GLAS NARODA The largest Slovenian D the United States. Za moifmrtfo celo leto $7.00 TELEFON: CHelsea 3—3878 list slovenskih delavcev v Ameriki. lamed every day except Sundays and legal Holidays* 75,000 Readers. No. 270. — Štev. 270. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., nnder Act of Congress of March 3. 1879._TELEFON: CHelsea 3—3878 _ NEW YORK, MONI/AY, NOVEMBER 18, 1935.—PONEDELJEK, 18. NOVEMBRA, 1935 Volume XL1IL — Letnik XLIIi. DANES SO STOPILE Y VELJAVO SANKCIJE PROTI UALU1 Italijanski general je izpremenil način bojevanja PRETIRANE ZAHTEVE DR. MAČKA S strankarskimi zahtevami izgublja "'zlato" priložnost. — Njegovi srbski pristaši ne odobru-jdjo njegove politike. — Sto jadinovičeva vlada v nevarnosti. BEOGRAD, Jugoslavija, 17. novembra. — Hrvatski minimalni program, katerega je dr. Vladko Maček objavil prejšnji teden, je presenetil celo njegove pristaše v srbski opoziciji, kaJkor tudi v vladnih krogih. Po mnenju vodilnih krogov v Beogradu izgublja dr. Maček s tem, da skuša osamosvojiti Hrvatsko od ostale Jugoslavije, zlato priložnost, da bi pridobil za Hrvatsko več, kot pa v kateremkoli času, odkar je bila vstanovljena Jugoslavi-ja. "l)r. Maček ima prav, ko izjavlja, da je vsakdo prepričan, da je nujno potrebno rešiti hrvatski problem," je rekel nek zmerni srbski j>olitik. 4'Ako je temu tako in če iim: dr. Maček le malo sposobnosti kot politik, tedaj naj bi predložil natančen in podroben program in naj pove, kako je mogoče vstreči njegovim željam v pogajanjih z eno ali pa drugo stranko, ki je pri volji sporazumeti se s Hrvati. "Naša dežela ima tako nujne gospodarske in finančne probleme, da je neobhodno potrebno, tla Tešimo hrvatsko vprašanje brez'odlasanja m se nato primemo drugih. "Lahko bi bilo za dr. Mačka, ako bi hotel, mesto da je krajevni vodja, da se postavi na čelo celega jugoslovanskega kmečkega gibanja in bi v zvezi z eno ali drugo srbsko stranko mogel postati jugoslovanski ministrski predsednik in bi v tej lastnosti mogel vstreči Hrvatom in obenem deloval za skupno blagostanje kmetov cele države, kar je tako zelo potrebno. "Žal pa, da izgleda, da je dr. Maček ujetnik svojih lastnih pristašev, med katerimi marsikateri niso tako lojalni do Jugoslavije, kot pa je dr. Mač<4c sam. "Mačkov predlog, da .se dežela razdeli v federacijo šestih ali sedmih držav, med katerimi bi bile nekatere zelo majhne, je gospodarsko neizvedljiv. "Maček se ne omejuje samo na to, da zahteva take svoboščine, kakor jih je zahteval v času dnktatorstva in je pri tem imel zelo slabo izkušnjo, temveč gre še dalje v svoji nameri, da škoduje srbskim in ne-hrvatskim pokrajinam, ker bi jim naložil breme, katerega ne bi zmagale.'* Dnevi Stojadinoviceve vlade HOTELIRJI ZA ZMERNOST Zborovanje pripo r o č a vzgojno kampanjo. — Nekateri govorniki so svari!) pred nevarnostjo da se vrne prohibicija. ATLANTIC CITY, N. J.. 17. novembra. — American Hotel Association je na zaključni seji svojega zborovanju sklenila, da zahteva vzgojno kampanjo, ki bi imela namen dovesti ameriški narod <1 o zmernega vživanja opojnih pijač. Nekateri govorniki so svarili, da preti sicer nevarnost, da se povrne prohibicija. Zveza hotelirjev je priporočala svojemu odboru, da se pridruži kakoršneinukoli gibanju, ki skuša omejiti preobilno pitje. Everett Colby iz \Y. Orange, N. J., -ki je bil izvoljen za predsednika prod kratkim u-sta novi jene organizacije National Council for Moderation, je rekel v svojem govoru: "72 odstotkov ameriškega naroda je glasovalo za odpravo Volsteadove postave, toda že sedaj je 04 odstotkov naroda zadovoljnih z posledicami odprave suše. "Ako se bo to nadaljevalo, tedaj se bomo zopet morali pripraviti na dobo družabne zmede, ki bo mogla trajati 30 do 40 let. Vsled tega vidi National Council for Moderation potrebo, da se prične vzgojna kampanja za dobo desetih let, s posebnim ozirom na mladino." h PR0T1Ž1D0VSK1 NEMIRI VARŠAVA, Poljska, 17. nov. — V Sosnoviječah je v židovskem templju eksplodirala bomba. Neki štirinajstletni deček je bil usmrčen. Dijaki tehnične visoke šole so razdejali več židovskih trgovin. NEMIRI V LIMOGES LIMOGES, Francija, 1 7. novembra. — Tukaj so se za-vršili vroči spopadi med veterani in komunisti. Dvanajst o->eb je bilo ranjenih. so šteti in če pade, bo vzrok hrvatsko vprašanje. Stojadinovič je sedaj pripravljen dovoliti koncesije sovražni skupščini in radikalni stranki, da podaljša življenje svoje vlade. Ako Stojadinovič pade, tedaj bo prevzela vlado srbska opozicija v zvezi s Hrvati pod dr. Mačkom, ali pa vojaško diktatorstvo pod kakim generalom, ki bo prisilil Srbe, da izpolnijo večino hrvatskih zahtev. Za tako vlado se zavzema general Živkovič, toda princ Pavel kot regent in načelnik vlade ji nasprotuje. PROCES PROTI KRALJEVIM MORILCEM Trije Hrvatje pridejo na zatožno klop zaradi u-mora kralja Aleksandra. — Nahajajo s e pod močno stražo. AIX - EN - PROVENCE, Francija, 17. novembra. — Proti trem Hrvatom, ki so ob-dolženi, da so bili v zvezi z u-morom jugoslovanskega kralja Aleksandra, se prične jutri sodnijska obravnava. Obdolženci so Mijo Kralj, Zvonimir Pospišil in Ivan Rajčič. Njihov zagovornik (j. Desbons, katerega so najeli pittr-burgliiki Hrvatje, pravi, da so njegovi klijenti rodoljubi, ki žive samo za svobodno Hrvatsko. Javnost pričakuje, da bodo obtoženci pojasnili vprašanje, katera dežela je pomagala teroristom pri zaroti proti življenju kralja Aleksandra, ki je bil umorjen, ko je z jugoslovanske križarke- v Marseilles!! stopil na francoska tla. Skupno ž njim je bil tedaj ustreljen francoski zunanji minister Louis Barthou. Jugoslavija je v Ženevi dol-žila Madžarsko, da je na svojem ozemlju trpela hrvatske ustaše. To obdolžbo pa Madžarska zavrača. Nad 500 policistov in orožnikov je prišlo v mesto, ker je prišlo svarilo od policijskih uradov iz drugih dežel, da pridejo le redko teroristi živi na sodišče.' Voditelj zarote dr. Ante Pa-velič, Evgen Kvaternik in Gustav Perčevič bodo sojeni v odsotnosti. Pavelič in Kvaternik se nahajata v zaporih v Turinu v Italiji in ju Italija ni hotela izročiti Franciji AMERIKA SLAVI PILSUD-1 SKECA KRAKOV, Poljaka, 17. nov. — Ameriški poslanik Cudaliy se je udeležil spominskih slav-nosti na čast maršalu Pilsud-skemu ter potresel grob poljskega narodnega junaka s prstjo z Lincolnovega groba. Poslanika so spremljali člani ameriške družbe na Poljskem. MEHIŠKI UČITELJI UMOR-JENI MEXICO CITY, Mehika, 17. novembra. — Tukajšnji list 'El Universal" je dobil iz Pue-ble poročilo, da je bilo v okraju Teziutlan nsmrcenih šest 11 čiteljev, ker so širili med mladino socijalistične nauke. Morilci so bili Indijanci, ki že dalj časa terorizirajo okraj.