Ljubljana, 2. oktobra 1997 A številka 33 A letnik 56 Ekonomsko-socialni svet o proračunu in svoji veljavi pri vladi in državnem zboru Ekonomsko-socialni svet naj bi to sredo ■"azpravljal o proračunu za letošnje leto in Proračunskem memorandumu za prihodnje. Vendar se je odločil, da je razprava o Proračunu za letos pravzaprav nepotrebna. Namesto tega je pozval vlado, naj v zakonitem roku (ko pa je ta potekel že ta torek, bi bila primernejša zahteva, naj čimprej, op. P ) pripravi proračunski memorandum za Prihodnje leto in mu ga čimprej predloži v °bravnavo. Ekonomsko-socialni svet je v 2adnjem času začutil, da mu peša veljava, saj njegove pripombe vlada in državni zbor vse manj upoštevata. Zato je menil, da bi bilo potrebno čimprej sprejeti zakon o eko-nomsko-socialnem svetu, s katerim bi končno uredili njegov status, financiranje in razmerje med njim in državnim zborom. Velja omeniti, da ekonomsko-socialni svet ni povabil predsednika vlade in predsednika državnega sveta na pogovor le o veljavi njegovih mnenj in stališč, pač pa tudi, da bi jima pojasnili svoja stališča do vse večjih pritiskov za sprejem zakonov po hitrem postopku. Zlasti v pri delovnopravni zakonodaji to ni v prid socialnemu miru in socialnemu partnerstvu. s. J. ZMAGOSLAVJE VELENJČANOV Prejšnji petek je bilo na igriščih velenjskega TRC Jezero I. državno prvenstvo SKEI Slovenije v malem nogometu, na katerem so sodelovale reprezentance sedmih območnih odborov sindikata kovinske in elektroindustrije. Najboljša med njimi je bila velenjska, ki je iz rok predsednika SKEI Slovenije Alberta Vodovnika zasluženo prejela šampionski pokal. Več na 10. strani V Savi podpisali dogovor o sodelovanju delavcev pri upravljanju (stran s/ SINDIKATI DEJAVNOSTI VEČINOMA ŠE ČAKAJO POGAJALCE! Sklep upravnega odbora GZS (o njem pišemo na tretji strani) je načelno dober, saj omogoča socialni mir, meni Brane Mišič. Zagotovo je takšno stališče tudi posledica odločne in enotne akcije Svobodnih sindikatov. Ker sindikati že zelo dolgo čakajo na začetek pogajanj, bi njihovo še nadaljnje zavlačevanje v zborničnih in delodajalskih združenjih lahko povzro- Brane Mmč’ £lan Predsedstva zsss čilo silovite reakcije in tudi socialne nemire. Mišičje kritičen tudi do priporočila, naj bi kolektivne pogodbe dejavnosti urejale le posebnosti, ki jih v splošni pogodbi ni mogoče urediti. Pravilno bi bilo, da bi se členi iz splošne pogodbe, ki se bodo neposredno uporabljali tudi v dejavnosti, v pogodbo dejavnosti kar prepisali. O originalnih delih pogodb dejavnosti pa se partnerji morajo sporazumeti na pogajanjih. Za sindikate je to edino sprejemljivo, saj morajo pogodbe dejavnosti postati višji akt kot splošna pogodba. Z razvojem pogodb dejavnosti bodo splošne pogodbe postale odvečne, pravi Mišič. Splošno plačno politiko pa bodo lahko Se naprej urejali socialni sporazumi, kijih poleg delodajalcev in delojemalcev podpisuje tudi vlada in s tem skrbi za uravnotežen makroekonomski razvoj. Na vprašanje, ali imajo sindikati, ki zagovarjajo povečanje izhodiščnih plač v tretjem trimesečju na podlagi rasti življenjskih stroškov v drugem trimesečju ob upošetvanju eskalacijske lestvice, prav, pa je Mišič povedal: »To vprašanje smo predstavniki ZSSS v ekonomsko-socialnem svetu postavili že julija, ko je bil objavljen podatek o 3,7-od-stotni rasti cen. Takrat so delodajalci skupaj z vlado temu odločno nasprotovali, češ da petdnevna zamuda pri objavi zakona v Uradnem listu ne more biti zadostna podlaga za povečanje izhodiščnih plač. Ker socialni parterji niso soglašali, ostane sindikatom le sodni spor. Mislim, da morajo sindikati dejavnosti, če želijo uveljaviti povečanje izhodiščnih plač za drugo trimesečje, o tem doseči soglasje s svojimi partnerji in to urediti v kolektivnih pogodbah dejavnosti. Življenjski stroški poleti, zaradi sezonskih vplivov, skoraj mirujejo, proti zimi pa rastejo hitreje. Zaradi hitrejše rasti življenjskih stroškov lahko pričakujemo, da bo najkasneje novembra presežen prag 5,5 odstotka. Izhodiščne plače za ta mesec bodo torej povečane za toliko, kolikor dovoljuje zakon. Tisti, ki so zaradi rasti cen v drugem trimesečju izhodiščne plače povečali že v tretjem trimesečju ali jih še nameravajo, jih v četrtem trimesečju ne bodo smeli povečati še enkrat.« EK. RS. Ta teden so bfli podpisani aneksi k temle kolektivnim pogodbam dejavnosti: za trgovino, za gostinstvo in turizem in za kemično, nekovinsko in gumarsko industrijo. Sindikat tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Slovenije, ki pogajalcev še ni dočakal, pa je partnerje pisno povabil na pogajanja 7. ali 8. oktobra. Če Za nas so naj važnejši rezultati poslovanja Stran 12 Jožica Jeglič, predsednica sveta delavcev v Svilanitu: vni odbor GZS začel ^Pra razpletati položaj Do konca leta naj bi bil socialni mir Stran 3 delodajalcev ne bo, bo sindikat nadaljeval svoje aktivnosti, ki jih podpira 80 odstotkov članstva. Pogovor s predsednikom Sindikata zdravstva in socialnejga skrbstva Slovenije Erihom Šerbcem: Delavsko zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje ie treba ločiti od drugih zavarovani strm 2 Masla iiitiost 2. oktobra 1997 SEDEM DNf V SINDIK ATIH Pogovor s predsednikom Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije Erihom Šerbcem DELAVSKO ZDRAVSTVENO, POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE JE TREBA LOČITI OD DRUGIH ZAVAROVANJ Tako kot družba v celoti je tudi naše zdravstvo v tranziciji. O tem, kako poteka preobrazba zdravstvenega sistema in kako jo na svoji koži občutijo delavci, smo se pogovarjali z Erihom Šerbcem, ki v našem zdravstvu opravlja tri pomembne dolžnosti: je predsednik Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije, predsednik skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer predstavlja aktivne zavarovance, ter član državnega sveta, kjer zastopa interese delojemalcev. Velike spremembe v sistemu zdravstvenega varstva “Kot predsednik sindikata sem se že na začetku devetdesetih let zavedal, da bo prehod iz izrazito socialne družbe v družbo z razvito tržno ekonomijo prinesel velike spremembe tudi na področje zdravstva in socialnega skrbstva. Včasih je zakonodaja nalagala državi, da mora skrbeti za zdravje in socialno varnost državljanov, nova zakonodaja pa nalaga državljanom, da sami skrbijo za lastno zdravje,” pojasnjuje Erih Šerbec. “To pomeni, da pri nas participacija ni več samo simbolična, pač pa morajo ljudje plačevati zdravstvene storitve iz svojega žepa do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Resje, da namje v Sloveniji uspelo prevzeti in razviti tako imenovano mariborsko motodo zbiranja sredstev zdravih za obolele. Gre za to, da smo razvili učinkovit sistem prostovoljnega zdravstvenega za-varovanja, ki ga izvajata tako Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije kot Adriatic.” Po Šerbčevih besedah je mariborski model dodatnega zdravstvenega zavarovanja, iz katerega seje kasneje razvil sistem prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, omogočil, da se je breme za delovanje zdravstvenega sistema prerazporedilo med vse zdrave ljudi. Za vzpostavitev tega sistema imajo veliko zaslugo ravno sindikati. Pred leti seje v tem pogledu še posebej angažiral mestni svet ZSSS v Mariboru, ki gaje vodil Franc Štelcer s sodelavci.” Sicer pa Erih Šerbec pozitivno ocenjuje delovanje sistema zdravstvenega zavarovanja pri nas. “Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je denimo v zadnjih letih opravljal svojo funkcijo na meji kompetenc in obveznosti, ki jih ima, vendar vedno v dobro zavarovancev, zlasti bolnikov,” pravi Šerbec. “V Zavodu za zdravstveno zavarovanje smo še v okviru začasne skupščine sprejeli dokumente o prestrukturiranju iz bivših samoupravnih interesnih skupnosti in na osnovi zakonov določili ob- seg zdravstvenega varstva državljanov. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja vsebujejo denimo detaljna pojasnila in izvedbena navodila. V pravilih so zapisani vsi standardi in vse pravice, kar bi sodilo deloma tudi v kompetence ministrstva. Izšel je tudi izvedbeni akt o tehničnih pripomočkih, ki natanko določa, kakšne pravice imajo uporabniki in kakšni standardi veljajo na področju tehničnih pripomočkov,” pojasnjuje Šerbec. Skratka, obseg zdravstvenih storitev in pravice zavarovancev so pri nas zelo jasne, česar po Šerbčevih besedah v marsikateri drugi državi. Velik obseg pravic Po besedah Eriha Šerbca imajo v Sloveniji državljani iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja relativno velik obseg pravic, ki jimjih zagotavljaZa-vod za zdravstveno zavarovanje. Zal pa je mnogokrat otežen dostop do teh pravic, kar pa je že druga plat medalje. Po Šerbčevih besedah je to tako tudi zaradi tega, ker zaradi osebnih interesov poskušajo nekateri preusmeriti ljudi v samoplačniške ambulante in podobno. Pri preprečevanju izvajanja pravic na črno doslej ministrstvo ni pokazalo dovolj modrosti in tega področja še ni ustrezno uredilo. Kakšna je raven zdravstvenega varstva, ki ga uživa povprečen slovenski delavec? “Ocenjujem, da ima povprečen Slovenec zagotovljeno vsaj takšno zdravstveno varstvo kot povprečni državlja-ni v razvitih evropskih državah. Seveda pa je raven zdravstvenega varstva v zasebnih klinikah v razviti Evropi višja kot pri nas. Naš zdravstveni sistem zagotavlja evropski nivo in obseg zdravstvenih storitev marsikdaj tudi na račun nižjih plač zaposlenih v zdravstvu. Š stavko zdravnikov so se problemi plač zdravnikov sicer rešili nad zakoni, ki veljajo za druge zaposlene v negospodarstvu, vendar pa je problem plač vseh zaposlenih v zdravstvu še vedno aktualen oziroma pereč,” pojasnjuje Erih Šerbec. Kdo pa zagotavlja sredstva za delovanje našega zdravstvenega Erih Šerbec: Sedanji sistem zagotavljanja sredstev za zdravstveno zavarovanje je za delavce krivičen, saj dejansko plačujejo zavarovanje tudi za kmete in druge sloje prebivalstva sistema, ki, kakor pravi Šerbec, ne zaostaja za zdravstvenimi sistemi v razvitem svetu? “Sistem pridobivanja sredstev za zdravstvo je pri nas zelo krivičen. Dejansko plačujejo v vrečo za obvezno zdravstveno zavarovanje, za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter za zavarovanje za primer brezposelnosti samo delovno aktivni prebivalci, ki prejemajo plače. Zasebniki se običajno zavarujejo za veliko nižjo plačo, kot je po kolektivni pogodbi, zato so njihove obveznosti manjše. Kmetje pa svoje obveznosti plačujejo samo na osnovi katastrskega in ne dejanskega dohodka. Tudi umetniki plačujejo prispevek samo od tistega, kar prijavijo, ne pa kar dejansko zaslužijo,” pravi Šerbec. “Sedanji sistem zbiranja sredstev za delovanje zdravstvenega sistema je krivičen do zaposlenih delavcev. Če kmetu toča pobere koruzo ali grozdje, mu še vedno nekaj ostane v hlevih. Delavcem Tama, Elektrokovine, Metalne, Cevovoda in številnih drugih podjetij, ki so morala v stečaj, pa po stečaju ni ostalo dobesedno nič, razen položnic za vodo, elektriko, stanarino in za druge redne mesečne stroške.” Delavci plačujejo za kmete Po besedah Eriha Šerbca plačujejo zadnja leta vsi kmetje v Sloveniji za zdravstveno zavarovanje samo 6 do 10 odstotkov sredstev, kijih dejansko porabijo za svoje zdravljenje. Podobno je tudi na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kjer kmetje zberejo mnogo manj sredstev, kot jih vsak mesec dobijo nazaj v obliki pokojnin.”Kaj naj na to porečejo delavci, ki kljub temu, da so že tako in tako preobremenjeni z davki in prispevki, dejansko plačujejo zdravstveno zavarovanje tudi drugim strukturam prebivalstva?” se sprašuje Šerbec. “Zato smo na kongresu ZSSS že predlagali, naj se delavsko zavarovanje loči od drugih zavarovanj. Slovenski delavci so že dovolj dolgo plačevali zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje mnogim drugim, med njimi tudi kmetom, ter s tem prispevali pri prestrukturiranju podeželja.” Ali so se po kongresu stvari v tem pogledu že kaj premaknile? “Ob številnih problemih, ki jih moramo sproti reševati, smo tudi v sindikatih doslej premalo storili, da bi uresničili to nalogo, ki smo si jo zadali na kongresu. Sicer pa trenutna sestava poslancev v državnem zboru ni takšna, da bi lahko upali, da bo naš predlog o ločitvi delavskega zavarovanja od drugih zavarovanj brez problemov sprejet.” Po besedah Eriha Šerbca si bo Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva v naslednjem obdobju prizadeval uresničiti tudi druga stališča in sklepe, ki so bili sprejeti na kongresu ZSSS. “Tako si prizadevamo, da bi bilo osnovno zdravstveno varstvo javna služba. To ne pomeni, da smo proti pri- vatizaciji, vendar morajo biti od ministrstva stvari tako urejene, da ne bodo stihijske, temveč da bo vladala zdrava konkurenčnost. Za zasebnike, ki imajo koncesijo, morajo veljati enaka pravila igre in enaki pogoji ter obveznosti kot za zdravstvene domove. Zasebni zdravniki brez koncesije pa lahko za državljane z globljimi žepi delajo v samoplačniških ambulantah izven okvira javne mreže, kjer velja pravilo ponudbe in povpraševanja.” Slovensko zdravstvo na evropski ravni Zdravstveni sistem pri nas dela na evropski ravni. So takšne tudi plače? “Kolektivna pogodba za zdravstvo in socialno varstvo bi bila ustreznejša, če bi pravice izhajale iz višje izhodiščne cene dela. Naš sindikat se bori, da bi bili delavci v zdravstvu in socialnem skrbstvu tako pri izhodiščni ceni dela kot pri regresu izenačeni z delavci v tako imenovanem gospodarstvu. Spremembe splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti, s katerimi so delavci izgubili precej pravic, nas trenutno zavirajo v prizadevanjih za novo kolektivno pogodbo za negospodarstvo in za novo kolektivno pogodbo dejavnosti. Bojimo se, da bi naša pozitivna prizadevanja spodbudila nasprotno stran (vlado in ministrstva), da nam oklestijo še tiste pravice, ki jih delavci v za- vodih danes imajo in so iztožljive.” Zahtevno sindikalno delo Je sindikalno delo v zdravstvenih zavodih zelo zahtevno? “Zaradi pluralizacije sindikalnega dela, ki je še posebej izrazita v zdravstvu, je marsikdaj sindikalna scena premalo pregledna. Naš sin-dikat zdravstva in socialnega skrbstva ni nikoli razdruževal zaposlenih v zdravstvu, ampak jih poskuša združevati. Probleme poskušamo razumeti v celoti. Nasprotno pa počnejo poklicni sindikati, ki se borijo samo za interese svojega poklica in na ta način pravzaprav razdružujejo in slabijo zdravstvene delavce v odnosu do delodajalcev.” Sicer pa so v Sindikatu zdravstva in socialnega skrbstva kat malce ponosni na svoje dosedanje delo. “V vseh zavodih, kjer deluje naš sindikat, imajo delavci zagotovljene plače po kolektivni pogodbi, plače dobivajo redno, regres je bil izplačan, delavci redno prejemajo tudi regres za malico, povračilo stroškov prevoza na delo ter druge prejemke po kolektivni pogodbi.Vsegatega pa nismo dosegli čez noč. To je rezultat dolgotrajnega sindikalnega boja za pravice delavcev v zdravstvu in socialnem skrbstvu-Če ni šlo zlepa, smo za delavske pravice tudi stavkali, kadar pa le gre, poskušamo probleme rešit' s pogajanji,” pravi Erih Šerbec-“Tako bomo ravnali tudi poslej- PAVLINA PODPIRA TUDI ČLANSTVO Članice izvršnega odbora podpirajo predsednika SKEI Adrie Mobil, ki je kasneje dobil tudi podporo skoraj vseh članov. Pred dvema tednoma sm0 pisali o podpori izvršnega odbora predsedniku SKEIAdrie Mobil-ki sojo izrekli zaradi obtožb na njegov račun, objavljenih v reviji Mag. Prejšnji teden so o tem razpravljali še na zboru vsek članov SKEI. Po zapisniku zbora, poslal nam gaje Jože Miklič sekretar območne organizacij^ ZSSS za Dolenjsko, so udeležene' zbora izglasovali zaupnico prc' dsedniku in izvršnemu odboru, proti sta bila le dva člana sindikatu-V razpravi pa so se ljudje spraševal1 zlasti o tem, kje je novinar Mag" dobil informacije in kdo ima kori5,1 od takšnega pisanja. Iz zapisnika še povzemamo-da so napadi na sindikat kuf pogosti, saj ga marsikje želij0 izločiti iz socialnega partnerstvu-SKEI pa pred njimi ne bo kl°' nil. Pravna služba območne o<' ganizacije ZSSS bo proučila tuu1 možnost civilne tožbe zopm 1 novinarja Maga. . F J Naročamo ...... izvod(ov) Delavske enotnosti. Časopis pošiljajte na naslov: Plačnik teh izvodov je: Naročnino bomo plačevali vsake tri mesece. Posamezna številka stane 170 tolarjev. Za naročnika: ........................ mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm I I 1 1 I 1 i I 1 J Dilatska ii©ti#st je bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije Izdaja Svet ZSSS, Dalmatinova 4,1000 Ljubljana • Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 310-760 • V. d. odgovornega urednika FrančekKavčič, tel. 13-16-163 • Naročnina 13-10-033, int. 272 • Posamezna številka stane 170 tolarjev • Žiro račun 50101-678-47511 • Tisk: Delo TČR d. d., Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek, ki je vštet v ceno posameznega izvoda. Moteitie odgovornega dela Gospod spoštovani poslanec dr. Franc Zagožen je med delavskim protestom pred skupščino menda izjavil, da ga komunistično razgrajanje moti pri opravljanju njegovih poslanskih dolžnosti in da ne more zbrano delati. Še posebno sta mu šli v nos (pardon, ušesa) bandiera rossa in internacionala. Pa se gospod poslanec ni vprašal, ali ni to razgrajanje prav posledica njegove poslanske modrosti, ko je z drugimi pravniki izglasoval ZDEN, čigar posledica je tisoče uničenih delovnih mest ter ogromna obremenitev tudi drugega dela gospodarstva (poleg drugih vzrokov, ki so prav tako posledica poslanske in vladne modrosti). Vendar po gospodovem je parlament svetišče, pa čeprav v njem sedi tudi mnogo takih, ki so bili izvoljeni na nacionalnih listah in bi po normalnem glasovanju s svojim številom dobljenih glasov ne bili izvoljeni niti v svet krajevne skupnosti. Prepričan sem, da je bilo zborovanje kar na pravem kraju, gospod Zagožen pa naj raje poskrbi s svojim poslanskim ravnanjem, da ga drugič dela- vci ne bodo motili zgolj s hflt' pom, ker imajo premnogi že vSe' ga zadosti in še čez glavo. Da je tako, so takoj nasledbr. dva dni takoj dokazovali posltVr, iz drugih dveh bratskih njegova pač pri koritu in je boji. previdno molčati) strank s svojjj. bleščečimi nastopi ter z nJ,l, 1 osrečevali slovensko delavst* do poznih jutranjih ur, da seJ potem navsezgodaj vse navd šeno odpravilo na delo. .. Sicer bi se dalo marsikaj pega povedati tudi o Pos^a,lp^ drugih strank, predvsem LP '■ vendar naj bo to v prvi namenjeno gospodu ZagoZ j ki je to govoril prav gotovo * Z blagoslovom združenja de ^ cionalizacijskih upravičene pa tudi RKC! m 1)EM DNI V SINDIKATIH 2. oktobra 1997 Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije začel razpletati položaj DO KONCA LETA NAJ BI BIL SOCIALNI MIR Zmeda glede začetka pogajanj o kolektivnih pogodbah dejavnosti seje začela zmanjševati. Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije je namreč prejšnji teden priporočil združenjem •n drugim predstavnikom delodajalcev, naj sindikatom ponudijo podpis dogovora o dobrih namerah, s katerim naj bi do konca letošnjega leta zagotovili socialni mir. Delodajalci in sindikati naj bi se v tem času dogovorili o uskladitvi kolektivnih pogodb dejavnosti s splošno kolektivno pogodbo za gospodarske dejavnosti. Seveda pa stališče upravnega odbora ne spreminja stanja, kije zmedeno bolj, kot si kdorkoli lahko želi. Veljavnost več kolektivnih pogodb deja-vnosti namreč sindikati tolmačijo bistveno drugače kot njihovi partnerji. Stanje je tako zapleteno tudi zaradi tega, ker se je pravna stroka v službi delodajalcev postavila nad organe združenj UZS in namesto njih tolmači, kaj velja in kaj ne. do ene jubilejne nagrade za določen jubilej. Če jo je dobil po kriteriju skupne delovne dobe, je ne sme prejeti še glede na delovno dobo pri delodajalcu. Večina sindikalnih pravnikov pa zagovarja mnenje, da ima delavec pravico do toliko jubilejnih nagrad, kotjih določajo veljavne kolektivne pogodbe. Glede regresa za letni dopust pa pravniki GZS zagovarjajo tolmačenje, da nihče ne sme prejeti več kot 127.746 tolarjev. Več ne sme sprejeti niti Za ponazoritev stanja lahko navedemo ugotovitve, ki jih je pravna služba GZS pripravila za zadnjo sejo upra-vnega odbora. Osemnajstega septembra naj bi veljalo le pet kolektivnih Pogodb dejavnosti, te niso bile odpo-vedane. Veljale naj bi torej pogodbe 2a: gozdarstvo, drobno gospodarstvo, kttietijstvo in živilsko industrijo, ko-v'nske materiale, livarne, kovinsko in elektroindustrijo. Pogodba med de-^vci in zasebnimi delodajalci naj bi Pidi veljala, vendar le za samostojne Podjetnike. Neodpovedane pogodbe dejavnosti naj bi po mnenju pravne službe GZS veljale skupaj s splošno kolektivno pogodbo za gospodarske dejavnosti. Kaj to pomeni v praksi podjetij, lahko le ugibamo. Delodajal-c' bi najverjetneje to tolmačili le tako, da pripada delavcu najmanj, kar je uiožno. Vse druge pogodbe naj bi nehale Veljati najkasneje 31. avgusta. Pogodbi 2a trgovino in za gostinstvo, h kate-buia so partnerji v septembru podpisali jUieks, naj bi veljali do konca septembra, pogodba za celulozno in papirno industrijo pa do konca decembra. Pravna služba Gospodarske zbornice še tolmači, da namesto teh pogo-db velja le splošna kolektivna pogo-vza gospodarske dejavnosti. Ze precj koncem avgusta ali sep-utnbra pa naj bi prenehala veljavnost enle pogodb: za grafično in založniško Uejavnost, za gradbeništvo, za kemijo, ^kovine in gumarstvo, za cestno gospodarstvo, za špedicije, skladišča in Pomorske agencije. Za vse te pogo-ou namreč ni bil sklenjen noben aneks 0 Podaljšanju veljavnosti. Namesto teh Pogodb naj bi veljala splošna kolek-lvoa pogodba za gospodarske deja-vnosti. Stanje seveda ni takšno, kot ga Pokazuje pravna služba GZS. Odpoved Pogodbe za lesarstvo je sodišče na Predlog Sinlesa že razveljavilo. Sin-, .at KNG je podpisal aneks kpogodbi ujavnosti, ta torej velja do konca 5°šnjega leta. Za nameček ta sindikat Caka tudi na odločbo sodišča, saj je faradi nepravilne odpovedi partnerje Sj ^ov aneks k pogodbi je ta teden podpisal tudi , (|ikat trgovine, pogodba te dejavnosti torej velja konca leta. Sindikat gradbincev nasprotuje j, ltv>. da pogodba za gradbeništvo ne velja več. yav te dni o njej tudi skušajo začeti pogajanja. s. Slndikatu pravijo, daje podlaga za pogajanja j ~a Pogodba za gradbeništvo, z dopolnitvami %>! UaGa 1996. Delodajalska stran pa name-c"a ponuja kopijo splošne kolektivne pogodbe Sn g0sPQdarske dejavnosti. Ker so pogajalci že Jeli poslovnik, lahko pričakujemo, da bodo ,j|(Y reJ obravnavali vprašanja, o katerih se pre-iž p1 rešitev najbolj razlikujejo. Kaj se bo iz tega pttilo, lahko le ugibamo, bj °8ajanja naj bi se začela tudi o novi pogod-del ,te^st'lno in usnjarsko industrijo, vendar re j^aJaIci za njihov začetek še iščejo izgovo-dej a Se več kot dve tretjini zaposlenih v teh s s, Joštih namerava za pogodbo bojevati tudi sl^ ^v0’ j'h zaenkrat še ni spravilo za pogajal- (le|^\s!a,išča upravnega odbora GZS, da naj se aktiv a'a c' dogovorijo za socialni mir in pospešijo sklenn°St'za Prenovo pogodb dejavnosti, lahko le u' rno’da politika zborničnega sistema ne sledi stav?'0t°iV'tVarn sv°je pravne službe, ki jo pred-hotoj? /jas- Mutka Penko Natlačen pa tudi Miha voijed lk; Ge bi združenja namreč v znak dobre 0 Podal''-SlnC^at0v 'n zaP0Slen'h podpisala anekse vn0stj Jsaaju veljavnosti kolektivnih pogodb deja-0 konca letošnjega leta, bi s tem de facto FREtlED IZHODIŠČNIH PLAČ OD JULUA1997 DALJE po Splošni kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti in kolektivnih pogodbah dejavnosti” zapit. TARIFNI RAZREDI KP" KOLEKTIVNE POGODBE L II. III. IV. V. VI. VIL Vlil. IX. X. XI. XII. Splošna kolektivna pogodba za gosp. dej. 47.978 52.776 59.013 65.730 74.366 88.759 100.754 119.945 143.934 KOLEKTIVNE POGODBE, KI JIH NA STRANI DELODAJALCEV SKLEPAJO ZDRUŽENJA GZS IN SEKCIJE ZDS 1. grafična 50.377 55.415 61.964 70.024 80.603 93.197 105.792 146.093 176.320 2. časopisno, informat., založniška, knjigotrška 51.683 59.435. 67.188 74.940 87.861 113.703 134.376 170.554 196.395 3. gostinstvo, turizem 51.093 56.202 62.844 69.997 79.194 94.522 107.295 127.733 153.279 4. banke, hranilnice 54.228 59.651 67.785 75.919 86.765 108.456 135.570 170.818 199.017 5. cestno gospodarsNo 49.417 54.359 60.783 67.701 76.596 91.421 103.776 123.543 148.251 6. celulozna, papirna, papirno predelovalna 48.937 56.278 63.618 70.959 83.193 107,661 127.236 161.492 185.961 7. trgovina 49.417 54.359 60.783 67.701 76.596 91.421 103.776 123.543 148.251 8. tekstilna 47.978 52.776 59.013 65.730 74.366 88.759 100.754 119.945 143.934 9. usnjarska 47.978 52.776 59.013 65.730 74.366 88.759 100.754 119.945 143.934 10. gradbena 47.978 52.776 59,013 65.730 70.048 78.684 88.759 103.632 106.031 119.945 181.837 213.982 11. lesarstvo 47.978 52.776 59.013 65.730 74.366 88.759 100.754 119.945 143.934 12/1. gozdarstvo (A) 58.755 64.631 72.269 80.494 91.070 108.697 123.386 146.888 176.265 12/2. gozdarstvo (B) 58.755 85.782 98.121 104.584 107.522 113.397 141.012 167.452 200.942 15. drobno gospodarstvo 47.978 57.574 67.169 76.765 86.360 95.956 110.349 129.541 153.530 16. kovin.materialov, livarn, kovin, in elektroind. 50.117 56.131 62.646 72.670 80.187 95.222 112.763 130.304 155.363 17/1. kemična, nekovinska, gumarska (1. skupina) 47.978 52.776 59.013 65.730 74.366 88.759 100.754 119.945 143.934 17/2. kemična, nekovinska, gumarska (2. skupina) 50.377 55.415 61.964 69.016 78.084 93.197 105.792 125.943 151.131 17/3. kemična, nekovinska, gumarska (3. skupina) 52.775 58.053 64.913 72.302 81.801 97.634 110.828 131.938 158.325 18. kmetijstvo, živilstvo 51.336 56.470 63.143 70.330 79.571 94.972 107.806 128.340 154.008 19. špedicijsko, skladiščna, pomorsko agencijska 55.174 60.691 67.864 75.588 85.520 102.072 115.865 137.935 20/1. stanovanjska (1. skupina) 47.978 52.776 59.013 70.048 76.765 103.632 129.541 167.923 201.508 20/2. stanovanjska (2. skupina) 51.575 56.733 63.437 75.300 82.520 111.402 139.253 180.513 216.615 20/3. stanovanjska (3. skupina) 55.174 60.691 67.864 80.554 88.278 119.176 148.970 193.109 231.731 21. pogodba med delavci in zasebni delodajalci 47.978 53.735 59.973 71.967 79.164 91.158 103.153 120.905 KOLEKTIVNE POGODBE, KI JIH NA STRANI DELODAJALCEV SKLEPAJO PRISTOJNI VLADNI ORGANI 23. gosp. javne službe (komunala, vodno gosp.) 52.481 57.729 64.552 76.622 83.970 113.359 141.699 183.684 220.420 24, PTT promet 53.753 62.891 66.654 74.717 84.392 100.518 127.395 134.383 161.259 25. železniški promet ■ 39.269 43.196 48.301 53.799 60.867 72.648 82.465 98.173 117.807 26. elektrogospodarstvo 50.572 60.686 66.755 78.387 88.501 107.213 138.567 199.759 227.574 27. premogovništvo 50.572 65.086 71.104 80.005 89.563 108.932 137.050 184.588 219.836 1) Kolektivne pogodbe dejavnosti sledijo po zaporedju objavljenem v publikaciji PREGLED PLAČ V GOSPODARSTVU 1990 • 1996, ki vam jo na podlagi vašega TELEFONSKEGA KLICA (061/12-62-293, ga. Vida Logar), POSREDUJEMO BREZPLAČNO. Pripravila: Slsvi Pirš Objavljamo pregled izhodiščnih plač, objavljen v septembrski številki Glasa gospodarstva. Objavljamo ga zlasti zato, da bi tudi sindikalisti lahko spoznali višino izhodiščnih plač in jih primerjali z dejanskimi izplačili. Neuradno smo izvedeli, da je'bila avtorica pregleda izhodiščnih plač zaradi njegove objave kritizirana, saj je izdala veliko »skrivnost« številnih direktorjev. v primeru, če je višji znesek določen v kolektivni pogodbi dejavnosti ali podjetja. Vsem tem primerom je treba dodati še položaj pri kolektivni pogodbi za kovinske materiale, livarne, kovinsko in elektroindustrijo. Čeprav ta pogodba velja do konca prihodnjega leta, je Igor Umek, predsednik uprave Slovenskih železarn, že pred mesecem dni objavil predlog, naj bi bili zaposleni v železarnah plačani le po splošni kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti. Prejšnji teden se je za uskladitev pogodbe dejavnosti s splošno pogodbo zavzelo tudi eno od zborničnih združenj, podpisnic pogodbe. Kamen spotike pri pogajanjih o novih pogodbah dejavnosti bo verjetno povzročalo tudi dokaj pogosto mnenje delodajalcev, naj pogodbe dejavnosti uredijo le posebnosti in morebitne dodatne pravice in obveznosti zaposlenih. V nasprotju s tem bodo namreč Svobodni sindikati, verjetno pa tudi drugi, zahtevali prave in popolne nove pogodbe - v njih naj bi bilo tudi vse, kar ureja splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti. Pogodbe dejavnosti naj bi bile neposredno uporabne, še posebej v manjših podjetjih. Od odpovedi splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, ki soji sledile odpovedi večine pogodb dejavnosti, je minilo leto dni. V tem času smo dobili novo splošno pogodbo za gospodarske dejavnosti, pogodbe posameznih dejavnosti pa so še bolj ali manj v zraku. Splošna pogodba je zlasti zaradi odločnosti Svobodnih sindikatov zaposlenim ohranila skoraj vse pridobitve iz prejšnje pogodbe, sklenjene še v času družbene lastnine in pred začetkom tranzicije. Nobenega pravega razloga ni, da bi kolektivne pogodbe dejavnosti bile po novem le nekakšen torzo - dodatek pravicam iz splošne pogodbe. Če predstavniki delodajalcev tega ne bodo hoteli razumeti, lahko navkljub dobri volji upravnega odbora GZS, ki se je zavzel za socialni mir, pričakujemo upravičen odpor sindikatov. Tudi zato, ker se vedno bolj vključujejo v evropske in mednarodne sindikalne centrale, dobro vedo, da so za članstvo pomembni toliko, kot zanj izborijo s kolektivno pogodbo dejavnosti. Ce si dobre pogodbe ne morejo izbojevati, sami sebe potiskajo na rob delavskega gibanja, za delavce postajajo nepotrebni. Sindikati, zlasti Svobodni, na to ne nameravajo pristati. EK. zanikala mnenje pravnikov o tem, katere pogodbe ne veljajo več. Da v zborničnem sistemu ni prave komande dokazuje tudi predlog pravne službe, ki gaje za upravni odbor GZS potrdil. Po njem namreč lahko delodajalci, če jim položaj to dovoljuje, še naprej upoštevajo tudi neveljavne kolektivne pogodbe dejavnosti, vendar morajo to urediti s svojimi akti. Za še eno ponazoritev moči pravne stroke pri delodajalcih lahko omenimo, daje Miha Potočnik na nedavnem seminarju Gospodarskega vestnika delodajalcem nedvoumno svetoval, naj odpovedo tudi kolektivne pogodbe v podjetjih in jih nadomestijo s svojimi akti. Ko so udeleženci seminarja iz vrst ZSSS protestirali proti takšnemu navodilu, so bili izpostavljeni le porogu delodajalcev. Da to navodilo ni slučajno, sklepamo tudi iz Potočnikovega članka, objavljenega v septembrski številki Glasa gospodarstva, kjer pravi, da predlog novega zakona o delovnih razmerjih prinaša delodajalcem večje stroške dela, delavcem pa več pravic. V nasprotju s tem mnenjem v ZSSS ugotavljajo, da bi bili po predlogu novega zakona delavci kar precej na slabšem. Nejasnosti glede veljavnosti pogodb dejavnosti so tolikše, da lahko položaj primerjamo s kaosom. Gledejubilejnih nagrad v zbornični pravni službi zagovarjajo mnenje, da ima delavec pravico le KAKO DO NOVIH DOVOLJENJ ZA DELO V NEMČIJI SKEI je pristojne organe že leto dni opozarjal, da v Nemčiji pripravljajo ukrepe za zmanjševanje svoje brezposelnosti in zaščito domačih delovnih mest. To so nam povedali kolegi iz IG Metali, s katerimi smo že dalj časa v zelo dobrih odnosih, nam je povedal predsednik SKEI Albert Vodovnik. To kar so naredili v Nemčiji, se bo slej ko prej zgodilo tudi v drugih državah Evropske unije. Po obvestilu o tem, da Nemčija ne bo več dajala novih delovnih dovoljenj tujim delavcem, smo se sestali s kolegi iz drugih industrijskih sindikatov, pravi Vodovnik. Skupaj so menili, da se nemškemu ukrepu ne smemo postaviti po robu s povračilnimi ukrepi, ki bi njihova podjetja ovirali pri pridobitvi in realizaciji naročil pri nas. Vedeti namreč moramo, da bi naše ravnanje lahko privedlo do tega, da bi multinacionalke, ki so vstopile v nekatera naša dobra podjetja, iz njih izstopile in v Sloveniji ogrozile več deset tisoč delovnih mest. »Kolegi iz drugih industrijskih sindikatov so nas pooblastili, da se o rešitvi problema pogovorimo z našimi nemškimi kolegi. Prav zdaj čakamo na odgovor, kje se bomo srečali s predsednikom IG Metali Wemeijem Neugebaue-ijem. Slovenci smo imeli že takrat, ko smo bili v Jugoslaviji, v Nemčiji posebno mesto. Ni prav, da smo zdaj skupaj z drugimi nečlanicami Unije. O tem smo se pogovarjali tudi z ministrom za delo Antonom Ropom. Čeprav skušajo na mi- nistrtvu kaj rešiti tudi po svojih kanalih, bo po potrebi minister sodeloval tudi na naših pogovorih s kolegi iz Nemčije. Nova delovna dovoljenja za naše delavce v Nemčiji bodo namreč možna le, če bo njihov sindikat z njimi soglašal.