Začasni j ični načrt in program za višjo narodno šolo v kraljevini Jugoslaviji Ljubljana 1932 Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani Predstavnik France Štrukelj > 0 ^ / 101501 Začasni učni načrt in program za višjo narodno šolo v kraljevini Jugoslaviji Ministrstvo prosvete kraljevine Jugoslavije Oddelek za osnovno šolstvo O. n. br. 65.764 26. VIII. 1932. v Beogradu Izjemno § 44 zakona o narodnih šolah predpisujem nastopni začasni učni načrt za višjo narodno šolo v kraljevini Jugoslaviji, ki velja od začetka tekočega šolskega leta. Učni načrt za višjo deško narodno šolo z rednim poukom: 4 Učni načrt za višjo dekliško narodno šolo z rednim poukom: Učni načrt za višjo deško narodno šolo s skrajšanim poukom: Učni načrt za višjo dekliško narodno šolo s skrajšanim poukom: 1. Program učnih predmetov je isti za redni in za skrajšani pouk. Vsa razlika je v sami intenzivnosti obravnave obeh vrst pouka. Redni pouk se bavi s posameznostmi učne snovi, skrajšani pouk, da bi mogel dovršiti ves program, ne more tako globoko. Redni pouk obravnava vsako metodsko edinico intenzivneje in obširneje, ker ima za to več časa. Pri vsem tem pa mora biti vsebina ista za obe vrsti pouka, čeprav razpolaga redovni pouk z mnogo večjim številom činjenic. 2. V šolah s slovenskim učnim jezikom se dodajeta v vsakem razredu še po 2 uri srbohrvaščine 15. avgusta 1932. leta. Beograd. Minister prosvete: Dr. Drag. S. Kojič, s. r. l 6 Ministrstvo prosvete kraljevine Jugoslavije. Oddelek za osnovno šolstvo O. n. br. 65.764 26. VIII. 1932 v Beogradu Izjemno § 44 zakona o narodnih šolah predpisujem sledeči začasni učni program za višjo narodno šolo v kraljevini Jugoslaviji, ki velja od začetka tekočega šolskega leta. 15. avgusta 1932. leta. Beograd. Minister prosvete: Dr. Drag. S. Kojič, s. r. NARODNI JEZIK Smoter: Da uvede učence v življenje in vsebino narodnega jezika in književnosti, da jih usposobi s pomočjo jezika izražati svojo notranjost na priroden, lep in primeren način (govor in pismeno izražanje) ter da s po¬ močjo književnosti obogate svoje notranje življenje. Posebni smotri so: 1. da jih dovede do popolnega razumevanja književnega jezika; 2. da seznani deco z narodno in umetno književnostjo, ter jim tako ustvari interes za samostojno čitanje odličnih del narodne književnosti; 3. da jim razvija esteski smisel in čut za lepoto; ter 4. da razvija v učencih edinstveno nacionalno zavest in ponos. I. razred 1. Čitanje z govornimi vajami. Izpopolnjevanje mehaničnega, logičnega in estetičnega čitanja na čtivu v cirilici in latinici. Posebno obravnavanje estetsko-etičnih beril radi obujanja estetskih in etičnih občutkov in pridobivanja glavnih moralnih principov. Čitanje in pripovedovanje raznih beril iz posameznih predmetov. Razen čitanke čitajo učenci razna čtiva iz dijaških listov in knjig za mladino. Gradivo za čitanko se jemlje posebno iz narodne, a potem tudi iz umetne književnosti. Razen tega tudi članki iz raznih predmetov z literarno vred¬ nostjo, posebno zgodovinski, potopisni, o družabni in državni ureditvi, zatem primerni prikazi iz življenja našega naroda. Pripovedovanje in recitiranje (na pr. pripovedke, narodne pesmi, lahke umetne pesmi iz čitanke). 7 Prepisovanje iz čitanke in narek. Čitanka je literarno-enciklopedičnega značaja. 2. Ustne vaje in pismeni sestavki. Učitelj daje temo, učenci pa takoj z učiteljevo pomočjo izražajo misli za pisanje na papir, a jih ne beležijo. Na isti način obravnavajo ustno razne naučene ali prečitane pripovedke, pesmi itd. Take vaje je jemati enkrat na teden po 20 minut: služijo kot solidna priprava za pismene izdelke. Za pismene naloge dobe učenci, da prosto opisujejo svoje razne doživ¬ ljaje, običaje na domu; pisma raznim sorodnikom. Mesečno ena pismena šolska naloga (učitelj vestno vrši popravo doma, a potem čita pogreške, ko se poučuje narodni jezik). 3. Slovnica. Prosti stavek in njegovi glavni deli (osebek, povedek, pred¬ met, prilastek; prislovno določilo časa, kraja in načina). Samostalniki (samo po spolu), pridevniki, osebni zaimki in glavni gla¬ golski časi. 4. Pravopis in ločila: pravilno razstavljanje; raba velikih črk; pika, vejica (v zvezi z razporejanjem) in vprašaj. Ogledovanje slovnice in pravopisa na čtivu induktivnim potom. Posebno se obravnavajo primeri, ki se rabijo pri pismenih sestavkih. 5. Književnost. Čitanje izbranih odlomkov in zbirke narodnih pesmi in pripovedk, ne samo v učni uri, temveč tudi samostojno doma, o čemer se pripoveduje v šoli. II. razred 1. Čitanje z govornimi vajami. Izpopolnjevanje estetskega in logičnega čitanja na čtivu v cirilici in lati¬ nici. Nadaljevanje obravnavanja estetsko-etičnega čtiva kakor v I. razredu višje narodne šole. Pripovedovanje prečitanih sestavkov, pripovedk in pesmi, narodnih in umetnih (s premembo tretje osebe v prvo osebo in obratno z menjavanjem posameznosti itd.). . Učenje lepih pesmi na pamet (a tudi kaj proze). Deklamiranje primernih pesmi in krajših sestavkov v prozi. Čitanje iz mladinskih listov in knjig s poročanjem o prečitanem. Gradivo za čitanko se jemlje kakor v prvem letu, razen tega tudi članki iz naravoslovja in zemljepisja. Čitanka je literarno-enciklopedičnega značaja. 2. Pismeni sestavki. Prepisovanje čtiva iz čitanke s cirilico in latinico (napisano na nasprotni način). Naloge se izdelujejo na usten in pismen način kakor v I. letu. Razen tem, kakršne so v I. letu, se izdelujejo tudi prosti sestavki o opazovanih dogodkih, predmetih in pojavih v naravi. Kratki po¬ slovni sestavki iz praktičnega življenja: ponudba, naročilo, pobotnica, račun. Mesečno ena pismena šolska naloga. 3. Slovnica (samo na čtivu): zlaganje (dopolnjevanje) v stavku (najsploš¬ nejši slučaji); dodatki povedku; števniki (osnovni in vrstilni); pridevni zaimki in prislovi; stopnjevanje pridevnika in prislova; dolgi in kratki zlogi (s tem v zvezi o samoglasnikih vobče). Vezani in nevezani govor in prevod iz enega v drugi. l 8 4. Pravopis in ločila: natančneje o razstavljanju in temeljitejša priučitev ločil, posebno raba znakov: »narekovaj«, »dvopičje« in »pomišljaj«. 5. Književnost. O besedilu v čitankah kratki zapiski o najglavnejših pisa¬ teljih. Nadaljuje se skupno čitanje predvsem narodnih umotvorov, potem pa tudi primernih odlomkov iz umetnega leposlovja. V šoli se na odlomkih iz književnosti budi zanimanje učencev, da potem dotično delo celo sami doma čitajo in o tem poročajo v šoli. III. razred 1. Čitanje z govornimi vajami. Čitanje, recitiranje in deklamiranje kot v II. razredu višje narodne šole, toda gradiva, ki zahteva jačji duševni razvoj. Močnejše navajanje na samo¬ stojno čitanje narodne in umetne lepe književnosti in poročanje v šoli o do¬ mačem čtivu (pismeno ali ustno). Prikazovanje primernih dramatskih prizorov z razdelitvijo vlog delu¬ jočih oseb. Gradivo za čitanko in za samostojno čitanje sploh se jemlje iz narodne književnosti in iz del glavnih zastopnikov domače književnosti, posebno onih, ki naj se obdelajo v tem razredu. Poleg tega se vpletajo tudi članki iz po¬ sameznih predmetov. Čitanka je v glavnem literarnega značaja. 2. Pismeni sestavki. Prosti spisi kot v I. in II. razredu višje narodne šole o opazovanih predmetih in pojavih v prirodi, o svojih doživljajih, razna pisma tovarišem in sorodnikom, toda z večjo zahtevo glede kakovosti izde¬ lave. Referati o samostojno doma prečitanih delih. Izbira teme po svoji volji. Spisi iz praktičnega življenja: prošnje, pritožbe, zahvale, pobotnice, računi. Mesečno ena pismena šolska naloga. 3. Slovnica. Osnove zloženega stavka (vse na primerih in na čtivu iz čitanke). Glagoli, glavni predlogi, vezniki in vzkliki. Jotiranje (nebniki); ena¬ čenje soglasnikov; pretvarjanje soglasnikov g, k, h. Naznačevanje prostora in časa (s samostojnimi skloni in pri predlogih). 4. Pravopis in ločila: utrditev in razširitev naučenega v prvih dveh višjih razredih; boljše spoznavanje ločil na čtivu in pismenih izdelkih. 5. Književnost. Pojem o narodni in umetni književnosti. V tem razredu je učiti književnike: Kačič, Reljkovič, Dositej, Vuk, Gaj, Branko in Zmaj. Iz življenja književnikov se jemljejo le zanimivi podatki, posebno tisti, ki pojasnjujejo lahko njegovo književno delo, a opuščati vse nepotrebne življe- njepisne podatke in golo naštevanje del. Sodbe o vrednosti književnikov naj izrekajo učenci sami na podlagi čitanja njihovih del v šoli in doma, ne pa jim podajati zaključenih ocen. IV. razred 1. Čitanje z govornimi vajami. Nadaljuje se čitanje, recitiranje, dekla¬ miranje in dramatsko predstavljanje kot v III. razredu, toda obravnava gra¬ diva, kjer se zahteva večja umska zrelost. Pri čitanju se obravnava čtivo po 9 čisto vsebinski in po čisto jezikovni in stilistični strani. Izbira snovi za čitanje se ravna po pisateljih, ki se jemljejo iz domače književnosti. Čitati je nekaj lažjih člankov na slovenskem narečju. V tem razredu se jemlje snov za čitanje o ljudeh, ki so znameniti za splošno kulturo človeštva. Ti pisatelji se čitajo neposredno in na tej podlagi jih učenci ocenjujejo samostojno ter se jim ne dajejo gotove ocene. Čitanka je v glavnem literarnega značaja. Čitajo se tudi priporočeni časopisi, listi in strokovni listi. 2. Pismeni sestavki. Nadaljevanje prostih spisov kot v III. razredu, vendar z večjo zahtevo v duhovnem pogledu. Samostojnejši sestavki o pre- čitanem, pripovedovanem, ogledanem itd. Raznovrstni pismeni sestavki prak¬ tičnega značaja (razna poslovna pisma, pogodbe) kot nadaljevanje iz nižjih razredov. Prosta izbira teme. Karakteristika oseb, znanih iz pouka in samo¬ stojnega beriva. Mesečno ena pismena naloga. 3. Slovnica. Zaokroženje prej priučenega. Spoznavanje osnovnih glasov¬ nih zakonov v zvezi s pravilnostjo pravopisa: razlikovanje oblik pri izpre- menljivih besedah, glavni pomeni samostalnikovih sklonov — vedno na čtivu. Osnove akcenta in splošni pogled na stanje našega jezika napram drugim slovanskim jezikom in njegovih glavnih narečij. 4. Književnost. Osnovni nauki o vrstah umetnosti. Slog (najglavnejše). Najglavnejše o lirski pesmi, epu in drami. Opis; pripovedka, roman in znan¬ stvena razprava. Spoznavanje poetiških okraskov, razvijanje smisla za lepoto poezije. Vse to se uči praktično pri samem čitanju književnih del. V tem zaključnem razredu višje narodne šole se obravnavajo književniki: Sv. Sava, Gundulič, Ivan Mažuranič, Njegoš, Prešeren, Stanko Vraz, Prera- dovič, Šenoa, Vojislav Ilič, Dalski, D. Jakšič, J. Ignjatovič, J. St. Popovič, Janko Veselinovič, Cankar, Šantič, Kranjčevič — vedno v splošnih potezah. V čitanki so poleg teksta najboljših pisateljev in kratkih zapiskov o njih (s fotografijami) tudi članki o uredbi države, o današnji zakonodaji, zanimivi članki iz posameznih učnih predmetov v svrho izpolnitve pouka. ZGODOVINA Smoter: Smoter zgodovinskemu pouku je izobrazba dece za dobre člane naroda na ta način, da jih vpelje v narodno prošlost in razvoj kulturnih odnosov ter nalog sedanjosti. Zgodovina z narodnim jezikom in zemljepisjem domovine so učni pred¬ meti za razvijanje nacionalne zavesti in ponosa; ti učni predmeti morajo biti središče vseli ostalih učnih predmetov in oziraje se na nje se morajo upravljati ostali predmeti. Na njih se mora izvajati načelo koncentracije pouka. Naloga narodne šole po zakonu o narodnih šolah od 5. de¬ cembra 1929. sloni ponajveč na nacionalni skupini predmetov, ki najbolj od¬ govarja nalogam, kakor jih predpisuje narodnim šolam § 1. zakona o narodnih šolah. Nacionalna skupina predmetov mora vzbuditi v učencih zavest o našem državnem in narodnem edinstvu, zavest o nedeljivi jugoslovenski naciji in jugoslovenski ideologiji vobče, v skladu z omenjenim paragrafom. 