— Zvezna vlada je poslala v Teziutlan vojaštvo. ZBLIŽEVANJE MED FRANCIJO IN NEMČIJO Hitler ponuja Franciji roko v spravo. — Je pripravljen raztrgati obstoječe zveze. BERLIN, Nemčija, 17. nov. — Tisoč let, odkar je Karol Veliki razdelil svojo državo med svoje naslednike ter s tem ustvaril dva naroda, francoskega in nemškega, sta bili Francija in Nemčija skoro vedno v sporu. Ta spor še danes obvladuje evropski položaj, v katerem igra Anglija vlogo posredovalke ter ima pri tem vedno največ dobička. Mnogokrat so še poskušali poravnati ta spor, pa vedno z uspehom, ker ni bilo mogoče najti podlage za >porazum, ki bi bil zadovoljiv za obe državi, Sedaj so se ti poskusi zopet pričeli in časopisi o tem razpravljajo. Glede Nemčije ni nikakega dvoma, da se želi sporazumeti s Francijo pod pogoji, ki bi u-gajali Nemčiji. Hitler je že jkj-novno ponudil spravljivo roko in ko je Nemčija pričela s svojim oboroževanjem in je bila v najnervoznejšem položaju, je Hitlerjev pooblaščenec Rudolf Hess pozival francoske veterane, da pritiskajo na sporazum. Tudi neuradna Francija želi doseči sporazum z Nemčijo, toda največja zapreka pri tem je nasprotno stališče obeh držav glede podlage sporazuma. Nazi ji, kot jasno kaže Hitlerjeva knjiga "Mein Kampf", se oziraj » proti vzhodu. Nemčija od za pada ne zahteva ničesar, kot edino prosto roko drugje, kakor si jo je dovolila v vojaškem >mislu. Toda Hitlerjeva politika se hoče pogajati samo s Francijo in skleniti medsebojno pogodbo na podlagi enakosti. To pa pomeni razveljavo najvažnejših določb versaillske mirovne pogodbe. Nemčija zahteva, da so odpravljene zadnje posledi c e nemškega poraza v svetovni vojni . Nemčija je pripravljena Franciji jamčiti varnost in se pogoditi ž njo glede, omejitve oboroževanja. V tem slučaju bi se morala Francija odpovedati svojim zvezam z Malo antanto, Poljsko in Rusijo in ne bi več smela braniti interesov teh držav proti Nemčiji. In v resnici je to prvi pogoj Nemčije za sporazum. Francija pa se zaveda, da je njeno prebivalstvo malo več kot polovica nemškega prebivalstva in če bi prišlo do spopada med Francijo in Nemčijo, bi bila Francija na mnogo slabšem stališču kot Nemčija. Zato se tako trdno drži svojih zaveznic.. Hitlerjev osebni zastopnik, JAPONCI OSVAJAJO KITAJSKO Japonska armada Je vkorakala v severno Kitajsko. — Obsežnost o--w*nl ja znaša tret i n o Združenih držav. TIENTSIN, Kitajska, 17. novembra. — Več tisoč japonskih vojakov je vkorakalo v severno Kitajsko in vojaški vojaški vlaki so se pripeljali na strategične točke. Vlaki so bili naloženi s topovi, tanki in vsemi vojaškimi zalogami, ki so potrebne za vojaško podporo za samostojno drzavb, ki bo postavljena v bližnji bodočnosti. Deset tisoč vojakov se nahaja v Cinčovu. Dva tisoč vojakov je z vlakom dospelo v San. čaj van, kjer prihaja Veliki zid do morja severovzhodno o d Tientsina na mančukuanski meji. Garnizija v Šančajvanu šteje sedaj 5000 vojakov. V mesto so vlaki pripeljali tudi topove, konje, tanke in drugo vojaško opremo. Ob meji stojita tudi dva o klopna vlaka. V Tangku, pristanišču Tientsina, je zasidran rušilec Tau-ti. Vse to je v soglasju z izjavo japonskega generala Kenji Doihara pred enim tednom, da bo v severni Kitajski postavljena samostojna država. Že dolgo napovedana samostojna država v severni Kitajski bo obsegala province Ča-har, Hopej, Šantung, Sansi ri Suijuan. Samo površina prvih štirih provinc je enaka površini tretine Združenih držav. Japonska poročila naznanja-j jo, da bo general Čjang Kaj -šek reorganiziral kitajsko vojsko za obrambo severne Kitajske. Obenem pa Čjang Kaj-šek že tudi zbira močno armado severno od Jangce reke Po za 1 njih japonskih poročilih ima že Čjang Kaj-šek okoli 300,000 vojakov. ŠANGHAJ, Kitajska, 17. novembra. — Diktator kitajske vade v Nankingu, general Čjang Kaj-šek, čegar odstop so Japonci že .pred nekaj meseci zahtevali, se pripravlja, da se upre proti nadaljnim japonskim zahtevam. Kitajska vlada ne more sprejeti japonskih zahtev glede severne Kitajske. baron Joachim von Ribben-trop, ki je prinesel iz Londona mornariško pogodbo, bo skušal tudi s Francijo pričeti pogajanja. Toda uspeh je še v rokah bogov, med katerimi se je do sedaj še vedno zadnji smejaV vojni bog Mars. Naročite se na "Glas Naroda " največji slovenski dnevnik v Združenih drSavah, MUSSOLINI BO SKUŠAL DOKAZATI SVETU, DA GA LIGA NARODOV NIKAKOR NE MORE USTRAHOVATI 51 LIGNIH ČLANIC PROTI ITALIJI Pod vodstvom Anglije so stopile opolnoči v veljavo sankcije, ki jih je odredila Liga narodov proti Italiji. Na ta način bo skušala Liga prisiliti Italijo, da bo prenehala s svojimi pustolovstvi v Abesi-niji. Enainpetdeset držav je sklenilo, da ne bodo ničesar kupile od Italije; da ne bodo Italiji prodale ničesar, kar bi se dalo označiti kot vojni materijal. Okrog Italije bo torej zgrajen nekakšen zid, ki jo bo skoro popolnoma ločil od ostalega sveta. Financijelni bojkot Italije je bil uveljavljen že meseca oktobra. Istega dne je bilo prepovedano Italiji pošiljati orožje, ter dovoljeno Abesinijo preskrbovati z orožjem. MUSSOLINI SE ZANAŠA NA NEMČIJO Mussolini skuša dobiti Nemčijo za dobro zaveznico, ki bo nadomestila tisto, česar ne bo mogel dobiti iz drugih držav. Zdi se pa, da bo zavzela Nemčija isto stališče kot so ga zavzele Združene države, namreč, da ne bo preskrbovala Italije z orožjem. MUSSOLINIJEVE PROTIODREDBE Mussolini bo z vso silo kljuboval sankcijam, ki jih je odredila Liga narodov proti Italiji. Vsemu svetu skuša dokazati, da ga Liga narodov ne more prisliti na kolena. Z vseh javnih poslopij in privanih hiš vihrajo zastave, kar naj pomeni, da je Italija pripravljena klubovati vsemu svetu. Italijanski ministrski predsednik je pojasnil na-čelstvu fašistične stranke svoje načrte glede Abesi-nije ter označil današnji dan, ko so stopile sankcije v veljavo, kot "dan sramote". Mussolini je razpravljal s fašističnimi voditelji o vprašanju vojne in miru ter o gospodarskem položaju. Načelniki so seveda vse potrdili, kar je rekel. ITALIJANSKI UVOZ _ Italija se bo napram vsaki državi, ki se je pridružila sankcijam, držala gesla: — Zob za zob! Oko za oko! Uvoz iz katerekoli države je treba omejiti do skrajnosti. Diktator je imenoval posebni nadzorni odbor, ki bo strogo nadziral vso trgovino z inozemstvom. Odbor, ki bo imel absolutno oblast, tvorijo samo trije člani. NOVI POVELJNIK General Badoglio, vrhovni poveljnik italijanske armade v Afriki bo popolnoma izpremenil način bojevanja, pri katerem bodo igrala letala^glav-no vlogo. Na svojo stran bo skušal dobiti glavarje raznih plemen bodisi s podkupnino, bodisi z obljubami, kar bo število žrtev znatno zmanjšalo. Mussolini je uvepjen, da Evropi ne preti nobene nevarnost, ker bi sicer ne poslal načelnika svojega generalnega štaba v Afriko. Badoglio uživa zelo veliko zaupanje pri častnikih in vojakih. DOBRE MEZDO Italijanskim delavcem v Eritreji je bil prečitan dekret, v katerih jih poziva vlada k najstrožji disciplini. Plača jim bo zvišana. Dobivali bodo po petindvajset lir dnevno, kar je znatno več kot so povprečne mezde v Italiji. ___„ * • --* t------^ i ii l i4 »JG 2 » V Z RVD~A» New York, Monday, November 18, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 8. 1 a Glas Naroda OvMd and Publish«! Wj 0LOVKNIC PUBLISHING COMPANY (A OorpormUaa) • President L BtwJ^, Treu. rntm L —~ 90 *** and addrewee of aboTC otttonr: If W. Utk Strut, Bar—gh * Manhattan, New Yarit City, N. "flLAfl NARODA (Y«faa af HM Peapla) Day Except ganday aad Holiday to Cetrt lata ... Za New York u celo lato f7.00 Za pol leta ...............