor — 20 Janez Zupan Kal 3 Jožef Kermel Goveji dol — 5 Janez Repše 55 5 Anton Salomon Verh — 10 Mikolavž Čot Gorelce 6 Janez Kišek Sibenek — 3 Ana Plazar Budna vas — 20 Matija Vidmajer Goveji dol — 10 Gašper Karlovšek Nivice 5 Janez Vec Podkraj — 30 Anton Podlogar Podboršt — 3 France Planinšek Dvor — 15 Peter Javoršek Podkraj — 5 Anton Udovč Kamnica 5 Urban Podleznik Sv. Kriz — 6 Juri Plaznik Goveji dol 10 Simon Košir Kumpale — 9 Matija Ribič Trebeljno 20 - 62 - spoznovati in tiste, ki so zato, v kolobar njihdjav-nosti vzeti. Iz tega namena je ministerstvo to le za tiste, ki se hočejo premij za javne zidarije vdeležiti, za ta čas postavilo: §. i. Načert ali program, ki se bo po novinah na znanje dal, bo pokazal, kje se zamorejo obrisi ali plani zastran kraja, v kterim se ima zidati, pregledati in ponarediti, kaj se ima zidati in kaj je k zidani še posebno potrebniga, bo načert po mogo-čosti natanjko razločil, sorto in pleme poglavitne priprave ali materiala, kakor tudi število in sorto obrisov in njih domere (Massstab) določil in naznanil, koliko denarjev bo k zidanju treba, dalje bo postavil dobe (brište), doklej se imajo obrisi vložiti, kadaj bodo na razgled postavljeni, dan raz-soditve in koliko se bo za premijo plačalo. Pravico na premijo ima vsak domač ali ptuj umetalnik. §. 3. Vsi poslani obrisi, ktere imajo umetalniki podpisati, se bodo pred razsoditvo očitno na razgled postavili, in sicer narmenj tri dni. § ."4. Komisrja, ki bo poslane obrise razsodila, bo od zadevne deželske gosposke in sicer tako so-stavljena, de bodo predsednik in pisavec (Schrift-fiihrer in polovica udov izmed uradnikov, druga polovica pa izmed ne ravno v derzavni zidarstvini službi stoječih umnih mož zbrani. Pisavec nima pravice razsojevati. §.5. Obrisi se dvojno razsojujejo: v pre dr a z sodi t vi (Vorpriifung) in po možeh (Schiedsgericht.J §. 6. Namen predrazsoditve je, pregledati, ali so pogodbe načerta od tistih, ki žele premij deležni biti, spolnjene, in od tistih zidarstev, pri kterih so spolnjene, pridjane prevdarke stroškov dogotoviti. Če stroški v obrisu naznanjeni une, ki so v na-čertu prevdarjeni, čez deset od sto presežejo, obris ne more premije dobiti. Komisijske razsodbe, ali so pogodbe v načertu dane spolnjene ali ne, se pridenejo pri razstavi s pregledanim prevdarkam stroškov vsacimu izdelku, ki se premije prizadeva. Po očitni razstavi se zbere komisija v razsodi-tev po možeh in začne svoje opravila s tem, de tiste zaslišijo, kteri hočejo premij se vdeležiti, in kteri imajo pravico, v kratkim nagibe svojih obrisov razložiti. Nepričijoči konkurenti, t. j. taki, ki so obrise zavoljo premij poslali, si znajo za to pooblastenca zvoliti, potem pride razsojevanje, kteriga zamorejo samo udje komisije deležni biti, kteri narpred izmed izdelkov, kteri so bili razsoditve vredni spoznani, po večini glasov tri kakor narličniši obrise izberejo in po novi razsoditvi teh treh obrisov tudi po večini glasov premije določijo. g. 8. Ako bi ne bil noben obris popolnama ugoden, se razsodi, de je treba noviga nahtevanja premij. g. 9. Posebno lični obrisi, na ktere se zavoljo ne-spolnjenih pogodb porajtati ni smelo, se smejo od razsodnije po večini glasov v obrajtanje priporočiti in sme se prošnja za odškodovanje tacih del storiti. §. 