« Tako Vodovnik, ki še opozarja, da novih dovoljenj ne bomo dobili po dampinških cenah delovne sile. Problem, ki so ga v Nemčiji dolgo napovedovali, bo po Vodovnikovem mnenju mogoče rešiti le z dogovorom, ne pa s protiukrepi. F. K. 2. oktobra 1997 SEDEM DNI V SINDIKATIH Delodajalci v kovinski industriji hočejo spremeniti panožno kolektivno pogodbo OB SLABŠEM POSLOVANJU ZNIŽATI PLAČE! Upravni odbor Združenja kovinske industrije Slovenije seje pred kratkim odločil sprožiti akcijo za začetek pogajanj o spremembi veljavne kolektivne pogodbe dejavnosti, v skladu z 80. členom te pogodbe. Določila pogodbe želijo čim bolj približati določilom splošne kolektivne pogodbe, s tem da bi upoštevali posebnosti posameznih dejavnosti, podpisnic kolektivne pogodbe za kovinsko in elektroindustrijo (predelava kovin, strojegradnja in proizvodnja prometnih sredstev so v združenju kovinske industrije, elektroindustrija in kovinski materiali pa imata v zbornici svoji združenji). Za svobodne sindikate to pogodbo podpisuje SKEI. Poleg tega bi delodajalci radi ponovno uveljavili možnost, da podjetja v poslovnih težavah začasno za določen odstotek zmanjšajo plače zaposlenih. Z akcijo pa morata soglašati tudi zbornični združenji elektroindustrije in kovinskih materialov. Sklep o pobudi za spremembo panožne kolektivne pogodbe je združenje kovinske industrije sprejelo po obravnavi zahtev protestnega shoda SKEI prejšnji teden in pregledu razlik med splošno in panožno kolektivno pogodbo, za katere so ugotovili, da so majhne. Protestni shod je upravni odbor združenja kovinske industrije ocenil kot pritisk na delodajalce in zakonodajalce. Kot sopodpisnik kolektivne pogodbe dejavnosti pa se čuti “prizadetega”, vendar meni, da nobena od zahtev, izrečenih na protestnem shodu, ne upravičuje spreminjanja panožne kolektivne pogodbe, ki velja še do junija prihodnje leto. Poleg tegaje anketa združenja, opravljena aprila in maja letos, pokazala, da panožno kolektivno pogodbo izpolnjuje 80 odstotkov članic zdraženja. Nasprotno od sindikatov pa imajo dobre razloge za spreminjanje panožne kolektivne pogodbe delodajalci. Pogodba ima vsaj eno bistveno pomanjkljivost, togost pri določanju plač. Ni namreč uveljavljeno sicer zapisano načelo, da delodajalec lahko za določen delež in za določeno obdobje zniža plače, če je v prehodnih težavah. Če je kak razlog za spremembo kolektivne pogodbe kovinske in elektroindustrije, je potemtakem ta, in dejstvo, da so razen elektroindustrije vse druge dejavnosti proizvodnje in predelave kovin v težavnem gospodarskem položaju. Zaradi tega bi bilo primerneje upoštevati le splošno kolektivno pogodbo, ne pa panožne, ki se po oceni UO združenja ne razlikujeta kdove kako zelo. Sicer je tudi upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije pred nekaj dnevi predlagal do konca leta obdobje socialnega miru, potem pa naj bi se lotili prilagajanja vseh panožnih kolektivnih pogodb določilom splošne kolektivne pogodbe, zlasti v tarifnem delu. V pričakovanju naslednjih pogajanj je predsednik upravnega obdora združenja kovinske industrije JožeTišler pohvalil sindikate za njihova dosedanja poštena pogajanja, čeprav tudi trda in strokovno podprta. Hip zatem jih je pozval, naj svoje zahteve usmerjajo v dolgoročne in ne v kratkoročne cilje. Kasneje, ko je odbor razpravljal o gospodarskem položaju kovinske industrije (kako položaj vidijo delodajalci, poročamo na deveti strani), je JožeTišler vzkliknil, da bi morali biti delodajalci s sindikati skupaj na protestnem shodu. Čeprav delodajalci menijo, da delojemalci neupravičeno terjajo ohranitev svojih pravic, jih podpirajo, ko terjajo boljše pogoje gospodarjenja za izvozno naravnane dejavnosti in uresničitev strategije večanja konkurenčne sposobnosti gospodarstva. Tišler je dejal, da delodajalci razumejo zahteve sindikatov in zaposlenih v podjetjih, kjer vodstva niso bila uspešna, kjer je prišlo do stečajev in odpuščanja zaradi subjektivnih vzrokov. Vodstvom tistih sindikatov (iz dobrih podjetij), ki so na protestni shod poslala samo brzojavno podporo ali pa svojega delegata, je izrekel priznanje za preudarno ravnanje. Obžaloval je množično udeležbo iz posameznih podjetij, saj so po njegovem prepričanju ti delavci škodili tako sebi kot podjetju. Vodja pravne službe pri GZ Miha Potočnik je ob tem menil, da tak shod ni stavka in po zakonodaji delodajalci odsotnosti z dela zaradi udeležbe na shodu niso dolžni plačati kot v primeru stavke. Obžalujoče paje dodal, da se v večini podjetij zaradi ljubega miru tega določila ponavadi ne drže. Živahno mednarodno sodelovanje GRADBINCI IN LESARJI GREDO V SVET Dušan Semolič je Stena Tofta Petersena (drugi z desne) seznanil zlasti s posledicami tranzicije v Sloveniji, zaradi katere je nastala majhna množica novih domačih kapitalistov, ki nimajo skoraj nobenega razumevanja za delavstvo. Sekretar mednarodne zveze gradbincev, lesarjev in gozdarjev (FITBB) StenToft Petersen je prejšnji teden obiskal Slovenijo. Pogovarjal seje z vodstvom sindikata gradbincev in lesarjev, sprejel pa gaje tudi predsednik ZSSS Dušan Semolič. Tema pogovoraje bila zlasti včlanitev naših sindikatov v to mednarodno zvezo. Mednarodno povezovanje sindikatov je namreč vedno bolj potrebno, ker se zaposleni tako organizirano branijo pred posledicami globalizacije gospodarstva. Kot sta nam povedala sekretar gradbincev Jernej Jeršan in sekretar lesarjev Marjan Ferčec, bodo v obeh sindikatih o včlanitvi v to zvezo še razmislili, zlasti zaradi precejšnje članarine. FITBB je zelo velika zveza, saj se vanjo povezujejo sindikati iz 110 držav s 13 milijoni članov. Iz Evrope niso včlanjeni le sindikati iz Belorusije, Srbije in Slovenije. Jeršan nam je še povedal, da se sindikat gradbincev že več let neuspešno trudi za včlanitev v evropsko zvezo gradbincev, zdaj pa vidijo, da je lažje vstopiti v širšo svtovno organizacijo. ZA PODJETJA V STEČAJU NI KUPCEV V Mariboru je bila pred dnevi dražba, na kateri je stečajna upraviteljica delniške dražbe Jeklotehna prvič prodajala trgovsko hišo Merkur. Z 8.000 kvadratnimi metri prodajnih površin je to daleč naj večja veleblagovnica v centru mesta. Na dražbi so Merkur začeli prodajati za 14,8 milijona mark, vendar kupca ni bilo. Na dražbi ni sodelovala niti celjska Kovinotehna, kije lani odkupila hipoteke nad Merkurjem in si tako zagotovila predkupno pravico. Od tega, kdo bo kupil Merkur, je v veliki meri odvisna usoda trgovskega podjetja Jeklotehna Trgovina, ki ima sedaj Merkur v najemu. Večinski lastnik tega podjetja z okoli 500 delavci (še pred nekaj leti jih je bilo v delniški dražbi preko 1800)je Kovinotehna. Čeji bo uspelo Merkur kupiti na eni od naslednjih dražb, bo Jeklotehna Trgovina verjetno lahko poslovala naprej. Če bo Merkur kupilo kakšno drago podjetje, paje usoda Jeklotehne Trgovine, ta je še vedno eno naj večjih trgovskih podjetij v Podravju, zelo negotova, saj ne bo imela osnovnih pogojev za normalno poslovanje. Na sodišču v Murski Soboti je bila že četrtadražba, na kateri so prodajali nepremično in premično premoženju Tama Busa v stečaju iz Gornje Radgone. Za 198 milijonov tolarjev (to je 45 odstotkov prvotne cene) ga ni bil pripravljen kupiti nihče. Po dražbi paje podjetje Mettis International iz Maribora vložilo pisni predlog za odkup podjetja za 38 milijonov t°' larjev nižjo ceno. O predlogi) b0 ■ odločal stečajni senat. Neuspešna je bila tudi dražba, na kateri so pred dnevi prodaja*1 podjetje IMP Blisk v stečaju 12 Murske Sobote. Na prvi dražbi s° podjetje ponujali za 286 milijonov tolarjev, na zadnji pa gaje stečaju1 upravitelj začel prodajati za 203 m1' lijone tolarjev. Če podjetja ne boil° mogli prodati kot celote, ga botl0 verjetno začeli prodajati po delil1; TJ TEKSTILNO IN USNJARSKO INDUSTRIJO SELIJO IZ EVROPE DRUGAM Sindikat tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije sta prejšnji teden obiskala Neil Kearney, generalni sekretar mednarodne zveze tekstilnih in usnjarskih delavcev, in Patrick Itschert, generalni sekretar evropske zveze tekstilnih in usnjarskih delavcev. Kot nam je povedala Branka Novak, sekretarka sindikata tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije, je bil to le spoznavni obisk. Govorili so tudi o možnosti včlanitve našega sindikatA v obe organizaciji. Kot sta nam povedala gosta, sta tekstilna in usnjarka industrija v Evropi vedno bolj ogroženi, na Norveškem in Nizozemskem sta povsem propadli. Oblačila in obutev je zdaj možno proizvajati kjerkoli, saj imajo surovine pov- sod enako ceno. Različna je le cena delovne sile in zaradi nje prihaja do selitve tovarn in ukinjanja panog. Vsako leto je v evropski tekstilni in usnjarski industriji ukinjenih 100.000 delovnih mest. Ukinjanje tovarn povzroča hude spremembe tudi v lokalnih okoljih, saj delo izgubljajo pretežno ženske, ki pa potem drugje ne dobijo drugega dela. Itschert in Kearney sta prepričana, da se lahko takšnim posledicam prevlade interesov kapitala izognejo le mednarodno povezani sindikati, ki morajo preprečiti zniževanje plač. F. K., foto: S. B. Patrick Ischert in Neil Kearney v pogovoru s Tonetom Rozmanom VELJATI JE ZAČEL NOVI PRAVILNIK OTEM, KDAJ BREZPOSELNI IZGUBI PRAVICO DO DENARNEGA NADOMESTILA OZIROMA POMOČ! Medtem ko v strokovni in politični javnosti burijo duhove razprave o novem zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (zlasti o tem, kdaj naj brezposelni izgubijo pravico do denarnega nadomestila), je minister za delo, družino in socialne zadeve Anton Rop na osnovi veljavne (stare) zakonodaje izdal novi pravilnike kriterijih za ugotavljanje izgube pravice do denarnega nadomestila oziroma denarne pomoči med brezposelnostjo. Po omenjenem pravilniku, ki je začel veljati sredi septembra, bodo brezposelni delavci izgubili pravico do denarnega nadomestila, če bodo odklonili zaposlitev s polnim ali krajšim delovnim časom, če bodo odklonili vključitev v katerikoli program aktivne politike zaposlovanja, če bodo odklonili napotitev na usposabljanje ali izobraževanje in če se ne bodo javljali na zavodu za zaposlovanje, kadar bo zavod to od njih terjal. Zavod za zaposlovanje lahko zavarovancu določi, da se v času uradnih ur kadarkoli javlja na zavodu in mu določi, da mora biti zaradi tega zavodu dosegljiv vsak delovni dan. Zavod lahko po novem pravilniku upošteva samo opravičljive odsotnosti. Gre za bolezen, za nego družinskega člana zaradi bolezni, smrt v družini in podobno ter za naprej dogovorjene odsotnosti zaradi drugih osebnih razlogov. Zavarovanec mora vsako odsotnost predhodno javiti zavodu, če to ni možno, pa takoj, ko je mogoče, vendar najkasneje v treh dneh. Ce zavod vključi brezposelnega delavca v program aktivne politike zaposlovanja oziroma v program usposabljanja in izobraževanja, sej1’ brezposelni dolžan ustreznega programa udeležev*1' ti in ga zaključiti, poleg tega pa mora tudi v te"1 času iskati zaposlitev. Brezposelni delavec je dolžan sprejeti zapoj11' tev s polnim ali krajšim delovnim časom za določuj ali nedoločen čas, če se zahteva enaka stopnja1 ista ali sorodna smer izobrazbe, kot jo ima. P1;’ tako je dolžan sprejeti zaposlitev, če se zahteva visJ stopnja izobrazbe oziroma če se zahteva eno stof njo nižjastrokovna izobrazba (administrativni tehu mora denimo sprejeti zaposlitev administratofJ*’ vrtnarski tehnik delo vrtnarja in podobno). .■ Da je brezposelni delavec odklonil zap°s tev se šteje, če zavrne napotnico za zaposhtf’ če se z napotnico v treh dneh ne oglasi pri Je*.. dajalcu, če ni sprejet na delo zaradi izmikanj in če se v skladu z zaposlitvenim načrtom ne pEr. na objavljeno prosto delovno mesto, ki ustN njegovi izobrazbi, znanju in zmožnostim- je?'1. Potrdila, ki služijo kot dokazilo, da seje idel°v » W w — - # I .. I tj l mesta, pisne odgovore delodajalcev in 41“», varovanec prijavil na objavljena prosta i dokazila o iskanju zaposlitve mora zavarova ^ zavodu predložiti enkfat mesečno oziroma v (° ki mu ga določi zavod. .j(.y Zdnem veljavnosti novega pravilnika (v ^ dnem listu je bil objavljen 5. septembra, v6|-Lti paje začel osmi dan po objavi) je prenehal ve J istoimenski pravilnik iz leta 1993. f j SEDFM DNI V SINDIKATIH 2. oktobra 1997 V SAVI PODPISALI DOGOVOR 0 SODELOVANJU DELAVCEV PRI UPRAVLJANJU Ob dnevu Save, s katerim so proslavili 77-letnico tega velikega podjetja, sta predsednik uprave Janez Bohorič in predsednik sveta delavcev Janko Lončar podpisala dogovor o sodelovanju delavcev pri Opravljanju družbe. Svet delavcev Save ima po podpisanem dogovoru več pristojnosti, kot jih določa zakon o soupravljanju. Iz besed predsednika sveta delavcev sklepamo, daje to tega prišlo tudi zaradi tradicije, saj je Sava pred leti slovela tudi po uspešnem samoupravljanju. Kot je v slavnostnem nago-voru poudaril predsednik uprave Janez Bohorič, je podpis dogo-vora o sodelovanju med upra-vo in svetom delavcev izraz Navesti o soodvisnosti in soodgovornosti za poslovanje podjetja. Zaposleni, njihove sposobnosti in znanje, so osnovno bogastvo Save in pogoj njenega napredka. Znanj in sposobnosti pa naj delavci ne bi izka-zovali le na delovnem mestu, anipak tudi pri obravnavanju Po podpisanem dogovoru noo svel d.Wvvcii|^.Hn.. ‘ odbor^vca delavca im,i„ aa udeležbo aa .sejal,. kotčlamsveu'v P " dSe^^SS—“e^^S Člani svetov delavcev m njegovih odborov imajo za opravljanje funkcije pravico do dodatka k plači. Predsednik sveta delavcev opravlja funkcijo polpoklicno, njegova plača je določena po merilih sedmega tarifnega razreda. Svet delavčev ima strokovno svetovalko in tajnico. Zbori delavcev se sklicujejo praviloma med delovnim časom. Delavski direktor opravlja funkcijo poklicno. Ustanovili bodo stalno arbitražo. Z dogovorom sta se delodajalec in svet delavcev zavezala k sodelovanju in nekonfliktnemu reševanju nasprotij, izvirajočih iz različnih interesov delavcev in delodajalca. zadev skupnega pomena. Mož- tivirala k sproščanju ustvarjalnost oblikovanja odločitev (so- nih sposobnosti, odločanje) naj bi zaposlene mo- Bohorič je še povedal, daje Janez Bohorič (desno) in Janko Lončar (levo) podpisujeta dogovor o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Podpisu so prisostvovali številni odgovorni savčani. v Savi že razširjena in utrjena bro organizirani in motivirani zavest, da tudi genialni posamez- delavci pa skupaj zelo veliko, niki lahko ustvarijo malo, do- Čeprav imajo posamezniki vsak svoje in različne dolžnosti, pa imajo po ustavi in zakonih tudi neodtujljive in enake pravice do obveščenosti in soupravljanja. Dosedanje sodelovanje med svetom delavcev in upravo je Bohorič ocenil za dobro. Podpis dogovora pa je zanj temelj krepitve medsebojnega zaupanja. Predsednik sveta delavcev Janko Lončarje uvodoma dejal, da bo dogovor vplival na sožitje članov delovnega kolektiva. Podpis dogovora je dokaz, da soupravljanje v Savi ni zgolj beseda, zapisana na papirju. Dogovor je mejnik v razvoju kolektiva, ki je že dosedaj oral ledino pri razvoju in izvozu, v preteklosti pa tudi pri samoupravljanju. Uresničevanje dogovora bo zaposlenim (delničarjem in soupravljalcem), prek različnih predstavnikov, omogočilo sodelovanje v nadzornem svetu, upravi, svetu delavcev in njegovih odborih, sindikatu in tudi na zborih vseh zaposlenih. Medsebojni odnosi so po Lončarjevem mnenju zelo odvisni od razmišljanja delavcev, ki ga bo treba spreminjati zlasti zaradi razvoja. »Škarje in platno imamo v svojih rokah in od nas samih je odvisno, kako uspešno bomo kreirali svojo usodo. Naš kolektiv ima zadosti volje in bo težavam zato kos. V našo vizijo smo zapisali: želimo zadovoljnega, kreativnega, visoko produktivnega in lojalnega savčana«, je Lončar zaključil svoj nagovor. F. K., foto: S. B. Vekoslava Krašovec odgovarja na trditve dr. Šimeta Ivanjka o vlogi sindikatov pri sanaciji podjetij VLOGA SVOBODNIH SINDIKATOV PRI SANACIJI PODJETIJ )N V STEČAJNIH POSTOPKIH NI BILA NIKOLI POPULISTIČNA Inštitut za gospodarsko pravo v Mariboru je pred nedavnim pripravil mednarodno znan-stveno posvetovanje s temo “Stečaj kot oblika prerazporeditve premoženja”. Na njem je z J^fei-atom “Sanacija ali stečaj - novi pristopi k reševanju podjetij v krizi” sodeloval tudi pre-stojnik omenjenega inštituta prof. dr. Šime Ivanjko, kije kritiziral tudi vlogo sindikatov pri Poskusih sanacije podjetij in v stečajnih postopkih na začetku devetdesetih let. Za mnenje o kritikah dr. Ivanjka na račun sindikatov, smo povprašali sekretarko območne organizacije /jVeze Svobodnih sindikatov v Podravju Vekoslavo Krašovec. Šime Ivanjko je med drugim dejal, di Poskusih sanirania nndip.tii v jačetku ootnesto da bi se povezali s stroko in soa Pri strokovnem razreševanju omenjene Problematike, vključili v metode populiš razreševanja nastale situacije in linčanj ki so jim v bistvu želeli pomagati, venda, dolgoročno, ne pa na način, kot je to bile Preteklosti,” je dejal Ivanjko. Kaj pravite j zavzemala ze na začetku dev \llallko boU konkretni? sta|i-b,ava Krašovec: Dovolite r je sSca.