10 Poleg zbujanja nacionalne, patriotske in etične zavesti in emocij se¬ znanja zgodovina učence z izvrševanjem državljanskih dolžnosti in pravic. Vpliva pa tudi na razvoj humanih čustev. V zgodovinski pouk se morajo posebno vnašati oni momenti, ki kažejo edinstvo naše preteklosti, ter poudarjati oni, ki družijo, a ne razdvajajo vsa - tri naša plemena. I. razred Ljudje v prazgodovinski dobi, njihova stanovanja, način življenja, orodja in orožja. Glavna nahajališča ostankov v naši državi. Slike iz zgodovine najstarejših narodov: Egipčani (piramide, Tutanka¬ monova grobnica, hram, pisanje); Babilonci in Asirci: palače z okraski in klinasta pisava; Feničani: brodarstvo, trgovina in pisanje; Hebrejci: eno- božtvo, povest o Jožefu; Perzijani: zedinjenje najstarejših držav pod Čirom, državna ureditev pod Darijem; pohod na Scite. Grki: Na kratko mitologija. Mikenska doba in Homer. Homer in njegova dela in naše narodne pesmi. Odiseja in grško brodarstvo. Sparta v starem času: vojaška ureditev; vera in pripovedke o glavnih bogovih in junakih: Herkul, Perzej, Tezej, Edip, Argonauti (v zvezi z na¬ rodno tradicijo pri nas). Olimpija in Delfi: olimpijske igre in delfijsko prorokovanje. Vojne Grkov s Perzijani za svobodo. Miltijad in bitka pri Maratonu. Temistoklej in Aristid; bitka pri Salamini. Periklej. Nesloga med Grki in propast Grške. Srečanje z Aleksandrom Velikim. Aleksandrove zmage nad Perzijani. Aleksander v Egiptu in Indiji. Aleksandrija kot cvetoče kulturno mesto. Grška arhitektura in pesništvo. Grška filozofija. Rimljani: Mitologija. Romul. Vpliv Grkov na kulturni razvoj Rimljanov. Arhi¬ tektura in pesništvo. Pripovedke o rimskih idealnih junaštvih: o Brutu in njegovih sinovih, Scevoli, Koklu itd. Ureditev rimske republike. Punske vojne. Hanibalov pohod. Rimljani in Iliri. Sto let državljanske vojne. Brata Grakha. Sužnji v rimski državi. Cezar. Borba gladiatorjev in borbe z zvermi. Rimsko cesarstvo. Avgustova svetovna država. Osvajanje na Dunavu. Germani. Krščanstvo. Trajan in Hadrijan. Dioklecijan (car Dukljanin) in Konstantin. Delitev rimskega cesarstva. Propast zahodnega rimskega cesar¬ stva. Propadanje morale vzrok propadanju rimskega cesarstva. Grška in rimska zgodovina v najkrajših obrisih (porabiti samo 36 delovnih ur). Jugoslavija pred doseljenjem Južnih Slovanov. Najstarejši stanovalci: Grki, Tračani, Ilirci, Kelti. Ostanki iz rimske robe. Selitev narodov iz Azije v Evropo. Selitev Slovanov. Selitev Južnih Slovanov: Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vera in kulturni razvoj v primer¬ janju z Rimljani in Bizantinci. Vzroki, zaradi katerih se ni takoj po prihodu Slovanov osnovala močna in edinstvena slovanska država. Selitev Bolgarov. 11 Justinijan in Heraklej. Arabci pod Mohamedom in kalifi. Selitev Germa¬ nov in njihove glavne države. Papeštvo. Slovenci pod Samom in Borutom; sprejetje krščanstva. Gosposvetsko polje. Ljudevit Posavski. Navajanje in sprejetje krščanstva pri Srbih in Hrvatih. Ciril in Metod. Srbi pod Mutimirom in Casiovom. Hrvatje pod Trpimirom in Tomislavom. Macedonski Slovani pod Samuelom. Karel Veliki. Oton I. in Nemčija. Madžari. Srbski vladarji: Vojislav, Mihajlo in Bodin. Hrvatski kralji: Držislav, Krešimir IV., Zvonimir in konec narodnih vladarjev. Državna zveza z Ogrsko 1102. leta. Aleksije Komnen. Henrik IV. in papež Gregor VII. Benetke. II. razred Štefan Nemanja. Štefan Prvovenčani. Sv. Sava: neodvisnost srbskg cerkve in narodno prosvečevanje. Bosna in ban Kulin. Manojlo Komnen. Križarske vojske in latinsko (rimsko) cesarstvo. Fri¬ derik Rdečebradec in papež. Kralji: Uroš in Milutin. Štefan Dečanski. Car Dušan. Zakonik. Bitka ob Marici in na Kosovem. Šubici in Štefan II. Kotromanič. Prvo kraljestvo Srbov in Hrvatov pod Tvrtkom I. Borba za Dalmacijo. Obnovitev Bizanca. Prihod Turkov na Balkan. Karl Robert in Ljudevit Veliki. Rudolf Habsburški. Karl IV. češki. Štefan Visoki in Juraj Brankovič. Propast despotstva. Srbski despoti na Ogrskem. Tomaž in Štefan Tomaševič in propast Bosne. Propast Hercegovine. Zeta pod Crnojeviči in njen propast. Borba Hrvatov s Turki. Krbavska bitka 1. 1493.: poguba Hrvatov. Spadanje Slovenije in večjega dela Hrvatske pod Turke. Turški vpadi v Slovenijo in pustošenje (ropanje). Spadanje Slovenije pod Avstrijo. Dubrovnik v srednjem veku. Padec Carigrada. Doba renesanse v Italiji. Osvoboditev Rusije. Poljska pod Kazimirom Velikim. Brodarstvo in trgovina. Benetke in Genova. Odkritja. Iznajdba smodnika in tiskarstva. Cetinjski sabor in izvolitev Habsburžanov za hrvatske kralje. Trpljenje Srbov pod Turki. Obnova Pečske patrijarhije. Srbi Muslimani.,Kmečki upori pri Slovencih in Hrvatih. Vojna Krajina: tvorba živega trdnjavskega zidu Jugoslovenov proti turškim vpadom. Selitev Srbov v Hrvatsko in Slavonijo. Uskoki in hajduki. Reformacija (Luter in Kalvin). Primož Trubar 1586. Novi koledar. Kopernik. Ustvarjanje velikih sil: Sulejman II., Filip II., kraljica Elizabeta. Zarota Zrinjskega in Frankopana (1671.). Avstrijsko-turška vojna. Sv. zveza proti Turkom. Selitev Srbov pod Arzenom Carnojevičem III. Dubrovnik v 16. in 17. stoletju. Rišelje in Ludovik XIV. na Francoskem. 12 Hrvatje in pragmatična sankcija. Severna Srbija od požarevačkega do beograjskega miru. Nova selitev Srbov pod Arzenom IV. Osvoboditev Črne gore (1709.); vladika Danilo in vladika Peter I. Rusija pod Petrom Velikim. Zveze Rusije s Srbijo. Germanizacija Slovencev in odpor Srbov in Hrvatov. Marija Terezija in Jožef II. Življenje Srbov, Hrvatov in Slovencev za njune vlade. Dalmacija pod Benečani. Kočina Krajina in njene posledice. Katarina II. in Friderik II. Postanek angleških kolonij. Osvoboditev Severne Amerike. Francoska revolucija. III. razred Nacionalno probujanje Jugoslovanov in borbe za osvoboditev. Prva srbska vstaja. Napoleon in zapadne jugoslovanske dežele. Napoleon in njegovi boji z Evropo. Druga srbska vstaja in postanek kneževine Srbije (1830.) Miloševa uprava. Narodni preporod Hrvatov. Srbi in Slovenci napram ilirizmu. Vuk Karadžič, Valentin Vodnik in Ljudevit Gaj. Meternich in Sv. zveza. Osvoboditev Grške. Parni stroji, parobrodi in železnice. Jugoslovani v pokretu 1848. 1. Aleksander Karadordevič. Knez Mihajlo in zbližanje Jugoslovanov. Strossmayer in jugoslovenstvo. Nagodba. Vojvodina in Svetozar Miletič. Narodnost pri Slovencih. Hercegovinska vstaja 1875. 1. Vojna Srbije in Črne gore s Turki. Rusko- turška vojna in berlinski kongres. Okupacija Bosne in Hercegovine. Napoleon III. in krimska vojna. Zedinjenje Italije. Zedinjenje Nemčije. Srbija pod kraljema: Milanom in Aleksandrom Obrenovičem. Hrvatska pod Mažuraničem in Kuenom. Avstrijska uprava v Bosni, Hercegovini in Dalmaciji. Narodno probujanje Čehov in njihove zveze z Jugoslovani. Kralj Peter Veliki Osvoboditelj. Prihod kneza Petra Karadordeviča za srbskega kralja povzroči živahno gibanje pri Jugoslovanih. Četniki v Južni Srbiji. Aneksija Bosne in Hercegovine. Veleizdajniški proces in atentati v Zagrebu. Hrvatsko-srbska koalicija. •Srbija v balkanskih vojnah. Mlada Bosna in atentat Gavrila Principa. Avstro-ogrska napoved vojne Srbiji. Srbija v svetovni vojni. Zmaga na Ceru in Kolubari. Umik srbske vojske preko Albanije na Krf in solunsko fronto. Solunska fronta. Razpad Avstro-ogrske, osvoboditev in zedinjenje Južnih Slovanov: Sr¬ bov, Hrvatov in Slovencev. Smrt kralja Petra. 13 Črna gora pod Nikolo I. in njena udeležba v balkanskih vojnah in v svetovni vojni. Delovanje Jugoslovanskega odbora v inozemstvu za edinstveno državo. Narodna Veča. Kolonijalno širjenje evropskih sil. Trozveza in trojni sporazum. Posledica svetovne vojne: nove države. Ureditev kraljevine Jugoslavije: kralj Aleksander Karadordevič. Opomba: Življenje Srbov, Hrvatov in Slovencev v robstvu je posebno obdelati. Pri tem je zlasti potrebno poudariti one momente, ki kažejo odpor in poizkus Južnih Slovanov, da se osvobode tujega jarma. Pri vsaki večji periodi naj se iznese tudi njena kultura. Dogodke iz svetovne zgodovine obdelovati krajše: to velja zlasti za stari vek vzhodnih narodov, Grkov in Rimljanov. Pri celokupni zgodovinski snovi so obči momenti iz politične in kulturne prošlosti našega ujedinjenega naroda in ti nas spajajo, a ne razdvajajo. Ti momenti so: Slovanska skupnost in domovina — Selitev Južnih Slovanov v današnjo domovino — Ustvarjanje južnoslovanskih držav — Sprejem krščanstva — Slovenci in Samova država — Gosposvetsko polje — Poizkus Ljudevita, da osnuje jugoslovansko državo — Hrvatska država — Tomislav, Zvonimir — Svačič — Srbska država — Časlav — Nemanja, Sv. Sava — Car Dušan — Knez Lazar — Bosna — Kulin — Tvrdko — Kraljevič Marko — Dubrovnik — Črna gora — Štefan Visoki — Juraj Brankovič — Turki — Matija Gubec — Primož Trubar — Zrinjski — Frankopan — Karadorde — Miloš 1848. do 1849. 1. — Mihajlo — Strossmayer — Petar I, kralj Osvoboditelj — Svetovna vojna — Aleksander I. Karadordevič. Na te momente bo učitelj pri obravnavi gradiva posebno obračal pažnjo. ZEMLJEPIS Smoter: Spoznavanje domovine in vzgajanje ljubezni do nje. Zem¬ ljepis z zgodovino in narodnim jezikom razvija čustvo za narodno in dr¬ žavno edinstvo, zbuja razumevanje za državo kot kraja bivanja in delovanja njenih prebivalcev. Zemljepis omogoča učencem, da spoznavajo pozorišča zgodovinskih dogodkov. Zemljepis je brezdvomno predpogoj za zgodovinski pouk in pouk v prircdoznanstvu. Njegov pedagoški značaj je tudi v tem, ker spaja zgodovino z realističnimi predmeti, zaradi česar se tudi imenuje asoci¬ ativna veda. I. razred 1. Ponavljanje predelanega gradiva iz 4. razreda. 2. Balkanske države: Bolgarija, Grška, Albanija, Turška. Opisovanje in učenje kakor pri celokupnem pregledu kraljevine Jugoslavije, ali v krajšem obsegu, obračajoč pažnjo na zveze z našo državo in primerjanje z njo. 3. Kratek pregled Balkanskega polotoka. Ime, meje in velikost. Morja in obale. Zalivi, pristanišča in luke. Polotoki in otoki. Glavnejše planine, ravnine in reke. Podnebje. Narodi, jezik, vera, število, opravila, izdelki. 2 14 4. Ostale sosednje države: Italija, Avstrija, Madžarska in Rumunija. Učenje v kratkem pregledu: ime, postanek, položaj, meje, oblika in velikost; glavna gorovja in nižine; vode (reke, jezera, morja in slatine); podnebje; prebivalci (število, narodnost, naseljenost, vera, jezik, posebnosti opravil, izdelki); glavna mesta, promet, prosveta, uprava in politična razdelitev, državna zastava in grb. 5. Slovanske države: Čehoslovaška, Rusija in Poljska. Učenje, tudi v kratkem pregledu kakor v tč. 4. 6. Položaj Balkanskega polotoka, kraljevine Jugoslavije in vseh naučenih držav. 7. Jugoslovani v državah, naučenih v tem razredu. II. razred 1. Ostale države v Evropi: Francoska, Angleška, Belgija, Švica, Nemčija, Nizozemska, Španija, Portugalska, Švedska, Norveška in Danska. Vse te države naučiti na kratko, ozirati se posebno na prebivalstvo, prirodne pridobnine, industrijo, promet, glavnejše kraje, primerjajoč vedno z našo državo. 2. Amerika. Zemljepisne posebnosti in politična razdelitev. Gostota naseljenosti, razna plemena, kultura, opravilo prebivalcev. Zedinjene države Severne Amerike. Britanska Severna Amerika. Meksika. Unija Braziljskih držav, Peru, Čile in Argentina. III. razred 1. Ostale celine: Azija, Afrika in Avstralija. V Aziji naučiti Kitajsko, Japonsko, Indijo, Perzijo, Mezopotamijo, Palestino in Arabijo. V Afriki: Alžir, Tunis, Kongo in Egipt. V Avstraliji: jugovzhodni del. Vse to preiti najkrajše. 