10. Zastran razsojevanja se ima protokol spisati In ta protokol se mora z izbranimi narboljšimi tremi obrisi, kakor tudi z unimi, kteri so po §.9 v obrajtanje priporočeni, zadevni gosposki poslati, ktera ima zastran izvedenja razločiti. §. it. Umetalnik, kterimu se premija spozna, še zavoljo tega ne dobi pravice zidarijo voditi; sme pa po umetniško s tem pripomožen biti, de dela obrise posamesnih delov zidarstva. §• Vi. Ce bi se pa po vstanovljenji obrisa in spiska posamesnih prevdarkov iztroškov pokazalo, de so določene zidarstvine šume zavoljo arhitektonske izobraženosti za več kakor za deset od sto presežene, zgubi spisavec, in še clo, če je veči šuma privoljena, vsako pravico, pri izvedenji svojih obrisov pripomožen biti. Ko se visocimu c. k. poglavarstvu te postave naznanijo, de jih razglasi, se nadja ministerstvo na eni strani, de se bo za vse zidarije, za ktere je konkurencija pripušena, ta tudi zvolila, kakor na drugi strani, de se bo pri tacih nahte-vanjih premij za obrise k javnim zidarijam ojstro na spolnovanje danih postav gledalo. Na Dunaju 28. sušca 1849. Št. 7683. Naznanilo (89.) C2) c. k. ilirskiga poglavarstva. — Po naprošiv-nim dopisu c. k. generalne komande v Gradcu od 10. maliga travna 1849 št. 3949 se da sledeče naznanilo zastran denarnice, v kteri so bile vse poroštva ^kavcioni), založeni denarji in druge shranjene reči, in ktere je bivši poveljnik mon-turnL komisije v stari Budi (Altofen) Gabriel žlahtni Gergye sabo vzel, ko je k sovražniku prestopil na znanje. V Ljubljani 13. maliga travna 1849. Leopold grof Welsersheimb. deželni poglavar. Naznanilo • Od c k. monturne komisije v stari Budi se da na znanje, de je bivši poveljnik te monturne komisije Gab riel žlahtni Gergve o svojim prestopu k sovražniku poglavitno denarnico sabo vzel, v kteri so bile vse poroštva (kavcioni), založeni denarji in druge shranjene reči. Med temi so: Deržavne dolžne pisma od leta 1816. Št. 3959 s 13 kuponi za.....100 gold. Deržavne dolžne pisma od leta 1834. Seriai269 št 25368 petina (Vs) s ioo gold. „ 2004 „ 40075 petina „ „ ioo „ „ 590 „ j 1798 pet petin (5/5) „ 250 „ „ 2062 „ 41239 petina „ 1974 „ 39465 petina „ 2482 „ 49624 petina „ 2492 „ 49825 petina CVs) » ioo „ » » ioo „ » 55 ioo „ » » 100 „ Deržavne dolžne pisma od leta 1839. SeriaiioO št. 22997 petina (75) s sogold. d 1846 j? 36901 petina 55 55 50 55 „ 2479 „ 49562 pet petin (%) „ 250 2479 „ 49566 pet petin „ 4053 „ 81044 pet petin „ 4053 33 81045 pet petin » 4234 „ 84668 pet petin a 5992 ,? 119824 pet petin „ „ 250 „ r> 55 25° j? „ „ 250 j, 55 55 25° „ 55 n 25° „ 63 - Seriai846 št. 4757 446 1817 2875 1237 1474 1552 2075 2441 2641 4392 2210 77 V 33 y> 3) 33 3) 33 n Ti Ti 5. oddelk Seria5364 2063 2205 1677 1422 1881 1442 5686 3486 5518 4517 666 3460 2912 1749 3121 1183 166 318 4695 2362 2064 2039 4995 546 2255 3069 3728 5264 5190 3356 495 3115 3303 4864 5075 5389 1150 5669 r> n n n n n n r> r> 7) 7> 7> 7) TJ Ti Ti Ti Ti 33 7i 7) 7) Ti 33 Ti 33 Ti Ti Ti Ti 33 Ti Ti Ti Ti Ti Ti Ti 33 33 33 3? 33 33 33 33 Ti 33 n Ti Ti 37 Ti 33 33 Ti 33 73 33 33 33 Ti Ti Ti 37 Ti 33 33 33 J3 37 33 37 37 33 33 37 3? 33 37 33 33 3? 33 33 37 ;? 3? ?3 3? 