^0 stečajnih postopkov " bn,„Prejel območni svet ZSSS Uarja leta 1Qon. “17„_X____ vi Prof. dr. Šime Ivanjko je na mednarodnem znanstvenem posvetovanju dejal, da so pri poskusih saniranja podjetij v začetku devetdesetih let najbolj tragično vlogo odigrale sindikalne organizacije. razvoj podjetij pa so z uvedbo stečaja prepuščeni sodišču in stečajnemu upravitelju. Poudarjamo, da nismo proti stečajem, ki bi dejansko omogočili kvalitetno razreševanje zadolženosti. Smo pa proti stečajem, katerih edini namen je poplačati dolgove tudi na škodo nadaljnjega razvoja mesta. Menimo, da bi morali ob tem, da smo se opredelili za “zapadni sistem” stečajev, tudi v praksi uporabiti tak sistem. To pa bi pomenilo, da žal tudi upniki čutijo posledice neodgovornega poslovanja zadolženih podjetij. Sedanje izkušnje s stečajnimi postopki v Mariboru nam kažejo, da se bodo zakonska določila uporabila predvsem v dva namena: za popolno odplačilo dolgov in za reševanje presežka delavcev preko stečajnega postopka. Na takšno obliko stečajev verjetno banke kot glavni upniki in podjetniki računajo tudi vnaprej, sindikat pa nanje ne more pristajati.” Tako torej smo v sindikatih o stečajih razmišljali na začetku devetdesetih let. Izkušnje iz minulih sedmih let so naša stališča potrdila. Naj povem še to, da smo s svojimi stališči in pobudami seznanili tedanjo mestno skupščino, kijih je v celoti podprla. Tedanje delegate iz Maribora je zavezala, naj stališča upoštevajo pri zakonodajni aktivnosti v republiški skupščini. Sindikat se je takrat v zvezi Z uresničevanjem zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji zavzel za moratorij, ali ne? Vekoslava Krašovec: Za moratorij smo se zavzeli zato, da bi lahko strokovnjaki s svojimi stro- Vekoslava Krašovec: Trditve dr. Ivanjka o populističnem odnosu sindikatov do sanacije in stečajev podjetij so neresnične. V Svobodnih sindikatih smo se že leta 1990 zavzemali za stališča, ki jih sam zagovarja danes. kovnimi predlogi vplivali na spremembo zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, kije imel za cilj zgolj poplačilo upnikov in odpustitev delavcev, ne pa rešitev podjetja. Kako se je na vaša stališča in pobude takrat odzvala stroka? Vekoslava Krašovec: Marca leta 1990je območni svet ZSSS organiziral pogovor o problematiki stečajev, na katerega je poleg predstavnikov državnih organov povabil tudi strokovnjake. Direktor Inštituta za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani Zvone Vodovnik nam je poslal pismo, v katerem je v osnovi podprl naša stališča. Menil je, da se stečaji naj ne bi uporabljali samo za poplačilo dolgov in za reševanje problema presežnih delavcev. Med drugim je zapisal: “Nakazana izhodišča, po katerih naj ne bi upniki kot upravičenci do dela premoženja oziroma premoženjskih pravic organizacije izgubili ničesar, delavci pa bi izgubili delo, po našem mnenju z ustavnopravnega vidika utegnejo biti nesprejemljiva.” Žal pa se strokovnjaki takrat v strokovnih krogih in v javnosti niso dovolj angažirali, zato do bistvene spremembe zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji ni prišlo. Žakone sicer res sprejemajo politiki, vendarle pa jih konec koncev vendarle pišejo strokovnjaki. Namesto tega, da bi strokovna javnost takrat pritisnila na zakonodajalca, so nekateri strokovnjaki poskušali v praksi uveljaviti takšne rešitve, ki niso imele zakonske podlage oziroma so poskušale zakon zaobiti. Takšne rešitve pa so že vnaprej obsojene na propad. Vsak pravnik ve, da moramo zakon, ne glede na to, kaj si o njem mislimo, v praksi spoštovati. Na začetku devetdesetih let so nekateri poskušali podjetja sanirati z ustanavljanjem bajpas podjetij. Ali so omenjene sanacije dale kakšne rezultate? Vekoslava Krašovec: Ravno zaradi tega, ker metoda ni imela osnove v zakonodaji, se je izkazala za neuspešno. Podjetja so drago plačevala elaborate in ustanavljanje bajpas podjetij, ki so praviloma propadla, ko seje iztekel stečajni postopek za matično podjetje. Naj si strokovnjaki ogledajo, kaj je ostalo od tistih podjetij, ki sojih poskušali sanirati z omenjeno metodo. Sedaj nekateri razmišljajo, da bi lahko podjetja sanirali z ustanavljanjem nekakšnih “lovilnih podjetij”. Bojim se, da bo tudi to metodo doletela enaka usoda, saj nima ustrezne zakonske podlage. Nasprotno! Po zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji bodo morala sodišča za insol-ventna podjetja uvesti stečajni postopek po uradni dolžnosti. Sedaj bodo morala v stečaj celo nelikvidna podjetja ne glede na to, kako perspektiven program imajo, kakšna je njihova vloga na trgu in podobno. Kje so bili strokovnjaki, ko je tekla razprava o predlogu tega zakona!? Sedaj ko je zakon sprejet, pa nekateri predlagajo, da bi moral upravam insol-ventnih družb omogočiti uvedbo moratorija za izplačilo obveznosti upnikom, če ugotovijo prezadolženost ali plačilno nesposobnost družbe. To je naravnost smešno. V sindikatih torej nič ne obžalujete svojega ravnanja v številnih stečajnih postopkih, v katerih zastopate delavce? Vekoslava Krašovec: Ne! Ravnamo v skladu s pozitivno zakonodajo in se dosledno zavzemamo za pravice delavcev upnikov. Kaj pa si mislimo o tej zakonodaji, pa jasno in glasno govorimo že od leta 1990 dalje. Sicer pa bi bili veseli, če bi se nam uspelo še bolj povezati s strokovnjaki. Če bi sindikati združili svoje izkušnje, strokovnjaki pa svoje teoretične ugotovitve in moč svojih strokovnih argumentov, potem bi bili morda skupaj bolj uspešni pri kreiranju zakonodaje. Če bomo eden drugemu pod noge metali “bananine olupke”, pa pri sprejemanju zakonodaje ne bo dovolj čutiti ne stroke in ne prakse. T. K. 2. oktobra 1997 Sindikalna lista Prvi del oktober 1997 Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) Kilometrina (od 5. 9.1997 dalje) Ločeno življenje Prenočišče - Povračilo sroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec Regres za prehrano a. po veljavni KP dejavnosti 12.774,00 b. po SKPGD (na^delovni dan) 500,00 3.500.00 1.750.00 1.218.00 30,75 51.098,00 Drugi del 1. Jubilejne nagrade a. po veljavnih KP dejavnosti (skupna delovna doba) - za 10 let - za 20 let - za 30 let b. po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) 40.786.00 61.180.00 81.573,00 - za 10 let - za 20 let - za 30 let 2. Odpravnina pri upokojitvi 3. Solidarnostne pomoči a. po objavljenih KP dejavnosti b. po SKPD - ob smrti delavca - ob smrti v ožji družini 4. Minimalna plača 5. Zajamčena plača 6. Regres za letni dopust - najmanj - največ 47.978.00 71.967.00 95.956.00 287.640,00 81.573.00 86.292.00 43.146,00 59.150.00 35.173.00 102.000,00 127.746.00 KAJ DELAJO V republiških odborih sindikat kovinska ^"llin elektroindustrija Slovenije 26.9.1997 dopis 1 Stev«a: Sindikalnim zaupnikom, sekretarjem območnih organizacij SKEI Slovenije, delavkam in delavcem, upokojencem in brezposelnim ter vsem, ki ste kakorkoli sodelovali pri protestnem shodu in s tem prispevali velik delei za uresničitev postavljenih zahtev članstva SKEI Slovenije do Vlade Republike Slovenije, se iskreno zahvaljujem. Zahvaljujem se tudi tršem pisnim podporam dragih sindikatov dejavnosti in sindikatov iz Slovenije in tujine. Predsednik SKEI Sjojenije / / Albert VODOpt 7 X. SKSG Slovenije Sindikat varnostnikov in detektivov Slovenije Ne prezrite! Sindikalnim zaupnikom s področja varovanja in poizvedovalne dejavnosti smo k septembrski številki Biltena priložili še Bilten zbornice služb za zasebno varovanje. V njem so objavljeni vsi dokumenti, ki so pomembni za njihovo podjetje: zakon o zasebnem varovanju, statut zbornice, kodeks zbornice, pravilnik o tehničnih pogojih za pridobitev licence, normativi za podeljevanje certifikatov za zasebno varovanje itd. Ker se vedno več delavcev v teh podjetjih odloča, da se bodo sindikalno zaščitili, bodo našim zaupnikom ti dokumenti pri njihovem delu prišli še kako prav. Sedaj imamo svoje članstvo že v približno 30 podjetjih in bodo kmalu ustvarjeni pogoji za samostojnejšo organiziranost v okviru ZSSS. Visoka policijsko-varnostna šola organizira dvodnevni posvet s temo »Zasebno varovanje in detektivska dejavnost - dileme in perspektive«,in sicer 21. in 22. oktobra v Portorožu. Kotizacija za udeležbo znaša 20.000 tolarjev. Zaradi zanimivih referatov, s katerimi bodo na posvetu sodelovali priznani strokovnjaki in poznavalci področja, priporočamo udeležbo tudi našim sindikalnim zaupnikom, seveda po ustreznem dogovoru z vodstvom podjetja. Naj naštejem nekaj predavateljev in tem: prof. dr. Ivan Bele: Odgovornost za kaznivo dejanje, storjeno pri zasebnem varovanju; mag. Tomaž Čas: Dejavnosti in pristojnosti zasebnovarnostnih služb v odnosu do policije; Zdravko Renčelj: Izvajanje detektivskih storitev; prof. dr. France Bučar: Varnost kot dobrina; doc. dr. Milan Vršeč: Usposabljanje in izpopolnjevanje za poklic varnostnik in poklic varnostni menedžer. Skupno bo kar 30 tem z 28 referenti. Miloš Mikolič, sekretar ijililHIHill sindikalni iiimii |l" 'l|| [lilij ||l|| j!l||| <||| 'lij JIIHI Ulj JIM TRGOVKE VELJA DO KONCA LETA Kot je bilo pričakovati, so se prava pogajanja za spremembo in dopolnitev kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije začela šele po dopustih. Tako sta se obe pogajalski skupini delodajalcev in delojemalcev v mesecu septembru sestali trikrat in temeljito predelali uvodne določbe kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije. Že na prvem pogajanju smo predvsem predstavniki delojemalcev ugotovili, da pogajanj ne bo možno končati do konca septembra, to je do poteka veljavnosti kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije. Tudi delodajalska stran je ugotovila, da v tako kratkem času ni možno zagotoviti kakovostnega in strokovnega pogajanja, zato je pristala, da se z aneksom h kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije njena veljavnost ponovno podaljša, in to do konca leta. Zdaj je podpisani aneks v registraciji na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, takoj nato bo objavljen v Uradnem listu. Iz določil aneksa nedvomno izhaja, da je veljavnost kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije neprekinjena in podaljšana do konca tega leta. Pogajalski skupini sta podpisali tudi poslovnik o vodenju pogajanj za prenovo kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije. V sindikatu delavcev trgovine, posebno pa v pogajalski skupini, smo s potekom pogajanj zadovoljni. Obe pogajalski skupini sta po našem mnenju strokovno sestavljeni, tako da naj bi na pogajanjih prevladovali strokovni argumenti. Za predstavnike delojemalcev v skupni pogajalski skupini je pomembno predvsem, to daje s podaljšanjem kolektivne pogodbe naše dejavnosti dano dovolj časa za kakovostno prenovo pogodbe. Ta mora imeti tako vsebino, ki bo ustrezala organizacijskim, lastniškim in upravljalsidm spremembam v tej dejavnosti. Sindikati bomo z vsemi argumenti, teh pa ni malo, branili obstoječo raven pravic. Z analizo gibanja plač v dejavnosti trgovine Slovenije, ki smo jo izdelali v strokovni službi Sindikata delavcev trgovine Slovenije smo, ugotovili, da poslovni rezultati kot posledica večje produktivnosti delavcev v tej panogi omogočajo višjo izhodiščno plačo, kot je denimo za prodajalca borih 43 ^ tolarjev neto. To je po na^ti mnenju za prodajalca, kil'|i po sedem dni v tednu, v ^ n nusih, deljenem delovnem in je izpostavljen stroja inšpekcijskim pregledom'^ tej zvezi visokim mandatIlj,ej kaznim, odločno premal0je V sindikatih želimo di tega z uvedbo plači^ž; razredov na drugačnih loi meljih ovrednotiti delo^v mesta in osnovno plačo i si lavcu, dvigniti ceno del^M, primerno raven, ki bo Alplesovci obiskali svoje bivše šefe Po protestnem shodu SKEI LJUBLJANA 97 - ZA BOLJŠI JUTRI je avtobus delavce Pohištva Alples v stečaju odpeljal še v Valburgo. Ustavili so se pred hišo bivšega direktorja Marka Tršana, za katerega pravijo, daje v Alplesu največ prigrabil sebi. Tam je bil parkiran tudi avto bivšega Alple-sovega finančnika Darka Janžekoviča. Otroci, ki so se igrali v bližini, so Alplesovim delavcem povedali, daje parkirani avto last nekoga, ki je tudi kradel. Kot nam je povedala Milena Sitar, sekretarka ZSSS za Gorenjsko, so delavci enega od transparentov zapičili v gredico Tršanovega vrta, drugega pa prislonili k Janžekovičevemu avtu. Čeprav so zelo hitro odšli proti Železnikom, je policija že pred odhodom prišla predTršanovo hišo in jih spremljala do regijske meje. EK. vala tudi motivacijsko. Mm, zahtevni strokovni prom s bomo vključili tudi zun^fsi strokovne institucije. damo se, da bodo delodaF^ v prihodnje delavcem izPL1 čevali le toliko, kolikofL1 vredna njegova osnovna’ gotovljena plača. PriČa':n vanja, da bodo lastniki % plač izplačevali iz nasuje uspešnosti (sedanji 39-c 'ii kolektivne pogodbe dej sti trgovino), so vito ^ J D- Za sindikat je v tem tku najvažnejše, da smo s C dpisom Aneksa zagotovili, veljavnost kolektivne P0?0?0! dejavnosti trgovine Slovej™ do konca leta in da so se zaCi r pogajanja v časovnem oUp (Pi ki omogoča kakovostno skupne pogajalske skup'111 Sandi Bartol, .X' Pogovor s predsednikom sindikata zdravstva in socialnega skrbstva v Dornavi Alojzom Horvatom v PESTUO JIH TEŽKI POGOJI DElk »Zdravstveni delavec, ki želi delati v našem zavodu, mora imeti rad svoj poklic in otroke,« pravi predsednik sindikata zdravstva in socialnega skrbstva v Zavodu za varstvo in delovno usposabljanje mladine dr. Marijana Borštnarja v Dornavi Alojz Horvat. V zavodu je zaposlenih okoli 350 delavcev, ki skrbijo za telesno in duševno prizadete otroke. Zdravstvene delavce in njihove varovance v Dornavi najbolj pesti pomanjkanje ustreznih prostorov. Leta 1991 so sicer zgradili nov objekt, vendar v njem ni dovolj prostora za vse otroke in mladostnike. Zato veliko otrok še vedno prebiva v starem baročnem gradu, ki za tovrstno dejavnost ni primeren. »V starem gradu so zelo težki pogoji tako za otroke kot za zdravstvene delavce. Otroci imajo za spanje, igranje in delo na razpolago samo en prostor, v katerem tudi jedo. Za 33 otrok je denimo v gradu samo ena kopalnica. Prav tako je v gradu veliko ovir, ki težje pokretnim in nepokretnim otrokom otežujejo gibanje,« pojasnjuje Horvat. Zato si v Dornavi prizadevajo, da bi novi dom razširili in izpraznili grad, ki sodi med najlepše poznobaročne kulturne spomenike na Slovenskem in je za sedanjo dejavnost zares popolnoma neprimeren. Sicer pa v Dornavi vsa občina živi z zavodom dr. Marijana Borštnarja in tamkajšnjimi otroki in zdravstvenimi dela- tehnica s 15 leti delovnih izkušenj ima okoli 100.000 tolarjev mesečne plače. Letos smo prejeli regres v višini 72.000 tolarjev in sicer v enkratnem znesku. Prav tako dobi- vci. »Naši otroci redno sode- lujejo na domala vseh kulturnih prireditvah v občini, obiskujejo disco klube in sodelujejo s svojimi vrstniki iz Dornave. Za otroke vsako leto pripravimo tudi piknik, ki se ga udeležijo tudi njihovi starši. Skratka, prizadevamo si, da bi naši varovanci živeli podobno kot njihovi vrstniki,« pravi Alojz Horvat. Kako pa so zaposleni v zavodu dr. Marijana Borštnarja v Dornavi nagrajeni za svoje zahtevno delo? cialnega skrbstva, ki je e!e ni sindikat v našem za^0 ’ je od 350 zaposlenih;^ delavk in delavcev. Sina ju uspešno dela. Imamo o, tne odnose z vodstvoia-j^, domala vse probleme & jlti; s pogovorom in pogajanj1'^ pomnim, da bi se mora^fer lavci za spoštovanje pravic kdaj zateči k sta • * 1 • TT . Cič pravi Aloj z Horvat. »S11, J;pi sindikat delavcem Pv°iI|,||1v tudi v primeru nesreče’. člani lahko preko sinh1 kupijo tudi ozimnico, P XI pa lahko preko sindika1^ ^ letujejo. Letos je to prh0 • c izkoristilo okoli dese E® stoikov zaposlenih«- ,>1^ Po besedah Alojza Alojz Horvat: Od 350 zaposlenih je v naš sindikat vključenih 280 delavcev »Plače imamo po kolektivni pogodbi in prejemamo jih redno. Zdravstveni tehnik ali mo regres za malico, zavod pa nam vrača stroške prevoza na delo in z dela. V zavodu dobimo tudi delovno obleko, enkrat letno pa imamo zdravniški pregled,« pojasnjuje Horvat. Kako pa deluje sindikat? »V Sindikatu zdravstva in so- lavskih pravic razsi'\ zožili,” je odločenAloU ^ vat G- Mn na POMEMBEN DOGODEK IZ ZGODOVINE DELAVSKEGA GIBANJA - Odkritja Mene spominske plošče ob 90-letnici ustanovitve prvega sindikata v Steklarni Hrastnik so se n&iili tudi številni bivši in sedanji sindikalni aktivisti. Jeklarji so praznovali ([ii -“dicionalno praznovanje pod skupnim naslovom »Steklo [0 j Uoba«, ki ga hrastniški steklarji prirejajo že dolgo vrsto zfctolo letos še posebej slovesno. Za to so poskrbeli člani jl'svneUa odbora sindikata Steklarne Hrastnik s Sonibojem Zakom na čelu: za uvod v številne prireditve so odkrili (°vIjeno spominsko ploščo, ki bo sedanje in prihodnje 0 ?Ve opozarjala, da so delavci tu že leta 1907 ustanovili ? Steklarski sindikat. nija postane pravična, socialna država - država, v kateri bo delo cenjeno in od katerega se bo dalo tudi dostojno živeti.