2. Polarne oblasti in njih odkritja. 3. Nebesna telesa in njihov postanek. Zemlja: postanek, oblika, velikost, notranjščina, stanje napram solncu, gibanje okoli svoje osi in okoli solnca, dan in noč, segrevanje in letni časi. Zemeljski pasovi. 4. Solnce: oblika, velikost, oddaljenost, navidezno premikanje. 5. Mesec: oblika, velikost, oddaljenost in njegove izpremembe. 6. Solnčni in lunin mrk. 7. Solnčni sistemi: planeti, nepremičnice, kometi in meteori. Opomba: Povsod pri učenju poudariti vpliv zemljišča na poklic, pro¬ izvajanje, bogastvo, naseljenost in zdravje prebivalcev. IV. razred 1. Zemeljska obla (globus), poli, ekvator, vzporedniki in poldnevniki. 2. Zemljepisna širina in dolžina. 3. Pojavi na zemeljski površini: vode, oceani, morja, jezera, vulkani, toplice, slapovi, vodometi; odnos kopnega do vode. Vetrovi. 15 4. Rastline in živali na zemeljski površini (vpliv zemljišča in podnebja); glavna rastlinska in živalska okrožja. Ljudje na zemeljski površini: število ljudi in gostota naseljenosti; človeška plemena, jeziki, verstva, omika, (pri- rodni, polomikani in omikani narodi). 5. Kraljevina Jugoslavija v vsej obširnosti, z več podrobnosti, ki se poprej niso učile, posebno njena antropogeografija, gospodarstvo, trgovski in prometni zemljepis. Državna ureditev. RAČUNSTVO Smoter: Računski pouk naj uvede učence potom nazornosti in lastne aktivnosti v številčni svet ter ga točno in hitro usposobi za reševanje vsak¬ danjih nalog. Geometrija pa kot nauk o prostoru usposablja učence, da pojmijo prostorne predmete z ozirom na obliko in velikost. Računski pouk z geometrijo teži za ustvarjanjem jasnih predstav in pojmov o količinah in številih ter za tem, da ustvarja pri svojih učencih sposobnost in lahkoto pri reševanju ustnih in pismenih računskih nalog. Z vsemi temi postopki razvija računski pouk z geometrijo logično mišljenje, čut točnosti in pra¬ vilnosti. Pri pismenem računanju se moramo držati točnega, čistega izvajanja, lepih oblik številk in preglednega pristavljanja. Skrbno pregledovanje izdel¬ kov je učitelju neobhodno potrebno za učni uspeh. Kakor se računanje naslanja na čutnost, tako je tudi geometrijski pouk na neposredni čutnosti. Praktično merjenje in risarsko-konstruktivno pred¬ stavljanje navadnih odnošajev se mora dosti negovati pri tem pouku. Abstrakcije in pravila se ne smejo učencu podajati, marveč se morajo od njega zahtevati, da jih sam najde in formulira s pomočjo učitelja. Vse po principu samodelavnosti. I. razred A. Računanje s celotnimi števili: 4 osnovne računske operacije v okvirju do milijona. (Izmed troštevilnih razdelov ne postavljati nikake znake, nego pisati razdele zadostno ločeno.) Računanje tudi z večimenskimi števili. Pretvarjanje enega imenovanja v drugo. Deljenje s troštevilčnim deliteljem. Razdelnost števil. Olajšave pri računskih operacijah. B. ) Računanje z decimalnimi ulomki. Podajanje pojma o decimalnih ulomkih in njihovo zapisovanje razlagati na metru in njegovih delih. Računanje z ulomki v vseh štirih računskih operacijah in izvajanje pravil. Izračunavanje uporabnih nalog. Ponoviti in utrditi metrske mere: za površino in prostornino. Votle mere, uteži in časovne mere. 2 * 16 Geometrija. Ponavljanje in poglabljanje osnovnih pojmov: točka, črta, kot, ogel; površina, telo. Razne vrste kotov. Trikotniki. Četverokotniki in njihova razdelitev na paralelograme in neparalelograme. Poligoni. Izraču¬ navanje površine trikotnika, četverokotnika in poligona. Izdelovanje vseh geometrijskih likov z rezanjem iz lepenke in risanjem. II. razred Pisanje in čitanje velikih števil zaključno z bilijoni (milijardami). Bilijon je milijarda = 1000 000 000. Razstavljanje na činitelje in najmanjši skupni imenovalec. Pojem navadnih ulomkov in mešanih števil. Vsi štirje računski načini z navadnimi ulomki. Pretvarjanje končnih desetinskih ulomkov v navadne in navadnih ulom¬ kov v desetinske. Enostavna regeldetrija s svedenjem na razmerski količnik. Odstotni račun (izračunavanje samo odstotnega zneska). Geometrija. Razmerje dolžine in površine. Podobnost trikotnikov. Zmanjšano merilo. Površina kocke, prizme in piramide (brez uporabe Pi- tagoreve teoreme). Risanje in izdelovanje iz lepenke (izdeluje se mreža teh teles). III. razred Vse v I. in II. razredu naučeno ponoviti in utrditi v prvih treh mesecih tako, da učenci izvršujejo računske operacije hitro in točno. Razmerje. Iskanje neznanega člena. Sorazmerje: čitanje in pisanje členov in njih imena. Prema in obratna sorazmerja. Premeščanje členov sorazmerja. Kdaj je sorazmerje točno? Iskanje neznanega člena. Enostavna regeldetrija: reševanje po sorazmerju. Razne naloge iz prak¬ tičnega življenja. Odstotni računi. Skont, rabat. Sestavljena regeldetrija: reševanje po sorazmerju. Naloge. Pojem stopnje. Kvadriranje in kubiranje celotnih števil, desetinskih in na¬ vadnih ulomkov. Kvadratni in kubični koren iz celotnih števil, decimalnih in navadnih ulomkov. Geometrija: Površina kroga, krogovega izseka in odseka. Obseg kroga. Površina krogovega obroča. Računanje telesnine geometrijskih teles. Pita¬ gorov izrek (eksperimentalni dokaz) in njegova različna uporaba pri raču¬ nanju površine. Vse to z risanjem. IV. razred Gradivo, znano iz III. razreda, se v prvih treh mesecih utrjuje, zlasti enostavna in sestavljena regeldetrija po sorazmerju. Obrestni računi: računanje obresti, glavnice, odstotka in časa. Najprej se rešuje kot sestavljena regeldetrija po sorazmerju, potem se računa po formulah. 17 Enostaven in sestavljen društveni račun. Zmesni račun. Računanje obresti od obresti. Zavarovanje življenja, rente. Računanje dobička in izgube — bilanca. Preračunavanje tujega denarja po kurzu. Verižni račun. Geometrija: Ponavljanje snovi iz prejšnjih let. Računanje površine in prostornine vseh teles: kocke, prizme, piramide, valja, stožca, krogle. Obenem iskanje osnovnice, višine in polumera. Sestaviti naloge s specifično težo raznih snovi, ki polnijo geometrijska telesa. Učenci morajo risati mreže vseh teles. Izdelava teles iz lepenke. SPOZNAVANJE PRIRODE Smoter: Pouk v prirodoznanstvu mora usposobiti učenca, da se samo¬ stojno poglobi v bogastvo velike prirode. Njegova naloga je, pokazati učencu, kako so vsi členi in deli prirode med seboj odvisni in da vsi skupaj oblikujejo v njeni celokupnosti veliko, organsko urejeno celino. Naloga tega pouka je dalje, da seznani učenca z najvažnejšimi materijami in močmi, silami in da obenem pokaže, kako jih človek postavlja v službo človeštva. Iz vsega spoznanja o veliki prirodi se ustvarja v učencih ljubezen in spo¬ štovanje do nje, obenem pa se poraja smisel za njeno lepoto. Da bi se ohranila slika edinstva prirode, posebno žive prirode in med¬ sebojnih tesnih odnošajev organizmov, živali in rastlin, kakor tudi teh napram njihovim vplivnim faktorjem: solncu, zraku, vodi, zemlji, se mora poučevati nazorno, čutno in s sodelovanjem učenca; opazovanje vseh glavnih življenjskih zajednic (»biotopov«): morje, gorovje, gozd, livade, potok, obale, barja, reke, jame, sadovnjak, njiva, vrt. Pouk v prirodoznanstvu mora doseči pojmovanje prirode kot celote, da se spozna vloga rastlinstva kot hranilca vseh živali (neposredno ali posredno), da zbudi ljubezen in zani¬ manje za vse, kar je živega, in da pripravi bodoče državljane na čuvanje velike prirode. Priroda pa naj se ne opazuje samo s stališča koristnosti, marveč tudi iz estetskega in etičnega. Pouk v prirodoznanstvu mora na¬ vajati učence, da v prirodi ničesar ni treba uničevati brez velike potrebe, razen dognanih škodljivcev. Vsako drugo bitje ima pravico do življenja. Kjerkoli je možno, naj pouk iz prirodoznanstva temelji na čutnem opa¬ zovanju prirode v prirodi sami. Le tam, kjer je neposredna čutnost nemo¬ goča, naj se rabi slika radi predstavljanja, toda to samo takrat, kadar ni drugih pripomočkov. Učbenik za prirodoznanstvo se sme rabiti šele po teme¬ ljitem pouku, kot sredstvo za poglobitev in dopolnitev, nikakor pa ne kot glavno sredstvo, po katerem se uči priroda. Radi tega so potrebni pogosti izleti v prirodo v raznih dobah, da se morejo otroci osebno, neposredno spoznati z vsemi njenimi stvarmi in pojavi. Predmeti se ne smejo opazovati ločeno, kakor se to dela v specialnem znanstvu, temveč v življenski skup¬ nosti tako, kakor se nahajajo in kakor vplivajo drug na drugega. Na tak način morejo dospeti učenci s pomočjo učitelja nekako do bistva življenja, ker v veliki prirodi nič ni popolnoma ločeno in neodvisno od ostale celote: 18 vse je v zvezi in tako se mora obravnavati tudi v pouku. Prva etapa za uvajanje v veličastno prirodo bo brez dvoma šolski vrt, v katerem bo uče¬ nec opazoval velik del življenja: od semena do rastline in njenega ploda (sadu), vpliv solnca in mokrote na rast rastline. Šolski vrt mora reprezen- tirati botaniški 'Vrt za male začetnike. Druge etape in opazovalnice so že omenjene »biotope«: sadni vrt, gozd, polje, potok, gorovje, morje. Ko se dotična življenska skupina pregleda kot celota in ugotovi biološka odvis¬ nost, se izbere iz življenske skupine po en tipičen predstavnik radi temelji¬ tejše obravnave, dočim se ostale vrste obravnavajo na kratko. Po principu delovne šole mora učenec vse sam proučavati s primerno pomočjo učitelja, ki naj ga vodi k doseganju opazovanja in odkrivanja posebnosti in pojavov. I. razred Nauk o živalih Vretenčarji. Učenje glavnih in važnejših oblik iz razredov sesavcev, ptic, plazivcev, dvoživk in rib. Sestava njihovega telesa in način življenja. Pomen obravnavanih oblik v prirodi in njihov pomen za človeka. Obči pregled sestave telesa vretenčarjev. Nevretenčarji. Učenje glavnejših in važnejših oblik iz skupine členarjev, mehkužcev, črvov, ježevcev, cevarjev in praživali. Sestava njihovega telesa in način življenja. Pomen obravnavanih oblik v prirodi in njihov pomen za človeka. Obči pregled sestave pri posameznih skupinah in važnejših raz¬ redih, pokazavši tudi' na njihovo progresivno izpopolnjevanje sestave. Oploditev, razvoj, nasledstvo. Izumrli živalski svetovi. Zemljepisno raz¬ širjenje živali: okrožja, v katerih žive, odvisnosti živali od njihovih okrožij in njihova prilagoditev na ta okrožja; vzajemni odnos med živalmi ter med rastlinami in živalmi. Pri učenju je posebno paziti na važnejše pridobitne živali, škodljivce in parasite. Povdarijo naj se zanimivejši biološki primeri. Posebno pažnjo je posvetiti živalskemu svetu okolice, v kateri se nahaja šola. Vsaka narodna šola naj ima poleg stenskih slik (ali albumov) tudi zbirko samih objektov, o katerih se govori pri pouku (nagačeni sesavci in ptice, konservirane različne nižje živali itd.). Po mestih je treba imeti tudi manjši terarij in akvarij, v katera prinašajo otroci ujete živali za opazovanje v živem stanju. V mestih, kjer je muzej, je treba otroke voditi tja in jim pokazati objekte. Tudi, kadar pride menažerija ali se pripravlja razstava živali, je treba odvesti učence tja in pokazati, kar je zanimivo za pouk. Učenci naj zbirajo zoološke objekte in jih prinašajo učitelju na determinacijo, in kar je važno, učenci naj tudi rišejo take prinešene živali. II. razred Nauk o rastlinah I. Splošni in specialni del: 1. Značaj botanike, 19 2. Vegetativni organi in funkcije rastlin, 3. Organi za razmnoževanje rastlin in njihove funkcije, 4. Klasifikacija (kratek pregled): a) alge, b) glive, posebno z ozirom na njih ekonomski značaj, c) lišaji, č) mahovi, d) praproti, e) fanerogame (kratek pregled). II. Ekološki del: 1. Zemlja, zrak, voda. 2. Gnojenje. III. Specialna poljedelska (kmetijska) botanika. Skupine