36901 petina 95137 petina 8909 petina 36332 tri petine 57491 tri petine 24735 dve petini 29474 pet petin 31033 pet petin 41489 dve petini 48814 pet petin 52803 dve petini 87832 pet petin 44181 pet petin 53914 petina 107280 pet petin 41259 pet petin 44091 pet petin 33530 pet petin 28423 tri petine^ 37610 dve petini 28839 pet petin H3720 dve petini 69704 petina H0348 petina 90327 petina 13309 petina 69791 petina 58229 petina 34975 petina 62420 petina 23651 petina 13315 petina 6346 petina 93898 petina 47237 pet petin 41273 pet petin 51849 pet petin 99895 pet petin 10905 petina 44087 dve petini 613 7 5 petina 79559 dve petini 105279 petina 103792 petina 67120 dve petini 9900 petina 62297 petina 66057 petina 97210 tri petine 101488 petina 107773 petina 22997 petina 113368 pet petin CV5) s 33 73 C/D 33 C7s3 C/D C70 C/D C/D C/D C/D C/D 3? 33 33 CD C/D CD cd C1/.") 37 33 33 Ti 37 33 33 3? 33 37 CD 33 )) 33 CD C/D C/D C/D C/D C/D CD 33 CD C/D 37 33 33 33 33 33 33 73 33 33 J? 37 3? 77 33 37 37 3? 37 33 33 33 37 3? 33 3? 33 33 3? 33 37 33 3? 33 3? 37 77 33 33 37 37 77 33 33 33 37 37 3? 77 73 73 3? 50 gold. 50 Št. 59172 za 1000 gold s 33 kuponi. 50 150 150 100 250 240 100 250 100 250 250 50 250 250 250 250 150 100 250 110 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 250 250 250 250 50 100 50 100 50 50 100 50 50 50 150 50 50 50 250 1840. 73 33 33 33 37 » 73 37 33 33 33 33 37 33 73 33 33 33 33 Ti 33 33 33 37 33 33 33 33 33 33 37 33 33 33 189995 37 33 33 33 33 33 33 73 37 33 33 33 33 33 37 77 33 3? 3? 37 Derzavni dolžni listi 1. svečana Št. 41674 po 100 gold. s 24 kuponi. Seria3478 „ 69547 n petini (V5) lorsa s 50 gold. 3253 „ 65048 „ petini „ „ „ 50 5775 „ 115461 „ petini „ n ,, 50 Derzavni dolžni listi leta 1841. 134983 za 100 gold. s 13 kuponi. Derzavni dolžni listi leta 1843. 33 33 33 Ti Št. št. 33 37 77 73 207106 207107 207108 207109 207144 1 1 1 1 1 vel. travn. za 37 33 73 37 37 37 33 37 77 3? 77 77 1000 1000 1000 1000 1000 gold. 37 3? 33 33 s kupo'ni in nave- stenji vred. Št. 77 Št. Derzavni dolžni listi leta 1844. 1508 i del za 100 gold. 39347 3 deli za 100 „ Derzavni dolžni listi leta 1847. 59171 za 1000 gold. s 23 kuponi. „ 200683 „ „ 200685 „ 1000 100 100 33 37 7? 33 24 24 24 37 77 M e t a 1 i k i. 77 33 33 Št. 26692 i. vel. serp. 1830 za 100 gold. s nkup. „ 28957 1. Svečana 1837 „ 100 „ „ 9 „ „ 33157 1. „ 1838 „ 100 „ „11 „ „ 6712 i. „ 1838 „ 500 „ v 11 „ Hranilnične bukvice Peštanske hranilnice (šparkase.) i bukvice s št. 8082 za 300 gold. i 73 „ „ 9150 „ 300 „ „9153 „ 300 77 AkciacesarFennandove severne železnice. Št. 892 i. prosenca 1844 za 1000 gold. s 9 kuponi od i. prosenca 1844 do 30. rožnika 1852 s št. 892. Knez Esterhazovi ldzi. Št. 26186 po 40 gold. eden. 77 114117 77 40 77 77 „ 16513 kneza Kazimira Esterhazi po 20 gold. Poterditni list Peštanske solnije zastran od Karola Skene-ta prevzetih 5 deržavnih dolžnih listov za 2600 gold., potem zastran od Hermana Grdssa v gotovim prejetih 315 gold. dobriga denarja. Menjavni listi (Wechsel.) i pisan na brata Singer za 700 gold. i j, „ Gross in Deutsch za 2000 gold. Ker seje tistim, kterih so imenovane pisma, naznanilo, storiti, de se derzavni dolžni listi, ki so na ime tistiga pisani, ki jih prinese, in druge pisma tako, kakor sodnijske postave ukažejo, zbrišejo ali amortizirajo, do tistihmal bi pa še več časa preteči utegnilo, se s tem vsak posvari, imenovanih pisem ne kupovati ali drugače v svojo last spravljati, zato, de se njih prodajanju, ali prejemanju obrest ali interesov ali siceršni nepravični rabi z njimi v okom pride. Št. 4529/ap. Pogl. št. 7276. (75.) (3) Razglas c. k. notranje avstrijanske primorske apela cije zastran nove