$8.50 Za tnoMutr« aa c*l» lato ..„„ $7.00 Z® pol tetft MM MaeHpdoa Yearly $6.00 Advertisement oa Agneant "QUa Naroda" lahaja veki dan Imreemil nedelj lu praralkoT. brca podpisa in meteorni ee ae prioMtaJejo. Denar naj ae Magovoa »oAUjati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, proalmo, da m fdl prajfinje MtaliWe naananl, da hitreje najdemo "GLAS NAHODA", 21« W. 18U» Street. New Varfc. N. 1 Telephone: CHeb« S—IS?« NEOBIČAJNI ZASTOPNIK POSTAVE V Columbus, Texas, sta bila prejšnji teden linčana dva zamorca. Obdolžena sta bila, da sta višješolko Geraldine Koll-nianii na samotni j>oti napadla, jo posilila in nato umorila. Bden aretiraneev je dejanje priznal in obdolžil že tretjo, ga, ki je po aretaciji izpričal svojo nedolžnost, nakar je bil izpuščen. Drugi zamorec ni ničesar priznal in mu tudi ni biio mogoče ničesar dokazati. Serif je peljal obtožena zamorca v svojem avto iz Houston a v Columbus, da bi ju izročil tamkajšnjemu mladinskemu sodišču. Medpotoma je drhal avtomobil ustavila, odvedla zamorca v bližino stanovanja umorjenega dekleta ter ju med nazdravljanjem ljudske množice obesila. Po južnih državah niso lincanja nikaka redkost. Ta brutalna justica ima svoj izvor v plemenskem sovraštvu, ki ga nekateri z vso vnemo podžigajo. V tem slučaju je pa najbolj značilno, da okrajni pravilnik in sodnik linčanje odobravata. Okrajni .pravdnik O. P. Moore je rekel: — Državljanov (ki so linčali zamorca) ne imenujem drhal. Linčanje je bilo izraz volje naroda. Okrajni sodnik Halin je pa dejal: — Jaz sem proti temu, da izvajajo državljani pravico na svojo lastno pest. Ta slučaj je pa izjema. Sodišče bi namreč teh dveh obtožencev ne moglo dovolj kaznovati, ker sta še mladoletna. Šerif je sicer uvedel preiskavo, istočasno pa izjavil, da ni nobenega linčarja poznal. Da ne misli resno na zasledovanje krivcev, je že iz tega razvidno, ker ni dal zamorcev tajno prepeljati. Drhal je natančno vedela, ob kateri uri in po kateri cesti se bo ž njima pripeljal. Noben razsoden človek ne Ibo odobraval posilstva in umora, ipomisliti je pa treba, da ni najmanjšega dokaza o krivdi obeh zamorcev. Pa tudi če sta. 'bila kriva, se mora upoštevati, da je -bilo na Jugu linčanih že na stotine nedolžnih oseb in tla so bili lin-čarji oproščeni. Alko državni pravdniki, sodniki in drugi uradniki ne obsojajo linčanja, ni več daleč čas, ko se bo to brutalno izražanje ljudske justice razširilo po vsej deželi. DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO Za $ t.n ....................Din. 100 $ 5.15 ............— Din. 200 $ 7.25 ....................Din. 300 $11.75 ________________ Din. 500 $23.50 .........".______ Din. 1000 $47.0$ ____________Din. 2000 ▼ ITALIJO Za $ $.25 .................. lir 100 $ 18.20 ..................- Lir 200 $ 44.00 .................. Lir 500 $ 87.50 ................_ Lir 1000 $174.00 .................. Lir 2000 $2$0.$0 ...................Lir 8000 KER BE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI OOR1 ALI DOLI vetjih makov kot aro raj »aredeno. bodlal t StoarjlU ali lirah dovoljujemo ie boljo MoJo. k Cula t amho&kib dolakjib . f S,— marata pertatt..........$ $.7$ w " ..........$10.8$ fit.— - - ..........$H— - - ........... $jl— $4i-—< » " $41.2$ " - ..........$$L$0 Prejemnik dobi ▼ starem kraju Izplačiit v dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1^- 3LOMENIC PUBLISHING COMPSNX Naroda" 21$ WEST 18th STREET NEW YORK, N. V. PO G0LG0TI - VSTAJENJE 17. nov. je minilo petnajst let od onega usodnega dne, ko je bila sklenjena pogodba v Rapallu, ki je določila sedanje meje med Italijo in Jugoslavijo (Reka je bila auektirana Italiji štiri leta kasneje) in izročila 700,000 Slovencev in Hrvatov italijanskemu suženjstvu. Bil je to dan žalosti za vsakega rodoljubnega Jugoslovana, zlasti pa za naše rojake — (Joričane, Tržačane, Krašovce, Notrance, Istrane, Bečane in Dalniatnice iz Zadra in Liasto-va — k: so bili neposredno prizadeti. Ena izmed najnaprednejših in najbolj zavednih vej jugoslovanskega drevesa je bila odsekana od stebla, da sama sledi svoji usodi — žalostni u-sodi . . . kako žalostni — to niti največji pesimisti si niso tedaj predstavljali. S slovenskim fatalizmom so nese naši rojaki iz Julijske Bene čije ud;.li v svojo usodo, pričakujoč, da pride dan, ko bolj u-godna mednarodna situacija jim doprinese odrešenje. Trdni, ponosu1 in zavedni, ko nihče izmed diugih Jugoslovanov, zagrizli so v kislo jabolko, s vest i si svoje moralne sile. pridobljene v tisočletni borbi za obstanek, in pripravljeni na novo borbo za ohranitev svojih narodnih pravic. Italiji, v kateri duh Mazzi-nija in Garibaldija ni bil še zatrt, je prišla s sladkimi obljubami, aTi duh šovinističnega na-cijonalizma je začel prevladovati v Italiji ter končno .po divjal v sistemu fašizma. Začela je vrolgota za Julijsko Benečijo. In zažgali so naše narodne dome, uničili naše časopisje, izgnali n.iš jezik iz šol, soduij in cerkev, razpustili naše prosvetne in gospodarske organizacije, zaplenili njih premoženje, izpostavili ljudstvo grezotam podivjanih druhali, poskušali razna roditi nas s terorjem, gospodarsko propastjo, krutimi obsodbami, prognanstvi in usmr-čenjem. Slava spominu Gorta-ua in drugih mučenikov! Ali ms narod stoji Še tam — potrt, aii ne zatrt. Pot Golgo-te je dolga in mučna ... ali po Golgoti pride, mora priti Vstajenje! Podivjanost fašizma se bliža koncu. Njegova neizogibna u-soda ga je morala pognati do tega, da si razbije glavo ob kako zunanjo vojaško adventuro. Prej ali slej je moralo priti do tega. Tako se je sedaj zapletel z Etiopijo in z vsem civiliziranim svetom. Brez ozira na to, kako naj konča vojna v Afriki, fašizem kot tak je že obsojen in moral bo težko plačati za svoje j>oli-tične giehe in norosti. Potom faišizma pa more za naš narod v Italiji pomen jati le konec najhujše more, povzdig iz niža v obupa Jn zarjo lepše bodočnosti. Zato je prav in umestno, da se ravno lotos posebne spominjamo obletnice Rapalske po- godbe. 4 4 Centralni odbor za zaščito Slovanov v Italiji" v New Yoiku je na svojem shodu dne 1. novembra sklenil, da tem potom pozove vsa naša društva in organizacije sirom Združenih držav in Kanade, da se ob tej priliki spomnijo usode naših rojakov v Italiji, da dajo izraza svojemu protestu in upaniu na skorajšnji propast podivjanega fašizma. Zlasti sugerii*;. se društvom v vsaki posamezni naselbini, da organizirajo poseben odbor kot podružnico newyorškega centralnega odbora (Defense Committee for Yugoslavs in Italy). Ta odbor naj sprejme primerno resolucijo (enako ali slične oni, ki jo je sprejel centralni odbor in katero so ravnokar objavili naši časopisi, kopijo resolucije morete eventuelno dobiti od ne\vyorškega centralnega odbora). To resolucijo naj pošlje j«1 lokalnim ameriškim časopisom, kakor ludj, centralnemu odboru, ki se bo jK>brigal zato, da poklicani faktorji in javnost izve o tem organiziranem protestu ameriških Jugoslovanov. Naslov centralnega odbora v New Yorku je: DEFENSE COMMITTEE FOR YUGOSLAVS IN ITALY, Room 330. 