rastlin z vidika njihove ekonomske vrednosti uporabe: Rastline, iz katerih se pridobiva: moka, mast, olje, predivna vlakna, začimbe, barva, sladkor, alkoholne in alkoloidne pijače, kavčuk, gumi, smola, sadje, zelenjava; rastline, od katerih se porablja strok, list, korenina, gomolj; rastline, ki služijo za hrano domače živine; plevel, rastline za okras; glavni zastopniki gozdnih dreves. IV. Zemljepis rastlinstva (s posebnim ozirom na kulturne rastline). Povsod, posebno pa pri izletih, je obračati pažnjo na prirodno grupi¬ ranje rastlin v življenskih zajednicah, kakor so: gozd, šibje, kamenolom, barje, vlažni kraji, njiva, vrt, sadovnjak, o čemer je bil poprej govor. Pri izletu naj se pokaže, kako se napravljajo herbariji, in zahteva od učencev, da zbirajo za svoje herbarije razne obravnavane rastline. III. razred A. Pouk o človeku (anatomija in fizijologija). Sestav človeškega telesa. Staniča. Tkivo (tkanine). Organi za gibanje. Skelet (okostje): struktura, kemijski sestav, histo¬ loška gradba, razvoj, hrustanec, nega. Mišice: mišična vlakna, vez mišic s kostmi, prehrana mišic, vez mišic z živci, izvajanje gibov. Varstvo in nega mišic. Živčne pritikline in čutila. Organi za izmeno snovi. Organi za prebavo. Hranilne snovi. Kemija prebave. Varstvo in nega prebavnih organov. Jetra in njih vloga. Kri in krvni obtok: organi za krvni obtok in mehanizem obtoka. Limfa. Varstvo in nega organov krvnega obtoka. Dihalni organi: mehanizem in kemizem dihanja. Živalska toplota. Gla¬ sovni organi: proizvajanje glasu. Organi za izločanje: obisti in njihova vloga; njihovo varstvo in nega; znojne žleze in njihova vloga. Žleze z notranjim izločanjem: ščitna (tiroidna), prsna (timusna), bez¬ gavke, hipofiza, vranica. Opomba: Tu se uči pouk o človeku temeljito zaradi boljšega umevanja higiene. 20 B. Fizika. Toplota, občutek toplote. Razširjanje teles. Termometer. Količina toplote, kalorija. Topljenje in strjevanje. Izhlapevanje. Zgoščevanje. Destilacija. At- mosferne padavine (rosa, oblak, megla, dež itd.). Toki vode in zraka. Ogrevanje s paro. Izvori toplote. Mehanika plinastih teles: zračni pritisk: zračne in vodne sesalke. Baro¬ meter. Manometer. Toplotni motorji. Aeroplan. Zrakoplov. Magnetizem in njegovi učinki. Kompas. Mehanika trdnih teles: teža teles; gibanje teles. Vzvod. Tehtnica, ročna tehtnica, decimalna tehtnica. Vreteno in škripec. Kolo na vreteno. Pritisk pare: parni stroji. Zvok: nastanek in prenos; hitrost. Odbijanje zvoka. Uho. Toni in višina. Piščali. Fonograf. IV. razred A. Fizika. 1. Mehanika tekočih teles: vodni pritisk, hidravlični pritisk. Občujoče posode. Vzgon. Arhimedov zakon. Specifična teža. Delovanje vode in vodni motorji. - 2. Elektrika. Elektrika s trenjem: privlačevanje in odbijanje; elektroskop. Prevodniki in izolatorji. Električni kolovrat. Strelovod. Elektrika v ozračju. 3. Električni toki. Najkrajše o električni meri (»volt« in »amper«). Gal¬ vanski element. Električna svetloba. Elektromagneti in njihova raba. Električni zvonec in brzojav. Tok potom indukcije. Dinamo-stroj, elektromotor. Telefon in mikrofon. Rentgenovi žarki. Brezžični brzojav. 4. Svetloba. Izvori svetlobe. Premočrtno širjenje svetlobe. Odboj svetlobe. Ravna ogledala. Lomljenje žarkov. Leče. Oko. Optični predmeti. Barve. Mav¬ rica. Projekcijski aparat. B. Kemija s tehnologijo. Atmosferski zrak. Kisik. Gorenje. Premog in njegova raba. Ogljik. Oglji¬ kova kislina. Voda in vodik. Žveplo. Fosfor. Narejanje vžigalic s fosforjem in brez njega. Aluminij. Kuhinjska sol. Soda. Pepelika. Kamena soda. Glauber- jeva sol. Soliter. Smodnik. Sadra. Apno: žgano in gašeno. Malta in cement. Kremenjak in izdelovanje stekla. Železo in njegovo industrijsko izdelovanje. Glina. Keramika. Cink. Svinec. Baker, njegove rude in zlitine, modra galica. Kositer in njega zlitine. Živo srebro, cinober in njega raba. Srebro. Foto¬ grafija. Zlato. Platina. Nafta. Alkoholi in njihovo izdelovanje. Glicerin. Organske kisline: mrav¬ ljična, ocetna, sirotke in maščobne kisline. Stearin. Milo in sveče. Grozdni, sadni in navadni sladkor. Izdelovanje sladkorja. Škrob. Celuloza. Izdelovanje papirja. Bencol. Karbolova kislina. Naftalin. Navadna kafra. Kavčuk in guta- perča. Beljakovina. Masti. Olja. Smole. Pridobivanje bombaža in bombaževe vate. Predelava lanu in konoplje. Predelava volne. Pouk iz fizike in kemije v višji narodni šoli ima nalogo, da usposobi učence za razumevanje najvažnejših fizikalnih pojavov in kemijsko-tehno- loških postopkov ter njihovo rabo v domačem in pridobitnem življenju. Poset tvornic in večjih mest je brezpogojno potreben radi uspešnega pouka iz teh dveh panog. 21 Za izvedbo tega učnega načrta se ni treba spuščati v globoka znanstvena dokazovanja. Kemičnih formul je vzeti kar najbolj malo. Vsaka višja narodna šola je dolžna nabaviti potrebne aparate in predmete iz teh učnih predmetov v svrho nazornega poučevanja. Želeti je, da se nauče učenci sami sestavljati navadne aparate in da sami delajo tudi lažje poiz¬ kuse v duhu načel delovne šole. Praktična gospodarska znanja in umevanja Pod tem učnim predmetom se morajo razumeti različne stvari: na deželi znači to kmetijstvo v raznih oblikah — po potrebah posameznih krajev, a v mestih — trgovsko-obrtna znanja in umevanja, to je: glavne elemente za orientacijo v trgovsko-obrtniških poslih. Ali gotova splošna pridobitna znanja in umevanja so potrebna tudi deci na deželi, zato si jih ta pridobi v I. v. in II. v. razredu. Takega predmeta nimajo učni načrti osnovnih šol na zapadu: na splošno je to novost za vzgojno šolo. Njegovo postavitev v učni načrt je povzročila močna življenska potreba, ker dosedanja šola ni nudila dovolj praktičnega za življenje: narodna šola je bila bolj ideološka ustanova brez velike realne pod¬ lage. Navezavanje šole na praktičnost življenja se je smatralo do nedavna kot nekaka prozaičnost, ki se ne prilega taki ustanovi. Danes se ne more ki ne sme več misliti tako, to tem manj, ker je naš narod ujedinjen v družbi velikih in kulturnih narodov, katerih pridobitna znanja moramo doseči s pospešenimi koraki, da jim bomo enakopravni tovariši v družabni in mednarodni zajednici in tekmi. Kar je bilo stvorjeno pri njih polagoma in mehaničnim potom evo¬ lucije v toku časa, moramo mi razviti hote, zavedno, da bomo mogli vzdržati v tekmi, ki nam jo vsiljujejo prilike. .. Tako popolen svetovni promet, vse¬ stransko razpredena svetovna trgovina in industrija, potreba, da se razde¬ litev ekonomskih dobrin uredi na mednarodni izmeni in prometu, zahteva zapovedujoče, da koraka naš narod ekonomsko hitreje in močneje, da bo vzdržal v mednarodni tekmi. Za njegovo večjo intenzivnost proizvajanja ekonomskih dobrin je potrebno, da pomaga šola z vso energijo, da da narod maksimum svojega uspeha v vseh pridobitnih pravcih. Naša zemlja je v prvi vrsti poljedelska, zato je vsakdo dolžan pripomoči našemu kmetu, da bo zaveden poljedelec, živinorejec, sadjar, vinogradnik, čebelar, vrtnar, gozdar itd. — vse po sposobnosti njegovega terena. Z večjimi dohodki od svojega posestva se nudi kmetu boljše in bolj civilizirano življenje, kar je, moramo priznati, zdaj smo zaželjeno. Spričo tega mora imeti šola več praktičnosti, aktivnosti in produktivnosti. Kmetijstvo se mora učiti na praktični pod¬ lagi. Šolski vrt, čebelnjak, sadovnjak, gozdni nasadi v vasi morajo biti poiz¬ kusne agronomske postaje. Gospodarska, trgovska znanja in umevanja Smoter. Razvijanje smisla in ljubezni do gospodarstva vobče, do obrtništva in trgovinstva posebe. Usposabljanje za pridobitno življenje in ekonomsko tekmo. 22 I. razred (podeželske in mestne šole) Urejevanje in pridobivanje znanja iz dopisovanja na nižji stopnji pouka, pomen in pojem dopisovanja, poslovna pisma po zunanji obliki in vsebini, kopiranje, zavoj, zavijanje, poštna tarifa, vrste poslovnih pisem. Trgovska in privatna naročila, ponudbe, opomini in odgovori. Pojem, pomen in potreba, da se vodi knjigovodstvo. Vrste knjig. Zakon¬ ske določbe o knjigovodstvu in inventar. Poštna nakaznica. Poštni tovorni list, običajni in za pouk. Železniški tovorni list, običajni in za brzovozno odpošljanje. Račun, ček, reverz in brzojav. II. razred (podeželske in mestne šole) Spoznavanje in razširjanje pridobljenega znanja iz dopisovanja. Pisma sodišču in drugim oblastvom pri otvoritvi delavnice. Objave, razpisi in okrožnice. Naročila, ponudbe, pisma v trgovini z blagom (obleko). Prejem blaga in denarja. Zavarovanje delavnice in imetja. Obvestitve in poročila o delavnici. Knjige v navadnem knjigovodstvu: glavne in pomožne. ,0 trgovini in obrtništvu: postanek, korist in važnost v splošnem na¬ rodnem gospodarstvu. Trgovski in obrtni register pri sodiščih in zbornicah. Trgovske družbe; denarni zavodi: državni in privatni. Nakup in pro¬ daja. Zamenjava. Denar in denarni sistem. Kredit in nekoliko o menici. III. razred (samo za mestne šole) Razširjanje znanja iz dopisovanja obrtno-trgovskega poslovanja. Infor¬ macije. Iskanje in dajanje kredita. Pomožne ustanove v obrti in trgovini. Agenture. Borza in njeno poslo¬ vanje. Železnice, brodarstvo, pošta, brzojav, telefon. Zavarovanje. Štedenje in hranilnica. Pridobitni značaj našega Primorja. Spoznavanje blaga. Spoznavanje glavnih predmetov in sirovin v trgo¬ vini in obrti, posebno iz šolske okolice. Kalkuliranje izvoza blaga in pro¬ izvodov v drug oddaljen kraj (ali prodajati izdelke v istem kraju in okolici). Transport in označenje nove cene predmetom potem, ko so že prišteti stroški transporta. Spoznavanje in presojanje kakovosti blaga. Izbira blaga. IV. razred (samo za mestne šole) Razširjanje znanja in obrtno-trgovskega dopisovanja. Pojem in pojasnitev dvojnega knjigovodstva. Osnovni pojmi iz narodnega gospodarstva: delo, kapital, cena, iskanje in ponudba gospodarskih dobrin; proizvajalci in nabavljalci; posredovalci; velika in mala trgovina; nabavljalne in kmetijske zadruge itd. 23 Redni in izredni državni dohodki in izdatki. Pristojbine, davki, carine in monopoli. Ureditev države, pravice in dolžnosti državljanov. Poznavanje glavnih zakonskih predpisov o delu, trgovini in menici. Razširjenje v III. razredu naučenega o spoznavanju blaga. Vaje v kalkulacijah. Obrt in industrija v naši domovini. Izvajanje pouka v tem predmetu se mora postaviti čimbolj na praktično podlago, na raznovrstne vaje (pisanje, dopisovanje, risanje, računanje, opa¬ zovanje monopolskih predmetov itd.). Abstraktna znanja iz narodnega go¬ spodarstva in nauka o financah naj se poenostavi s primernimi obrazci, da jih umeva lahko vsak učenec. Kmetijstvo (samo za podeželske višje narodne šole) Smoter: da usposobi učence za racionalnejše pridobivanje in kulti¬ viranje rastlin in domačih živali. Učenci I. in II. razreda višje narodne šole opravljajo lažja dela na vrtu. Sistematski pouk v kmetijstvu se uvaja samo za poslednji dve leti višje narodne šole, ker sta šele v tem času otroškega telesnega razvoja mogoča uspešen pouk in praksa v kmetijstvu. Prejšnji pouk v nižjih razredih se pri raznih predmetih omejuje bolj na teoretske pojasnitve, na pr. pri čitanju in pisanju o raznih prilikah iz kmetskega življenja doma in na posestvu; v prirodoznanstvu spoznajo otroci razne prirodne objekte, ki jih kmet eks- ploatira: rastline, domače živali itd. Zlasti naj se pri zoologiji in botaniki v I. in II. razredu višje narodne šole pripravijo zgodnja tla za pravo, siste¬ matsko učenje kmetijstva. Tudi v višjih razredih (III. in IV.) višje narodne šole mora biti pouk bolj praktičen. Kjer je le mogoče, naj prirodoznanstvo v I. in II. razredu podeželske višje narodne šole honorarno poučujejo najmanj agronomi — absolventje srednje kmetijske šole, ki bi laže in prevdarneje pripravili pogoje za pra¬ vilen in uspešen kmetijski pouk. Prav tako je želeti, naj bi povsod v po¬ deželskih višjih narodnih šolah honorarno poučeval kmetijstvo strokovni agronom, ako je v kraju, ker je za izvajanje takega učnega programa po¬ treben strokovnjak, agronom v polnem pomenu besede. Ves kmetijski program naj se izvaja praktično po deljenih sezonskih lekcijah. III. razred September. — Izbira koruze za seme in shranjevanje koruznega semena do setve. Plug in oranje zemlje. Domači vrt, razdelitev in pripravljanje zemlje. Plemena domače živine za pridobivanje mleka. Izbira živine za rejo. Tip molzne krave. Vrste jabolk. Trgatev grozdja in pripravljanje vina. Jesenska praktična predavanja na terenu — spoznavanje na terenu in prak¬ tično proučevanje plevela, semen kulturnih rastlin, rastlinskih bolezni in škodljivcev. Pobiranje in hranjenje vrtnega semenja. Pripravljanje hrane domači živini za zimo. Sejanje ozimnih posevkov. Kmetijske priprave in stroji. 