PodlisteL Zgodovina Jarenine v Slov. gor. in zajedno kmetskega stanu na Spodnjem Štajerskem. Gabriel Majcen. (Dalje.*? Surovost gospode pa je nehote žalostno vpl"!vala na podložnike in zato je tudi priprosto liudstvo zlasti v 14. in 15. stoletju se zelo pogreznilo v surovost. V Jarenini je bilo za kmeta nekaj bolje; ¦sreCa, da je bil podložen duhovni oblasti. imamo pa še omeniti druge dogodke v tej dobi. L. 1396 se za&nejo turški navali na Stajersko m do koncate dobe so bili mohamedovski divjaki 14krat v naši de2eli. Ropaje, požigiaje in pustoSe so povzro5ili neizmerno škode, odtinali dol v Turčijo brezštevila najčvrstejših ljudij (samio ' pri 1. napadu 16.000) in tudi Jarenina je zelo trpef.a, dasi Turki v tej !dobi niso prišli v ta kraj. Da b'i se to nasil¦stvo z uspehom odbijalo, določil se je brambni red, ki pa je kmetom nalagal huda bremena; sami so morali opravljati vojaško službo, po 20 Jih. pa Se prevzeti skrb za voz s 4 konji in raznini orožjem; poleg tega je dežielni vladar zahteval posobten turški davek. K temu so se na Stajerskem v tej dob'J po navljali hudi potresi (potres 1348 je ¦ bil talko straliovit, da je razruŠil mnogo gradov, cerkev in vasi ter pokonSal ogromno ljudi), opetno so groizni, roji veiikih kobilic, ki so bile prišle z jutrovega, uničile vse, kar je bilo zelenega na zemlji, nastaie so vsf.ed tega lakote, vrhutega pa je, v naših krajili posebno hudo 1348—51, razsajala najstrašneiša bolezen, kuga ali erna smrt, kakor so j'i pravili, ker so Ijudje kar požrneli in umrli v par trenotkib. Bili so to hudi časi, najhujši za kmeta. Da bi ¦ Bog odvrnil te nadloge, je ljudstvo jelo hoditi na daljna božja pota, tako n. pr. v Calie, Kolmarain, v Trevir na Nemškem, najbolje pa v Rim (Rom, od tega izraz ,,romati"). Pri jareninski cerkvi so se v tej dobi vršile temeliite zidp.vne izprememlbe, o katerih pla zdaj ne bom govoril, ker boin pozneje poskusil podati skupno zgodovino cerkve. Tudi jareninska župnija je v tem <5asu (okoli 1400) dobila drugo podobo; bil ;ie od!očefn Sv. Lenart s Sv. Jurijem, Sv. Trojico in Sv. Ano. 0)1 1479—81 so po gornjih Slov. goricali in tudi.po Jarenini ropali Madžar; ter tudi hudo poškodili dvor. 1434 se v admontskem urt>ariju prvič imenuje Vajgen in sicer v obliki ,,Aygen", s katero besedo so se takrat zaznamovala posest\ra, ki so bila lastnina, ne : pia ! vzeta v najem. Beseda wA'yjgena |e nemška in so danes piše ,,Bigen." Da se tolma?'i nastanek oblike ,,Vajgen", naj se primerja ,,vusta" = usta, ,,vuho" = ' uho, ,,vogel" = ogel i. dr. Botovo pa tudi zveza : samostalnika ,.Ajgen" s predlogom .,v", s katerjin je onega bilo v govoru slišati najpogosteje, n. pr.: Jutri kosimo v Ajgnu, ¦ domn sem v Ajgnu, grem v Ajgen, ni ostala brez vpjiva. Vm. Od 1493 do 1648. Nastopift so drugi 6asi; odkrila se je 1492 Am&rika in z njo odprl bogat' svet, sledilo so mnoge' iznajctbe (knjigotiskarstvo, smodnik, žepne ure i. dr.). Casi so se predrugačili, a niso postali boljSi; z ameriškira zialom je prišlo v JEvropo innogo gorja, s smodnikom so se morili ljudje in razdirale hiše in cerkve, s knjigaini se je OJuševni strup trosil le laglje in žepne ure niso povzročile, da je človek 6as uporaibljal vestneje. V duhu nove dobe je tudi nemški cesar, Habsburžan Maksimilija:i, preustrojil vlado avstrijskih dežel; ustvaril je za nje tri skupne najvišje oblasti: za politično upravo, za finance. in za justico, v kojo je začel vpeljavati rimsko pravo. Toda obrnimo se k bližnjim razmeram! Turki so^svoje ropne navale pogosto ponavljali; zato je turšk1! davek postal ve<;ji, uazadnje noznosen, ker so hiše bile požgane in polja opustošena; ker. je toliko Ijudij bilo po Turkih pobitih nn odpeljanih v sužnost, se