naprave razdjanih gruntnih bukev v Ižanski grajšini. Po uradniškim naznanjenji, ki je bilo 2. ma-liga travna 1848 pri apelacii storjeno, so bile vse gruntne bukve Ižanske grajšine v Ljubljanski kresii 21. sušca 1848 od zdruhaljenih kmetov razdjane. De se gruntne bukve spet tako napravijo, de se posestnikam nepremakljiviga premoženja, kakor tudi posestnikam terjanj ali pravic, ki so na posestva intabulirane ali prenotirane, njih pravice zavarovati morejo, in pa tudi, de se vsaki negotovosti in škodam, ktere iz nje za realni kredit izvirajo, v okom pride, se da po privoljenji viso-ciga c. k. ministerstva pravic, klero je s sklepam od 16. sušca 1849 št. 61 došlo, tole očitno na znanje: I. Novo napravljenje razdertih gruntnih bukev Ižanske grajšine se izroči c. k. križanski kan-tonski sodnii in se ima na stroške derzavne denarnice zgoditi, ktera si pa pravico priderži, odškodovanje od tistih ob svojim času terjati, kterih krivica pri razdjanju imenovanih gruntnih bukev se bo skazala. II. Zavoljo tega se vsim posestnikam nepremakljiviga, v gruntne bukve Ižanske grajšine zapisa-niga premoženja, kakor tudi vsim, ki imajo kake tirjanja ali pravice na to premoženje in- 64 tabulirane ali prenotirane, na znanje da, de imajo vse pisma, ki jih imajo v rokah, de z njimi svojo lastnino ali druge vdinjane pravice spričajo, v enim letu, nar pozneje pa do konca maliga travna 1850 c. k. križanski kantonski sodnii v Ljubljani predložiti, in sicer tistim, ki so intabulirani ali prenotirani s tem opomin-jem, de bodo sicer pravice zgubili, ktere so z intabuliranjem ali prenotiranjem dobili. III. Prošnje in druge pisma pri gosposki, ki so zavoljo noviga napravljenja razdertih gruntnih bukev potrebne, smejo brez taks in štempelj-nov s tem pristavkam ostati, de ima to opro-stenje ali sfrajanje samo za napravljenje prej-šnijga stanu veljati. V Celjovcu 29. sušca 1849. Zavoljo nepričijočnosti gospoda predsednika, eksc.: Raicich l./r. predsednikov namestnik. Dr. Buzzi l./r. Haag l./r. Št. 6132. Razglas (78.) (3) c. k. ilirskiga poglavarstva. — V poslovenjenim ukazu c. k. notranje-avstrijanske primorske apelacije od 8. svečana 1.1. št. 2102 zastran vradne oblasti nekadanjih patrimonijalnih sodnij v pravdah med bivšimi grajšaki in njihnimi podložnimi se je pomota primerila. V petnajsti versti od zgorej namreč se bere: ampak te pravde so, brez poprejšnje poskušnje zglihati se, kresiji, ako so pa i. t. d.; namest tega mora stati: ampak te pravde so brez poprejšnje poskušnje, v kresii zglihati se, nej so pa i. t. d. Kar se s tem sploh na znanje da. V Ljubljani 9. maliga travna 1849. Leopold grof Welsersheimb, deželni poglavar. Mnogoverstne oznanila. (") Oznanilo, C1) Na Poljanah Nro. 14 v Ljubljani se dobi v več zneskih dobriga denarja, in sicer po 100, 150, 200, 250 in po 300 goldinarjev skupej na tri niaslice, na pol ali pa na celo zemljo (grunt), na pervo stopnjo intabuliranih ali superintabuliranih zemljiš, na posodo, in sicer tako, de si dolžnik sam zvoliti zamore, koliko časa želi posojeni denar na posojili imeti. Imenovani denar se bo pa le na zemljiša Ljub-Ijanskiga okrožja razposojeval. Kdor hoče teh denarjev kej na posodo imeti, naj se v zgorej imenovani hiši za-nje oglasi. (98.) Povaiblo. CD Vredništvo Novic je dobilo iz častitih rok \z Dubrovnika (Ragusa) naslednje povabilo, ktero Slovencam z radostjo oznani. Poziv na predbrojenje na knjigu ^Dubrovnik — cviet narodne književnosti." Njeki domoljubci dubrovački namieravaju izdati jednu knjigu na godište, materinskiem jezikom, za uzdaržati u životu sveti plamen narodnosti. Po- ziva se dakle občinstvo na predbrojenje na parvo-godišnji svezak te knjige, koji če se sastavljati od sliedečieh članakah: I. Staro knjižanstvo, 1. Plandovanja od Ivana Bone Vučičeviča (-j- 1658) s uvodniem govorom od Orsata Počiča. II. Novo knjižanstvo, i. Piesma Dubrovniku, od P. Preradoviča. 