mm umi
ZA ČITATELJE VSACEGA STAHÜ
PRVI TEČAJ
%L IL HM a©®^
Vrednik
FR. ZAKRAJSEK.
Založnik
KARL SOHAR, v Goriei.
Z<r
107228
: -
k ••.
V Gorici Nat. Seitz.
PREDGOVOR.
oriški letnik je •prevzel nalogo prinašati spisov iz peres domačih pisateljev in sploh tacili, kise nanašajo na domaČo zgodovino in književnost. Pokazati si. občinstvu, da ni bilo že letos mogoče napraviti večjega letnika, čeravno gradiva ne manjka, bilo bi pred vsim treba povedati vso zgodovino njegovo, kar je za ta predgo-vorček nekoliko preobširno. V humoristični obleki prinesemo jo prihodnje leto, ako Bog dd.
Ako se založnikove želje spolnijo, bomo k letu v stanu napraviti večji letnik. Da bode pa njegov zapo-padek kolikor mogoče zanimiv in mnogovrsten, prosimo ob enem vse slovenske pisatelje in nadepolne, za slovenski napredek vnete mladenče, naj nas v tem težavnem poslu podpirati blagovolijo. Z združenimi močmi se dd veliko lepega in koristnega napraviti. Koliko bogatejša bi bila že zdaj naša literaturica, ko bi se bile moči več združevale; vendar ne sekajmo si novih ran s spominom preteklik časov, marveč skrbimo za veselo prihodnost. Tii na pragu Italije je nam pred vsim na to gledati, da
se nam ne jemlje, kar nam gre; zato je nam večje pozornosti treba, Jcahor kjer si hodi druge}. To ravno potrjuje Ipavski pesnik rekoč od Gorice:
„ Pa ravno ker lepa in zala, Ker vsacega mika tvoj kraj, Osoda t' snubačev nagnala, Iskali v tebi so raj; Po sebi obračat' te jeli, Tvoj rod so postavljali v strah, Zatirati so ga hiteli; Tvoj jezik pahali so v prah. "
Da to velja tudi od današnjih dni, vevsak, ki pozna tukaj sne razmere. V „ Novicah " smo že tudi mi enkrat pokazali, kako tej napaki v okom priti: še več so drugi pisatelji o tem govorili in vsi so naše misli bili, da se mora sozidati trden nasip proti valovom sovražnih zahtev in hudobnih napadov. Sicer ni v predgovoru primerno mesto teh potreb razlagati ali dokazovati, vsaj so tudi jasne kot beli dan. V ta namen zavračamo vsacega na dotične spise po časnikih slovenskih pa tudi na lastni um. Delajmo in pokažimo tujcu, koliko nas je, ki bode enkrat razvidil, da nas je resna in trdna volja rogoviljenju njegovemu konec storiti. Hvala Bogu! Že se je začelo to slavno delo, le ostati ne smemo, kjer smo; ampak napredek nam bodi vselej geslo. Goriški in sploh vsi slovenski pisatelji na Primorskem! tii Vam podamo lepo priložnost pokazati, da tudi Vi zidate poslopje, ki bode nam in našim potomcem kinČ in slava in da se opravičite pred druzimi Slovenci, ako Vas utegne kdo literarne nemarnosti dolžiti. Enaka je Vam kakor družim Slovencem sveta dolžnost se udeležvati te velikanske stavbe in Še večja je Vam ta dolžnost, ako pre-
mislite, kako jeČijo še naši bratje pod jarmom tujega upliva.
Posebno preč. gg. duhovniki in učitelji, ki dobro poznajo potrebe in tudi sredstva pomagati revnemu narodu našemu, ki se menda komaj zaveda njega vredne veljave, ki še ne pozna cene mu vrojenega jezika, ki nima tako rekoč še želodca za prekuhati literarne in sploh podučne izdelke; oni, ki toliko zamorejo, ker imajo narod v rokah, naj tudi pritečejo na literarno polje ter naj, kakor delajo na leči in v učilnici, svoje rojake tudipoduČujejo z lahko razumevno jim besedo. „ Goriški letnik " bo rad sprejemal njihove spise, ker dobro ve, da so spretni možje za to delo. *) —
H koncu pristavimo še prošnjo, naj se ta letnik sodi kakor začetno delo; povsod je začetek težaven, tako tudi tukaj. Njegov namen ne sega za letos dalje, kakor da pripomore povzdigniti nas v spoštovanji bližnjih sosedov in da vsaj nekoliko koristi preljubim nam rojakom slovenskim. Z Bogom!
