Jan Plestenjak
Nejeverni pastirček
V tistem času, ko sta Marija in Jožef iskala prenoeisča, so bili pastirji v bližini Betlehema nenavadno molčeči in njihove ovce prcčudno pohlevne in družne.
NoČi so bile nekam mehko svetle in sladke in kat nič ni bilo pastirčkom do spanja.
»Le kaj naj to pomeni?c je pomislil stari črednik.
»Nekaj posebnega se bo zgodilo!« je dodal njegov vrstnik, Mladi in neizkušeni pastirčki so ju pa verno gledali in ničesar niso razumeli. Misli so se jim motale, pa se niso mogle izmotati do slike, ki naj bi kazala nekaj posebnega, še nikoli vidnega.
Starca sta bila pogreznjena vase, pastirčki so se pa oddaljili, da ne bi zgubili ovc.
»Kaj neki vse to pomeni?« je ponovil pasiirček Anija.
sNekaj posebnega boU je dodal pastirček Samuel, ki je le besede starca zajel, ni jim pa vedel pomena.
In pastirčki so strraeli v mrak, ki se je zgošceval v mlečnosivo svet-lobo in nikjer ni bilo opaziti teme. Oljčni nasadi so bili skoraj prozorni in še v kotanje se ni vlegala tema.
Ovce so se stisnile v skupine, čez hrbte druga drugi polegle glave in z odprtimi očmi negibno strmele, kaj bo, ko je tako čudno nebo. Druge dneve je bila ob tem času že trda noč, sedaj pa je kakor da bi se jasnilo in ne noČilo.
Tiste ure sta se Marija iu Jozef zatekla v betlehemski lilev in v tem hlevcu se je rodil Kristus, Zveličar sveta. NiČ ni vekal, čeprav ga je zeblo in ga je bodlo na trdi slami. Saj je vedel, da to trpljenje ni niČ v primeri s trpljenjem, ki ga Čaka.
Ovce so kot okamenele in pastirčki so molče sedeli pri svojih čredah in čakali nekaj, kar jih je razvnemalo in Česar niso razumeli in niti slutili.
Nebo se je potemnilo nenadoma in mlečnosiva svetloba se je v tre-nutku prelila v pravo temo. Goste skupine ovc so bile ko kup teme in. posamezni pastirčki ko očrncli mejniki. Strmeli so v temo in trepetali.
»Le kaj bo!« je zastokal Samuel. In zastokali so vsi, odgovora pa niso vedeli.
Bil pa je med njimi pastir Izak, mlad po letih, bilo mu jih je šele petnajst, toda star po izkušnjat in doiivljajih. Bil je hudoben in zato nikjer priljubljen. Krasti je znal tako spretno, da ga nihče ni zasačil, trpinčil je svoje in ovce svojih sopastirjev. Toda vsi so se ga bali, ker je imel močne pesti in je bil neusTniljen do živali in ljudi. Njegov oČe jc bil razbojnik* Djegova mati pa je bila preinehkega srca, da bi mogla sinu razgnaii sla-bosti. Pastirji so imeli Izaka za brezbožnika, vendar tega niso trdili očitno, njegovo vedenje jih je pa o tem vedno bolj utrjevalo,
sLe kaj bo še iz njega!« je skrbelo starega črednika, Še bolj pa je skrbelo mater, ki je trpela zaradi moža in zaradi sina.
»Mati se mi smUiU je vzdihovai starec, kadar je o Izaku spet siišal kaj slabega.
Tudi to noČ je bil Izak med pastirji in tudi on je molČal, toda ne od tesnobe, kaj bo, ko je nebo tako Čudno, temveč od premisljevanja, kako bi najlaže izmaknil sosedovo ovco in jo najhitreje prodal. Cena je posko-Čila, mesto Jeruzalem je bilo natrpano tujcev.
130
»Kaj bo?« je presekal molk Anej. Utrnilo se je troje zVežd Ifa pre-čudežna svetloba se je razlezla za nekaj trenutkov po taboriŠču.
»Kaj naj bi bilo? Nič! Kaj pa naj bo, če se utrne nekaj zvezd!« se je zaničljivo zarežal Izak, da je vsc presunilo.
>Izak, ne govori brezbožno!« ga je ošvrknil črednik in tedaj se je nebo spet stemnilo.