2. Vienac narodne slave, odadv. A. Kaz-načiča. 3. Trista Vicah udovicah, poviestnapiesma od A. P. Kazali-a. 4. Parva piesma Omirove Odisije, preveo Or-sat Počič. 5. Piesme različite, od Dr. I. A. Kaznačiča. 6. Kita, piesme narodne, pripoviesti, običaji i. t. d. Ciena ove knjige u 8, od 300 stranicah biti če jedan fiorin srebra. — Mole se gospoda pred-brojitelji, da pošlju svoja imena g. Petru Mar-tekini-u u Dubrovnik. (97.) Ozn anilo CD zastran prodaja slavjanskih knig-v Terstu. V Terstu nimamo založnice slavjanskih knig; tukajšnih prodajavcov knig nobeden slavjanskiga jezika ne pozna, se rad s prodajam knig tega jezika ne peča, in še za njih naročilo se pusti dolgo in lepo prositi. Kdor tedej v Terstu želi slavjanskih knig kakoršniga narečja si bodi kupiti, mora dolgo dolgo čakati. Zdaj nam je pa gosp. Anton Zivic, Slovenc in tukajšni bukvovez na znanje dal, de si misli slavjanskih knig vsih narečij presker-beti in za na prodaj pripravljene deržati. To naznanilo nam veliko radost stori, ino mi gosp. Živica vsim založnikam slavjanskih knig v Ljubljani, Zagrebu, v Beču in Pragi serčno perporočimo, de bi njega po prijatelsko podperati blagovolili; prosimo tudi gospode vrednike slavjanskih časopisov, de bi se v temu priporočenju nam perdružili. * Slavj. Rodoljub. *) Gosg. Dr. Jordan so že pred nekimi leti v časopisu »Sla-wische Jahrbiicher« obžalovali, de ni nobene pravo vzajemnosti med bukvarji slovanskih dežela. Kar na priliko našo krajnsko dežele vtiče, smo od Zagreba in Tersta v knjigarnih rečeh tako ločeni, kakor de bi bili Bog ve kako deljec saksebi, Z veseljem smo tedaj zaslišali zgornje oznanilo, in prav serčno želimo, de bi se bukvarji po vsih slovanskih deželah nekoliko zdramili in v vzajemnost stopili. Bukvarji po Slovenskimi nikar ne pustite tega klfca v nemar, sej ne bo Vaša škoda. Vredništvo Novic. (2) C94° Povabilo na naročbo poslovenjenih austrijanskih deržavljanskih in stra- hovavnib postav. Visoko ministerstvo uka je pretečeno leto začasno vstanovljenje dveh stolic za učenje austrijanskih deržavljanskih in strahovavnih postav (Civil und Criminalrecht) v domačim jeziku v Ljubljani dovolilo. Nasledba tega dovoljenja je bila, kakor je bilo že po časopisih oznanjeno, de se je posebin odbor za prestavljenje obeh postavnih knjig jsostavil, ktero naj bi uku za podlago služilo. Če že to lotenje od ene strani na-membo, od vis. ministerstva izgovorjeno, v resnici pospeši, od druge strani tudi narodni koristi dovoljno zadosti, ker bode na ta način tudi ljudstvo v svojim jeziku postave razumeti zamoglo, posebno taiste, ki v djanske razmere življenja tako 65 močno segajo, kakor splošne deržavljanske in stra-hovavne postave. Prestavljanje imenovanih postavnih knjig se pa že tudi zavoljo tega za neogibljivo potrebo skaže, ker je ko pervo pripravno delo k prihodnimu jav-nimu (očitnimu) sodniškimu ravnanju