« Obdobje kapitalizma, v katerega smo vstopili po volitvah leta 1990, postavlja po Knežakovih besedah pred sindikate nove izzive, pa tudi nov način razmišljanja in delovanja. »Prav tako kot pred 90 leti pri ustanovitvi prvega sindikata v steklarni, če ne morda še bolj, stopa v ospredje spoznanje, da bomo vsem tem problemom kos le enotni, složni, strokovno usposobljeni in ne strankarsko obarvani sindikati.« je nadaljeval Knežak. »K tem ciljem stremimo tudi v sindikatu Steklarne Hrastnik, saj nas k temu zavezuje 90-letna tradicija sindikalnega delovanja, nenazadnje pa tudi 90-odstotna včlanjenost zaposlenih v sindikat. Prav to nam daje močno legitimnost pri reševanju delavskih interesov v pogajanjih z vodstvom.« Preden je odkril prenovljeno spominsko ploščo, je predsednik jil'1'3 začetku tega stoletja, pre-vf Pav letih 1906 in 1907, steklarji vse bolj uvelja-sPoznanje, da lahko njihove ' iik6 UsPe^no zastopa le močna >aL.r° organizirana strokovna ti^acija. In tako sojo na po-ZpP naprednih steklarjev leta jf J udi ustanovili,« je med pri-i’ 'ih’tn'rn nagovorom poudaril aV°^ ^oožak. nato pa naštel : i "Najpomembnejše cilje: krajši |C).n'k, večje mezde, boljše dela, podpis kolektivne , oe itd. »Čeprav od tega do-^ letos mineva že dobrih 90 v današnjem času ob- •fiv Sl1 razlogi, ki slovensko siLV° P°vezujejo v sindika-ovL .0 120.000 brezposelnih, oL’ stečaji, kršitve kolektiv-eiiLj^> šikaniranje sindikalnih ™ (].»0V’ oefunkcioniranje pra-:L ave itd. je več kot dovolj \iir,0V’ sindikati vse glasneje ^reditev omenjenih pro-p 'n zahtevamo, kot smo H 1 tudi v ustavi, da Slove- sindikata Soniboj Knežak še poudaril, da častitljiva obletnica ustanovitve prvega sindikata v steklarni ni le del zgodovine Steklarne, temveč tudi Hrastnika samega, saj so bili prav sindikati pobudniki in nosilci kulturnega življenja v tej dolini, kar je nenazadnje pripomoglo tudi k temu, daje iz majhnega delavskega naselja z nekaj sto prebivalci nastala današnja občina. Veliko tega je Soniboj Knežak povedal tudi v svojem govoru na osrednji prireditvi ob prazniku »Steklo in svoboda«, ki so seje poleg delavcev in upokojencev Steklarne Hrastnik udeležili tudi visoki gostje iz republike. Marsikaj pa dodal. Predsedniku GZS Jožku Čuku, denimo, je kar naravnost povedal, zakaj niso podprli »upravičenih« zahtev delodajalcev pri pripravi socialnega sporazuma. »V ta korak smo bili sindikati prisiljeni, saj smo po lanskoletni ponujeni roki delodajalcem pri podpori njihovih zahtev za razbremenitev gospodarstva-izkazali smo jo celo z izredno konferenco in protestnim shodom - v zahvalo dobili nepričakovano odpoved kolektivnih pogodb. To je bila preveč grenka izkušnja, da bi si jo znova privoščili. Zato upam, gospod Čuk, da smo se iz tega vsi nekaj Člani SDPZ nezgodno zavarovani S 1. oktobrom letos smo vse člane Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije nezgodno zavarovali pri Zavarovalnici Merkur. Zavarovanje je sklenjeno za 24 ur, in sicer za primer nezgodne smrti in nezgodne invalidnosti. Zavarovalne vsote za vsakega upravičenca se bodo lahko uveljavljale le na podlagi veljavne članske izkaznice. Vse informacije in navo-dilačlani Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije lahko dobijo pri predsedniku sindikata v podjetju. O zahtevku za posamezni primer pa je potrebno takoj sporočiti tudi v tajništvo SDPZ. Zavarovalno premijo bomo plačevali mesečno iz sredstev članarine, ki jo sindikati namenjajo za delovanje sindikata dejavnosti na ravni republike. Sezname članov bomo usklajevali vsake tri mesece in o tem obveščali tudi zavarovalnico. Ker so za nekatere člane podobna zavarovanja sklenili tudi v podjetjih, naj povem, da to ne vpliva na naše zavarovanje. Vsi člani, ki so zavarovani po naši pogodbi, so do odškodnine upravičeni za primere, za katere je zavarovanje sk lenjeno, tudi če so pri isti zavarovalnici že zavarovani. Cvetka Gliha, sekretarka SDPZ naučili in da podobnih napak v bodoče ne bomo ponavljali, čeprav zadnji zapleti pri pogajanjih za nove panožne kolektivne pogodbe ne govorijo ravno v prid temu dejstvu,« je dejal Knežak. Podpredsedniku vlade Marjanu Podobniku, kije prisluhnil vsem tem opozorilom, pa je dodal: »Upam, da boste v vladi na vsa danes postavljena vprašanja kmalu našli ustrezne odgovore in rešitve. Od tega je namreč odvisna usoda prenekaterega podjetja in precejšnjega števila delovnih mest...« N. J. KAJ DELAJO V republiških odborih KNG - Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije »Premaknilo se je!« S temi besedami je v uredništvo Delavske enotnosti zadovoljno prihitel sekretar sindikata KNG Franjo Krsnik in nam pomahal s temile parafiranimi »papirji« (glej spodaj faksimile). »V četrtek, 25. septembra, smo torej s partnerji le podpisali aneks h kolektivni pogodbi za kemično, nekovinsko in gumarsko industrijo Slovenije, kar je bil pravzaprav naš pogoj za nadaljevanje pogajanj,« je komentiral podpis in dodal, daje sedaj veljavna kolektivna pogodba osnova za nadaljnja pogajanja. »Ta so za dejavnost kemične in gumarske industrije že stekla, ,nekovinarji’ pa se še niso odločili, ali bi imeli svojo panožno kolektivno pogodbo ali bi ostali pri splošni kolektivni pogodbi ali pa bi se pridružili naši pogajalski skupini, ki torej že dela...«(M J.) izstavi varjenih skulptur Alojza Jerčiča v Gorenju N,1 Hakfjučje, da se z Aloj- L ercičem 7 Mlltp C(*r v .'čem z Mute ponov-J]4 ,euJcnK) v Gorenju vVe-Ijj^sejeod 1974do 1978 'iKniiu *a njeg°va delovna in 'r^hič' aUmetn*ška pot. Prav lojJ0 korenja je tedaj na-;>4v i>aj Monumentalnih del ^j^iz teme mu je odprl Mra Ponsko,« je 23. sep- Kr?psu razstave povedala umetnostna zgodovinarka Milena Zlatar iz Galerije likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. V nadaljevanju je Milena Zlatar, dobra poznavalka umet-nikov iz Dravske doline, od koder prihaja tudi sama, opozorila še na več podrobnosti v zadnjih Jerčičevih delih, ki v marsičem presenečajo - od ljubezni do gibanja, kinetike, do prepletanja mita in resničnosti. Razstavo je odprl član uprave Gorenja Drgo Bahun in znova potrdil znano dolgoletno podporo raznovrstni kulturni dejavnosti v Gorenju, kar vse dopolnjuje podjetniško kulturo v najširšem smislu. Razstava v razstavišču Gorenja Servisa na Partizanski 12 v Velenju bo odprta do 24. oktobra, ogledati pa si jo je mogoče ob običajnem delovnem času, od 8. do 15. ure. H. J. ^at Vl, 0 Zupanc. fl«iribramonred petimi leti’ 'J1 veiia '992, smo lahko vi- Gdel A,°.Pregledno razsta-°!Za Jerčiča, potem - fan(1PaP k' že dvajset let živi tlk0vSkeni’ Preživel poletje 'T^VsiM1’ v rojstnem kraju ^pr‘dolini- Danes raz-i(9ivij nas nekaj novih del if reiiosfnioj'h na enak način: 'Carjev ln neposrednost je pilile takrat je lsk°valce razstave pi PibijN P°sebnim odnosom iflj S jeiv^ti ves čas trajanja .PLh:'Cn‘!.§alcnjskihP.rr fetp prisoten; obisko- PPia-snjeval svoja dela K^,„skem-k-me,. l^kiParjaJeraZvilvodlič- “Je med drugim SPET DOMA- Kipar Alojz Jerčič (levo) v razstavišču Gorenja Servisa. Med gosti na otvoritvi je bil tudi slikar Jože Tisnikar (desno). ANEKS h Kolektivni pogodbi za kemično, nekovinsko in gumarsko industrijo Slovenije (Ur. 1. RS št 37/94, 47/94 in 50/94) Gospodarska zbornica Slovenije - Združenje kemijske in gumarske industrije Združenje delodajalcev - Sekcija za kemično in gumarsko industrijo kot predstavniki delodajalcev SSS - Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije in Neodvisnost KNSS-Sindikat kemijske in farmacevtske dejavnosti Slovenije kot predstavniki delojemalcev sklenejo Aneks b Kolektivni pogodbi za kemično, nekovinsko in gumarsko industrijo Slovenije 1. člen V Kolektivni pogodbi za kemično, nekovinsko in gumarsko industrijo Slovenije sc v poglavju “Veljavnost kolektivne pogodbe” d) Časovno: spremeni prvi odstavek tako, da se glasi: 'Ta pogodba začne veljati z dnem podpisa in velja do 30.11.1997. 2. člen V času pogajanj lahko stranki na podlagi skupne ocene pogajanj trajanje veljavnosti Kolektivne pogodbe za kemično, nekovinsko in gumarsko industrijo Slovenije sporazumno podaljšata. 3. člen V ostalih določbah ostane Kolektivna pogodba za kemično, nekovinsko in gumarsko industrijo nespremenjena. Ta aneks stopi v veljavo z dnem podpisa v aneksu navedenih podpisnikov na strani delodajalcev in delojemalcev in velja /e za kemično in gumarsko industrijo. Ljubljana, ZS septembra 1997 Podpisniki: Predstavniki delodajalcev Gospodarska zbornica Slovenije Združenje kemijske in gumarske igo. ,n Predsednik /jč Združenje delodajalcev Slovenije Predstavniki delojemalcev SSS-Sindikat kemične, gumarske indud m Sekcija za kemičr. in gumarsko ind. 'dnik yilbar Neodvisnost KNSS - Sindikat kemijske in farmacevtske dejavnosti Slovenije Predsednik Vid Senica Republiki ŽbS te°d/jsnost * Bodo v Revozu ustanovili svet delavcev?^ Kot nam je povedal Janez Jakša, predsednik SKEI v Revozu, so se ta teden dogovorili o sklicu zborov zaposlenih -organizirani bodo po organizacijskih enotah. Že v prihodnjem tednu se bodo na njih delavci odločili o oblikovanju sveta delavcev, za kar si SKEI prizadeva že od pomladi. O ustanovitvi sveta delavcev je SKEI imel več pogovorov z upravo Revoza, vendar ta za to ni kazala navdušenja. Zamisli še zdaj nasprotuje zlasti direktor tovarne J. M. Callod, ki skuša podrejene odvrniti od ustanovitve sveta. Za nameček skuša direktor tovarne v Revozu obnoviti konkurenčni sindikat Neodvisnost, ki je pred leti prenehal delovati. »Direktorjevi ljudje se zaradi tega že sestajajo s predstavniki te sindikalne centrale,« nam je povedal Janez Jakša. O razvoju dogodkov v Revozu bomo še poročali. 8 2. oktobra 1997 Izobraževalni seminar za sindikalne zaupnike in člane sveta delavcev v mariborski Bodočnosti TUDI POGAJANJ SE JE TREBA NAUČITI V podjetju za rehabilitacijo in zaposlitev invalidov Bodočnost v Mariboru je pred dnevi republiški odbor Sindikata obrtnih delavcev Slovenije po dogovoru z aktivom sindikalnih zaupnikov in vodstvom podjetja organiziral izobraževalni seminar za sindikalne zaupnike in člane sveta delavcev, ki so bili pred nedavnim izvoljeni v te organe. Na seminarju, udeležilo se ga je 15 sindikalnih zaupnikov in članov sveta delavcev, sta bili v ospredju dve temi: pogajanja o participacijskem dogovoru in urejanje delovnih razmerij. Seminarje vodil sekretar republiškega odbora Sindikata obrtnih delavcev Slovenije Martin Muršič. Soočenje argumentov O tem, kako potekajo pogajanja o participacijskem dogovoru, je udeležencem seminarja uvodoma spregovoril kon-zultant za upravljanje človeških virov pri Inštitutu za trženje, ekonomiko in organizacijo v Ljubljani dr. Bogdan Kavčič. Opozoril je, da se morajo socialni partnerji najprej temeljito pripraviti na pogajanja. Uprava in predstavniki delavcev morajo vsak zase pripraviti strategijo in taktiko pogajanj ter natanko določiti svoje cilje. Nato sledijo priprave na pogajanja. Po začetku pogajanj je na vrsti faza dokazovanja in medsebojnega prepričevanja. Ko obe pogajalski strani izčrpata svoje argumente, pride na vrsto faza usklajevanja, popuščanja v zahtevah in iskanja kompromisa. Po pogajanjih obe strani skleneta dogovor, ki ga tudi jasno formulirata, da kasneje ne bi prihajalo do različnih tolmačenj. Zelo pomembneje, da se socialni partnerji hkrati dogovorijo tudi o tem, kdo bo tolmačil dogovor in kako bodo reševali morebitne spore. Po zanimivem predavanju dr. Bogdana Kavčiča so se udeležen- ci seminarja razdelili v dve skupini, ki sta delovali ločeno vsaka v svojem prostoru. Vsi udeleženci so dobili informacijo o problemih v namišljenem podjetju “A”. Nato so se morali člani sveta delavcev vživeti v vlogu uprave ter se pripraviti na pogajanja. Sindikalni zaupniki pa so se vživeli v vlogo sveta delavcev in se prav tako pripravili na pogajanja. Po temeljiti pripravi so “člani uprave” in “predstavniki sveta delavcev” sedli za pogajalsko mizo in začeli zahtevna pogajanja o odprtih vprašanjih v podjetju “A”. Pogajanja so tekla zlasti o razporeditvi delovnega časa, izkoriščanju dopusta, o zastopanosti delavcev v nadzornem svetu ter še o nekaterih namišljenih problemih. Udeleženci seminarja so simulirali pogajanja med delodajalci in delavci Spretni pogajalci Povedati je treba, da so pogajalci v tem pokazali dokajšnjo spretnost. Tako je simulacijo pogajanj ocenil tudi dr. Kavčič. V analizi po zaigranih pogajanjih pa so udeleženci ugotovili, da so premalo informirani o splošnih gospodarskih gibanjih in da ne poznajo dovolj delovnopravne zakonodaje. To slednjo vrzel so udeleženci zapolnili že v nadaljevanju izobraževalnega seminarja, ko jim je o temeljnih pojmih delovnih razmerij ter o postopkih za varstvo posameznih in kolektivnih pravic delavcev spregovoril član predsedstva sveta ZSSS Gregor Miklič. Med drugim jim je povedal tudi o nekaterih rešitvah in novostih, kijih bo prinesel novi zakon o delovnih razmerjih, o katerem prav zdaj potekajo živahne razprave v strokovnih krogih in med socialnimi part- nerji. Seminar seje izkazal ti zanimivo in koristno metodo Z" usposabljanje članov sveta de' lavcev in sindikalnih zaupnikov Tem bodo pridobljeno znanje i" izkušnje brez dvoma pomag3' le pri opravljanju zahtevi funkcije in pri pogajanjih delavske pravice v Bodočnosti ! Popravek V številki 32 se nam je na strani 9 pri pogovoru z Božo'11 Lednikom primerila napaka-Namesto da bi zapisali, daje šlo v stečaj podjetje ESO Oprema, smo zapisali sarn<> ESO. Iz nekdanjega podjetja ESO sta nastali dve firmi, ESO Oprema in ESOTech, od katerih je ESO Oprema šla v stečaj, ESO Tech pa se uspešno razvija. Prizadetim se opravičujemo. Urednw° k d z v p z d d d ti C s. li k “DELAVSKI PREDSTAVNIKI V NADZORNIH SVETIH GOSPODARSKIH DRUŽB - TEMELJNI PROGRAM” Namen izobraževalnega sem vet delavcev. Zaradi pomembnosti in odgovornosti njihove funkcije je bistveno, da se le-ti usposobijo za učinkovito delovanje v teh organih gospodarskih družb. Seminar priporočamo tudi predsednikom in članom svetov delavcev ter sindikalnim predstavnikom posameznih ravni organiziranosti ZSSS Seminarja se lahko udeležijo le člani sindikatov, ki so združeni v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije. Čas: Seminar bo izveden v dveh delih, in sicer: - prvi del: 5. in 6.11.1997 -drugi del: 8. in 9.12.1997 Kraj: Sindikalni izobraževalni center Radovljica, Gradnikova 1. VSEBINA I. DEL Sreda, 5 november 1997 od 9.30 do 9.45 ure UVOD V SEMINAR: Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri Svetu ZSSS od 9.45 do 13.00 ure Tema I: TEMELJNI POJMI IZ DELNIŠKE ŠOLE - korporacijsko pravo - s poudarkom na delniški družbi - osnovni pojmi DD: delničar, dividenda, organi, idr. - partnerska DD - organizacijska oblika - organiziranje delničarjev danes v Sloveniji - aktivno lastništvo Predavatelj: prof. dr. Krešo Puharič, predavatelj na EF, Ljubljana, ekspert za mednarodno gospodarsko pravo od 13.00 do 14.30 ure - ODMOR od 14.30 do 17.30 