V Gorici 1. dan septembra 1863.
Vrednik.
*) Blagovoljnim podpirateljem podamo tu popolno nadpisnico; France Zakrajšek, učitelj na t. k. višji realki v Gorici. "
é


il «mió
* " ...... v


P-B ¥ I DEL
PRAKTICIO RABO.

Vremenoznanstvo
Da je večkrat potrebno vediti, kakošno bode prihodnje vreme, je menda gotovo. Njega prihodnost iz naravnih znaminj določiti, uči vremenoznanstvo. Vsaki človek v svojih opravkih posebno pa kmetovavec potrebuje nekoliko te vednosti. Sledeče vrememske pravila niso prazne kvante ali vraže, naravne postave so jim krepki temelj. So nektere znaminja pri živalih, rastlinah in neživečih stvareh, ki malodkaj goljufajo pridnega opazovavca. Tiste živali, ki ne iščejo rade po dežji potrebne piče, ali je v takem vremenu tudi zadosti ne najdejo, se bodo, preden dež nastopi, do dobrega najedle, da prestanejo deževni čas. Tukaj bo požrešnost teh žival povedala, da dež ni daleč. Druge, ktere rade po mokrotnih tleh lazijo, pridejo v ta namen na suho malo pred dežjem. Sicer ne gre misliti, da so take pravila za vsako deželo in za vselej veljavne. Človek, ki bi kaj tacega tirjal, bil bi prenapet nevednež, ki ne pozna skrivnih naravnih razmer, vsled kterih se večkrat zgodi, da vremenski prerok na sramoti ostane. Večidel jo pa vendar zadene.
Znaminja za dež.
1.	Bajarji, kadar so motni in polni blata ali kadar
se na stoječi vodi neka rumenkasta pena dela.
2.	Bliskanje brez groma posebno proti jugu.
3.	Bolhe, če zbadajo več kakor po navadi.
4.	Božje drevesce (sitnee) kadar se mu cvetje krči.
5.	Cbele, če ne letajo daleč od panjev.
6.	Deteljica zajčja ali kisla, če se ji cvet krči. (Tudi
nenavadno veliko cvetja pomeni neki mokrotno poletje).
7.	Dim, če se poleže, da noče kviško iti.
8.	Dimniki, kadar se jih saje več ne držijo.
9.	Gliste, kadar izlezejo iz zemlje.
10.	Golobje, če se po pesku valjajo.
11.	Govedo, kadar grebe in glavo kviško pomalja.
12.	Gosi divje, če so kakor preplašene in se visoko za-
ganjajo, ali po vodi fofočejo in se večkrat vtap-ljajo.
13.	Krti, kadar veliko grebejo (dosti prsti krijejo).
14.	Kokoši, kadar se močno valjajo po pesku afr prahu.
15.	Konji, kadar jih srbi po koži, da ne morejo pri
miru ostati, ali kadar glave stresajo in gobec kviško molč.
16.	Lastovice, če ne letajo visoko, ampak le blizo Zem-
ljinega ali morskega površja.
17.	Lesice, kadar dajo glas kakor bi lajale.
18.	Ljudje, kteri bolehajo za pljučno boleznijo, za pro-
tinom in vodenico. Navadno jih pred deževnim vremenom bolezen bolj nadleguje. Tudi kurje oči so vrem. preroki, ker bolijo veliko več pred in med dežjem.
19.	Mačke, kadar se snažijo (vmivajo).
20.	Megle, če se pogrezajo, potem razširjajo in se spet
visoko vzdignejo.
21.	Miši, kadar si ne dajo miril.
22.	Mlečec sibirski, (Sonchus sibiricus), če ne zapre cve-
tja po noči,
23.	Mravlje, ako ostanejo v mravljišči.
24.	Natopirji, če jih ni viditi na večer.
25.	Obadje, kadar strežejo več po nogah goveda ali
konjev in jih močno zbadajo; tudi kadar pridejo v stanišca ljudem nagajat.
26.	Oblači, če se gosto zberajo, odkodar veter vleče,
in kadar pridejo od juga. Belkasti in raztreseni pomenijo po hudim dobro, po dobrim hudo vreme.
27.	Osli, kadar neprenehoma rižejo, skakajo, ušesa po-
tresajo in jih pobešajo-
28.	Ovce, ako kaj rade žrejo.
29.	Pajki, kadar ne delajo, (posebno pajki z visečimi
mrežami) nastopi deževje. Če delajo le po malem, ali če nastavljajo samo kratkih glavnih nitek, ostane vreme še spremenljivo. Huda ura ne trpi dolgo, kadar pajki še delajo.