potrebna dela niso mogla opravljati in ljudstvo je obuboževalo. So sicer; uekaiere gosposke svojim podložnikom/, opuščale davek, zato so pa zopet druge hotele izgubo, ki so jim.jo povzročili Turki in vojske, popraviti s tem, da souia svoje prej omenjene pravice pazile -^trožje, zahtevale višji činž in višjo desetino, postavljale ' ve6 mut itd., sploh ne se držale urbarja. Poleg tega pa je gospoda s.kmeti ravnala 6ira. raožno še suroveje in na svojih gradovih žHvela še bol}o razkošno. Zato S6 je kmetom zdelo, da jih plemcnitaši tlačijo iz gole prevzetije in lakomnosti. To jib jo razjarilo, v njih vzbudilo srd do .graSčinske oblasti ter je končno dovedlo dio u,pora. Pritoževali so se sicor pri vojvodi, poslali k cesarju ¦ pismeno pritožbo, zalitevajoft ,,staro pravdo", a brez uspeha; vojvoda je grajšfiake opominjal, a ti za opomin niso maraK; cesar paje bildaleC zunaj na Nemškem in ni • mogel kmalu odpomočU To je storilo plemenitfaže še bolje drzne; rekali so: ,,Kmet je dober, kadar se joče, hud, ka!dar; se smeje." i Zaio so 1515 kr,a,*njski in spodnještajerski lcmetje zgrabili za orožje, napadli grajščake, a bili oid. redne vojske do malega vsi pobiti. Kar jih ni moglo uteči, Je bilo ujetih, m te je zadelo strašno maščevanje: od 136, kmetov in 15 podpibovalcev* so v Gradeu nekatere obesili, druge nataknili na kole in zopet druge razčetrtili. Grajščaki pa so' se kmetom še dolgo nogfali. Sledila sta na Sff»od. Stajerskem še dva kmetska upora: 1573 in 1635; prvega, večjega, so se udeležili poleg hrvatskih ' kmetov le štajerski od Celja dol. , 1517. je Luter na Nemškem začed ozuanjevmi novo vero,/ki se je kmalu zanesla tudi v Avstrijo, na Stajersko in v naše kraje. Povtzročil je s tem neizmerno gorja. Vnel se je boj med katolLfianstvom in protestantizmom, ki je z besiardo in peresomdtraial 100 let, na to se pa izpremenil v boj z^tognj-eni in mečem, ki je trajal celih 30 letJ-^Konec mu je bil leta 1648. Nepopisna i brutalnost, ki je zavladala v vsem javnem kakor .^rivatnem, življenju, je spremljala te boje, ki so bedo ljudstva le še pove6ali; največjo izgubo pa je zopet imel kmetski stan. Položiaj njegov pa je še obtežilo to, da se je 1542 uvedel cesarski zemljiščni davek, ki je vrhut|fl(ga še za podložnike bil razmeroma večji nego za gospodo; kmet je plačeval eno šestdesetinko od tega,, kar je posestvo z živino vred bilo vredno, gospod le eno stotinko. Kaj imamo o Jarenini iz te dobe poročati? 1529 je v Jarenini razsajala kuga in dezjelna vlada postavila novo muto. ;— 1532 so po Jarenini ropali, požlgali in morili Turki; pri tej priliki je zgorel tudi dvor, ki je imel jarek in okop. Sicer pa hočemo zgodovinske podatke o dvoru pozneje prinesti skupno. — 1576 je Jiarenino zopet obiskala kuga. — 1587 je v Jarenini bil velik požar, pri kjateremu so zgorele tudi. orgle; ohranila se je listina, v koji se župnik polieguje za organista, ki bi tudi bil zmožen, poučevati deco. Mi j& prošnja imela uspeb, np vem, kakor tudi ne, ali se je v Jarenini poučavala deca že poprej. — Protestantizem se je v 2; polovici 16. stoletja zalegel tudi v Jarenino, ,kjer so ga najbolj podpirali uradniki na dvoru in nekateri dulio\Tiiki pri cerkvi; ali kmalu se j)e iztrebil. Vizitacijski protokol 1. 1607 pravi: Jarenina nima krivovercev razven eoega pri Sv. Ilju. V vizitacijskem zaplsniku 1. 1617 pa beremo, da se je v jareninski župniji vgnezdila grda navada, da so ljudje po sklenjenih zarokab takoj skupaj živeli, ne da bi se dali porociti. V takem divjem zakonu so včasi:živeli po več let. Župnik Adam Prepost je dobil narocilo, naj to razvado odpravi, če drugače ne gre, naj pokliče svetno oblast na pomoe'. <"Dai'.a prib.odnii«.) " '»""i"'- •5<T"rs'¦1"T»«fiT*j