»Vražarji!« je zarenčal Izak in se že hatel  izmuzniti.
»MolČi in boj se jeze božje!« je zagrozil črednik, da so pastircki kar vzirepetali. Tedaj pa se je zgodilo nekaj, Česar še nikoli niso doživeli. Na nebu je jelo skrivnostco šumeti, kot bi visoko nad njirai pošumeval oljčni gaj. V nedogledni višini se je odpiralo nebo in prečudno morje vse-barvnih Žarkov se je razlilo proti zemlji. PastirČkom je jemalo vid, v dušah jim je bilo pa sladko mehko, kot da se uresničujejo prerokbe oČa-kov: >Sin Davirlovega rodu bo prišel na svet in ga odresil.«
»Čudeži se gode!« je menil črednik.
»Božja milost se razodeva!« je dodal starec.
»Vražarji!* je spet zarencal Lzak, kajti jezilo ga je, da mu svetloba križa naklepe. In vprav dunes, ko so vsi pastirji tako zaverovani v nekaj nezuanega, bi brez truda in nevarnosti odnesel ne Ie eno, dve, tri ovce bi lahko spečal.
Svetloba se je širila, širila, se razlezla čez vse nebo in bilo je svetlo ko niti podnevi ne. Iz svetlobe se je čula premila pesem.
»Nebeški zbori pojo!« je razsodil črednik, zamaknjen v nebo, pre-pričan, da pritaja na zemljo blagoslov božji.
»Mir ljudem na zeralji, ki so dobre volje!« se je približevala pesem.
»Glej jih, angeli pojo!< je vzkliknil Anej in tedaj se je maTrični snop svetlobe utrgal z neba in kot mogočen steber obstal v bližini staj. Trume angelov so se pomuožtle in pesem nebeških korov je bila vsak trenutek mogoČnejša. Omamljala je in opajala, osvajala duše iu srca.
>Pojdimo!« je vzkliknil staiec. »AH ne slišite glasu angelskega, da se nam je rodil OdreŠenik!«
»Mir ljudem na zemlji...« je donela pesem.
»Meša se vam!<t je siknil Izak. Toda niso ga slišali. Samo jih je gnalo v globel, kamor jim je kazal pot mavrični steber.
Ovce so se dvignile in meketaje sledile pastirčkom. Sprcraljala jili je pesem nebeščanor. Izaku je presedala pesem, še bolj pa svetloba. Za svoje ovce se še zmenil ni, zaupajoč, da se ne bodo razkropile.
131
»Prav, prav! Črednik, ob tlvc uajlepši boš ti, ki te je saino jezik in vraža!« je siknil iu pograbil dve ovci in divje zdrvel z njiuia v globel. Ovci sta meketali tako presunljivo, da je stiskalo srce tako hudobnega lzaka.
Začul je spet pesem, toda pesem mu je nekam prijetno udarjala v duŠo. In sam ni vedel kdaj iu kako se je bližal proti mavričnenm stebru, kjer je bila pesem Še glasnejša in slajša. In tedaj sta ovci meketali ne vec preaunljivo, temveč mehko, ko da bi peli. Držal jn je za vrat in se predal njiju volji.
In glej! Pripeljali sta ga pred hlevček, ki je bil čudežno razsvetljen. V jaslicah je ležalo dete, ob strani sta čiiJa pri njem mati in ujen rednik, ga grela osliček in voliček in pred hlevčkom so pa klečali pasiirčki in so kleČale ovce.
»Odrešenjk sveta se najn je rodil!« je pripeval božjim korom črediiik in so pripevali pastirčki: sSlava Bogu na višavi!« Izak jc pokleknil čisto zadaj in ob njera sta pokleknili ovci. Sram ga je bilo svoje neverc in zjokal se je in se prvič v življenju pokeaal: >Usmili se me, Odrešenik sveta, usmili se mene in mojega oceta!«
Odrešenik ga je uslišal. Ko je Kristus začel učiti in zbirati okrog sebe množice, je postal Izak ujegov ucenec in dobil ime Matevž, njegov oče, razupiti razbojnik pa je bil kriŽan na desni strani Kristusa in ob smrti mu je Kristus rekcl: »Resnično. resnicno ti povem, Še danes I>oš z menoj v raju.«