30.	Petelin, kadar kmalo po sončnem zahodu zapoje,
ali tudi, kadar poje po dnevu zoper navado ali brez vidnega vzroka, in se pod streho prihuli kakor potepen.
31.	Prlica (asperula odorata), ako vsušeno njeno perje
kaj prijetno diši. (V ta namen se je lahko hrani v posebni mošnji).
32.	Pijavke, ko prihajajo na vrh vode.
33.	Plam, kadar ni čist.
34.	Psi, kadar nemirni krog letajo, grebejo ali travo
žrejo. (Se to zgodi pri hudi vročini, ni daleč kaka nevihta.
35.	Raki, kadar pridejo nasuho.Radoje potem dosti groma.
36.	Ribe, posebno karpi, kadar vrh vode prihajajo, ali
clo iz vode skakajo.
37.	Slizka, če se ji ne odpre cvetje.
38.	Sonce. Dež nastopi, kadar vzhaja kakor rudečkasto
ali nekako megleno; če se žarki prikažejo, prp
den je še sonce viditi; če se njegovi žarki dalje kakor po navadi razširjajo po zraku; če so žarki bledkasti in vodenobarvni pa vender močno grejejo; če je sonce obdano od obla-čičev, kadar je pri vzhodu in zahodu manjše viditi kot scer, ali kadar je opoldne bledo ; kadar močno pripeka in kadar senca ni razločno obmejena.
39.	Sove, kadar se močno derejo.
40.	Srake, ki z velicim šumom letajo.
41.	Stranišča, (skreti) in gnojne grape, kadar so nosu
hudo nadležne.
42.	Strune, kadar pokajo.
43.	Svinje, kadar rijejo brez preneha in po piči blodi-
jo, da jo razlijejo ali raztresajo.
44.	Tice. Gojzdne hité k svojim gnjezdom, morske se
vtapljajo ali leté na suho, pevalice omolknejo razun slegurja (turdus saxatilis), ki ne neha peti tudi pred deževnim vremenom.
45.	Vrvi, kadar se stisnejo.
46.	Vrane, kadar tekajo posamezne po pesku.
47.	Zajci, kadar silijo na kraje, kjer se jim ni bati dež-
ja, ali kjer jih ne moči trava.
48.	Zemlja, kadar se po majhnem dežku močno kadi.
Rado je potem dosti dežja.
49.	Zrak, če je soparen posebno spomladi.
50.	Žabe, kadar pridejo na s tiho in se zgubljajo po trav-
nicih, ali se clo globoko pod vodo poskrijejo.
51.	Žabica zelena (rega), posebno žabovec (on), kadar
neprenehoma regija.
52.	Živali divje in ki se pasejo, so bolj požrešne, ka-
dar ima dež priti.
53.	Žrjavi, če visoko letajo.
Znaminja za lepo vreme.
1.	Blatnice, kadar ne kalijo vode.
2.	Deteljica kisla, ako se ji cvetje širi.
3.	Dim, kadar naravnost kviško leti.
4.	Govnjači, kadar jih je dosti po voznih cestah.
5.	Kresnice, kadar jih je na večer kaj dosti.
6.	Komarji, ako plešejo po zraku, kakor hi skakljali.
7.	Lastovice, če visoko letajo.
8.	Mavrica, kadar se o sončnem vzhodu prikaže na
zahodnem nebu, in zvečer ali po dolzem dežji.
9.	Megle spomladi in jeseni, kadar se prikazujejo v
hladnem zraku, se pogrezajo in so nad vodo kakor kad viditi; ako se zibljejo nad jezeri, bajarji, nad rekami in potoci, potem se pa poležejo na polja. Kadar se prikažejo o ščipu pred sončnim vzhodom, ostane rado 14 dni lepo.
10.	Natopirji, kadar so zvečer viditi.
11.	Nebo, Popolnoma oblačno nebo pomeni suho vreme,
če ni tako oblačno, da je že viditi kakor siv-kaste barve.
12.	Oblači, kadar so po sončnem zahodu rudeči viditi
(lepo vreme z vetrom); ali če imajo kakor zlat obrob, kadar se zvečer po dežji rudeči razdelijo (jasna noč in lep dan); ako pri vzhodu zginejo pred sončnimi žarki; kadar se po dolzem dežji barva na nebu spremeni.
13.	PajSje mreže, kadar visoko letajo.
14.	Rege, ki se v ta namen zaprte držijo v kozarcu,
kadar na vrh pridejo.