ure Tema II.TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV - pojem vrednostnih papirjev - borze vrednostnih papirjev - dividendna politika in odgovornost uprave Predavatelj: Matjaž Logar, dipl.iur., svetovalec za pravno- gospodarske zadeve, specialist za terminsko poslovanje in trgovanje s privatizacijskimi delnicami. Četrtek, 6. november 1997 od 9.00 do 12.15 ure Tema lil: NADZORNI SVETIV RAZMERJU DO UPRAVE, SKUPŠČINE IN SVETA DELAVCEV - vloga, sestava in vsebina dela NS v prehod- nem obdobju in dokončno imenovanje v NS - praksa doma in primerjava s tujino - pravno-formalna ureditev NS - NS v razmerju do drugih ključnih organov v delniški družbi - nagrajevanje in odgovornost članov NS Predavatelj: Franc Sladič, dipl. politolog, direktor Agencije za kadre, Socius d.d., Ljubljana, nosilec pomembnih mednarodnih projektov s področja lobiranja, ipd. od 12.15 -13.45 ure - ODMOR od 13.45 - 16.45 ure Tema IV: LETNO POROČILO - vsebina, pomen ter zakonska utemeljitev letnega poročila - elementi letnega poročila - oblikovanje letnega poročila Predavateljica: mag. Cvetka Peršak, finančna izvedenka, cenilka podjetij II. DEL Ponedeljek, 8. december 1997 od 9.00 do 12.15 ure Tema I: PODJETNIŠKA IN MANAGERSKA FILOZOFIJA - pojem podjetništva in managerstva - poslovna vizija - način podjetniškega razmišljanja, vrednote in lastnosti - podjetnik in odgovornost - prehod v managersko funkcijo Predavatelj: doc. dr. Boris Šuštar, predavatelj na Ekonomski fakulteti, specialist za strateško načrtovanje in mednarodni marketing Od 12.15 do 13.45-ODMOR Od 13.45 do 16.45 ure Tema II: POSLOVNI NAČRT - poslovni načrt kot orodje podjetniškega načrtovanja - osnove podjetniškega izhodišča pri oblikovanju poslovnega načrta - strukturni elementi poslovnega načrta - praktična uporabnost Predavatelj: doc. dr. Boris Šuštar, predavatelj na EF, Ljubljana, specialist za področje poslovnega načrtovanja - oblikovanje projektnih teamov - - metodologija mrežnega planiranja ^ Predavatelj: doc.dr. Jure Kovač, zaposlen na fu Kranj, zunanji sodelavec EPF Maribor Torek, 9. december 1997 od 9.00 do 12.15 ure Tema IILTRG DELOVNE SILE, KADROVSKA STRATEGIJA IN RAZVOJ KADROV - pojem trga delovne sile - vzvodi dela na trgu delovne sile pri nas in v razvitem svetu - krmiljenje s človeškimi viri v gospodarskih družbah - pogled v bližnjo prihodnost Predavatelj: doc. dr. Miroslav Stanojevič, predavatelj na Fakulteti za družbene vede, Ljubljana in sodelavec Inštituta za družbene vede pri FDV. Od 12.15 do 13.45 ure - ODMOR Od 13.45 do 16.00 ure Tema IV: USPEŠNO VODENJE PROJEKTOV - projektno vodenje kot način realizacije poslovne strategije in definicija projekta; določitev aktivnosti in interaktivnosti - organizacija in matrika odgovornosti METODE DEM: predavanja, intenzivno sode10 j vanje udeležencev, igranje vlog. ..J Prijave za seminar na izpolnjeni prijavnici poS'JM na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Sloveli Dalmatinova 4, Ljubljana, najkasneje do 27. Seminar bomo izvedli, če bo najmanj 20 pdffi če bo prijav več, bomo preostale prijavljene u'/i's li na naslednji seminar. J Kotizacija za seminar, ki vključuje tudi strok0, no gradivo, znaša 48.500 SIT za posamezned udeleženca. Prijavnici za seminarje treba pnl°‘ tudi potrdilo o plačani kotizaciji. . J Kotizacijo nakažite na ZR Zveze svobodnih =L dikatov Slovenije, št. 50101 -678-47511. Na virrn^U pod namenom nakazila dodatno pripišite “Sen11' 1 III, sklic na številko 08”. -iC' Za udeležence, ki želijo biti nastanjeni y Radovljica, je treba to navesti v ustrezni rubrik1 prijavnici. rf Stroški bivanja in prehrane se poravnajo v “ (polni penzion v dvoposteljni sobi je 6.000 S H hj Dodatna pojasnila v zvezi s tem seminarjem d°L: pri Vandi Rešeta na telefonski številki 061/31 v-.a\ in pri Jožici Anžel na številki 061/13 10 033 int-* ali 061/316 489. -p- Vanda Pes?$! vodja izobraževanja pri Svetu 2 PRIJAVNICA za izobraževalni seminar “DELAVSKI PREDSTAVNIKI V NADZORNIH SVEjf^ GOSPODARSKIH DRUŽB - TEMELJNI PROGRAM", ki bo 5. in 6.11.1997 ter 8. in 9.12.199' | Ime in priimek:.................................................. Datum rojstva:.................... Izobrazba: Naslov doma:................................................. Zaposlitev: - naziv in naslov družbe:........................ - delovno mesto:................................ Član sindikata dejavnosti Slovenije:......................... Delavski predstavnik v nadzornem svetu DA (naziv in sedež družbe):..................................... Sindikalni zaupnik: DA Druge funkcije v sindikatu (navedite):................................. Telefonska številka: - doma:...................... - v službi:.......... OPOMBA: Med seminarjem bo udeleženec nastanjen v SIC Radovljica: NE dne. . DA N|L/ Žig in podpis odgovorne ! EOŠPODARINl El 2. oktobra 1997 !W« Spravni odbor združenja kovinske industrije je za sodelovanje s sindikati VLADA NAJ DA VEČ OD SEBE Delodajalci iz kovinske industrije so ugotovili, da bi lahko skupaj s sindikati organizirali akcijo za izboljšanje pogojev gospodarjenja in poskusili pripraviti vlado k večjemu prizadevanju za reševanje problemov v 'ndustriji. Na seji upravnega °dbora združenja kovinske industrije pretekli teden so obra-Vr|avali položaj te dejavnosti v 'utošnjem letu. Predsednik združenja JožeTišler je na seji lzrekel v našem časniku že uuienjeno trditev, da bi mora-*' delodajalci spričo gospodarjih rezultatov in pogojev gospodarjenja skupaj s sindikati na protestni shod. Industrija namreč v letoš-nJern mestu cepeta na mestu, Uaniesto da bi napredovala, Cehtina podjetij gospodari z izgubami, dodana vrednostjo ^'zka. Ekonomska klima v Sloveniji industriji ni naklo-Jbuna, pri že uzakonjenih obli-^an pomoči industrijskim po-djotjem v težavah ponavadi Zrnanjka denarja za vse upra-v'čene in pomoči potrebne. Dva Problema sta še posebej izra-z'ta in vplivna. Eden so stari dolgovi v marsikaterem po-djetju, pri katerih je pomoč države kljub zakonu o restruk-jjuriranju dolgov premajhna. urugi problem so ugodna posojila. Na združenju so meni-i, da bi bilo treba ugotoviti, kje industrijo čevelj žuli in kako Mv' m težavo. Ogibanjih v kovinski indu-^triji so dejali, da se letos na- durj' jUjejo značilnosti gospo- enja v lanskem letu, se pravi * r°rnna rast obsega proizvo-nJe in zmanjševanje zaposlo-vunja. v najobsežnejši dejav- nosti, predelavi kovin, ki zaposluje 30 odstotkov vseh zaposlenih, ustvari 80 odstotkov vsega slovenskega izvoza in ustvari 28 odstotkov bruto domačega proizvoda, tudi močno zaostajajo pri naložbah, saj je njihov delež v vseh slovenskih naložbah le 15-odsto-ten. Zelo slabo je, da se bruto dodana vrednost na zaposlenega v kovinski industriji v zadnjih dvajsetih letih skorajda ni spremenila. Lani so najvišjo bruto dodano vrednost dosegli v proizvodnji vozil, 23.260 mark na zaposlenega, nekaj nižjo v predelavi kovin, v strojegradnji pa je znašala 19.500 mark. V predelavi kovin in strojegradnji seje lani bruto dodana vrednost malo povečala tudi zaradi precejšnjega števila odpuščenih delavcev. Zanimivo paje, da seje bruto dodana vrednost v proizvodnji osebnih avtomobilov, kije sploh najvišja v kovinski industriji, lani glede na leto 1995 precej zmanjšala, s 43.550 mark na 37.900 mark. Lani so v kovinski industriji dosegli 435 milijard tolarjev prihodka, 38,9 milijarde tolarjev izgub in 6,2 milijarde tolarjev dobička. Daleč naj večji delež izgub, 24 milijard tolarjev, gre na rovaš proizvodnje prometnih sredstev. V strojegradnji so imeli za 7,4 milijarde izgub, v predelavi kovin pa za 7,5 milijarde tolarjev. Od 275 podjetij v kovinski industriji (upoštevali smo le podjetja z več kot desetimi zaposlenimi) jih je 73 ali dobra četrtina imelo izgubo, vendar je je večina nastala v Litostroju in Cimosu. Kako zoper težave? Kot smo v uvodu že zapisali, delodajalci iz te dejavnosti menijo, da bi bilo treba vlado pripraviti k večjemu angažiranju s sredstvi, ki so načeloma v zakonih že omogočena, vendar jih je nazadnje premalo za vse, ki bi pomoč potrebovali ali bili upravičeni do nje. In ker gre tudi za ohranitev delovnih mest, delodajalci razmišljajo celo o “španoviji” s sindikati, zoper vladino neodločnost in počasnost. N. L. Delodajalci v kovinski industriji ugotavljajo, da bi bilo smotrno združiti sile s sindikati pri spodbujanju vlade, naj bo bolj aktivna pri zagotavljanju primernih pogojev gospodarjenja in pri pomoči industrijskim podjetjem v težavah. Sodobna elektronika” odpira vrata BAŠA ZA OČI IN ZA STROKO te y Prihodnji teden bo odprl vrata ’ len najstarejših in najpomemb-((J ?eJŠih sejmov v Ljubljani, sejem 111 0(Iobna elektronika. Od šeste-ivj (i° desetega oktobra bo Go-farsko razstavišče gostilo 250 ■ VI.^’Unice v iz desetih evrop- 1,1 držav, poleg tega pa bo prek pil pL^Pnikov na sejmu še 325 e) o JctiJ iz skoraj vsega sveta. J iTl.in,tehn'ka'^e*'*co razstavljal-ie tie k°S n x:j a e I ek trni n š tal ac ij, jj| ® Pa šlo brez računalništva 31 (jVen 0rrnatike, čeprav imata ti-svoj vsakoletni sejem1 predvajanja filmov in oddaj na TV na raven predvajanja v kinu ali še više. Na sejmu te naprave ponavadi predstavljalci navijejo do najvišje glasnosti, kot da bi si kaj takega lahko privoščili tudi doma. S tem pa tudi kakovost in sprejemljivost zvočnega zapisa. Kot smo zapisali, je sejem namenjen predvsem strokovnjakom in komercialistom, zato ga bodo spremljala številna strokovna predavanja in okrogle mize. Omeniti velja posvetovanje o “inteligentnih zgradbah” ali pa predstavitve novosti posamez- nih podjetij. Elektrotehniška zveza bo tudi letos na sejmu pripravila mednarodni simpozij o elektroniki v prometu. Precej novosti pripravljajo tudi domača podjetja, vendar o tem drugič. Tokrat opozarjamo na novost na slovenskem trgu, integrirano govorno pošto, ki jo bo predstavilo nemško podjetje ECSTEL. Lahko si bomo ogledali in si zaželeli imeti prvi mobilni telefon z barvnim di-splejem. In tako dalje. N. L. ele, arjevem domu. Švicarska dst r®nska industrija se bo pre-cionVl,a kot celota v okviru na-kat a. ne razstave v hali A, na tieU^v*30 mogoče videti tudi ne Sa Sen Pregled skozi Švico (in ' Venda j, . - njeno gospodarstvo). 9dJeiu Predvsem strokoven, valcjar kodo tudi laični obisko-/i prjm na^' kaj zanimivega. Na ;,r,rnakcto nove kabelsko-Postaje in predstavitev 0,hače t»i()r.'ee§a kina. O domačem kinu izC° Slede na dosedanje lutiVn Je Pr* prikazovanju te re-sejrj nlovo?ti poudariti, da na dobitj pOrajda ne k° mogoče >1 Opravi Pravega vtisa o uporabnosti Ekonomsko-socialni svet podprl sprejem konvencije o varstvu delavcev pri nesolventnih delodajalcih DELAVCE PRI NAS VARUJE JAMSTVENI SKLAD e, ki dvigne kakovost Mednarodni sejem elektronike je bil od samega začetka paša za oči, in tak bo tudi letošnji, čeprav že vrsto let na njem prevladuje profesionalna tehnika nad širokopotrošnimi izdelki. Ekonomsko-socialni svet je podprl pobudo, da bi Republika Slovenija podpisala konvencijo številka 173 mednarodne organizacije za delo (ILO) o varstvu zahtevkov delavcev v primeru nesolventnosti njihovega delodajalca. Imel paje, po mnenju predstavnikov ministrstva zadelo, nekaj nepotrebnih pripomb, saj sprejemanje takih konvencij poteka po drugačnem vrstnem ralu, kot je menil Boris Mazalin. Konvencija številka 173 označuje z izrazom nesolventnost stanje, zaradi katerega se v skladu z domačo zakonodajo in prakso začnejo postopki za kolektivno poravnavo obveznosti do delodajalčevih upnikov in premoženja delodajalca. Pri tem je mogoče navedeni izraz razširiti na vsa tista stanja, ko zahtevkov delavcev ni mogoče izpolnjevati zaradi finančnega položaja delodajalcev. Nesolventnost delodajalca praviloma povzroči izgubo mesečnih prejemkov delavcev in ogrozi njihovo nadaljnjo zaposlitev, hkrati pa napoveduje povečanje prilivov brezposlenih na trg delovne sile. Prizadetost delavca je ob nesolventnosti delodajalca večja kot pri drugih upnikih, saj je plača večinoma njegov edini vir preživljanja. Zaščita zahtevkov delavcev ima v teh primerih velik vpliv na socialno varnost delavcev. Konvencijaje bila sprejeta leta 1992, veljati pa jezačela leta 1995. Doslej jo je ratificiralo osem držav. Socialni partnerji v Sloveniji so zahtevo po ratifikaciji konvencije številka 173 zapisali v socialni sporazum za leto 1996. Država, ki konvencijo ratificira, mora sprejeti bodisi obveznosti iz drugega dela konvencije, ki se nanašajo na varstvo zahtevkov delavcev s prednostno pravico ali pa obveznosti iz tretjega dela, ki se nanašajo na varstvo delavcev zjamstvenimi ustanovami. Lahko pa sprejeme obveznosti iz obeh omenjenih delov konvencije. Sprejete obveznosti veljajo za vse delavce in za vse gospodarske panoge. Nekatere kategorije delavcev je mogoče izvzeti, vendar le po dogovoru med reprezentativnimi predstavniki delodajalcev in zaposlenih. Z varstvom zahtevkov delavcev s prednostno pravico se razume, da je treba v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca zavarovati zahtevke delavcev, izhajajoče iz njihove zaposlitve tako, da se poplačajo iz premoženja delodajalca, še preden se izplačajo deleži upnikov, ki nimajo prednostne pravice. Prednostna pravica zajema najmanj zahtevke delavcev za izplačilo plač za predpisano obdobje, ki ne sme biti krajše od zadnjih treh mesecev pred nesolventnostjo delodajalca ali pred prenehanjem zaposlitve; nadomestil za letni dopust; denarnih nadomestil zadruge plačane odsotnosti v predpisanem obdobju in odpravnin delavcem ob prenehanju njihove zaposlitve. Država lahko zakonsko omeji razpon prednostne pravice na višino, ki ne sme biti nižja od socialno sprejemljive ravni in jo je treba usklajevati z gibanjem drugih prejemkov. Z varstvom zahtevkov delavcev z jamstveno ustanovo se razume izpolnitev zahtevkov s posredovanjem jamstvene ustanove, če delodajalec zaradi svoje nesolventnosti ni sposoben sam poravnati plačila. Na ta način so zavarovana ista izplačila kot pri prednostni pravici zaposlenih in tudi v tem primeru lahko država omeji razpon pravic na predpisano višino tako kot pri prednostni pravici delavcev do izplačil. Ob tem seje na ekonomsko-socialnem svetu vnela krajša razprava, ali ne bi bilo treba najprej sprejeti strategijo uveljavljanja te in drugih konvencij, ki jih je in jih bo naša država ratificirala. Boris Mazalin je namreč podvomil o uspešnosti konvencije potem, ko je državni zbor že sprejel zakon o jamstvenem skladu in pripravil novele zakona o delovnih razmerjih in zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, ki tudi urejata to vprašanje. Za Borisa Mazalina ga naša zakonodaja ne ureja tako celovito kot konvencija, zato bi bil boljši obrnjeni postopek. Najprej bi morali sprejeti konvencijo, potem pa ji prilagajati zakonodajo. Narobe vrstni red pa tega ne dopušča. Kot dodatni dokaz je navedel konvencijo številka 168 Mednarodne organizacije za delo, ki govori o pospeševanju zaposlovanja in iz katere je naša vlada povzela tisto, kar ji je trenutno ustrezalo... Ker paje še ni ratificirala, ji ni mogoče naprtiti odgovoronosti za morebitno nespoštovanje. Mazalinu je predstavnica ministrstva za delo Meta Štoka pojasnila, da konvencija dopušča več rešitev. Ker je vlada (z zakonom o jamstvenem skladu, op. p.) izbrala eno, še ni rečeno, da niso možne dopolnitve ali spremembe. Tudi glede vrstnega reda, ali ratificirati konvencijo pred sprejetjem ustrezne zakonodaje ali po njej, kot seje zgodilo, je imela Meta Štoka pojasnilo: vlada mora poročati o uresničevanju konvencij Mednarodni organizaciji za delo vsako leto, ko jih sprejme. Če bi jih sprejela pred zakonodajo, bi morala poročati, da naša zakonodaja še ni prilagojena mednarodni konvenciji. Zdajšnji predlog vlade, naj bi sprejeli konvencijo številka 173 tako, da bi uveljavili njen tretji del (varovanje pravic z jamstvenim skladom), je torej povsem na mestu. Ker je že sprejet zakon ojam-stvenem skladu, zaradi ratifikacije konvencije številka 173 ne bo treba spreminjati veljavnih zakonov ali sprejemati novih, menijo v vladi.Torej bo pri nas po ratifikaciji konvencije v uporabi njen tretji del, kije zajet v zakonu o jamstvenem skladu. Za osvežitev spomina; zakon o jamstvenem skladu določa, da imajo delavci, ki jim preneha delovno razmerje na podlagi potrjene prisilne poravnave ali sklepa o začetku