24 Oktober. — Domači vrt: čiščenje in pripravljanje zemljišča. Plemena prašičev in proizvodi. Domači sadovnjak in priprava zemlje za saditev sad¬ nega drevja. Kurniki. Najvažnejša zelenjava za okolico, kjer se nahaja šola. Spravljanje repe. November. — Jesensko globoko oranje. Pravilno krmljenje molzne krave. Proučevanje konja. Zapisnik in knjigovodstvo za perutninarstvo. Nega in gojitev breje svinje. Zimsko negovanje domačega sadovnjaka. Higienska podlaga pridobivanja mleka. December. — Hranjenje perutnine za pridobivanje jajec. Nega molzne živine. Preizkušanje mleka. Ocena koruznega semena. Odbira slabših molznih krav. Hranjenje koristnih ptic. Zimska praktična predavanja na terenu Oranje in orodje za obdelovanje. Ptice, ki prezimijo v vasi. Drevje čez zimo. Koruza kot hrana. Vejanje žita. Razdiranje goseničnih gnezd in uniče¬ vanje jajec in bub raznih Škodljivcev. Zimska ročna dela: pletarstvo, rez- barstvo itd. Januar. — Podlaga prirodne rodovitnosti zemlje. Kisanje in vrednost kisle živinske hrane. Vrednost čistokrvne domače živine. Domače gozdar¬ stvo. Plodored. Tople grede. Plevelne rastline. Jagnjeta in nega mladih jagnet. Februar. — Letna živinska hrana in paša. Brananje ozimnih posevkov. Domača nega mleka. Jajca za trg. Vrednost lucerne. Vrtnarstvo. Naravna valitev piščet. Nega in hranjenje piščancev. Marec. — Nega in hranjenje telet. Prebiranje koruznega semena. Načrt za domači vrt. Bolezni v sadovnjaku. Navadne in tople grede. Nega piščet. Gojitev lucerne. Čebele in gojitev sadnega drevja. Pomladna praktična predavanja Ptice na kmetskem posestvu. Proučevanje kalitve semena. Koruzno seme. čiščenje plevela, žuželke v odnosu do živalskih bolezni. Cepljenje sadnega drevja, čiščenje sadnega drevja mahu in lišajev. April. — Priprava domačega vrta. Priprava zemlje za koruzno setev. Škropljenje trte in sadnega drevja v svrho zabranjevanja bolezni. Olepša- vanje šolskega in domačega dvorišča. Ravnanje s perutnino, ki nese jajca. Nega domačega vrta preko leta. Gojitev živinske hrane. Obdelovanje koruze poleti. IV. razred September. — Orna zemlje in njene lastnosti. Izbira semenskega krompirja na polju. Volovska plemena za pridobivanje mesa. Pripravljanje semena za setev ozimnih posevkov. Gojitev pšenice v šolski okolici. Svinje za pridobivanje masti in za pridobivanje mesa. Zimsko delo in nega sadnega drevja. Tj-gatev, shranjevanje in pripravljanje krompirja za trg. Spravljanje sadja. Shranjevanje namiznega grozdja. Jesenska praktična predavanja na terenu Semenski krompir; mrčes, razgledanje in zbiranje; ptice, ki se hranijo z mrčesom; setev zimskih posevkov. Sušenje sliv. Žetev važnejših posevkov. Izvažanje in trošenje gnoja po njivah. 25 Oktober. — Obiranje, odbiranje in pripravljanje namiznih jabolk. Na- pravljanje jabolčnice. Spoznavanje zemlje na terenu (obrazovanje erozira, osuševanje). Kuhanje žganja. Shranjevanje sadja in zelenjave preko zime. Hlevski gnoj. Ravnanje z novim vinom. November. — Nega in krmljenje volov za meso. Zadnja jesenska dela na vrtu in okrog hiše. Reja svinj in govedi. Grobanje trsnih sadik. Pretakanje vina. Saditev na sadnem vrtu. Izkoriščanje proizvodov iz domačega gozda. Zimsko krmljenje domače živine. December. — Nastanitev ovac preko zime. Običajni živinski škodljivci. Plodored z ozirom na pridobivanje živilske hrane. Perutninarstvo: pleme in cilji reje perutnine. Kmetijsko računovodstvo. Nega krav v hlevu. Vrste krompirja in drugih poljskih posevkov. Zimska praktična predavanja na terenu Življenje žuželk preko zime v zvezi z njihovim uničevanjem. Mleko kot hrana. Krompir kot hrana. Zimska ročna dela: pletarstvo, rezbarstvo itd. Januar. — Krmljenje živine s suho krmo. Vrste ovac. Izbira živine za rejo. Drobni sadeži (jagode, maline, grozdičje itd.) primerno za okolico, kjer se nahaja šola. Domači vrt. Voli za meso. Umetna gnojila in izboljšanje zemlje. Februar. — Kmetijsko zadružništvo. Pripravljanje zemlje za pomladno setev. Živinoreja v šolski okolici. Hladne in tople grede. Umetna valitev jajec. Vračanje ptic selilk v domače kraje. Marec. — Reja in krmljenje jagnjet. Določevanje semen. Pripravljanje zemlje v domačem vrtu. Industrijske rastline. Gojitev cvetlic. Sajenje sadnih dreves. Nega umetno izvaljenih piščet. Čebele in panji. Pretakanje vina. Pomladna praktična predavanja na terenu Splošna higienska pravila za dom. Proučavanje rastlinskih sadik in presajanje na terenu. Setev raznih pomladnih posevkov. Pripravljanje sadnih drevesc za sajenje in sajenje cepljene in stratifikovane trte. Tamarenje. Koš¬ nja travnikov. April. — Nega telet in prašičev. Sajenje in presajanje vrtnih sadik. Varstvo sadik pred plevelom. Pripravljanje živine za trg. Praktična pomla¬ danska dela na polju in travnikih. Pomladna gojitev piščancev. Zgodnje obdelovanje vrta. Sviloprejka. Uničevanje mrčesa poleti na polju in vrtu. Praktična dela učencev doma Kmetijski pouk v šoli naj se vrši z izvajanjem določnih nalog kmetij¬ skega značaja, katere bi učenci III. ali IV. razreda višje narodne šole izvršili na lastnem domu, na posestvu svojih staršev, vendar pod kontrolo svojega učitelja. To bi bilo stvarno dopolnilo kmetijskega pouka za dobo poletnih mesecev, ko so učenci na prostem in v počitnicah na domačem posestvu. Učenci naj se shajajo z učiteljem ob nedeljah in praznikih in tudi učitelji naj pridejo na kmetiška posestva, kjer učenci izvajajo nekatere naloge, in se seznanijo z delom učencev, da jim dajo navodila za nadaljnje delo. Higiena Higiena je edini predmet, ki medsebojno veže vse predmete iz naravo¬ slovja in pokaže njihov pomen za praktično vsakdanje življenje. Higiena 26 se pojavlja kot praktični in sintetični pouk, ki združuje v sebi znanje bio¬ logije, kemije, fizike, geologije, ker z njo pojasnjujemo življenske pojave in vpliv raznih činiteljev na zdravje. Toliko prej mora postati skupna do¬ brina vsem ljudem. S spoznavanjem higiene samim pospešujemo, da akti¬ viramo ves narod in ga pritegnemo k sodelovanju na povzdigi in napre¬ dovanju narodnega zdravja. S širjenjem higienskega znanja med narodom se preprečuje širjenje mnogih in težkih narodovih bolezni in zla. Človekova dolžnost je, da pozna sestavo svojega telesa, vsaj toliko, kolikor pozna kmet svoj voz, plug, svojo živino in posevke, ki jih neguje. Marsikdo umre samo zato, ker ni poznal higiene. Še danes ni odpravljena zmota, da meso ni bistvena hrana človekova, ker veliko ljudi živi izključno od mesa, zato pa trpe na težkih in dolgotrajnih boleznih. Še danes se ne spoznava, da hrana, . ki je zdrava za otroke, ni primerna za odrasle in obratno: kar je za prve dobro, je morda za druge naravnost strupeno. Vsi ti činitelji "kažejo jasno, kolik je pomen higiene za narodovo zdravje. Dokler narodne šole na sploh ne bodo opremljene s posebno ureditvijo za praktično-higiensko izobraževanje učencev (šolsko kopališče, umival¬ niki, pripi-ave za nego zobovja, ust, za razkuževanje), so učitelji kot izobra- ževatelji dolžni, da obiskujejo domove učencev, da nadzirajo učence izven šolskih ur, da na primeren način obveščajo učence in njihove roditelje o higienskih predpisih (v resnih prilikah bo učitelj poklical starše kakega učenca v svrho posvetovanja in obvestitve). I. razred Osnovni pojmi o higieni. Njena naloga in pomen. Zrak: sestavina, kako se kvari, kako se čisti. Pitna voda: lastnosti, izvor in zemljišče. Svet¬ loba: vpliv na zdravje. Toplota. II. razred Oblačenje, obuvanje, postelja. Prehrana in življenske potrebščine. III. razred Nalezljive bolezni: bakterije in zajedalci. Stanovanje. IV. razred Osebna higiena. Nega dece. Higiena selišč. Prva pomoč, postrežba bol¬ nikov. Gospodinjstvo Smoter: da zbudi pri učenkah veselje in ljubezen do domačih poslov, da razvije smisel za domačo vrednost, točnost, čistočo in štedlji- vost. Z drugimi besedami: da nauči žensko mladino pravilnega in racional¬ nega dela gospodinje doma in v družini, ustvarjajoč ji tako ljubezen in pripravljenost za domače življenje. 27 I. razred Naloga gospodinje. Stanovanje: pogoji dobrega stanovanja, najpotreb¬ nejši prostori in njihova razporedba. Spalnica. Najpotrebnejše pohištvo za sobe. Kuhinja: pohištvo, posoda. Vzdržanje snage v sobah in kuhinji. Le¬ sena in kovinasta posoda. Štedilniki. Red okoli mize pri jedi in pijači. Posteljnina. Volna in perje v rabi. Tla in preproge ter njihovo čiščenje. Čiščenje in uničevanje žuželk. Kakšna mora biti shramba, klet, podstrešje, stranišče. Desinfekcija stanovanja in stranišča. Dvorišče. Obleka in obutev. Perilo. Kako se dobiva bombaž, svila in njihova uporaba. Pripravljanje perila in red v pranju. Narejanje luga. Fabrikacija mila za pranje. Kako in iz česa se napravlja škrob. Likanje perila. Volna in volnena obleka. Pranje volne in volnenega materiala, čiščenje madežev na platnu in volnenih tkaninah. Krpanje perila, obleke in nogavic. Varovanje volnenega materiala pred molji, čiščenje obleke. Kurjava in razsvetljava stanovanja. Gorivo. Razlike pri sredstvih za kurivo: razne vrste lesa, premoga. Razsvetljava: svetilni plin, alkohol, pe¬ trolej, sveče in elektrika, čiščenje svečnikov, svetiljk in žarnic. II. razred O hrani vobče. Glivice (bakterije) in njihov vpliv na hrano. Hrana za zdrave in bolne. Hrana za otroke. Lahka in težka hrana. Voda: mehka in trda v domači rabi. Zelenjava in sadje kot hrana. Kuhinjska sol. Priprav¬ ljanje domačega kisa. Sladkor, sol in kis kot sredstva za prezimovanje živil. Meso kot hrana. Sušenje mesa. — Masti: živalska in rastlinska. Mleko kot hrana. Mlečni izdelki: sir, smetana, kislo mleko, kuhano mleko in maslo. Čuvanje mleka, da se ne pokvari. Pripravljanje jedi: goveje juhe, zelja z mesom, fižola kot postne in mesne jedi, duveča in papazjanije. Žita, iz katerih se dobiva krušna moka. Mesenje in peka kruha. Drože in domači kvas. Od česa se dobiva pelagra in njene posledice. Vrt: ureditev, grede in gnojenje. Hlevski in umetni gnoj. Topla greda. Sejanje in presa¬ janje sadik. Glavne vrste zelenjave za gospodinjstvo. Plodored. Zalivanje vrta. Škodljivci v vrtu in njihovo zatiranje. Nega zelja, fižola, krompirja, čebule in česna, paradižnika itd. Shranjevanje zelja in drugih vrst povrtnine in zelenjave za zimo. Konserviranje povrtnine za zimo. Kuhanje marmelade. »Sladko« in kompot. Pripravljanje paradižnične, zeljnate itd. juhe. Priprav¬ ljanje z mesom ohrovta, sladkega zelja, kolerabe, zelenega fižola, narejanje musake in pilava (rižote). III. razred