15.	Rosa, obilna zjutra in zvečer.
16.	Sonce, kadar vzhaja čisto in ognjeno.
17.	Tke, kadar maščo konec hrbta stiskajo, in si ž njo
perje mažejo; kadar čaplje, bobnarice in lastovke z velicim šumom letajo; kadar so slišati kragulji, jastrobi in pribe; kadar taščica glasno poje; kadar se prikažejo natopirji že zgodaj na večer. Morske tiče, ako pridejo na suho.
18.	Vrhi, če so čisto brez oblakov.
19.	Vrani, če so čez mero veseli.
20.	Zrak, če je pred sončnim vzhodom jasen in belkast.
21.	Zjutra, kadar je poleti prav hladno in kadar se
vlačijo oblači od izhoda proti zahodu.
22.	Zvezde, če jih dosti miglja.
Znamlnja za hudo uro, točo, veter I. t. d.
Znamnje za hudo uro a) Meteori o soparnih večerih, b) Jug poleti ali v jeseni pri veliki vročini in oblači, ki se v velike bele homce kopičijo, c) Dva oblaka, ki se vzdigujeta od obeh strani. (Huda ura je blizo).
Znamnje za točo. Rumenkasti teški oblači, kte-ri se vkljub močnemu vetru le počasi premikajo; ravno tako gosti oblači pred sončnim vzhodom; bledkasto nebo; beli oblači poleti o hudi vročini in višnjevobeli oblači spomladi.
. Znamnje za mraz. Kadar zahaja sonce megleno in je večje viditi kakor po navadi. Luna z ostrimi rožički, majhni oblačički, ki se visoko zibljejo, droben sneg; če se oblači kopičijo kakor obilno skalovje.
Znamnje za odmedklo vreme. Razpoke v ledu, sneg v širocih ploščicah, sonce ki je viditi kakor vodeno, luna s topimi rožički, motne zvezde, jug.
Znaminja za veter. Kadar pridejo morske tiče na suho, in se tukaj posebno zjutra igrajo; Kadar divje gosi visoko in v tropah letajo; kadar liske kričijo in so nepokojne; kadar udob glasno kliče; kadar poljske vrane po zraku semtertje švigajo, ali se igrajo na bregovih rek in potokov; kadar sta sonce in luna, ko vzhajata, rudeča viditi. Nebo rudeče na sevru, kadar sonce vzhaja; tudi če se listje trese, čeravno je po zraku mirno.
Znamja za preneh vetrov. Plohe, če gredo za vetrom. Morske tiče, ko spet na morje odidejo. Krti, kadar se prikažejo na dan. Vrabci kadar mirno Čivkajo. Ribe, če pridejo vrh vode.
Ali ima luna kako moč na vreme?
Je že stara misel, da o ščipule redkokterikrat pride huda ura po noči; proti temu se pa bojijo vsi vinorejci in vrtnarji ščipa in še več zadnjega krajca v spomladi, ker jasnita rada zrak in nebo, da nastane hud in škodljiv mraz.
O ščipu ni rado hude ure po noči, o mlaji je je le redkokdaj o jasnem dnevu, o prvem krajcu ne zvečer in pri zadnjem ne zjutra. Štiri dni pred mlajem in ravno toliko časa po mlaji je redkokdaj kako deževje.
Štiri dni pred in za mlajem so ali popolnoma jasni ali vsaj nedeževni dnevi, ako je namreč luna v tem času v kacem višjem znamnji zverinskega kroga, to je v dvojčkih, v raku ali v levu. Pri ravno teh okoljščinah so jasne noči o ščipu in jasne jutra in večeri o prvem in zadnjem krajcu.
Barometer vremenski prerok.
Barometer kaže tisk ali težo zraka. Je zrak napolnjen z vlažnimi sopari, ni več težek in ker ne tišči več tako močno na živo srebro, mora to padati. Kadar živo srebro visoko stoji, je zrak suh in dežja se ni več bati.
Pri 6. črti srednje visokosti malokdaj dežuje. Stoji živo srebro prav nizko, je znamnje, da je zrak močno vlažen in da bode bržkone deževalo, če kaže barometer 8 stopnjic pod srednjo visokostjo, bode ta dan dež ali veter. Pri srednji visokosti in pri 4 stopnjieah pod njo je narveč dežja. Strašni potresi, ki so razrušili velike mesta, so bili, kadar je barometer kazal 10° pod srednjo visokostjo.