pogojno, in ker je zlo želeti, de bi se imenoslovje obstoječih pozitivnih deržavljanskih in strahovavnih postav v domačim jeziku terdno ustanovilo, sodnikam, prav-dosrednikam in ljudstvu sploh priložnost dala, se z besedo postave v slovenskim jeziku soznaniti, in ljudstvu z prestavljanjem postave v njega materni jezik tisto živo marljivost za njo vcepiti, ktere postava v nemškim jeziku razglašena v slavenski deželi nikdar zbuditi ne more. Odbor, ki se s poslovenjenjem peča, je v svojim delu, kakor politiške novine ^Slovenija" vedno donašajo, že tako dalječ prišel, de zamore svoje delo v razdelkih družtvu za natis podati. Z hvaležnostjo je slovensko družtvo dokončani presta vik I. dela deržavljanskih postav od §. 1. do §. 284 sprejelo in se zastran natisa z gosp. na-tiskarjem Blaznikam pogovorilo. Odbor za zdaj svoj prestavek le za načert izreče, in natisa poslovenjenih odstavkov na stroške slovenskiga družtva ne želi za to, de bi ljudstvu že kaj doveršeniga in popolniga v roke podal, ampak de bi po ti poti nar lože od moz, ki so v teh rečeh zvedeni, in od jezikoslovcov njih misli zvedilo in popravke zadobilo, ki bi bili še želeti, na ktere bi se prizadnim pretresovanju dela jako gledalo. Iz ravno tega obzira se je tudi sklenilo, poslovenjenim načertu nemško izvirno besedo pridjati, de se bode od ene strani tistim zvedenim možem, ki so se do zdaj maaj z domačim jezikam pečali, zlajšalo, z besedo in duham prestavka se soznaniti, tistim pa, od kterih se tudi v jezikoslovnim obziru natanjki pretres poslovenjeniga dela pričakuje , trud in nepriročnost iskanja v nemških izvirnih postavah prihrani. V pridajku nemškiga izvirniga spisa k slovenskimu prestavku misli odbor pa tudi zagovor vodil najti, po kterih se je v svojim težavnim delu ravnal. Odbor se je vodila deržal, de tukaj ne gre, novo postavo narediti, ampak le, jo zvesto in slovenskimu narečju po mogočosti pri-merjeno prestaviti, de je nemška beseda postave prava izvirna beseda, de tedaj poslovenjenje ne sme tako imenovano svobodno (povolj-no), ampak kolikor se z slovenskim narečjem zje-diniti zamore, pobesedno biti, če bi se to tudi semtertje v kvar lepšiga sloga zgoditi utegnilo, j Naj tedaj gosp. pretresovavci dela to vodilo, kteriga se je odbor pri prestavljanji skoz in skoz deržal, po vrednosti ceniti blagovolijo, scer pa naj odkritoserčno nepopolnosti grajajo, zapazene pomankljivosti razlože in posebno take dobre izraze, ki se v prestavku pogrešajo, pa se morebiti med ljudstvam najti utegnejo, družtvu na znanje dajo. Z radostjo tukaj oznaniti zamoremo, de je že več izverstnih, v ti reči znajdenih mož hvalevredne pripomočke v poboljšan je slovenske besede odboru izročilo. Družtvo je prepričano, de bota imenovana prestavka, ko djanska potreba našiga časa, ne le na Krajnskim, ampak tudi v sosednih slovenskih deželah Staj erskiga, Primorskiga, Go-riškiga in Koroški ga z radostjo sprejeta, in de bo posebno sodnikam in pravdosrednikam zazdajno dana priložnost po volji, si bolj natanjčno znanje slovenske besede postav po ti poti pri-vojiti. Ker so pa stroški natisa in izdaje tako obilni, de družtvo pri svojih pičlih dnarnih pripomočkih ne more lahko izhajati, in ker je zastran števila iz-tisov poprejšniga prevdarka treba, se je sklenilo, popred naročbo razpisati, h kteri podpisani odbor s prošnjo povabi, de bi gosp. naročniki blagovolili, svoj pristop