551 Fifth Avenue, New York City. PROBLEMI PRISELJENCA Minimalna starost izvenkvotoih dijakov. VPRAŠANJE: Rada bi dobila v Združene države nečaka, da bi študiral na tukajšnjih šolah. Star je 13 let. Ali bi mogel priti sem kot dijak izven kvote? ODG< >V< )R: Inozemci, pri-puščeni kot dijaki, morajo biti vsaj 15 let stari. Povrh tega morajo biti sprejeti kot dijaki enega izmed stotin šolskih zavodov, odobrenih od Department of Labor. Zahteva se tudi zadostno znanje angleščine, da more v šoli uspevati. Zavarovanje proti nezaposlenosti. VPRAŠANJE: Koliko držav je že sprejelo zakone o ueza-poslenobtnem zavarovanju! Ali se zavarovalnine že kje izplačujejo? ODGOVOR: Alabama, California, Massachusetts, New Hampshire, New York, Utah, Washington, Wisconsin in District of Columbia so že vzako-nile postave o zavarovanju proti nezaposlenosti, ali plačilo odškodnin bo začenjalo še le 1. 1938 v vseh državah, razun v državi Wisconsin, kjer začne že v januarju 1. 1936. Tirjatve proti zapuščini. VPRAŠANJE: Posodil sem nekolike denarju prijatelju proti zaJdolziiici.Um.rl je, pred-no je mogel dolg poravnati. Zapustil pa je nekaj premoženja. Kako naj iztirjam od zapuščine? Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v t turi k raj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh, V tied naie dolgoletne skušnje Vam eomoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno •» hitro. Zato se zaupno obrnite na nas sa vsa pojasnil*. Mi preskrbimo vse, bodiši prošnje ta povratna dovoljenja, potne liste, vieeje in sploh vce, kar je sa potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, ta najmanjše stroške. « Nedriovijani naj ne odlašajo do eadnjegr. trenutka, ko* predno se dobi ie Washingtana povratna dovoljenje, RE-EN-TRT PERMIT, trpi najmanj en maeee. Pišite torej takoj ta irespločna navodila in tmaatavlja-«• Vam. bo*t* poceni in udobno eofovou. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 21j6 West 18th Street New York. N. Y. IMAMO V ZALOGI BLAZNIKOVE Pratike za leto 1936 Cena 25c 8 poštnino vred. Naznanjamo tudi, da sprejemamo naročila za Slovensko - Amerikanski Koledar za leto 1936, ki izide vkratkem. Cena 50 centov "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. ODGmVOR: Tirjatve upnikov morajo biti prijavljene eksekutorju zapuščine, ki mora poravnati te tirjatve tekom g >-tovega roka, navadno šest mesecev do enega leta. Morete najti na zapuščinskem sodišču (Probate Court), kdo je «'kse-kutor ali ^administrator". Aki> je stvar preveč komplicirana za vas, obrniti se na Legal Aid Society v svojem mestu. Dopisi. S l>nta. Odkar sem v prijazni Minnesota dobivam od vsej »ovsod vsakovrstna vprašanja, pozdrave in pošiljatve. Minnesota je krasna, čeprav je njena zima sibirsko mrzla. Zrak je čist, v kristalno čistih jezerih je pa mnogo okusnih rib. Po gozdovih je -ilno dosti divjačine. V zadnjem času so obla-*i naročile mnogo fazanov, kateri v najhujši zimi prilete kazat svoje krasne dolge repov«-. Rojak Krol iz Helper, Utah, me je vprašal za nasvet, če 1 »i dal tiskati neko knjigo v slovenščini. Pojasnil sem mu, da se da vse lahko ti>kati, težko je pokriti stroške. To so že vsaj moje skušnje. Baš zadnjič mi je tudi potožil rodoljub Ivan Zupan, urednik Glasila KSKJ., koliko stroškov je i-mel z izdajo svojih pesmi. Dopisnik Gla>a Naroda, Jože Zelene, mi je poslal iz Wau-kegaua sliko vrhniških enajsto-šilcev ter več drugih zanimivosti. Hvala za pozdrave in darila njemu, dr. Kernu v Cleve-landu, Franku Trolia v Barl»er-ton, Ohio, ter vsem drugim. Matija Pogorele. Francis Townsend Peter Zgaga ki zagovarja na«*-rt, da bi dobival«- stare oseb«- po dvrsto dolarjev mesečne pokojnine. Te dni >o imeli on in njegovi pristaši konvencijo v Chicago 111. BELI IN ČRNI JUNAKI Rojaka so silili in silili na dobrodelni koncert, pa se je izgovarjal, da ne gre in ne gre. — Zrkaj pa ne! — so hoteli vedeti. — No, če ste že tako radovedni — je rekel — vam bom pa povedal. Zato ne grem, ker sem na desno uho gluh. — Ah, kaj 1k> tisto! Veš kaj, ,v levo uho zatlači bombaža, pa pojdi i:- boš prav lahko prestajal. * — O, kako me jezi ta bradavica na nosu! — je vzkliknila mladenka, ko so je odpravljala na ples. — Ali se zelo vidi T — j»* vprašala svojo najboljšo prijateljic'?. — Ah. kaj bo tisto! — jo je potolažila prijateljica — tiste male brtdavičice na tvojem velikem nosu sploh nihče opazil ne bo. * < 'lov k, ki jra hvalimo, čo-prav bi zaslužil le grajo, se nikdar ne sramuje te hvale. * V srednjem veku je bila za žensko največja kazen, če so jo vlačili nago po ulicah. Dandanes bi bila pa menda zanjo največja kazen, če bi zapodili na ulico oblečeno od glave do nog. * — D-ijte mi knjigo, toda ne dolgo«",-« ne. temveč napeto, razburljiva, — je rekla rojakinja. — Evo najnovejšega krimi-lialneg« romana. V nj»*in je 11 umorov. — je odvrnil prodajalec. — P:> mi ga dajte. Citam rada romr.ne, ki j«' v njih vsaj nekaj življenja. Ki« derico Phi los piše iz Addis Ababa kon«'C oktobra: Dr. Piere Rcmamlc je eden Izmed Belirijcev v a besi 11 ski službi. Po poklicu j«' zdravnik. Dovolil mi je obiskati vojni la-zaret, lrjer «trežejo ranjencem bele in abesinske bolničarke. Beli in črni vojaki ležijo tam drug poleg drugega. Pred kratkim sovražniki so >e pred «>1»-Itčjem tipljenja in smrti -bližali in s«« z«h* kakor bratje. Na levi leži zelo mlad Italijan. Zdravnik nravi:li Dobil je dum- i ♦ ,1,.. .4 i, , tijujoioletakrat.konisozn.il- • 'nm. kroglo v trebuh. Revež Ranienrc neprestano "M;,ni;i. mama!" stoku: Vprašam :ra italijanski, k:ij bi rad. Odvrne mi s slabotnim glasom, da ne potrebuje ničesar. Te la njegove oči so žive W krasne, svetijo s«', ko pravi: "< V umrem, um rem za Duceja. — A noi!" Poleg njega !«'/i abe-siii-ki vojščak s smrtno rano na irl«»v\ ki jo vsa v obvezah. Očitno mož slišal zadnjo beside italijanskega vojaka, kajti zavpil je dv»* bese1, vzame ni d s seboj kako knjigo. Poznam prijatelja, ki vlači > seboj najmanj pet knjig, kajti zliirčen je iu v vsakem razpoloženju -i želi drugačne knjige. IN t mu jih sicer ne zadošča, toda fant trdi, da v sili hudič muhe lovi. Meni ni bilo treba knjig, kadar sem potoval. Imel sem vse več s s boj kar — knjižnico. Vem, d.i bo marsikdo skoiniz-gnil z r:imeni, odkimal z glavo in >e sn.eiid. češ, da norim, saj ni mogočo, da bi bil vlačil kar celo bil lioteko po svetu. No, z idevica je čisto nedolžna. V-a moja knjižnica je bila nnr »reč spravljena v moji srebrni 00..I, v lepi nedolžni cigar-nici, |\i 7»nč ni izdajala svoje bo-! gate vsebine. Sieer pa je bilo takole: Nekdaj so mi prijatelji, med katerimi je bilo tudi več lit .Tatov in slikar jev, podarili za irod srebrno cigarnieo. Sani ne vem, k;iko «ia ostanem >r» slaven ali kaj? Seveda mi dozo, v kateri je bilo dvajset podpis >v i': kadar sem keodpi»ancev. sem se spomnil nn v>ake«ra iiosanv zne-gn. Kar pa je l»ilo življenje vsakeg; i/ine-1 njih zelo pestre in i«4 7:'leirla njegova vsebina vsa j za eno knjigo, pač lahko j spoznate da mi ie ta doza bila j re« nekaka knjižnica. Sameval *eni y svoji sobi, premišljeval in pi.