stečajnega postopka, pravico do neizplačanih plač za obdobje zadnjih treh mesecev, neizplačanih nadomestil plač, nadomestila za neizrabljeni del dopusta in do odpravnin. S. J. 2. oktobra 1997 ŠPORT IN REKREACIJI'! Z velenjskega posveta »Šport v delovnih organizacijah« MED TEORIJO IN PRAKSO Kako oživiti športno rekreacijo v podjetjih?To je bila rdeča nit posveta z (malce zastarelim) naslovom »Šport v delovnih organizacijah«, ki gaje prejšnji petek v velenjske m Turistično-rekreacijskem centru Jezero organiziral Odbor športa za vse pri Olimpijskem komiteju Slovenije - Združenju športnih zvez. Poleg predstavnikov sindikatov iz domovine in tujine so se ga udeležili tudi zastopniki občinskih športnih zvez, nekaterih zasebnih podjetij s področja športa in posamezni organizatorji športne rekreacije. Kot se je v svojih uvodnih razmišljanjih z nostalgijo spominjal doc. dr. Boris Sila s Fakultete za šport, seje tovrstna dejavnost v naših delovnih organizacijah silno razmahnila zlasti po letu 1974, ko je kongres ZSS o oddihu in rekreaciji delavcev praktično »uzakonil« njene temelje. Sklepi, da je treba zagotoviti možnosti za množičen oddih in rekreacijo, nove površine za gradnjo počitniških domov, omogočiti letni dopust v dveh delih, vplivati na intenzivno šolanje TEORIJA - Dr. Boris Sila je govoril o pomenu športne rekreacije zaposlenih. strokovnih kadrov, povečati število strokovnjakov z odpiranjem novih delovnih mest v ozdih, razvijati sindikalne športne igre ipd., so se začeli uresničevati z rekreativnimi odmori med delovnim časom in drugimi rednimi dejavnostmi, nadaljevali pa z aktivnimi poletnimi in zimskimi počitnicami, športnimi tekmovanji itd. Skrb za to področje so prevzemali organizatoiji športne rekreacije, ki jih je s finančno pomočjo sindikatov izobraževala tedanja visoka šola za telesno kulturo: v 120-umih tečajih so letno izšolali tudi po sto kandidatov za »amaterske« organizatorje športne rekreacije, dvoletni študij ob delu za tovrstne »poklicne« profile pa so absolvirale kar štiri generacije. Po letu 1985, ko je huda politična, gospodarska in socialna kriza nakazovala razpad Jugoslavije, pa je hud udarec zadel tudi področje športne rekreacije, še posebej tiste njene pojavne oblike, ki so bile organizacijsko in finančno odvisne od delovnih kolektivov in njihovih sindikalnih organizacij. Velik pomen rekreacije »Če so v preteklosti mislili, da se da človeka povsem prilagoditi delu, delovnim napravam in delovnemu okolju, nas sedanja raven znanosti in tehnike in vse pomembnejši delež posameznika v delovnem procesu opozarjajo, daje treba delovni proces, naprave in delovno okolje čim bolj približati človeku. Ti dejavniki so namreč odločilni za počutje, zadovoljstvo, storilnost in zdravje. Človek se odziva na prevelike obremenitve in na zdravstvene škodljivosti pri delu z utrujenostjo, s fluktuacijo; lahko pride do poškodb pri delu in do bolezni, povezanih z delom, ki se včasih končajo z invalidnostjo, v najhujšem primeru pa celo s smrtjo,« je nadaljeval dr. Sila in poudaril: »Zaradi vsega tega je nujno, da v času, ko ne delamo, predvsem pa v prostem času, skušamo najti take aktivnosti, ki v največji meri ublažijo škodljive posledice vsakdanjega dela, človeka pa sprostijo, osvežijo, razvedrijo in mu dajo nove moči in energijo.« Zaposleni mora med delovnim procesom - mnogokrat v zelo slabih mikroklimatskih razmerah -ohranjati takšno stopnjo psihične koncentracije in umskega napora, da lahko kakovostno in količinsko opravlja delovne operacije; opravlja množico avtomatiziranih in usklajenih gibov in zdrži v istem, pogosto neugodnem, če že ne prisiljenem položaju; prenaša mnoge manjše ali večje stresne situacije itd. »Tega pa zaposleni ne zmore, če ni telesno zdrav, psihično in živčno stabilen in če ne prenese telesnih naporov, kijih zahteva delo,« je poudaril dr. Sila. »In prav športna rekreacija ima izredno velik pomen pri ohranjanju in razvijanju psihofizičnih sposobnosti in delovnih zmožnosti...« Pojav elitizma Tudi predsednik SKEI Albert Vodovnik se je v svoji razpravi najprej spomnil »dobrih starih časov«, nato pa nadaljeval, daje v času prehoda iz enega v drug politični in gospodarski sistem sindikatu na tem področju od vsega ostala le skrb za organiziran oddih delavcev. »Opažamo celo, da smo na slabšem kot naši kolegi v vzhodnoevropskih državah. Športni objekti, ki so bili pri nas družbena lastnina, so bili prvi predmet lastninjenja ali celo prodaje, če je firma zašla v rdeče številke; naVzhodu je bila sindikalna in je taka tudi ostala. Za nameček pa so se v takih okoljih tudi organizatorji športne rekreacije prvi znašli na seznamu presežnih delavcev,« je poudarilVodovnik, nato pa s prstom pokazal skozi okno: »Na tukajšnjih teniških igriščih je bil pred dvema mesecema ,Bal-lantinesVIP Cup’, na katerem so menda zapravili za 500.000 mark denarja. S tem bi rad opozoril na drug problem - pojav elitizma, ki z nami ne more imeti nič skupnega...« Medtem ko eni zapra- vljajo, si morajo »navadni« ljudje vse plačati sami. »In če je že tako, nam mora država omogočiti, da zaslužimo, ali pa naj to področje uredi iz socialnih resursov,« je svoje razmišljanje zaokrožil Vodovnik, zbrane pa opozoril, da bi z revizijami kazalo ugotoviti, kako so novodobni lastniki prišli do posameznih športnih objektov, in jih - če je bila v ozadju »lopovščina« - vrniti tistim, ki sojih zgradili. Prehod zdesetkal vrste V ta sklop bi sodila tudi razprava Marjana Žagarja iz Črne na Koroškem, kije bil sedem let organizator rekreacije, osem pa sindikalni aktivist. »Področje športne rekreacije je bilo včasih ,super’ dorečeno, zasluga sindikata pa ta, da smo organizatoiji rekreacije sploh dobili službo. Žal nas prehoda v kapitalizem ni preživelo kar 90 odstotkov organizatorjev športne rekreacije, preostalih 10 odstotkov pa prav zdaj trepeta, kdaj se bodo znašli na seznamu presežnih delavcev. Zato menim, da bi Olimpijski komite Slovenije moral najti način financiranja teh ljudi - v dobro državi,« je povedal. »Jaz se sedaj ukvarjam s trženjem športa. Moja prva naloga naj bi bila obnova objektov, na primer žičnič ali igrišč, ki zdaj propadajo. Za to pa je potreben denar. In ker ga nimam,,mučim muko’. Tudi tu bi lahko OKS priskočil na pomoč...« Kako lepoje bilo zatem poslušati Darjo Colarič iz novomeške Krke! Tam je področje športne rekreacije v primerjavi z drugimi okolji urejeno naravnost vzorno (o čemer smo že večkrat poročali), zasluga za to pa gre predvsem menedžmentu, ki se ne zaveda le koristi športne rekreacije, temveč je na prehodu iz enega v drug sistem ohranil vse, kar je bilo dobrega v »starem«. Zato je predsedujoči Janez Matoh tudi zaključil, da bi bilo dobro, če bi prišli do takih in podobnih vzorčnih primerov in jih ponudili tudi drugim. A to naj bi bila »politika dolgih korakov«. Najprej bi veljalo povprašati vodilne v podjetjih, koliko sredstev nameravajo v poslovnih načrtih za prihodnje leto nameniti za športno rekreacijo svojih delavcev, prek svetov delavcev pa vplivati na njihovo odločitev. Kot je povedal Tomo Levovnik, pa bi morali področje športa v podjetjih tudi sistemsko urediti. »Dobro namreč pokrivamo’ vrtce in šole, športa v podjetjih pa ni v nobenem dokumentu...« N. J. PRAKSA - »Športni objekti so bili med tranzicijo prvi predmet lastninjenja ali prodaje,« je med drugim povedal AlbertVodovnik (levo), Marjan Žagar (tretji z leve) pa dodal: »Devetdeset odstotkov organizatorjev rekreacije nas ni preživelo prehoda v kapitalizem...« • • • ŠUS že pripravlja Koledar 98 Koledar športa za vse je zbirka športnorekreati-vnih in športnoturističnih prireditev ter vadbenih programov in je že nepogrešljiv del slovenskega ljubiteljskega športa. Kar dva tisoč organizatorjev rekreativnih tekmovanj in programov vadbe (kar je enako približno pettisoč podatkom!) je bilo vpisanih v Koledar športa za vse za leto 1997. Zahvala za ta uspeh pa gre v prvi vrsti orga-nizatoijem prireditev in rekreatjvne vadbe, ki so podatke pridno sporočali na naslov Športne unije Slovenije. V Koledarju športa za vse z letnico 1998, ki bo izšel v priročn knjižici že konec decembra, bo po tradiciji zbrana večina slovenskih in zanimivejših tujih šport-norekreativnih in športnoturističnih prireditev in vadbenih programov. Športna unija Slovenije pričakuje, da bo Koledar športa za vse 1998 vseboval rekordnih 6000 podatkov. Ne zamudite torej velike priložnosti in nam pravočasno pošljite podatke o prireditvi ali vadbi, ki jo organizirate. Vpisne liste je mogoče brezplačno naročiti po telefonih 061-311-728 in 061-12-19-277. Zadnji rok za oddajo podatkov je 15. november! Vabilo na tekaški preskus Zapriseženi tekači si že brusimo pete in pridno vadimo za nastop na Ljubljanskem maratonu, ki bo konec oktobra (26.10.). Za eno izmed postaj za preskus svojih fizičnih in psihičnih sposobnosti si lahko izberemo Cooperjev test. Kot nalašč ga bo ljubljanska Agencija za šport organizirala prav zdaj: najprej v soboto, 4. (od 9. do 13. ure), nato pa še v petek, 9. oktobra (od 13. do 18. ure), obakrat na novi tartanski prevleki Letnega telovadišča v Ljubljani (za kopališčem Ilirija). Ker so tovrstna testiranja resnično primerna in dobrodošla pred tako veliko in predsem naporno prireditvijo, kot je maraton, priporočajo obisk vsem ljubiteljskim tekačem iz vse Slovenije. Prijavnine ne bo, hkrati pa bodo strokovnjaki opravljali tudi meritve krvnega tlaka, srčnega utripa, telesne teže in telesne višine. Andrej Kerstein je za druge informacije dosegljiv po telefonu 061-302-804. Izleti v hribe PD Ljubljana Matica vabi bolj izurjene pohodnike na izlet na italijanski vrh Kamniti lovec. Odhod bo v nedeljo, 12. oktobra, ob 6. uri z osebnimi avtomobili. Zaradi zahtevnosti poti je potrebno osnovno znanje samozavarovanja in gibanja po zavarovanih poteh. Prijavnina je 1.000 tolarjev, prijaviti pa se je mogoče v društveni pisarni. Isto društvo prireja v soboto, 11. oktobra, še zelo zahteven pohod na Veliki vrh v Košuti. Planince čakajo štiri ure vzpona, pot pa ni primerna za ljudi z vrtoglavico. Zbor tistih, ki si bodo upali na pot, je ob 6. uri pred društveno pisarno, za prevoz bo moral po- skrbeti vsak sam. Prijave sprejemajo do 10. 10. do 10. ure v društveni pisarni. Manj zahtevna bosta pohoda, ki ju prireja PD Zlatarne Celje. Prvi bo Brodarjev pohod, ta bo v soboto, 11. oktobra. Organiziran odhod z avtobusom bo ob 7. uri s parkirišča celjske Glazije. Tudi v nedeljo, 12. oktobra, bo zbor na Glaziji, odhod pa ob 7. uri z osebnimi avtomobili. Podali se bomo na pot po Andraški poti. Obakrat je prijavni rok do 6. oktobra, prijave pa sprejemajo v društveni pisarni ali po telefonu 063-452-927. Nezahteven in zato primeren za vse pa bo pohod na Hom v organizaciji PD Zabukovica. V soboto, 11. oktobra, se bodo udeleženci tradicionalne pohodniške prireditve zbrali pred osmo uro zjutraj pred osnovno šolo v Grižah. Ob osmi uri se bomo udeleženci odpravili na 6 km dolg, precej lahek pohod, ki je zato primeren prav za vsakogar (potrebno bo premagati le 3000 m višinske razlike). Hoje bo največ za dve uri. Prijavnine ne bo! Za informacije lahko pokličemo Srečka Čulka, telefon 063-432-510 (dopoldne), v popoldanskem času pa na 063-716-221. Tek po poteh soške fronte Teden dni po uradnem zaključku sezone gorskih tekov (Tek na Šmarno goro) nas Primorci vabijo na gorski tek »Po poteh soške fronte« v Solkan. Prireditev bo v nedeljo, 12. oktobra, začela pa se bo ob 10.30 uri. Štart tokrat, za razliko od dragih tovrstnih rekreativnih prireditev, ne bo skupinski, ampak posamičen. Za dolžino teka, prijavnino in drugo pa bomo izvedeli pri Kosmačevih po telefonu 065-202-840. _ . , Pripravlja: čiga terne SAMO ENKRAT JE PRVIČ - Naslov prvega državnega prvaka SKEI v malem nogometu je osvojilo moštvo Velenja, ki je nastopilo v tejle postavi: Glasenčnik, Presečnik, Hudarin, Škrabov, Miljkovič, Josič, Fajdiga, Nezič, Tomažič in Hudobreznik. S šampioni sta se ovekovečila še Albert Vodovnik (stoji v sredini) in Branko Amon (stoji tretji z desne). v i } P« ni v< Pi P< S 1: k Pc st’ Zmagoslavje Velenjčanov nt Pr io tei »Smo ali nismo?!?« se je ob otvoritvi I. državnega prvenstva SKEI v nogometu retorično vprašal predsednikAIbert Vodovnik. »Smo!« mu je kot eden gromko odgovorilo skoraj sto nogometašev in njihovih spremljevalcev iz sedmih območnih reprezentanc, ki so se prišle prvič po osamosvojitvi Slovenije na igrišča velenjskegaTRC Jezero pomerit za naslov »najboljše v deželi tej«. Vodovnikov »smo ali nismo« pa ni veljal le nogometašem, temveč tudi drugim »gledalcem«, med katerimi so bili predvsem udeleženci posveta »Šport v delovnih organizacijah« (o katerem poročamo posebej). »Kar rečemo, tudi storimo!« jim je pojasnjeval in v isti sapi naštel še nekaj športnih prireditev, ki se bodo lahko že kmalu ponašale z nazivom »tradicionalne« - državno prvenstvo SKEI v smučanju, na primer, ki bo to zimo na sporedu že četrtič. »Zato lahko mirno trdim, da SKEI posveča primerno skrb tudi športni rekreaciji svojega članstva...« ni be dj ni lo Pr sl ja je Vs kt kc fa gc Ve de sa rn DO ZADNJEGA DIHA - Tako kot v vsakdanjem življenju so Se »skejevci« odločno borili tudi na igrišču. Pa si naj še kdo drzae oporekati ugotovitvi sociologov, da je šport zrcalo družbe... To seje kazalo tudi na igrišču, saj so »skejevci« - poleg pre' govorne borbenosti seveda- pokazali obilo nogometnega znanja-Za najboljšega med njimi so razglasili Tomažiča, za najboljšega vratarjaGlasenčnika, naslov najboljšega strelca pa sta si razdelila Hudarin in Gračner, ki sta po šestkrat zadela v polno. P>tet lovorike ni ostal niti najstarejši udeleženec turnirja-skorajŠnJ1 »Abraham« Vranič: steklenica rujnega je bila dovolj velika> daje lahko nazdravil z vsemi... »SMO ŽE BOLJŠI!« - Tako so med spremljanjem finalne 0 med domačini (Velenje) in sosedi (Koroška) komentirali peto zoS v mreži Korošcev nogometaši Bele krajine (na sliki s »coachcj Jožefom Kočevarjem), ki so z Velenjčani izgubili »samo« z O:«--' REZULTATI - skupina A: Velenje - Celje 3:0, Podravje" Bela krajina 1:0, Velenje - Podravje 5:1, Celje - Bela 3:2, Velenje - Bela krajina 4:0, Celje - Podravje 5:1; vrS red: 1. Velenje 6 točk, 2. Celje 4, 3. Podravje 2,4. Bela kraJ na 0; skupina B: Ljubljana - Koroška 0:3, Koroška -Gorica0:1, Ljubljana-NovaGorica 1:0; vrstni red: l.KoroS 2 (3:1), 2. Nova Gorica 2 (1:1), 3. Ljubljana 2 (1:3); tekma 3. mesto: Celje - Nova Gorica 4:3 (po streljanju šestme vk!); finale: Velenje-Koroška 7: L KONČNI VRSTNI RED: 1. Velenje, 2. Koroška, 3. Ceu 4. Nova Gorica, 5. Ljubljana, 6. Podravje, 7. Bela krajinam i 2. oktobra 1997 PRED/4DM4 STRAN Vzorčni model oblikovanja novih odnosov med sadjarji iz Lenarta in Mercatorjem Slosadom ZA ČIM BOUŠE MOŽNOSTI GOSPODARJENJA V SADJARSTVU IN ŽIVILSKI INDUSTRIJI Mercator Slosad je v Sloveniji največji predelovalec sadja v sadne koncentrate. Da bi si Podjetje dolgoročno zagotovilo zadostne količine domačih surovin, si njegovo vodstvo sklad-"o s programom prenove in sanacije prizadeva vzpostaviti dolgoročne poslovne odnose s sionskimi sadjarji. Od dolgoročnega sodelovanja bi namreč imeli koristi vsi (sadjarji in pri PUh zaposleni delavci ter delavci Slosada), saj bi s skupnimi prizadevanji lahko ustvarili trdnejše P°goje gospodarjenja v celotni reprodukcijski verigi. ^osad bo letno odkupil 12.000 do ^•OOO ton jabolk Vodstvo Mercatorja Slosada poleg sadjarjev vabi sodelovanju še kmetijske zadruge, kmetijsko Pospeševalno službo, občine, ministrstvo za kmetij-stv°> gozdarstvo in prehrano ter druge zainteresira-ne; Zato so v tem podjetju z okoli 50 zaposlenimi, že Popravili vzorčni model novih razmerij med pride-°valci sadja v občini Lenart in družbo Mercator Slosad er ga dali v razpravo vsem zainteresiranim. Če bo novi ‘''odel uspešno zaživel v praksi, bo Slosad na podo-en način uredil tudi svoje odnose s pridelovalci sala v drugih občinah, zlasti na Štajerskem in v Po-hiurju. , fn pripravi modela je vodstvo podjetja izhaja-°lz tehle izhodišč: Mercator Slosad jamči slovenskim Pridelovalcem sadja, ki bodo z njim dolgoročno po-j* ovno sodelovali, letni odkup najmanj 12.000 ton jabolk in 3000 ton višenj. Z zainteresiranimi sadjarji Je Pripravljen skleniti dolgoročno pogodbo o odkupu ‘Seh pridelanih količin sadja po najmanj