Domača perutnina. Nega vseh vrst perutnine. Pogoji za dobro perut¬ nino. Prostor za perutnino. Perje perutnine v domači rabi. Bolezni pri pe- 28 rutnini: obramba in oviranje bolezni. Prirodna in umetna valitev (nasa- janje) perutnine. Nega in pica piščet. Jajca kot hrana. Shranjevanje jajc za zimo. Shranjevanje testenin za zimo (tarane, rezancev). Pripravljanje testa s kvasom in brez kvasa. Pripravljanje jedil: paprikaša z rezanci, rezancev z mesom in sirom, žepki. Cmoki s sirom in marmelado. Mesenje potice, gibanice, shajanega in drugega testa, z ozirom na razmere. IV. razred Shranjevanje slanine in mesa za zimo. Topljenje masti. Delanje klobas, kisle juhe, krvavice in jetrnice. Domače knjigovodstvo. Inventar pohištva in perila. Vodstvo domačih prejemkov in izdatkov. Postrežba bolnikov. Bolniška postelja. Prva pomoč, v nezgodah. Borba proti nalezljivim boleznim. Dolžnosti nižjih proti višjim in obratno. Delo, odmor in igra. Razvijanje moralnih občutkov in dolžnosti. Postopanje z otroki. Zgled, zapoved, prepoved, kazen in nadzorovanje. Izbira poklica v življenju. Mesenje slavskih in božičnih kolačev (potic) in raznih vrst peciva, po razmerah. — Pečenke: jagnječja, svinjska in telečja. Slavnostni dnevi v rodbini. Pri mestnih višjih narodnih šolah so šolske občine dolžne organizirati šolske kuhinje v smislu § 23. Zakona o narodnih šolah radi praktične iz¬ vedbe učnega programa iz gospodinjstva. V kuhinji sodelujejo vsak dan po dve do tri učenke iz 3. v. in 4. v. r.: najprej opazujejo, nato sodelujejo pri pripravljanju jedil. Ta jedila dobe najsiromašnejši otroci dotične šole. Ročno delo Pouk v ročnem delu omogoča udejstvovanje prirojenega delovnega na¬ gona in nagona za prikazovanje raznih oblik. Ročno delo zbuja veselje spričo samostojnega ustvarjanja tehničnih in umetnih brezhibnih del; krepi smisel za žajednico in pripravljenost pomagati. Cilji tega pouka so razno¬ vrstni. Pred vsem navaja k delu, točnosti, vztrajnosti, marljivosti, nadalje izvira iz njega spoštovanje telesnega dela, spoštovanje delavca in splošno cenjenje delavskega stanu, kateri ustvarja predmete za ljudsko potrebo. Z ročnim delom se pridobiva spretnost in vobče iznajdljivost v rabi stvari. Z njim se vežba oko in pridobiva smisel za oblike, obrazuje se točna, vztrajna in dosledna volja. Po drugi strani se ustvarja smisel za red, snago in pridobiva samodelavnost. Z izdelovanjem raznih predmetov se dejansko podpira ostali pouk in na njem se oživotvarjajo učni predmeti. Deško ročno delo vrši na preprost način koncentracijo vsega učnega gradiva: redek je učni predmet, ki se ne bi dal realizirati z ročnim delom. Dalje podpira ročno delo vzgojo v etičnem, estetičnem in umetniškem pogledu. Z ročnim delom se istotako goji ljubezen za narodne motive, kar posebno velja za žensko ročno delo. Naposled ročno delo, posebno moško, ustvarja princip delovne šole, ker z ročnim delom učenci ugotavljajo in preiskujejo pravilnost znanja iz 29 stvarnega pouka, narodnega jezika, računstva in geometrije, zemljepisja, prirodoznanstva, iz praktičnih in pridobitvenih znanj in umevanj pa celo iz zgodovine in petja... S pomočjo ročnega dela se naučeno lahko povsod preišče in oživotvori, a znanje, pridobljeno na ta način, postane trajna učen¬ čeva last. V tem obstoja veličina principa delovne šole, da se ves pouk vrši potom dela, da se vse pridobiva in utrjuje s samostojnim delom, ne pa z golim podajanjem, z besedami brez sodelovanja rok in drugih organov. Metoda podavanja golih dejstev je bila cilj stari verbalistični šoli. Danes ima vsako znanje le toliko vrednosti, kolikor ga moremo uspešno rabiti. Zato mora sodobni pouk, kolikor le mogoče, stremeti za tem, da bo pri¬ krojen v duhu delovne šole. Aristotelova misel, da poznamo stvar samo tedaj, ako jo znamo sami izdelati, očividno podpira važnost ročnega dela, kajti zares, če učenec po¬ kaže na izgotovljenem predmetu jasno in točno vse znake, po katerih se ta predmet razlikuje od ostalih, tedaj je nedvomno, da mu je dotični pojem jasen. Zato moderna šola ne more in ne sme biti šola golega podajanja brez podlage ročnega dela. DEŠKO ROČNO DELO I. razred 1. Modeliranje iz gline (plastilina): zemljepisni pojmi, zgodovinski spomeniki, trdnjave in obrambni stolpi, listje lepotičnega drevja; paralelo¬ grami, četverokotniki in pravilni poligoni. 2. Delo iz sadre. Vrezovanje v sadro oblike listov, stebel, metuljev, mačke, psa, konja, žene in moža. 3. Modeliranje iz sadre: mačka, pes, zajec, hiša, cerkev, žena in mož v sedečem stanju, nagrobni spomenik s križem itd.; posekano deblo, dre¬ vesne veje i. dr. 4. Rovašenje: Vrezovanje monograma, goloba, metuljčka, konja, ribe, (na pr. karpa, ščuke...). Vrezovanje državnega grba. 5. Ilustriranje estetsko-etičnih beril (pripovedk): riše se na beli strani papirja, ki je na drugi strani pobarvan, se po narisku reže in izrezana figura lepi na drug papir. Na pr. »skobec in kukavica«, »lisica in kozel« itd. 6. Prepletanje papirja z raznobarvnimi papirnatimi traki v skladu z narodnimi motivi, ki se vidijo na preprogah, brisačah, ruticah, nogavicah in drugi nošnji. 7. Kartonaža: izdelovati vse naučene geometrijske like. Opomba. Ni treba, da bi moral vsak učenec izdelati od vsakega pri¬ merka, kar je predvideno za ta razred: glavno je, da izdela iz vsake skupine po nekoliko predmetov po svoji izberi. II. razred 1. Modeliranje iz gline: razni predmeti ljudske rabe (vazice, krož¬ niki, lončki. ..), iz geometrije (kocka, prizma, piramida ...), iz zgodo¬ vine (kak spomenik, cerkev itd.), iz zemljepisja po eno evropsko državo. 30 2. Lesni izdelki: okvirji za ogledala in slike, škatlje za šivalne potreb¬ ščine, mlin ob potoku (reki), ročna tehtnica, piščalke, palice, klopice, čutare, svetiljke itd. in njih okrasitev z nožem po narodnih motivih. 3. Izdelki iz kovinske žice: prstan, verižice, izdelovanje lampijonov, razno obličnih senčnikov za električne svetiljke in slično; izdelovanje geometrijskih likov (trikotnika, kvadrata, pravokotnika, romba itd.). 4. Pletenje raznih košaric iz vrbovega protja. 5. Krasitev bučic v skladnih barvah narodnih motivov. 6. Krasitev lončenih posod v skladnih barvah narodnih motivov. 7. Reliefi, pobarvani kot zemljevid. Opomba. Tudi tu ni treba učencu izdelati vsakega predmeta: dosti je, ako naredi iz vsake skupine po svoji volji nekaj predmetov. III. razred Kartonaža: izdelovanje geometrijskih teles (kocke, piramide, stožca, valja), blokov, beležnic, škatelj (okrašenih po narodnih motivih). Mehka in trda vezava knjig. IV. razred Mizarstvo s tehnologijo orodja: izdelovanje najpotrebnejših predmetov za ljudsko rabo, n. pr. kuhinjska deska, police za krožnike (skledniki), police za kuhinjske pokrovke, solnica, pljuvalnik, valjar, strgulja za nečke, ravnilo, držaj za lopate, sekire, motike, pletenje košev in okvirjev za panj, izdelovanje modelov za golobnjake, kurnik, zabojčkov v zmanjšanem merilu. Opombe: 1. Za izvajanje ročnega dela v višji narodni šoli so potrebni posebni prostori (delavnice) s potrebnim orodjem. 2. V kartonaži, barvanju motivov na posodah, bučah, ilustracijah, delu iz lesa, rezbariji, rezljanju se mora model najprej narisati, potem šele izdelati. Povsod naj se uporabljajo tudi narodni motivi. ŽENSKO ROČNO DELO I. razred Kvačkanje. Pletenje kratkih otroških nogavic. Narodna vezenina s po¬ sebnim ozirom na narodno ornamentiko. Perilo. Spoznavanje snovi in orodja. Izdelati iz bombaža ali sukanca čipko ali vstavek. Delati iz volne šale, bluze in obleke. II. razred Kvačkanje. Pletenje. Osnove šiva in krpanje. Mreženje, všivanje. Lahko luknjičasto vezenje. Krpanje nogavic. Spoznavanje snovi in orodja (raznih vrst igel, naprstnik, meter, škarje). Predpasnik (ročno šivanje). Ženske hlače. Okrasno (pisano) vezenje. Izdelovanje namiznega perila z narodnimi motivi. 31 III. razred. Belo vezenje. Šiv in osnove krojev za belo perilo. Risanje krojev na papirju in krojenje na platnu. Krojenje in šivanje ženskih srajc in še kakega kosa ženskega belega perila z rabo šivalnega stroja, šiv po možnosti na stroju. Obšivanje luknjic (gumbnic) na belem perilu. Mreženje. Pisano ve¬ zenje. Spoznavanje materiala in orodja. Izdelovanje pregrinjal za mizo, posteljo, zastori itd. iz raznih tkanin. IV. razred Krojenje na papirju in platnu. Šivanje perila po izbiri. Fina ročna dela v razni tehniki. Umerjanje perila. Razne vrste bele vezenine. Razna vozlasta in druga dela. Spoznavanje narodne ornamentike. Opomba. Zensko ročno delo mora usposobiti učenke v pletenju, v vezenju z narodnimi motivi, šivanju, krojenju raznega perila in obleke, isto¬ časno pa jih s tem navaditi na red, čistoto in smisel za dom. Pri vsem ročnem delu se mora paziti na skrbno in vestno izdelovanje in na šted- ljivo uporabo materiala. Poučevati se mora ves razred obenem. Vsako elementarno vajo, vsak del predmeta, ki ga učimo, morajo vse učenke skupno in istočasno začeti in končati. Učiteljica mora kratko in nazorno pojasniti namen, obliko in material vsakega predmeta, ki naj se uči, oziroma dela, potem pa takoj praktično pokazati izvajanje dela pred vsem razredom, vodeč tako učenke k pojmo¬ vanju in izvajanju dela. Vedno se mora paziti, da učenke delajo z razume¬ vanjem in čim samostojneje. Pri tem naj učiteljica skrbi, da imajo deklice vedno priliko, da uporabljajo pri učenju ženskih ročnih del risanje, ki so se ga poprej naučile. Pri izbiri narodnih motivov se jemlje postopno najprej lažje, potem težje; dalje se jemljejo najprej motivi iz neposredne okolice, potem drugi. Deklice naj se seznanijo z izvorom in pomenom narodnih motivov, te pa spraviti v zvezo z umetniškim slogom zgodovinskih period, iz katerih so motivi izšli. Pri izdelavi dekorativnih del naj se deklicam pojasni potreba estetskega okraševanja našega doma. RISANJE Pouk v risanju usposablja otroka, da opazuje prirodo in predmete svoje okolice po obliki in barvi, nato pa vse to preprosto in jasno predstavlja. Na takem predstavljanju prirode in njenih predmetov naj bo vidno, da je dan smisel za oblike in barve, da sta zbujena domišljija in veselje do lepega. Risanje kakor tudi ročno delo se morata podrediti splošnemu smotru na¬ rodne šole. Risanje izobražuje duševne moči: razum, srce (emocija), domišljijo in voljo. Najbližja naloga risarskega pouka je oblikovanje in ostrenje vidnih predstav ter razvijanje sposobnosti, da se te predstave izrazijo grafično. Risanje, modelovanje in ročno delo v zvezi z ostalimi učnimi predmeti najbolje podpirajo nalogo narodne šole. 32 Risanje po eni strani vežba oko in roko in tako smotreno navaja na pravilno spoznavanje oblik in barv, da se morejo predmeti podati čim točneje; po drugi strani pa je potrebno, da risanje usposobi učenca za prak¬ tično življenje, ki mu je potrebna spretnost v predstavljanju z risanjem. Pri tem kakor tudi pri ročnem delu se izziva zadovoljstvo in veselje spričo otroške delavnosti same, kar se strinja s prirojenim nagonom za delo, de¬ lovanje. Risanje se ne sme omejiti le na risarske ure po razporeditvi, marveč se mora v interesu splošnega pouka vzeti kot princip pri vseh učnih predmetih. Iz programa za ročno delo se jasno vidi, da se risanje neprestano prepleta z ročnim delom. I. razred Nadaljuje se delo iz 4. razreda osnovne šole radi utrjevanja in raz¬ širjanja. Nadaljuje se delo z vodenimi barvami. Prirejati izprehode v prirodi: risati v prirodi in prirodo — po izbiri.učencev. Nato jemati motive: stare obleke, narodne tkanine; prerisovati s preslic, buč, pip itd. Jemati motive iz mitologije, grške in rimske zgodovine. Vaditi učence, da rišejo zamišljeno obleko carice Milice (po nar. pesmi), Štefana Nemanja, Hanibala, Ljudevita Posavskega, Herkula, Tezeja ..., smrt Zvonimira..., Mohameda v puščavi (poslednje iz naučenega potom za- mišljanja) itd. Kot novo naj se pokaže in shvati perspektiva. Pokazati, kako se meri višina zidu, dreves, hiše. Z uporabo perspektive in z merjenjem višine se riše navadna hiša z vodnjakom, kmetska koča s kopico sena in stajo za živino, drevo (dvigalo) pri vaških vodnjakih, mala železniška postaja itd. II. razred Nadaljevanje, dokler se ne shvati perspektiva in merjenje. Spoznavanje sence, senčenja in raznih odtenkov pri barvi pod vplivom solnca. Listi in cve¬ ti, jesensko listje, metulji, vedra, vrči; motivi iz prirode: pletena vrata, vaški cerkveni zvonik, njiva z ječmenom, njiva s kopicami požetega žita, sadeži, ptice (škrjanec, škorec itd.), hrošči (n. pr. rogač, pikapolonica...), kobilice; razne rastline: mak, hijacinte, rože... Risanje oseb iz zgodovine po znanju (zamišljene subjektivno): sv. Sava miri brate nad očetovim truplom, prvi srbsko-hrvatski kralj Tvrdko I., ban Kulin, Tomislav itd. Risanje prizme, piramide, krogle ... Risanje in barvanje narodnih motivov in ornamentov, III. razred Nadaljevanje dela iz II. razreda radi utrditve. Risanje mlina ob potoku, kmetski voz za vola in konja, vaške cerkve in šole, cestarske hiše ob cesti i. dr.; v mestih risati: tramvaje, avtomobile, avtobuse, aeroplane i. dr. Sveže listje z vodenimi barvami. Risanje in senčenje perspektivnega videza več geometrijskih teles. Risanje in senčenje prespektivnega videza predmetov, ki se vidijo v učilnici. Risanje notranjega izgleda učilnice. 