k naročbi z natanjčnim zaznamovanjem perimka, značaja (karakterja), stanovaljsa, in naročenih iztisov z lastno roko napisati, invpisarnico slovenskiga družtva ali v bukvotiskarno g. Jožefa Blaznika v Ljubljani berž ko morejo poslati. Berž, ko se toliko naročnikov nabere, de bodo stroški natisa plačani, se bo počel zgorej imenovani presta vik nemudoma tiskati, in prejemnikam razpošiljati* Naročilo na pervi del austr. deržavlj, postav, ki bo z nemško in slovensko besedo okoli 5 in pol pol znesil, je na 15 kr. odločeno, ki se pri prijemu zvezka odrajtajo. Le stroškov proste (Tran-kirane) pisma se prijemajo. V Ljubljani 25. maliga Travna 1849. Odbor slovenskiga društva. (92.) (2) Založba poljskiga gipsa. Rudeške fabrike poleg Samobora je pri Alojziju in Janezu Gaču, kupcama v Kostanjevci in Mokronogu, ktera ga po fabriški ceni prodajata in sicer: v Mokronogu cent po ... 1 gold. in 10 kr. v Kostanjevci pa le po ... 1 „ „ — „ Za vklajov sodčike se od centa še po 12 kr. po verhu plača. V Kostanjevci 1 7. maliga travna 1849 Alojzi Gač, kupec. (76.) O) Namest za 60 le za 40 gold. Dunajske masne bukve (Missale ro-manum) krasniga natisa z Ljubljanskim „Pro-prium Missarum" v rudečim žametu vezane, s pozlačenimi okovi na voglih, z lepo okinča-nimi platnicami in herbtam so po ponižani ceni za 40 gold. v srebru na prodaj ; razun imenovanih bukev se pri meni tudi več sort družili masnih bukev na zbero v rudečim in černim usnji vezanih dobi, in sicer: Dunajskih, Pražkih, Kempniških in Beneških po ceni od 16 do 30 goldinarjev do-briga denarja. Janez Giontini, bukvar. (77.) (2) Matija Gerber, bukvovez pred mostam „pri belim volku" v Ljubljani Nro. 45 priporoči: Svoje molitevske bukvice, ki so pred nekim časam pri njem v starim pravopisu na svitlo prišle, ktere obsežejo: Jutrejnoin večerno molitev, molitev pri sv. maši, spovedi in pri sv. obhajilu, tri božje čednosti, molitve k veliko svetnikam božjim, sv. K rižev pot i. t. d. s podobo na čelu, lepo natisnjene in terdo vezane veljajo 10 kraje, v nožnicah pa Vi kr. v usnji vezane z nožnicami vred 66 20 kr. in z zlatim obrezkam pa 36 kr. Kdor jih ±2 na enkrat kupi, dobi ene za naveržik. Razun imenovanih bukvic ima on v zalogi tudi veliko druzih molitevskih bukev na zbero, med kterimi le nektere priporoči, namreč: Molitve za duše v vicah^ terdo vezane veljajo 26 kr., v usnjatim herbtu in v nožnicah 30 kr., v usnji 38 kr., z zlatim obrezkam pa 1 gold. Kdor jih 12 skupej vzame, dobi tudi ene po verhu. Sveti Križ^ molitevske bukve. V Mar- burgu natisnjene veljajo 36 kr. v usnji pa 45 kr. Vsakdanji kruh, ravno ondi natisnjene bukvice veljajo terdo vezane 16 kr. z nožnicami vred pa 20 kr. Raznih podob (pildikov) svetnikov in svetnic 100 velja od 10 kr. do 3 gold in 45 kr. Teke za učence (šolarje in šolarce) so po kraje, in tudi še boljši kup. Tudi papir za note se pri njem po ceni dobi. Častitljivi duhovšini priporoči imenovani buk-vovez med drugimi rečmi tudi razno vezane masne bukve (Missale romanum,) ki jih ima v zalogi, kakor tudi mnogoverstne upisalne bukve razne velikosti in cene. CS2.) (3) Pri tukajšnjim bukvovezu L. Kremžer- ji so na prodaj. Drobtince za leto 1848 po 40 kraje. Blaže in Nežica v nedeljski šoli, tudi po 40 kraje. Sveto opravilo za šolarje velja pa le 15 kraje. Križev pot se prodaja po 24 kraje, in Stoletna Pratika velja tudi 40 kraje. (8 6.) 