taki ceni, , otjo bo kot minimalno določila neodvisna strojna komisija iz Kmetijskega zavoda ali Biotehniške kultete. Z oblikovanjem rizičnega sklada bo za-sotovil izplačevanje zaščitne cene tudi v primerih ded'h padanj cen na trgu. Organizacijsko jedro mo- Povezovanja med Mercatorjem Slosadom in Sadjarjj bo lokalna skupnost - torej občina oziro-tria več občin skupaj. domačih surovin je dovolj . V konkretni model povezovanja v občini Lenart si ercator Slosad prizadeva pritegniti čim širši krog adjarjev in drugih pridelovalcev sadja iz osrednjih Slovenskih goric, Občino Lenart, Kmetijsko zadru-so Lenart, Kmetijsko pospeševalno službo v občini Lenart ter ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Po mnenju vodstva Mercatorja Slosada bi z medsebojnim sodelovanjem vsi našteti veliko pridobili. Mercator Slosad bi si dolgoročno zagotovil nabavni trg, zmanjšal bi logistične stroške ter si zagotovil kakovostne surovine. Sadjarji (v model bi se lahko vključili tako veliki sadjarji kot tisti, ki pridelujejo minimalne količine sadja) bi si za 10 do 15 let zagotovili prodajni trg ter optimalno ceno oziroma vsaj zajamčeno minimalno ceno v kriznih časih. Tako bi si sadjarji in drugi pridelovalci dolgoročno zagotovili osnovni ali dopolnilni vir eksistence, poleg tega pa bi se lažje odločali za nove nasade ter se hitreje prilagajali pogojem, ki veljajo v Evropski skupnosti. Kmetijska zadruga Lenart bi si zagotovila delo in zaslužek v času izvajanja kampanje, poleg tega pa bi lahko vzpostavila dolgoročne in trdne odnose s sadjarji, kijih oskrbuje z reproma-terialom in zaščitnimi sredstvi. Občina Lenart, kije zainteresirana za razvoj sadjarstva na svojem območju, bi pridobila nove vire za proračun, hkrati pa bi imela nadzor nad sredstvi rizičnega sklada. Kmetijska pospeševalna služba bi si zagotovila možnosti za boljše in bolj učinkovito delo pri pospeševanju sadjarstva, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa bi lažje ureničevalo cilje svoje kmetijske politike (prilagajanje pogojem v Evropski zvezi, zagotavljanje uravnoteženega razvoja kmetijstva in predelovalne industrije itd.) Skratka, povezovanje in sodelovanje bi bilo za vse vključene zelo koristno. Rizični sklad za krizna leta V občini Lenart bi vsi vključeni skupaj oblikovali projektni svet in svet pridelovalcev ter rizični sklad. Poleg tega bi se dogovorili za način izračunavanja in določanja minimalne odkupne cene za sadje v kriznih letih, saj je znano, da so nihanja svetovnih cen sadja zelo velika. Na višji ravni povezovanja bi se povezali Marcator Slosad, Kmetijska zadruga Lenart in pridelovalci. Na tej ravni bi se dogovorili o vrstah in količinah sadja, ki ga bo Slosad odkupil, o obveznosti odkupa za 15 let, o jamstvih, o pravici vpogleda v dokumentacijo in drugih konkretnih zadevah. Tretja raven povezovanja pa bi bilo oblikovanje sklada za pospeševanje pridelave industrijskega sadja v občini Lenart. Vanj bi vlagali sredstva sadjarji (del izkupička od prodanih jabolk v letih, ko je tržna prodajna cena večja od zajamčene), Mercator Slosad (del dobička od prodanih količin koncentratov in drugih proizvodov), Občina Lenart (delež iz proračuna) ter ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (delež iz proračuna). O uporabi sredstev iz sklada bi odločali njegovi organi, namenjen pa bi bil izključno pridelovalcem v kriznih letih, ko jim Mercator Slosad zaradi nizkih svetovnih cen ne bi mogel izplačati niti zajamčene minimalne cene sadja. Rizični sklad bi naj ustanovila občina Lenart z odlokom na podlagi pogodbe, sklenjene med vsemi udeleženci v skladu. Model predvideva, da bi bili na začetku odnosi med Mecatorjem Slosadom in pridelovalci urejeni na osnovi zakona o obligacijskih razmerjih, kasneje pa bi lahko povezovanje preraslo v tesnejše povezave na osnovi zakona o gospodarskih družbah in zakona o zadrugah (oblikovanje gospodarskega interesnega združenj a, zadruge in podobno), seveda če bi za to med vsemi udeleženci obstajal interes. Obetaven razvoj Če bo model, ki ga predlaga vodstvo Mercator Slosada, v Lenartu in drugih občinah severovzhodne Slovenije zaživel, bodo ustvarjene stabilnejše možnosti tako za hitrejši razvoj sadjarstva kot za hitrejši razvoj živilske industrije. Model pa je obetaven tudi zaradi tega, ker bi na demografsko manj razvitem območju Slovenskih goric in Pomurja številnim poldelavskim in polkmečkim družinam zagotovil stalni dodatni vir za preživljanje. Na ta način bi se povečala tudi socialna varnost številnih družin na tem koncu Slovenije. Če bo vse po sreči, bodo vzorčni model začeli v praksi uresničevati že konec tega leta. 71 K. Delavska enotnost TEKAČ NA KRATKE PROGE ■ZlCA" PRI KITARI ŠPORTNO OBUClLO BOKSARSKO PRIZORIŠČE deiavecnaZagi y@AlK|[!CAK ALI ZE POZNATE Ugankarski tabloid ^ICVEK V KRIŽANKAH"? -jte . ■ NAJVEČii hrvaški lAlIV ISER WAN Mitja top Sp t§ ^OJNO JOKAVEC, neodloCneZ GRMIČASTA RASTLINA Z DIŠEČIMI PLODOVI ZIMSKO POKRIVALO BALONAR ŠORN POSUŠENO HRASTOVO LUBJE DRAGO TRŠAR hiM0h KOPITAR Z ROGOVI MANJŠA KRTAČA ODPRTA POŠKODBA RONALD (hoj!«) ESTONEC REJEC PSOV RUMENORJAVA BARVA SLOV. TISKOVNA AGENCUA NEKDANJI ALBANSKI POUTIK (Romk) Zenske prsi ZEMELJSKI TEO! NADOMESTILO UDELEŽBO NA SEJI TRESENJE NEOBJEKTIVNOST DOHODEK OD KAPITAIA DIM PRI SMOJENJU AMERIŠKA PEVKA (Amanda) ZMEDA, KAOS ERBIJ NEMŠKO Zensko ime ODPRTINA V STENI PRIVEZOVANJE UDJE NIKELJ HRVAŠKI OTOK BOZJEPOTNIK KRIČANJE, VPITJE ROMUNSKI JEEP BISTVO V FILOZOFIJI BENEŠKI PESNIK (Ivon-Zomeiski) IZPITJE NA DUŠEK EMA STARC OBRI ANDREJ KOKOT PEVKA VRČKOVNIK AMERIŠKO OTOČJE V ALEUTIH NEKDANJA FRANCOSKA TERORISTIČNA ORGANIZACIJA ZNAMKA FOTOGRAFSKIH APARATOV STALNO BORZNO SPOROČILO , ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubl-j jana, DalmatinovaA, sprejema ponudbe prostih počitniških j možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira za-1 menjavo,nakupaliprodajopočitniškihobjektov,stanovanj, i bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali I telefonirajte na 061/131 -00-33, int.384,385,061/326-f 982 ali 322-975; naš telefaks je 061/326-982 ali 317-! 298,žiro račun 50101 -601 -92077-Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 16.30 ure. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO BOHINJSKO JEZERO: dve alpski počitniški hišici za po 6 oseb - kuhinja, kmečka dnevna soba, 3 spalnice, kopalnica - 100 m od jezera - cena 70 DEM na dan, vikend (od petka do nedelje) 170 DEM BOHINJSKA BISTRICA - počitniški dom: tripos-teljne sobe, polpenzion 3.600 SIT KRANJSKA GORA: tri-, štiriposteljne sobe, TWC, polpenzion 42 DEM dnevno KOSTEL: obnovljena počitniška hiša, opremljena za 6-8 oseb - termini po dogovoru, cena 57 DEM na dan POKLJUKA:dve- in štiri posteljni apartmaji, garsonjera in enosobno stanovanje, 68 oziroma 86 DEM dnevno PLANICA: počitniški dom - sobe, etažniTVVC, polpenzion 37 DEM dnevno KANIN :petposteljni apartmaji, 64 DEM na dan, prosti termini od 03.09.1997 dalje KRVAVEC: štiriposteljni apartmaji z opremljeno kuhinjo, kopalnico inWC, cena55 DEM na dan + turistična taksa, ki jo poravnate ob prihodu, termini po dogovoru ČATEŽ: prikolica za pet oseb, cena 90 DEM na dan vključuje tudi 5 kopaliških vstopnic ČATEŽ: hišice za 5 oseb, bogata oprema, cena 80 DEM dnevno - termini v oktobru MORAVSKE TOPLICE: dve-, tri- in štiriposteljne sobe, TWC, polpenzion 37 DEM dnevno/osebo PIRAN:dvo- in štiriposteljni apartmaji, cena 69 oziroma 85 DEM dnevno PORTOROŽ-SEČA: ogrevani apartmaji v celoti opremljeni za 4 osebe (kuhinja, spalnica, kopalnica in balkon). Cena 4.000 SIT PORTOROŽ: hotel Barbara, dvoposteljne sobe, polpenzion 54 DEM na dan, otroci imajo 30 % popust NOVIGRAD: trisobno stanovanje, 55 DEM dnevno BARBARIČA: enosobno stanovanje za4 osebe, 45 DEM dnevno B. SINDIKALNI IZLETI Sindikalne organizacije ali kar tako oblikovane skupine vabimo, naj nam posredujejo svoje želje za družabni ali strokovni izlet ali potovanje po domačih krajih ali v tujino. Možnostplačila v 3 obrokih. Sindikalni izlet v POSOČJE - Kobarid, kosilo na rečni ladji, ogled Vipavske kleti - zabavni večer. Enodnevni izlet po VIPAVSKI DOLINI-malica, kosilo, ogled vinske kleti in degustacija vin, IDRIJA - enodnevni izlet v Antonijev rov rudnika živega srebra, BELA KRAJIN A-obisk vinske kleti in ogled domačih obrti in sprostitev na kmetiji, PIRAN - križarjenje po Piranskem zalivu, ribji piknik in ogled podvodnega sveta. SAN MARINO-dvodnevni izlet, ogled Bolonije, San Marina, nočitev, zabavno popoldne v Minobilandiji, prosto popoldne za nakupe. BARCELONA ,- štiridnevni izlet (od četrtka do nedelje), letalski prevoz in nočitve s zajtrkom. Predlagamo skupine do 20 oseb, termin 26. 2. in 26. 3.1998. Cena samo 540 DEM, doplačila za organizirane oglede po individualni želji skupine. RIM - štiridnevni izlet (avtobus, letalo), bivanje v dvoposteljnih sobah z zajtrkom, ogledi z doplačili vstopnin. Cena495 DEM za skupino 40 gostov. Trgatev na VIPAVSKEM, - trgatev v dopoldanskem času - ogled Štanjela, degustacija v Vipavski kleti - večerja in zabava. PRLEKIJA-prleške bratve; prvi dan trgatve 27. septembra ogledi vinogradniških del in popotovanje po Vinski cesti z vsemi pripadajočimi dobrotami. C. SEJMI FRANKFURT: Mednarodni knjižni sejem, od 15.do 20. oktobra ESSEN: Ikk, od 9. do 11. oktobra ( sejem hlajenja in klimatizacije ) PARIZ: Premiere Vision - od 3.-7. oktobra (tekstilni sejem); Equip auto ’97 - od 15.-20. oktobra (av-todeli, bencinski servisi)-možen sindikalni izlet D. SILVESTROVANJE MALI LOŠINJ: Aurora, Punta, cena za min. 5 dni bivanja s polpenzionom 270 DEM, silvestrska večerja 80 DEM, otroci imajo 50 % popust na 3. ležišču. Odhod 30. decembra, povratek 3. januarja. Minimalno število oseb je 40, avtobus 60 DEM. MORAVSKE TOPLICE: dvo- in triposteljne sobe v privatnem penzionu, skupine do 14 oseb, tri ali več dni, silvestrovanje organizirano v domači gostilni s prekmursko ponudbo. Cena polpenziona je 50 DEM, doplačilo za silvestrski menu E. REZERVACIJE AVIONSKIH ALI LADIJSKIH VOZOVNIC F. POSEBNA POSLOVNA POTOVANJA Organiziramo ob pripravi vašega osebnega programa ATRIS je povsod, kjerkoli ste. Metod Zalar, direktor borze ................... m Delavska enotnost 2. oktobra 1997 IMRV.ll V družbi imamo tri sindikate, kar pa nas ne ovira pri delu. Po uvodnih “zategnjenih” odnosih je danes med njimi vse manj politike in vse več pravega sindikalnega sodelovanja. Razlike med njihovimi stališči postajajo vse manjše. »Svet delavcev imamo tri leta in pol, odkar smo začeli ustanavljati delniško družbo,« je povedala. »Taje registrirana od lani poleti in svet delavcev dejansko deluje od takrat. Mislim pa, da tudi še danes nima svoje prave vloge. To bo po mojem dobil, ko bo manj lastnikov. Zdaj smo zaposleni, nekdanji zaposleni, upokojenci in sorodniki večinski lastniki. Solastniki so tudi še skladi in družba se trudi, da bi odkupila čimvečji njihov delež. Ne rečem, da zdaj lastniki niso znani ali pravi, imam pa občutek... Da zaposleni niste pravi lastniki? V dvojnih vlogah nastopamo, kot zaposleni in kot solastniki. Razmerja bodo v redu šele, ko boš nekje samo zaposlen, delal in za to dobival plačo. Kamor pa boš dal vložek, boš pa pričakoval, da boš dobil čimvečjo dividendo. Ali menite, da notranji lastniki ne prispevajo k izboljšanju poslovanja, k večji trdnosti firme? Ne. Vendar menim, da so notranji lastniki preštevilni. Veliko je namreč med zaposlenimi takih, ki sploh ne razumejo, za kaj gre pri notranjem lastništvu. Ljudje še kar mislijo, daje tovarna direktorjeva, ki naj zagotovi plače, kakršne pač zagotovi... Vendar to ni tisto pravo. Mi vsi bi morali stremeti, da bi čim več naredili, bili bolj odgovorni. Nekaterim pa je še vedno vseeno, ne skrbi jih za delovno mesto, niti... Ali bi lahko dejali, da nekateri soupravljanje dojemajo kot samoupravljanje? Ja in ne, kakor kdo. Vsi bi hoteli o vsem odločati. Nekaj drugega pa je kritičnost do dogodkov. Jaz sem kritična do vseh zadev, in moram reči, da v Svilanitu nismo navajeni biti tiho, če nam kaj ni všeč. Pri ženskah se hitreje pokaže, kaj jim ne ustreza. Morda smo se ravno zaradi tega obdržali na taki ravni... Ni nam bilo vseeno, kaj bo s podjetjem, in smo to tudi naglas povedale. Po registraciji družbe na sodišču ste najbrž izvolili nov svet delavcev. Koliko članov ima? Trinajst, po ključu ima vsak program in vsaka enota svoje predstavnike v njem. Ali ste profesionalna predsednica sveta delavcev ali pa funkcijo opravljate ob svojem delu? Delam kot vodja oddelka kravat še naprej. Mislim, da nimamo profesionalnega predsednika sveta zato, ker smo želeli najprej nabrati nekaj izkušenj pri soupravljanju in videti, ali profesionalce na takih mestih potrebujemo. Najbrž nas je tudi gospodarski položaj prepričal, daje treba varčevati tudi pri izdatkih za samoupravo. Pri delu si pomagam s strokovnjaki in z administracijo družbe. Ali ste dogovor o delu sveta z upravo že podpisali? Smo, vendar še ni prav zaživel. V njem je sicer zapisano kot prevideva zakon o soupravljanju. Vendar menim, da uprava ne bi delala težav, če bi se želeli širše izobraževati. Enako je pri sejah sveta. Ljudje dobijo nadomestilo plače za prisotnost na sejah, če je seja med delovnim časom. V dogovoru tudi nimamo natanko določeno, koliko denarja naj bi družba namenjala za delo sveta delavcev. Rekli smo - po potrebi, pri čemer je tako upravi kot nam jasno, da obstaja neka tiha meja, onstran katere bi lahko stroške označili za zapravljanje. Do tega pa ni nikomur v podjetju. Jožica Jeglič, predsednica sveta delavcev v Svilanitu V ZA N AS SO NAJ VAŽNEJŠI REZULTATI POSLOVANJA Svilanit d. d. iz Kamnika sodi med naša najuspešnejša tekstilna podjetja, čeprav je bil po razpadu Jugoslavije že skoraj na robu obstoja. Danes je v družbi 600 zaposlenih, je velika izvoznica v zahodnoevropske dežele in veliko vlaga v razvoj in promocijo svojih blagovnih znamk, v katerih uspehu vidi svoj dolgoročni obstoj. Svet delavcev ima Svilanit že tri leta in pol, s tem daje prav zaživel šele po registraciji delniške družbe lani poleti. O svetu delavcev v Svilanitu in soupravljanju smo se pogovarjali z njegovo predsednico Jožico Jeglič. Kakšne so vaše izkušnje z zakonom o soupravljanju?Ali daje soupravljanju vse možnost, ali je kje še nedorečen? Zakon je zadovoljiv, le izvajati bi ga bilo treba! Ali imate slabe izkušnje z izvajanjem zakona? Težko bi rekla, da imamo v Svilanitu z izvajanjem zakona o soupravljanju slabe izkušnje. Ob spremljanju medijev se pa da videti, da imajo ponekod težave. Ko to prebiram, pravim, da smo pri nas še kar dobri. Nihče nas ne ovira. Ni nas strah odprto obravnavati rezultate poslovanja. Za nas so rezultati poslovanja zelo važni. Čim boljši bodo, lažje se bomo borili za svoje pravice, če so slabi, pa zelo težko nastopaš. Svet delavcev posveča obravnavi rezultatov naj večjo pozornost. Vsake tri mesece jih pregledamo in prevetrimo s strokovnimi službami iz podjetja. Sindikat ima tudi zunanje strokovnjake, vendar se teh ne poslužujemo. Kakšna je povezava med svetom delavcev in Redno jih vabimo na naše seje, oni pa nas na njihove. Tudi sicer se medsebojno obveščamo o tem, kaj smo eni ali drugi obravnavali. sindikati? V podjetju imate tri sindikate, tovarniškega, Lastovko, ZSSS in Tomšiča Ali se delo enih in drugih kaj prepleta? Ne, tu ni nobenih nejasnosti glede pristojno- Svet delavcev posveča kar največjo pozornost poslovnim rezultatom. Če so dobri, je lažje uveljavljati pravice zaposlenih. Poslovanje obravnavamo trimesečno, pri čemer so nam v pomoč strokovnjaki iz dražbe. Svilanit ima v tkalnici, konfekciji kravat in proizvodnji frotirja 600 zaposlenih. Po razpadu Jugoslavije je imela družba precej težav, preden se je ujela na noge in dosegla nekdanjo raven proizvodnje, v kakovosti pa jo je že znatno presegla. Danes ima trge predvsem v Zahodni Evropi. pa nas je 600. Pri tem seje obj seg poslovanja po izgubi jug°j trga zelo zmanjšal, vendar sif1' zdaj približno spet na nekdanj1 ravni. Naslednji cilj vseh nas j1 v vsem doseči sorodna podjetj9 iz Evropske unije. Kaj vam do tega manjka? Morda boljša izraba delov' nega časa, več delovne kultuf£: predvsem pa večji financ111 učinek. Če delavca dobro plača' ga lahko tudi bolj priganjaš Verjetno nimate niti delavskega direktorja? Ne. Menili smo, da ga za z