-al. Zunaj je vladala temna nor. T\o sem so slučajno ozrl skozi okno proti cestni svetilki pod njim. sem zagleda! visoko senco, ki je švignila urino in se ustavila pri moiih nežnih vratih. Zaprl sem okno. Tedaj je močno potrkalo na vrata. Od zval seiii se. Nihče ni vstopil. Snet sem se poglobil v delo. Znova je nekdo potrkal. T\ate»i vrag se iz mene nor- eu.|< CIGARNICA Skočil sem k vratom in jih odprl. Nikogar ni bilo. Pograbil sen; luč iu prečil predsobo in hodnik. Nikjer nikogar. Vrnil sein se. Bilo je že kes-no. mer- la okoli polnoči. U^as-nil vem luč ill legel počivat! K mahi sem zasanjal. Pred menoj x» se pojavili trije moji prijatelji vsi v črnem. Sivo-bradi s' kar Tadej mi je kimal in povedal: M vsi trije smo vpisani vj tvoj: eiiarni<•:. Zdaj smo mrtvi. Zaznamuj nas in napravi pred imenom vsakega znamenje križi! Nnpin.'hiiil sem se, k»T sem zave*!el. da sanjam. Ko sem -•«» kmalu nato prebudil, sem spet za ul trkanje na vrata. PopM'11; me je tajna groza, da sem se zakopal pod odejo. .Spet sem za-pal in mirno spal do • i v *1 intra. Ivo sem zjutraj lista! po časopisih. s"in čital: — V--sreča na morja je zahtevala t * i žrtve, ki so bile tri ie nriznnn" umetniki. Vihar jih ie zalot;l na izh'tn. ko so v Mia jhne m ribiškem čolnu veslali laleč « : brega. T i i b»"d -"!•) imena vseh onih treh. k: so nii prikazali v -panj«. Že som j)0 nožič p i>r< d vsakim t«-h imeni vre-al v elvarnic"; droben križec. '/. s- n nekoliko pozabil na !:-!•) b'.;-lo nesrečo, saj me je valov je življenja neusmiljeno motalo -em ter tje in povsod s e j i j doživljal nove borbe. N"keg:i dne me je zanesla pot mimo samotne klopiee v parku. Vjer so s,, zbirali Ijduje. !*rib'iž;d s<*m in zastrrnel. Na ki' tri j * ležal eden mojih prijateljev s prestrel jeno glavo. Obupal je ?;ad življenjem in si je s." m pretrgal njegovo nit. Ko ".*ni prišel domov sem takoj pred njegov podpis vreza! znak križa. Zvečer nisem mogel spati in sem jo mahnil v "■o-t«li;o ter popival z znanci skoraj do jutra. Rilo je še mračne. ko sem jo prisekal po ston-nieah v svoje stanovanje. Ko nič in se odpeljal daleč na morje. Bil je jasen solnčni dan. Žarki so trepetali na kodrastih valovih in jim česali lesketajočo se grivo. Počasi sem segel po cigarni- (Nadaljevanje na 4. strani) PREIZKUŠNJA ZA ZAKON ZAROČENCA MILANSKA ZGODBS *Z 17. oTOLETJA Spisal: ALESSANDRO MANZONI SENATOR NORRIS Po dvaintridesetih letih političnega udejstvovanja je progresivni senator NorrLs izjavil, da bo izstopil iz političnega življenja. Gornji d ve sliki ga predstavljata, kakršen je bila leta 1924, in spodaj ga pa vidite v družbi podpredsednika Garnerja. pridem do vrat, je stal tam moj ustreljeni prijatelj in mi prijazno prožil roko. Strah mi je zagoinazel po lirbtu. Rad bi se oglasil, pa mi je bilo grlo zadrgnjeno. Pognal ser.i se mimo prikazni, odprl s tresočo se roko vrata in skoraj padel v predsobo. Ko sem se bežno ozrl, ni bilo prijatelja nikjer. Še o petem povem. Umrl je je naravne smrti. Prejel sem obvesilo, da je pogledel jetiki ir» šel sem ga kropit. Ležal je pred menoj in se cinično smehljal. Bilo mi je, da me na nekaj opozarja. Takoj sem se spomnil cigarnice in brž sem napravil pred njegovim priimkom križ. Torej že pet. Potem so Šli polagoma drug za drugim. Nekateri so umrli naravne smrti, drugi so si pomagali sami. Čudno le, da sem za vsak' ga zvedel, da ga ni več med živimi, pa če sem bil še tako daieč proč, bodisi, da sem čital v časopisih, ali mi je priskočil :-a pomoč slučaj, da nj-seni nikogar prezrl in izpustil. In kr sem nekega dne pregledoval cigarnieo, sem preplašen opazil, da je ostalo samo še eno ime brez križca in sicer ime kiparja Dragotina. mrkega in krepkega človeka, ki je neštetokrat zrl smrti v obraz. Bil je na vseli frontah, bal se ni ničesar, a smrt mu je prizanašala mčnda ?amo zato ker ni imel strahu pred njo. Hotel sem mu pisati. Ko pa sem tisri večer zaspal, sem ga nepričakovano zagledal. Stal je poleg postelje in ve vabil: — Sieer je dvoboj zastarel, toda nis"m mogel drugače! Nekdo je užalil mojo umetnost. "Priili. za sekundanta mi bos. — V š, da sem nasprotnik dvobojev? Zarežrl se je: Zagledal sem cev njegove pištole in čul pok. Skočil sem kvišku in se komaj predramil. Zjutraj sem zvedel, da je padel v dvoboju. Napravil sem pred njegov priimek križec in spet nehote pregledal vsa imena v cigarni-ci: križ pri križu, pravo grobišče! Bilo mi je težko. — Zdaj pojdeš kmalu tudi ti! se je nekdo surovo pošalil, ko sem pokazal dozo v družbi. Tn to me je strašno razburilo. Pričel sem o vsem premišljevati. Dan na dan sem odpiral vedno pogosteje cigamico in spet čital imena svojih prijateljev. Kmalu so se mi pričeli tudi v sanjali prikazovati. Vsi so s(nleli okoli mize v črno oblečeni in smehljajoči se. Jaz sam sem stal nekje daleč. Vabili so me in klicali . . . Tisti čas sem mnogo delal. Živčno sem bil ze*lo utrujen in bal sem se, da zbolim. Cigarnica mi je postala že nekaka potreba. Večkrat čez dan sem jo odprl in se zastrmel v njena imena. Zaupal sem se psihiatru. Pokazal sem mn dozo. Svetoval mi je, naj jo vržem proč. ■ Obšlo me je tesnobno čustvo. Bilo mi je, da sem s to cigarnieo na poseben nedojemljiv način združen s svojimi mrtvimi prijatelji in da je ne smem zavreči, ker sicer pretrgam vse vezi med njimi in seboj. Zdravnik ni popustil. Ker sem postajal vedno slabši in so me že o belem dnevu napadale halucinacije, sem se naposled vdal. Oblekel sem se v črno in odšel k vodi s cigamico v žepu. Prestrašil sem se, da bi ne padla preplitvo. Najel sem si čol- Pariški zavod za nasvete mladim zaročencem si je zastavil precej zanimivo nalogo. Ljudem, ki se hočejo poročiti, odgovarja ue samo 11a vprašanje. da li so za zakonsko življenje sposobni, temveč tudi na vprašanje, da-li se sploh zlega-jo drug z drugim. Način tega zakonskega posvetovanja je sledeč: Zaročenca imajo na izpitu ločeno in se v tem času sploh ne smeta videti. Za vsakega posebe si zapišejo natančno njegove življenske podatke, ga zdravniško preiščejo, in sicer v telesnem in duševnem pogledu, potoni prepustijo zaročenca. mlademu dekletu, zaročenko pa mlademu možu. Zavod ima tudi dva kluba, v katerih lahko zaročenca občujeta in kjer ju natančno opazujejo. Kadar spu-?ti n. pr. zaročenec pepel cigarete na preprogo ali ne zapre vrat za seboj ali zagreši kakšno drugo nemarnost, dobi znak minusa v svojem seznamu. Zaročenko opazujejo seveda isto tako strogo, a ne sluti ničesar, da je lahko način, kako «ervira obed, odločilen za sodbo. ki jo bodo izrekli o njej. To opazovanje traja teden dni Organi zavoda seveda ne skušajo odkrivati samo napak obeh zaročencev, temveč tudi njiju dobri1 lastnosti, samo da bi dobili čim natančnejši vpogled v njiju značaj in navade. Opazovanje, zdravniška preiskava, analiza pisave, osebne izpovedi in drugi pripomočki dado končno kolikor toliko zanesljivo sliko o obeh. Po preizkušnji zvesta za rezultat. V zadnjem času je zavod osnoval celo posebne tečaje, ki o-magala doseči, bo brž videl. Morda najgrši in obenem najbolj usmiljenja vreden prizor so nudili kmetje, posamez, po dva, v številnih družinah, možje, žene, z otroki okrog vratu ali obešenimi zadaj na hrbtu, vodeč odrasle otroke za roko, s starčki za seboj. Nekateri so obupani zbežali s svojih domov, ko jih