00 Pri Janezu Giontinitu je ravno zdaj na svitlo prišlo: Nebeški kruh za otročiče v pet koščkov razdeljen. (V novim pravopisu.) Molitne bukvice, poleg nemškiga. Cena 8 kr; \2 skup jih velja 1 gld. 30 kr. (83.) v (3) Pri Jož. Blazniku je ravno zdaj na svitlo prišla in je v založbi in naprodaj pri Janezu Gion-tini, bukvarji v Ljubljani: Slovenska Slovnica za male šole v mestih in na kmetih. Po narboljših dosadanjih slovnicah izdelana in vsim častitim gospodam učenikam slovenske mladosti posvečena od Fr: Mala vasica. Velja vezana 30 kr. nevezana po 24 kr. <*\\ T 00 Pri J. Leonu, bukvarji v Celjovcu so te dni na svitlo prišle, in se tudi pri nasiednih gosp. buk-varjih dobe, namreč v Ljubljani pri J. Giontinitu, J. Lerherji, J. žlaht. Klajnmajerji in L. Krem žer ji; v Celji pri J. Gajgerji, v Mar-burgu pri A. Ferlincu in F. Lajrerji, v Gorici pri S oh a rji: Drobtince za novo leto i 849. Učitelam ino učencam, staršam in otrokam v pod-učenje in za kratek čas. IV. leto. Na svetlo dal Matija Vodušek, opat v Celji, in veljajo v lepim zavitku 40 kraje. Abecednica za slovenske učence na deželi. Za 1. šolo spisal Gregor Somer, učitelj. Velja terdo vezana 12 krajcarjev. (79.) Povabilo na vse Slovence! (3) Na grobu našiga slovenskiga pesmenika Dr. Peršerna je več njegovih prijatlov in častiv-cov skhmilo, si prizadjati, de se spomin na mojstra naših pev-cov, njemu in domovini spodobin, ^z napravo veličastniga spominka prihodnosti izroči. Sklenilo se je tedaj, Ljubljansko slovensko družtvo n?iprositi, de bi prineske za ta spominik nabirati počelo in celo to misel izpeljalo. Podpisani odbor slovenskiga družtva se je krasne misli hvaležnosti domovine do slavniga pesnika z veseljem poprijel, in povabi, opustivši razkladanje občnoznanih zaslug ranjcigaza pismenstvo slovensko, rojake k obilnim prineskam. Po njih izidu se bo izpeljava našiga namena ravnala, in občinstvu pozneje na znanje dala. Prineski, kteri se bodo po časopisih oznano-vali, naj se izroče v pisarnici slovenskiga družtva v Salendrovih ulicah Nro. 195 v Ljubljani. V Ljubljani 13. maliga travna 1849. Odbor slovenskiga družtva. (100.) (1) gg3T Na znanje gosp. udam slovenskiga družtva v Ljubljani. Pervi zvezek ?5Letopisaslovenskiga družtva na Krajnskim" je na svitlo prišel in se prejema v pisarnici slovenskiga družtva.. Vsak ud dobi en iztis brez plačila; naj tedaj v imenovano pisarnico po-nj po slej o. Odbor slovenskiga družtva v Ljubljani 3. veliciga travna 1849. (101.) (1) Nova slovenska, knjiživa. De se „Letopis slovenskiga družtva" po Slovenskim bolj razširi , je sklenilo slovensko družtvo v Ljubljani to knjižico tedaj po nizki ceni na prodaj dati, ker se sme ne le vsacimu domorodcu, temuč tudi šolam in posebno latinskim priporočiti. Gosp. ueeniki so lepo prošeni, to knjižico pregledati, in če jo , kakor terdno upamo, hvale vredno najdejo, svojim učencam priporočiti. Razun družica obseže posebno tri sostavke, ki so polni podučivniga zapopadka, namreč: Slovencov sled po nekdanjim zemljopisu in po imenih oseb nekdanje dogodivšine. Spisal Poženčan. Stare zgodbe Slavijanov, posebno Kora-tanskih. Kratek izpisik iz P. J. Safarikove knjige ;)Slovenske starožitnosti." Spisal P. Hicinger, in pa Križanske vojske. Spisal M. Ve rt o ve. Cena knjige je 15 kraje.; dobi se v bukvarnici gosp. Lerherja, v tiskarnici gosp. Blaznika, in v pisarnici slovenskiga družtva v Ljubljani.