33 Risati in senčiti s svinčnikom razne lončene predmete. Ko obvladajo učenci risanje in senčenje omenjenih predmetov, jih slikajo z vodenimi bar¬ vami. Risanje po spominu in domišljiji: Vuka Karadžiča, Valentina Vodnika, Ljudevita Gaja, Strossmayerja, Svetozarja Miletiča itd. IV. razred Risanje in barvanje narodnih okraskov. Risanje in senčenje perspektivnega videza učilnice s predmeti v njej; risanje in senčenje perspektivnega videza ceste z njenimi predmeti (ograje, stebri, drevesa ...). "Slikanje z vodenimi barvami živali (zlasti ptic). Risanje po spominu in domišljiji. Posnemanje pejsažov v prirodi. Splošne opombe: 1. Poleg neposrednega risanja predmetov je negovati na vseh stopnjah risanje po spominu. 2. Kjerkoli je to mogoče, rabiti barve. 3. Pouk v risanju je načelno pouk s celim razredom. 4. S starejšimi učenci naj se včasih delajo vaje v opazovanju umetniških del, da se tako navajajo na točno in zavedno opažanje važnih momentov. 5. Pouk v risanju in pouk v ročnem delu naj se po možnosti pronicata in prepletata ter podpirata drug drugega. Tudi ostali učni predmeti naj se izkoriščajo pri risarskem pouku. LEPOPIS Smoter. Pravilno in lepo pisanje s cirilico in latinico. Razvijanje smisla in čuta za točnost, doslednost in lepoto; navajanje na red in čistočo. I. razred Izpopolnjevanje v lepem pisanju s cirilico in latinico (navadna pisava). Pisanke so z eno črto in brez vzorca. Pisanje daljših stavkov iz raznih učnih predmetov, posebno iz predmetov nacionalne skupine. Pisanje krajših odlomkov čtiva in kratkih primernih pesemc. II. razred Vse kakor v I. razredu z večjo zahtevo za lepoto pisanja. Pisanje z »rond« (okroglim) peresom: najprej male črke, pa besede, nato velike črke in nazadnje velike črke s stavki. Petje Smoter : razvijanje posluha in glasu in usposabljanje otrok za samo¬ stojno petje do gotove stopnje, buditev zanimanja in ljubezni za pesem in njeno melodijo; zbujanje in jačanje estetskih in rodoljubnih čustev in bla¬ žitev učenčeve duše. 34 V prvi vrsti naj učenec, ki zapusti osnovno šolo, ponese s seboj čim večje število dobro naučenih narodnih pesmi, ki mu ostanejo za vse življenje duševna last. Razen tega naj dobi učenec že v osnovni šoli pojem o glasbeni izobrazbi, ki jo tekom nadaljnjega šolanja razširja in izpopolnjuje. Spričo vsega tega se mora pevski pouk v narodni šoli postaviti na času primerno podlago: racionalni pouk v petju mora biti na glasbeni izobrazbi. Po¬ trebno je tedaj uvesti v našo šolo pouk v petju po notah, ker je glasbena abeceda sočasna in enolična za ves kulturni svet, da to splošno priznano abecedo ponese s seboj tudi učenec, ki je dovršil višjo narodno šolo, ker so jo že davno uvedli v svoje šole zapadno-evropski narodi. V pesmi se združujeta beseda in ton. Ako želimo, da zveni pesem zares lepo, moramo paziti na tekst in melodijo, ker je petje idealiziran govor. Zato moramo zelo paziti na lep izgovor besed. Sistematične vaje glasu in deklamiranje bo vedno izborna priprava za lepo petje. Predvsem je treba paziti na prijeten, naraven in neprisiljen zvok tonov, na pravilno intonacijo, t. j. zadetju višine tonov s svojim glasom, in na zanesljiv ritem. Pri vajah v ritmu, intonacijah in čitanju not ne smemo raztegniti učenja o tem, marveč se moramo oprijeti glavnega — petja pesmi. Vse vrste teh pevskih vaj streme za tem, da bi moglo biti izvajanje vsestransko uglajeno in bi mogli učenci peti pesem po notah zavedno z okusom in voljo. V pevskih urah ne sme učitelj nikdar pustiti z vidika te posameznosti v pouku: 1) vaje glasu in dihanje, 2) vaje izgovora in deklamiranje, 3) vaje posluha in glasu, 4) vaje v ritmu, 5) vaje intonacije: a) v glasovnem zadetju posameznih delov pesmi, ki jo učimo v šoli; b) vaje s pomočjo imen napi¬ sanih tonov; c) vežbanje pesmi iz tona s celokupnim tekstom in č) dekla¬ miranje in popolno izvajanje pesmi, t. j. njeno predvajanje. Potrebno je, da učenci pojmijo pravo razpoloženje in vsebino pesmi in tedaj bodo mogli peti pesem tudi emocionalno (občuteno) in izrazito. To doseže učitelj le, ako zna pesem prikazati in postaviti v okvir otroškega razpoloženja ter tako izzove tudi čustveno petje pri učencih. Učenci naj se ne uče peti nobene pesmi, preden se jim ne pojasni njena vsebina, bodisi prej pri narodnem jeziku ali pa v pevski uri. Pesmi, ki so se jih učenci naučili peti, naj pojo cele, ne pa samo prvo ali še katero kitico. Naučene pesmi naj ne pojo le v pevski uri, marveč tudi v urah drugih učnih predmetov, če se pokaže razpoloženje za petje, n. pr. rodoljubne pesmi v zgodovinski uri. Pesmi pojo lahko, ko gredo iz učilnice na dvorišče, ob odmorih in povratku v učilnice itd. I. razred 1. Utrjevanje pridobljenega znanja iz osnovne šole: o taktu, ritmu in naglasku; o taktnicah in raznih vrstah takta z ozirom na njihove naglaske; o višini in nižini tonov (visok — nizek — globok ton); vse vrste tonov, ki se dvigajo in padajo, in njihovo grupiranje po tetrakordih (četveroton ali polovica skale) v skali. Vse vrste not in pavz in ritmičnih vaj v zvezi z melo¬ dijo radi utrjevanja pojma dolžine (dolg ali kratek ton ali pavza). Razni načini pisanja not: znamenja ponavljanja, tempo, znamenja skrajševanja in drugo. Trodelni takt, cel (četverodelni) takt, predtakt in njihove ritmične 35 vaje samo v zvezi z melodijo. Vezanje dveh tonov v dvodelnem in trodelnem taktu. Muzični diktat melodijsko radi utrjevanja predelanega gradiva. Vaja v pisanju not in zapisovanju tonov na tabli z ozirom na njihovo trajanje in višino. Dinamična znamenja za utrjevanje pojmov jakosti (jak in slab ton) in njihova zapisovanja forte, piano itd. Spoznavanje solmizacijskih zlogov (do, re, mi, fa, sol, la, si, do). Raz¬ delitev padanja v dvodelnem in trodelnem taktu (naglasen in nenaglašen del takta) in njihovo taktovanje (taktne figure). Diktat v teh vrstah taktov. Razdelitev enega udarca v taktu na dva enaka dela. Dvodelni takt sestavljen iz raznih vrednosti 34, /, 1 U not ali pavz. Ponavljanje vsega gradiva od početka. Petje posvetnih zbornih in solo pesmi, posebe v razredu ali skupno z razredi iste šole. Tolmačenje teoretičnega in praktičnega gradiva na pesmih, predvajanih v šoli. II. razred 1. Vaje v dihanju, dobivanju tonov, v izgovoru zlogov in besed; cel takt, vezanje sekund (legato); cel takt s predtaktom in ritmične vaje, sestavljene iz polovnih in četrtinskih not in pavz, kakor tudi pisanje teh različnih vred¬ nosti v celem taktu radi spoznavanja ritmičnih oblik; vezanje terc in skoki na oktavo. Razdelitev udaixev v štiričetrtinskem taktu na dva enaka dela, prav tako s predtaktom, sestavljenim iz raznih krajših vrednosti, tako not in pavz; vezanje kvint in kvinakorda c, e, d, v zvezi z e. Vezanje tonov v kvint- akordu. Ritmični diktat iz obdelanega gradiva: učitelj poje posamezne takte na »la« in istočasno taktira pri tem, ko učenci pod njegovo kontrolo pišejo te notne vrednosti na tablo ali v svoje zvezke. Izpopolnitev posameznih praznin v napisanih taktih na tabli pri ritmičnih vajah. Tvorba kvintakorda na vsakem danem tonu najprej s petjem, potem z napisovanjem. 2. Petje posvetnih zbornih in solo pesmi, posebe v razredu ali skupno z ostalimi razredi. Tolmačenje teoretičnega in praktičnega gradiva na pesmih, pi-edvajanih v šoli. III. razred 1. Utrjevanje pojmov glede trajanja not in pavz v primeri z osnovno edinico za trajanje — četrtinko. Znaki za označenje takta (%, 2 /«> */* C takt). Razlikovanje durskega kvintakorda od drugih akordov in njihovih obratov, senčenja-nijanse: pojačujoči (rastoči) in potišujoči (padajoči) toni crescendo, decrescendo. Vsestransko spoznavanje notne osnove, ključa in imen not na črtah, v presledkih in izven notne osnove (pomočnice). Durski kvintakord in vaje v tercah, skok od c na d in obratno. Ritmične vaje, sestavljene iz not in pavz s piko. Osnovni ton (tonika) in kvintakord v zvezi s c, skok z oktave na osnovni ton. Dominante in tetrakord. Skok na d in oba osnovna tona c in d v različnih izpremembah. Ritmične vaje z lista in na pamet. Pismen ritmični diktat. Osnove tonov e in f k tonu c in h, k tonu c; spodnja dominanta f, ki zahteva razrešenje na nižje. C-dur skala; kakor tudi celi in poltoni drugih durskih skal. Utrjevanje pojma »stopnja« v skali. G-dur skala; znamenja: zvišanje — »križ« in znižanje —»be« pred 36 00000473963 noto. D-dur skala; diktat po učiteljevem petju. Pregled vseh ostalih skal: A, E, H, Fis, Gis, F, B, Es, As, Des, Ges in Ces-dur. Spoznavanje dvojnega zna¬ menja, enharmonični toni. Diktat iz obdelanega gradiva. 2. Petje posvetnih pesmi v zboru ali solo, posebe v razredu ali skupno z ostalimi razredi iste šole. Tolmačenje teoretskega in praktičnega gradiva na pesmih, predvajanih v šoli. 3. Kratke sličice iz glasbene zgodovine, ki po svoji zanimivosti dvigajo zanimanje za ta predmet, tako pa tudi pospešijo uspeh tega pouka. Podajo naj se imena zaslužnih glasbenikov v Jugoslaviji in učenci naj na kratko spoznajo njih dela. IV. razred 1. Utrjevanje petja s pomočjo vokalov v pravilnem odpiranju ust in v izgovoru. Takti 6 / 4 , 3 / s , 6 /s in njih taktiranje (taktne figure). Terca in glavne stopnje v skali. Pojm o manjših vrednostih, trajanje not in pavz 1 l± e , V 32 , 1 lm. Znamenja za vezanje in ritmične vaje, sestavljene iz vseh vrst notnih vred¬ nosti, z uporabo teh znamenj. Pojem »triole« (trojnica) v zvezi z dvoglasnimi vajami in kontrasti o trajanju tonov med enim in drugim glasom (izmed soprana in alta ali izmed tenorja in basa). Polovni (alla breve) takt in para¬ lelna trajanja pavz v pesmih. Ritmične vaje z rabo ene ali dveh pik v zvezi z znamenji vezanja. Modulacija (prehodi) preko »vodice« — domišlja- nega tona in dvoglasno kretanje glasov v nasprotni smeri eno proti drugemu. Pojem o basovskem ključu (F) in pisanju not v njem. Vsi intervali in njih nazivi. Pojasnjevanje dur in mol kvintakordov, osnovnih in s premiki izmenjanih (prekomerni in zmanjšani). Petje čistih, velikih in malih intervalov. Intoniranje sekste in razlikovanje dur od mol kvintakorda. Osnovni ton »C« predhodnega načina izpreminjati v druge stopnje novega tonskega načina (n. pr. kaj je ton »C« v F-duru, v G-duru itd.). Pojasnitev obrata kvintakorda in razlikovanje molovega od zmanjšanega, zmanjšanega od prekomernega in razlikovanje durovega kvintakorda od prekomernega in zmanjšanega. Po¬ jasnila: kako more vsak interval (stopnja) predhodnega tonskega načina modulirati tudi drugi interval (stopnjo) novega tonskega načina. Petje vseh zmanjšanih intervalov v C-duru in razlikovanje vseh vrst kvintakordov. Pojem »sinkope«. Ritmične vaje, v katerih so obseženi vsi slučaji predelane snovi. 