je napadla in izropala vojaščina, ki se je nastanila v njih ali je šla mimo; meti njimi >o bili tudi taki. ki so hoteli vzbujati večje sočutje ali se v bedi odlikovati s tem, da so kazali svoje temno podplute otekline in brazgotine od udarcev, dobljenih, ko so branili tiste svo;> borne zadnje zaloge ter ušli slepi in žival>ki raizbrzdanosti. Drugih, ki jih ni zadela ta posebna šiba, a sta jih gonili dve drugi, ki nista prizanesli nobenemu kotičku, ne rodovitnosti in vojna bremena, pretirana kot Še nikdar, da se zadosti temu. kar se je nazivalo "vojne potrebe", so bili prišli a so še prihajali v mesto kakor v >eda, ki ga je prignalo hipno sočutje, da se je sklenil k njemu. Ponekod se je prikazala urejena pomoč z večjo dalekovidnostjo, ki jo je vzgibala s sredstvi bogata roka, vajena izkazovati dobrote na veliko; bila je to roka dobrega Friderika. Izbral je bil šest duhovnikov, v katerih se je živa in vztrajna krščanska ljubezen družila s krepkimi udi, ki jo podpirali; razdelil jih je po parih ter vsakemu nakazal tretji del mesta, da kroži po njem; za vsakim parom so hodili vališče in zadnje zavetišče bogastva in pobožno j težaki, obloženi z raznimi jMini, z drugim, dobrotljivosti. Bolj nego po negotovi hoji n drobnejšimi, hitreje pripravljenimi krepčili 111 novem izrazu je bilo mogoče razločevati novo-( z oblekami. došle po njih začudenju in nevolji, da vidijo ta- j Vsako jutro so se ti trije pari nautili v raz-ko obilico in tako tekmovanje b«le tam, kjer sd j lične smeri, približevali so se onim, ki so jih mislili, da se bodo oni zdeli izreden predmet , videli zapuščene na tleh in vsakemu priskočili usmiljenja in bodo vl«kli nas poglede in poti na pomoč po potrebi. Marsikdo, ki je že umiral ' : in ni bil več zmožen sprejeti hrano, je sprejel pore. . Drugi, ki so že več ali manj časa krožili po,zadnjo pomoč m tolažila svete vere. mestnih ulicah in stanovali na njih, so se drža- j (Dalje prihodnjič.) Illlir^llllllllllllllllia^llllllllllllllll^ Naročite se na "Glas Naroda " največji »slovenski dnevnik v Združenih državah. ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne ho tel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri 4 Oboževalcih Ognja**, "Ob Vardarju**; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihiu in njegovi poslednji poti'*? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU 1 1 IZ BAGDADA V 8TAMBUL 4 knjige, s slikami. 627 si rani Vsebina: Smrt Mohamed Emina; Karavana smrti; Na begu v Goroi«; Družba En Nasr Cena .......................1^0 [( KRIŽEM PO JUTKOVFM -4 knjige, 599 rt rani, b slikani Vsebina: Jezero smrti; Moj roman ob Nilu; Kako sem ▼ Mekko romal; Pri jšamarili; Mrd Jerici i Cena ................L5t PO DH JfcM SI7RDISTANU 4 knjige, 594 strani, s slikami Vsebina: AmadlJa ; Beg iz leče; Krona sveta; Med dvema ognjema Cena ______________ PO DEŽELI SKIFETARJET 4 knjige. • slikami. 57? strani Vsebina: Brata Alad2ija; Koča t soteski; Miridit; Ob Vardarju Cen ______________________1.5* SATAN IN I5KARIOT lt knjig, s slikami, 1704 strani Vsebina: Izseljenci; V uma Setar; Na sledu; Nevarnosti nasproti; Almaden; V treh delih sveta; Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI 216 West 18th Street Izdajalec: Na lovu; Spet na divjem zapadu; Uešcni milijoni; Dediči Cena _____________________ V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami. 576 strani Vsebina: Kovač* Šimen; Zaroka z zaprekami; V golob-njuku ; Mohameda nski svetnik Cena ________________L5i WINI.TOV 12 knjig, s slikami, 1753 strani Vsebina. Prvikrat na divjem zapadu; Za življenje; Nfio-čl. lepa Indijanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komanči ln Apači; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; Sana Bar; Pri Komaa&h; Win neto v a smrt; Win-netova oporoka Cena __________________3J59 Ž C TI 4 knjige, s slikami. 597 strani Vsebina: Boj a medvedom; Jama draguljev; Končno —; Rib, in njegova poslednja pot Cena __________ "Glas Naroda" New York, N. Y. BLZB VARtiDZ* New York, Monday, November 18, 1935 THE LARGEST SLDVENh AAILY IN V. 8. GREHI OČETOV Roman v dveh zvezkih- Za Glas Naroda priredil I. H. PODKUPLJENI MINISTRI 87 PBVI ZVEZEK Za odrom je vse tiho. Nastopi odmor, igralci postanejo ne mirni, nemir prevzame gledalce in v meni se zbudi strah, ki mi je zadrgnil grlo. Tedaj pa se zadej nenadoma odpro vra ta in na pragu se prikaže Marta, črno oblečena, s strahotno bledobo na obrazu, z očmi, kot bi bila v njih smrt. Ali jo je tekom zadnjih dveh tednov prejšnja zamisel tega prizora postavila na glavo? Že njen molk za odrom in sedaj ta čudna igra? Mučno dolgo je ostala med vratmi, trudna, strta. In sedaj se hoče s silo zganiti. Toda komaj se premakne z mesta, kolena ji hočejo klecniti. Še predno pride do ležišča, že omahuje in tedaj brez besed pade čez ljubimca, prične krčevito ihteti. To je bil učinek ki ga ni mogoče popisati. To ni bila več igra, temveč resnica. Toda to ihte-nJe 'ni hotelo prenehati. Tega nisem razumel. Največji učinek njenega igranja je bila ravno mera, katero je znala držati. Sedaj pa je na nerazumljiv način uničila globoki utis, ki ga je napravil njen nastop. To se je izražalo v nervoznem nemiru gledalcev. Pa tudi igralci na odru so to čutili. Pred stavitelj junaka prične govoriti, ne da bi počakal na Martine besede, katerih sem se dobro spominjal. In tedaj se mi zazdi da jo je to razjezilo. Kako je nenadoma vzrojilo, pač ni bilo v njeni vlogi. Pa zopet se je obvladala. Njena igra je po " stala negotova, mnogokrat je prehitela v svojem govorenju, in ga je stopnjevala v kričeče jadikovanjc, in zopet sunkoma prihajajo besede skozi njene ustnice, enoglasno, brez barve.' Vsled tega je igralec junaka, ki je smrtni prizor izbral ginlji- | vo, dobil mučno premoč nad Marto, postal je glavna oseba,] ki je osredotočila v sebi vse zanimanje — in zaradi tega se je samo po Martini krivdi moralo zgoditi, kar je z razumeva-j njeni svoje vloge in z vso svojo umetnostjo hotela preprečiti:! v srcu gledalcev je morala nevolja nad kruto junakovo usodo ' dobiti premoč nad vsakim drugim čutom. In ko je padel zastor, se je premaknila maloktera roka in jasno je bilo videti na obrazih razočaranje in nevolja. Bil sem kot okamenel, mrzel pot se je lesketal na mojem čelu in tako sedim in mučim svoje možgane z vprašanjem, kako se je sploh moglo zgoditi da je Marta, ki je bil avendar vedno gotova v svoji igri, ravno sedaj ;ij v odločilnem trenut kuku njena umetnost pustila na cedilu. Ropot ljudi, ki so naglo odhajali, me je prebudil iz premišljevanja in sem se prepustil na piosto hiteči množici. Vse okrog sem slišal polivalo o novi igli, toda vsako hvalo so spremljale besede obžalovanja nad nepričakovano in nepravično rešitvijo. Nekdo je rekel: "Popolnoma sem bil razočaran. Krasen večer. Pa ta nepričakovani polom! Da niti pesniki ne znajo pisati pametnega konca!'