2. Petje posvetnih pesmi v zboru ali solo s spremljevanjem zbora ali kakega glasbila, posebe v razredu ali skupno s ostalimi razredi iste šole ali drugih šol. Tolmačenje teoretične in praktične snovi na pesmih, predva¬ janih v šoli. 3. Kratke slike iz glasbene zgodovine, ki morejo s svojo zanimivostjo okrepiti zanimanje učencev za glasbo in s tem pospešiti uspehe pri pouku. Omeniti nekoliko imen zaslužnih glasbenikov v Jugoslaviji in na kratko upoznati učence z njihovimi deli. TELOVADBA PO SOKOLSKEM SISTEMU Bodočnost naroda zavisi od kakovosti žen in mož, ki bodo v mirni dobi razvili vse svoje sposobnosti za dobro, veličino in jakost samega sebe, 37 družbe, naroda in države. Celota kot skupina vseh posameznikov zavisi zlasti od vsakega člana družabne in državne zajednice, namreč od sposob¬ nosti, telesnih in duševnih, ki se morajo vzgojiti tako, da dobi naša jugo¬ slovanska nacija nove tipe našega moža, žene in otrok, ki se s popolnostjo duha in telesa dvignejo tudi iznad antičnega človeka. Kadar govorimo o bodočnosti našega naroda, moramo neizogibno govoriti tudi o tistih, ki nas nasledijo, to pa so naši otroci, ki jutri dorastejo in postanejo odgovorni člani naroda. Družina in šola sta dva legitimna činitelja, ki imata v rokah usodo naroda in države, kot taka sta poklicani, da oblikujeta solidno podlago zdrave duše in telesa naših otrok, ki so na¬ daljevanje nas in našega naroda. Zdrav človek obdrži samostojnost, svo¬ bodo in bo sposoben, da vzdrži v borbi sveta, v kateri pa propadejo oni narodi, ki niso duševno in telesno močni. Samo zdrav človek je lahko dober vojak, meščan, delavec, kmet, znanstvenik itd. Samo telesno in duševno zdrav nudi lahko v mirni dobi zanesljive garancije za kulturno in ekonomsko zmago, ki se ne bo več odločala na bojnih poljih, pač pa v miru. Vse to se doseže s smotreno telesno izobrazbo, ki da naši rasi moč in odpornost tako za notranje, kakor za zunanje življenje naroda in države. Telesna vzgoja mladine mora postati naša obča težnja, da bi stvorih tip Sokola- junaka iz narodnih pesmi, ki je njegova telesna moč bila vir plemenitosti, požrtvovalnosti, ljubezni za vse, kar je dobro, lepo in zdravo. Moč Sokola- junaka je naredila, da naš narod tudi v robstvu vzdržuje zavest in ljubezen za svobodo svojo in svojega naroda. Spričo vseh teh istinitosti je država prevzela skrb za fizično izobrazbo naše narodne mladine, na kateri sloni bodočnost našega naroda. Telesna vzgoja vzdržuje in razvija nadalje vse fizične osnove, ki jih je prinesel človek s seboj na svet, razvija delovanje notranjih organov, pred¬ vsem srca in pljuč, omogoča pravilen razvoj telesa, pomaga občutiti delav¬ nost in pripravlja vsakogar za najsvetejšo dolžnost državljana — za obrambo vseh naših kulturnih in ekonomskih pridobitev. Človek, ki je fizično dobro vzgojen, vedno veruje v svoje sposobnosti, je discipliniran in svesten svojih dolžnosti napram sebi, družbi, narodu in državi. Zato moderna pedagogika ne more in ne sme prepuščati fizične vzgoje edinole — družini: fizično vzgojo smatra marveč zdaj za sestavni del občega obli¬ kovanja našega otroka. To toliko bolj, ker je svetovna vojna porušila na¬ rodno zdravje v masi, in če ne ustvarimo sistematične mere za izboljšanje telesnega zdravja, s katerim je v neposredni zvezi tudi duševno zdravje, potem slika naše bodočnosti ni kaj zavidna. Samo s temeljito in stalno telesno vzgojo po sokolskem sistemu se odpravijo vojne posledice tako, da se dve do tri generacije za nami popolnoma pozdravijo, okrepe ter pridejo v zdravo, sveže, dobro in lepo življenje. V tem pravcu delujejo po svetovni vojni vsi narodi, pa ne more in ne sme izostati niti naš narod. To pa še tudi zato, ker mladina po vojni sama išče telesne vzgoje zunaj šole v šport¬ nih in telovadnih društvih. Šola ne sme prepustiti enega dela vzgoje pri¬ vatnim in nekvalificiranim izvenšolskim krogom: dolžna je marveč, da nudi otroku vsestransko oblikovanje duše in telesa. 38 Vsi ti razlogi so narekovali, da se uvede v našo šolo telesna vzgoja po sokolskem sistemu, ki najbolj ustreza naši rasi in narodno-državnim potrebam. Iz vsega razlaganja o potrebi telesne vzgoje se zapazi lahko tudi njen cilj, ki ga izrazimo takole: Vsestransko in skladno razvijanje in jačenje telesa, navajajoči ga na pravilno držanje in lepo kretanje; razvoj gibčnosti, neustrašenosti, samo¬ zavesti in samozaupanja; negovanje vztrajnosti, družabnosti, požrtvoval¬ nosti in navajanja na disciplino. Zatem: jačenje in oživljanje delovanja organov za dihanje in krvnega obtoka, poživljanje živčevja s pesmijo in zbujanje življenske radosti; podajanje osnovne telesne izobrazbe in razvi¬ janje zmisla za naravo, spoznavanje lepote in zgodovinske vrednosti domo¬ vine in njenih krasot. Prav tako taborenje in spoznavanje svoje okolice, enkrat v letu pa da mladina obišče prestolico svoje države. Vsi ti podrejeni smotri telesne vzgoje po sokolskem sistemu se prika¬ zujejo navsezadnje kot sredstva za vsesplošno izobrazbo našega otroka. I. in II. razred Ponavljanje in izpopolnjevanje gradiva iz nižjih razredov. Redovne vaje. Vrste. Premene na mestu in med korakanjem. Premene iz ene vrste ali dvoreda, zakorak po 3, 5, 6 itd. Obrati med korakanjem. Poševno kretanje. Korakanje v zastopu in četverostopu, po taktu s petjem. Prehod iz navadnega v trčeči korak in tek ter obratno. Proste vaje. Sestave. Raznoterosti. Slikoviti nastopi (kola). Vaje z orodjem. Vaje š kratkimi lesenimi palicami, dolgimi drogi, ročkami, kiji, zastavicami, loki, obroči. Pritegovanje z rokami in vrvjo. Vaje s kolebnico, kratko in dolgo. Metanje žoge, napolnjene s plutovino, metanje lahkega kamenja po moči učencev. Vaje na orodju. Vaje na gugalnici, krogoteku, krogih, drogu, lestvah, gredi, na bradlji, konju, kozlu in na mizi. Igre. Narodne igre. Zabavne igre. Pretekanje. Žoganje. Metanje ka¬ mena z rame. Borenje. Po razmerah veslanje in plavanje. Pozimi drsanje na ledu in sankanje. Poleti turistika. Tekme pri vseh igrah, pritegovanju, skakanju, teku in drugih primernih vajah. Vaditi dihalne vaje. Dijaška strelska družina. Nadaljevanje vaj v merjenju stoje, kleče in leže, z naslonom in brez naslona. Tekmovanje. III. in IV. razred Ponavljanje in izpopolnjevanje gradiva iz prejšnjih razredov. Vaje brez orodja. Redovne vaje, razni hodi, trčeči korak, proste vaje, raznoterosti in slikoviti nastopi. Vaje z orodjem. Vaje in izpopolnjevanje vaj 1. in 2. razreda višje na¬ rodne šole. Vaje na orodju. Vaje in izpopolnjevanje vaj 1. in 2. razreda višje na¬ rodne šole. 39 Skakanje. Prosti skok v daljavo in višino. Skok v globino kakor tudi sestavljeni skoki preko višjega orodja. Skupine. Tvoritev nizkih in lahkih skupin brez orodja v raznih uvrstit¬ vah (v vrsti, redu, krogu, trikotu, četverokotu). Raznoterosti. Gibi rok, nog in trupa. Simetrični položaji na lestvah in gredi. Posamezno vežbanje in izvajanje. Borilne vaje. Porivanje z rokami in drogom. Pritegovanje z rokami in vrvjo posamezno in skupno v raznih uvrstitvah in položajih. Odpori z ro¬ kami, nogami in telesom. Vaje poleti. Izleti in izprehodi. Narodne in družabne igre. Plavanje. Skok v vodo in igre v plitvi vodi. Vaje pozimi. Izprehodi in manjši izleti. Sankanje, drsanje, kepanje in druge igre. Tekme: v igrah, pritegovanju, teku, skakanju, sankanju in prostih vajah. Dijaška strelska družina. Spoznavanje bojne puške. Mirna stoja s puško. »O desno rame«. »K nogi«. »Gotov s’«. Merjenje in sprožitev. Pokazati, kje je zadeto. Objava rezultata. Vse izvajati stoje, kleče in leže z naslonom in brez naslona. Strelne tekme in streljanje za nagrade. Opomba: 1. Ker so pri dečkih in deklicah velike razlike v anatomskem oziru, posebno v mišičju, morajo za deklice izostati mnoge vaje, kot n. pr. razkoračila stoja, veliki počep in gibanje v teh stojah, globoko sklanjanje telesa naprej in nazaj, vaje v ležečem položaju, ker so te vaje v direktnem nasprotstvu s splošno dostojnostjo in žalijo čut ženske nežnosti. Poleg tega morajo izostati vaje, ki zahtevajo velik napor mišičja vsega telesa kakor: rokoborba, vaje z znatno brzino in brzi tek. Glavno gradivo za sistematično razvijanje vsega mišičja ženske dece so proste vaje, gibi rok, ne samo z iztegovanjem, marveč tudi upogibanjem; potem obrati in poskoki, različne vaje trupa (pripogibanje, vzklanjanje, kroženje) ter mnogoštevilne vaje na mestu. »Kolo« in igre tvorijo najboga¬ tejši del vaj za žensko deco; zaradi njihovega ritma in takta jih smatramo lahko za jedro telesnih vaj pri ženski deci. In končno »sestave« prostih vaj z zastavicami, krogi, traki, ki dopolnjujejo zmisel za lepoto in harmonijo, predstavljajo dragocen material za žensko telesno izobrazbo. 2. Telesne vaje naj služijo nacionalni izobrazbi. Zato naj se sestavljajo vaje ob narodnih in junaških pesmih, »kola«, vedno z narodno zgodovino, pesmijo in glasbo. 3. Pouk v telesnih vajah se vrši po oddelkih, v katerih so učenci raz¬ porejeni po sposobnosti in vsemi razredi skupno. Za vaje po oddelkih je treba vedno določiti sposobnejše in resnejše učence za voditelje, ki po na¬ vodilih vodijo oddelke in pazijo na izvajanje vaj. 4. Pouk v telesni izobrazbi naj se izvaja neprekinjeno brez ozira na letne čase: kadar je vreme lepo, zunaj, drugače v učilnici, hodniku (za šole, ki nimajo telovadnice). Ker so pozimi vaje omejene, se jemljejo lahko tudi drugi sorodni predmeti, ki so v zvezi s telesno izobrazbo, kakor: higienski pouk, predavanje o Sokolstvu, pomenu in koristi telesnih vaj, o njih zgodovini, o sokolski zgodovini, o sokolski terminologiji in sokolski organizaciji. 5. K telesnemu pouku spadajo tudi izleti (ekskurzije), ki imajo svojo posebno nalogo, in sicer: a) Orientacija: določiti oddaljenost, določiti strani neba z ozirom na solnce, načrt kraja in okolice. b) Razvijanje čutov: opažanje z vidom in sluhom, opažanje ljudi, likovanje sledi in stopinj živalskih in človeških, voznih; skrivanje in i krivanje po neravnem terenu. i c) Signalizacija: kratka ustna obveščanja po kurirjih, vaje spon • akustični signali, signalizacija z rokami, zastavami, dimom itd. \ d) Telesne vaje: igre, skoki, proste vaje, tek in razne zabavne [L tekme v igrah, metanju kamenja, vaje za pravilen nastop, korakanje po pesmi itd. e) Plavanje: gibanje z rokami in nogami kot priprava za plavanje, pla¬ valni poizkusi, kopanje v skupinah po plitvinah pod učiteljevim nadzorstvom. 6. Javni nastopi. Na koncu šolskega leta ali o priliki narodno-šolskih slavnosti, šolskih izletov, naj vsaka šola priredi javen nastop učencev. Spored in izbira vaj naj se prilagodi sposobnosti učencev po krajevnih raz¬ merah in sredstvih, s katerimi razpolaga, šola za telesno izobrazbo. Učenci morajo biti pripravljeni, izbira posameznih točk pa naj odgovarja glede zdravja, estetike, reda in discipline, vsestranosti in raznovrstnosti.