* — Ko pridem z izhodu z odra, — pravi vratar — da je gospod pisatelj že odšel. Že hitim k glavnemu izhodu, ker sera mislil, da je Rihard dogovor napačno razumel. Tedaj pa slišim vratarjeve besede: — Lahko noč, gos p i ca Kronek! Obrnem se in vidim, ko Marta v spremstvu svoje služkinje pride skozi vrata. Ali je bila samo medla svetloba sve tilke, da je bil njen obraz tako bled? — Marta! Marta! — zakličem. Ne sliši me. Ali pa mogoče ni hotela slišati! Naglo prekorači trotoar in sede v voz. Služkinja ji sledi, vrata se zapro in konji potegnejo. Kot bi me kdo vdaril po glavi, strmim za odhajajočim vozom. Nato grem zopet proti glavnim vi atom. Ljudje so se že piecej razšli in Riharda bi moral opaziti, ako bi me tukaj pri-čakova. Nekaj časa letam od vrat do vrat. Riharda ni bilo nikjer. Hitim k njegovemu stanovanju, okna so bila temna. Tedaj mi ne preostane dfugega, kot iti domov, sam, v ekrbi in ne vol j i. Bilo je še zgodaj zjutraj, ko sem stopil v Rihardovo sobo. Okna so bila zastrta in na pisali mizi, ki je bila pokrita.s po-^ pisanimi listi, je stala goreča svetilka. Rihard je sedel in pi-al. Samo malo je obrnil obraz, ko sem vstopil. — Za trenutek, prijatelj! — mi pravi in piše dalje. Začuden obstojim in ga gledam, kako mu naglo drči pero po papirju. Pero odloži in nato pravi: — To je bila zadnja beseda: — Rihard, kaj pomeni to? Najdem te pri zaprtih oknih in pri goreči sv. lilki, kot ne bi vedel, da je že davno dan. Svetilko ugasne, odpre okno ter dvigne zastore. S svežim dihom prihaja jutranji zrak v sobo in Rihard ga globoko di liaje srka v svoje pr>i. Nato stopi pred mene, mi ponudi obe roki in pravi: — Da, dan je že. Pogledam ga in zmajem z glavo. Tukaj tvoja (pisalna miza s svetilko? In tam spalna soba s posteljo, ki ni bila dotaknjenaf In pcleg tega obraz, tako svež in vesel, Ikot bi se ravnokar prebudil iz dobrega spanja .7 In pridem k tebi z dobro pripravljeno tolažbo — . — Tolažba? Čemu? "Torej, posušaj! Ko sem te sinoči po predstavi iskal, ne da bi te našel —. — Ne bodi hud, da sem v svojem veselju zbežal. — V veselju? Rihard d-e smeje. — Zakaj se tako čudiš? Ali se naj bi ne veselil nad tem, da je včerajšnji večer izpadel, kakor sem upal? Ali me ne razumeš? Ali ne misliš več na ono noč v Quirinu? Takrat, ko sem ti povedal povest svojega življenja, sem ti vendar povedal, da ne mora moja lastna volja in tudi ne Luizina ljubezen govoriti spokorjene besede o moji pretefeloisti. (Dalje prihodnjič.). Španija v splošnem ni dežela, kjer bi se dogajali finančni skanda'i v velikem obsegu, kakršnih je bilo v povojni dobi v ostalih državah dosti. Toda tokrat je doživela nekaj podobnega, ministrski stolci se maje jo, visoki državni uradniki so mo- rali ostaviti svoje položaje, drugi jim bodo sledili. Španec je znan kot ponosen človek, ki mu beseda čast ni samo na jeziku, zato nas ne more presenečati, da je nova škandalna afera razburila vse kroge, da zahteva javnost v ogorčenem to- ZBIRKA zanimivih povesti PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA, POUČNA. VEČINA KNJIG JE OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI. ANDERSONOVE PRIPOVEDKE 111 strani. Cena ........................ .35 ANDREJ HOFER ....................................................50c BENEŠKA VEDEŽEVALKA .................................35c RELGRAJSKI BISER ............................................35c BOŽIČNI DAROVI ....................................................3oc BOJ IN ZMAGA ........................................................20c CVETINA BOROGRAJSKA ....................................45e CVETKE (pravi j ire za stare in mlade)................30c ČAROVNICA S STAREGA GRADA ....................25e DEVICA ORLEANSKA ............................................50c DEDEK JE PRAVIL (pravljire) ........................40c ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA ........35« FRAN BARON TRENK ............................................35c FRA DIAVOLO ........................................................50c GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran Mil- einski. re&elomodre humoreske, 72 strani .35 IIEDVIKA. BANDITOVA NEVESTA ..................40c JANKO IN METKA (kartonske slike za otroke) 30c KOREJSKA BRATA (frtice o misijonarjih v Koreji) ........................................................30c KRALJEVIČ IN BERAČ .......................................30c KRVNA OS VETA (povest iz abruških gora* .....30c KAJ SE JE MAKARU SANJALO ........................25e IJCUEVIT HRAST AR. POZNAVA BOGA (spisal Krištof Šmit) .................................30e MARKO SEN«!ANIN. SLOVENSKI ROBINSON.... 75c MARON. krščanski deček iz Libanona ................25c MFSOLINO. ropar Kalabrije ................................40r MRTVI GOSTAČ ......................................................35c MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) ................70c MLADIM SRCEM (par krasnih črtic pisatelja Meška) ......................................................... 25e NA RAZLIČNIH POTIH ........................................40e NA INDIJSKIH OTOKIH .....................................50e PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIJONARJEV. Spisal .los. Spillman. Cona .........30 PRISEGA III BONSKEGA (i LAV AR J A. Povest iz starejše misijonske zgodovine kamniško. Spisal Atit. IIiMiidcr. Cona ...............30 PRVIČ MED INDIJANCI. Povest izza časa < <1- kritja Amerike. Cena ....................30 PRISEGA HI RONSKEGA GLAVARJA ............ .30 PABERKI IZ ROŽA ..........T......................................25c PARIŠKI ZLATAR .................................................35c POŽIGALEC ............................................................25c PRSTI BOŽJI ............................................................ 30c PRAPREČANOVE ZGODBE .................................35c PO VODENJ (spisal Krištof Šmit) ........................ -)c PRIGODBEČEBELICE MAJE, trd. vez............. L— PIRHI (spisal Krištof Šmit) ................................30c PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO I. .........—....... 40c II. zv.................40c PRAVLJICA. Spisal II. Majar. Izbrani iz prostega naroda. Cena ......................40 PRIGODBE ČEBELICE MAJE. Spisal W. Iion-sels. Poslovenil Vladimir Levstik. Roman za mladino. Cena ...........................70 PRAŠKI J IDE K ......................................................25c PATRI A (povest iz irske zgodovine) ....................30c POSLEDNJI MOHIKANEC ...................................30« PRAVLJICE. Košutuik. II. zvezek. Cena.......75 PRAVI JI CE, II. Mayer. Cena ................ .30 RDEČA IN BELA VRTNICA .................................30c REVOLI'CIJA NA PORTUGALSKEM .............30e RINALDO RINALDINI. Cena .............. 50 ROBINZON KOŠCTNIK ...................................... .50 RINALDO RINALDINI. Zanimiva n.jKirska po- vest. Cena .............................. .50 STRIC TOMOVA KOČA. Povest iz suženjskega življenja. Cena ......................... .50 SKOZI ŠIRNO INDIJO. Kačji krotitelj. nevarnosti in nezgode s potovanja dveh mornarjev. Cena .............................C0 SITEŠKI INVALID ....................................................35e SISTO IN SIESTO (povest oz Abrurev) ............30c SVETA NOTBCRGA ...............................................35e STEZOSLEDEC .......................................................30c SVETA NOČ (pripovedke) ....................................30e TRI INDIJANSKE POVESTI ................................30c TCRKI PRED DUNAJEM ___________________________________30e TISOČ IN ENA NOČ. mala izdaja ................... 1.— TISOČ IN ENA NOČ (s slikami; trda vez) I. zv. $1.30; II. zv. $1.40; III. zv. $1.50 SKUPAJ $3.75 TISOČ IN ENA NOČ. mala izdaja, trdo vezano L— VOJSKA NA BALKANU s slikami, več- zvezkov po ............................ .20 VOLK SPOKORNIK (spisal Franc Meško; s slikami) ......................................................$1.00 Trda vez.......1.20 ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO 3 zrezki po ....................................................50c ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA ________60c ZLATOKOPI (povest iz Alaske) ...........................25c ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela) L del ............ 40e II. del _____________40e ZBRANI SPISI ZA MIADlNO — 10 povest; Vinski brat; osem povesti in 13 povesti spisal Engelbert Gangl), v 1 zvezku...... .50 VINSKI BRAT. (V. zv.), Gangl .............. J50 8 POVESTI. (IV. «t.>. Gangl ................ 30 13 POVESTI. (III. zv.>. Gangl .............. M nu popolnega razčiščen ja za -! deve in brezobirnega kaznova-' nia krivcev, naj zavzemjao š-; j tako visoke položaje in ne more nas osupniti, da ustrezajo( | oblasti v polni meri tej splošni zahtevi. "Junak" škandalne afere je neki Daniel Strauss, ki je stopil v javnost prvič lansko leto kot raanažer boksača Sclmelinga, ko se je pripravljal na spopad s Paolinom. O njem trdijo, da ima igralnico v Šanghaju, dirkališče v Aleksandri ji in da jc v tesnili slikili z bivšim tajnikom proslulega Al Caponeja, a tajnik živi v enem najlepših kopališč Sredozemskega morja v bližini Barcelone. Daniel Strauss je izumil "strapeio'% neko vrsto izpopolnjene rulete, in se je več nego leto dni trudil, da bi dobil koncesijo za igralnico s to igro na Španskem. Hazard nt* igre so v Španiji prepovedane in je umljivo, da je poskusil svojo srečo z "mazanjem". Lanskega maja se je oglasil pri velein-dustriaeu Pičli y Ponu, tedanjemu državnemu tajniku v mornariškem ministrstvu, današnjem generalnem guvernerju Katalonije. Predvajal mu ie svojo igro, Pich y Pon je bil od nje navdušen in je obljubil, da mu bo preskrbel koncesijo — če bi bil Strauss pripravljen plačati tedanjemu notranjemu ministra Alonsu in državnemu tajniku v tem ministrstvu P»en-711 40,000 oziroma 50.000 pezet. Strauss je plačala, a da bi se stvar pospešila, je moral nave zati še druge stike z drugimi vplivnimi osebnostmi, ki so sprejemale zlate ure, večje vsote, obljube da bodo udeležene pri dobičku itd. Število interesentov je raslo v nedogled in llimilliiiiiiiiHimiiiiHimumimmMHimiimi SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU Blfl WIST IStk STREET NEW YOBK, H. X* PlfllTE NAM ZA CENE VOZNIH UBIOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA FO-TC VANJE ammnnS 20. novembra: Washington v Havre Majestic v Cherbourg 23. novembra: Lafayette v Havre 20. novembra: Bereniraria v Cherbourg :S0. novembra : Cliamplain v Havre Confe rli Savoia v Genoa ti. decembra : Manhattan v Havre 0. decembra: Bremen v Bremen 7. decembra: lie de France v Havre 14. decembra: Washington v Havre Lafayette v Havrs* Aquilaiiia v Cherbourg En ropa v Bremen Rex v Genoa 2S. decembra : Conte tli Savoia v Genoa V. BOZIC V JUGOSLAVIJI PRIDITE! PREŽIVITE BOŽIČNE PRAZNIKE V STARI DOMOVINI 1'arniki iz New Yorka: • New York - - - 5. decembra Bremen - - - 7. decembra Hansa - - - 12. decembra r je kaj naših rojakov naseljenih. I Pueblo, Peter CnUg, A. Safttf Walsenburg, M. J. Bayuk nečak bivšega ministrskega j predsednika, današnji prosvetni minister Rocha in njegov ^ brat. L' rrouxov najintimnejši prijatelj, častnik Galante, Blas-eo Tbarez, poslanec in sin slovitega pisatelja, bivši policijski ravnatelj Valdivia in trop dru-gili. Strauss je tedaj iskal "prijateljev". dajal jim je darove in plačeval, končno so mu dejali, da lahko otvori dve igralnici: V San Sclmstianu in v zdravilišču Formentor na Belearih. Toela je zn 'liteval odškodnino in vsa javnost. k* je za stvar zvedela, je zahtevala temeljito razčiščenje stvari. In tako gre ta čes čez vrhove španske družbe kakor poplava in vihar, vrhovi se ma-jejo in v javnosti in v parlamentu se vršijo burne debate med katerimi postavljajo pesimisti Španijo v vrsto korupt-nih in osramočenih držav/ INDIANA: liidianapoli: Fr. Zupančič CIGARNICA Nadaljevanje s 3. stran*.. Naročite jih pri: KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 West 18th Street : : : New York, N.Y. Advertise in "Glas Naroda" ci. Zasijala je v soncu.- Trenutno mi je bilo, da je žvignilo mimo mene dvajset senc, da me preteče gleda dvajset obrazov, mojih mrtvih prijateljev in že je zletela v morje. Nalahno je pljusnilo in ni je bilo več. Ukrenil sem se. Nenadno sem začutil strašno praznino in vendar tudi nekaj olajšljivega. Črno sem zavesljal nazaj. K<> s^'iii se čez dva tedna o-glasil pri psihiatra, mi je začuden zagovoril, da sem popolnoma zdrav. j Na eigarnico se še časih spomnim. Tudi spomin na prijatelje ni še vedno lebdi v duši, j teda tako daljen in tuj, da se časih na vsa imena niti ne morem spomniti, če si še tako napenjam možgane. Tj;» če pomislim na eigarnico. mi je čes to tako čudno pri sr-eu kak« r bi bil tedaj, ko sem jo vrgel v morje, vrgel v valove tudi nevidni del sebe samega. Tn to občutje mi vzbuja tesno praznino. ILLINOIS: t'hi« ««c. J Bevčlč. J Lukanlcb Cicero, J. Fabian (Chicago. Clcera in Illinois) Joliet. Mary Bambieb. Joseph vat l^i Salle. J. Spelicb Maseniitah, Frank Auguntln North Chicago, Jote Zelene KANSAS: 'J i rani, Agnea Motnlk £ansas City, Frank Žagar MARYLAND: Kltzmlller. Fi. Vodoplvec Steyer. 4. čeme (za Penn»_ W. Va. In Md.) MICHIGAN: Detroit. Frank Stular MINNESOTA: Chisholm, Vrank Goal« Ely, Jos. J. Peshel-Eveleth, Louis (iouže (jilbert, Louis Vessel Hibhln*,. John PovSe Virginia, Frank Hrvaticfc Montana: Roundup. M. M. Panlan Washoe, L. Cbami>a NEBRASKA: Omaha. P. Broderlek NEW YORK: Gnwanda. Karl Strnisha Little Falls, Frank USasU OHIO: Barberton. Frank Trohr Cleveland, Anton Bohek, Cbas. Kar linger, Jacob Result, John Sl»t>ir".k Girard. Anton N a gode Lorain, Louis Balant, JohD ie Warren, Mrs. F Rachai Youngstown. Anton Klkeli OREGON: Oregon City, Ore., J, K oblar PENNSYLVANIA: Brougbton, Anton Ipavec Claridge. Anton Jerlna Conemaugb, J. Brezovec Exunrt. Lonis Supaniit Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamln Greensburg, Frank Novak Joiinstown. John Polanta Knyn, Ant. Taoielj Lnzerne, Frank Ballocli Manor. Frank Ih-msbar Midway. John Žnst Pittsburgh, J. PogaCar Presto, F. B. Dem&bar Steel ton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehlfrer West Newton, Joaeob Jovaa WISCONSIN' Milwaukee. West Allls. Frank tUitk Sbeboygao, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Lani« Diamond vlile, Joe RoUcb Vsak zastopnik Iste potrdil* za «v» to, kater« Je prejel. Zastopa*« r»J» kmu topi« UPRAVA "OLAB NABORA"