Ko se uzdiguje živo srebro, je to znamnje, da se vlaga v zraku manjša; pri tej okoljščini nastopi suho in jasno vreme. Kadar se hitro povišuje gre pričakovati nejasno pa ne toliko mokrotno vreme.
Ce se je povišalo živo srebro v barometru in ni vendar lepo vreme, lahko sodiš, da ne bo to vreme dolgo trpelo; če se povišuje pozimi bode za gotovo več mraza; če se vzdiguje pri hudem vremenu, bode to kmalo odjenjalo; se povišuje, kadar je dež ali sneg, sledi brž ko ne suho in večkrat tudi jasno vreme.
Je barometer v srednji visokosti, ostane vreme še nespremenljivo; ako se nad njo poviša, nastopi lepo, ako pada pa mokrotno vreme. Kadar se barometer bolj počasi ponižuje, pomeni to več dežja, ako hitro, kaže na hud veter. Še večji postane vihar, ko se zniža barometer o nevihti: če se zniža pozimi, se vreme brž ko ne ojuži; če poleti pri hudi vročini, bode dosti groma.
Kehteri drugi vremenski preroki.
Pijavke. Napolni podolgovat kozarec (stekleno posodo), ki drži blizo ys funta vode tako, da ostane zgorej še precej praznega prostora; deni vanj zdravo pijavko in pokrij jo s platnom. Lepo vreine ostane ali bode, če leži pijavka ne dnu zavita v krog: ako sili na vrh bo dež; ako je nepokojna, bo veter; ako pride iz vode bode vihar. Pozimi, kadar leži na dnu kozarca, nostopi zmrzljava; kadar se openja ob robu, bo sneg. Vsake 14 dni gre ponavljati vodo.
Koža morskega psa (že pripravljena). Pri suhem vremenu se njene dlake ščetinijo; ko je ali ima biti mokrotno vreme, se poležejo. To se zgodi, še preden nastopi dotična spre mena, vendar le takrat, kadar ima vreme dolgo časa tako ostati. V tem oziru je ta koža še višje vrednosti od barometra. Vendar ne sme biti barve na njej.
Vlagomer (higrometer). Nektere reči se krčijo pri dotiki z vlago. Ker je pa zrak že nekaj časa pred dežjem mokroten, služi lahko ta okoljšina za dotično znamnje. Tak vlagomer si lahko sam napraviš. Operi en človešk las v lugu, da zgubi maščo; priveži ga na kako reč, ovij ga okoli nje in pristavi enemu koncu še primerno kazalo. To vse obesi kam. Krčenje lasti kaže na vlago, zdaljšante pa pomeni suh zrak. Namesti lasii rabiš lahko tudi struno.
Kemijski vremenik. (paroskop) Deni v kozarec (stekleno posodo) 2 dela kafre, 1 d. salmjaka in 48 delov vinskega cveta (špirita). Na to zamaši kozarec z mehurjem, ki ti bode prav dober vremensk prerok, posebno poleti
2
kadar kaže termometer 15°. Ko je nevihtno, se ta tekočina skali, pri lepem vremenu se nabere na dnu samih lepih kristalov.
Kako se Ima A zadržati pri Iiudili urah?
Bolj nizko ko je hudo vreme, toliko nevarniše je tudi. Ker se blisk prej vidi kakor pa grom sliši, je čas, ki steče med tem in unim znamnje, ali je blizo ali je daleč. Dalji ko je ta čas, večja je tudi daljava hudega vremena. Vsaka sekunda med bliskom in gromom pomeni 1000 čevljev. (Če jih 10 sek. našteješ, je 10,000 čevljev daljave). Da se tedaj obvarješ strele in da te kako ne poškodi, deni vse na stran, kar bi jo lahko privabilo.
Pred vsim ugasni ogenj na ognjišči, potem poskrbi, da nikjer v tvojih hramih sapa ne vleče; deni v stran vse, kar je vlažno ali kar ima kaj kovine na ali v sebi (tudi zvoneči denar v žepu). Ne idi k nobenemu drevesu, češ, da se boš dežja ubranil. Ne pridružuj se k tistim živalim, ki se močno potijo (posebno k ovcam ne idi). Ne hodi prehitro, če si na potu i. t d. Najlepše se boš treska ubranil, aku se na steklo ali na pernico vležeš, pa vsaj okno moraš odprto imeti, da se, ako strela v sobo udari, ne zadušiš. Če je zrak v sobi, kjer si, zadosti suh, in se preveč ne potiš; si lahko brez vsega straha.
Od pisemnine in štempeljnine.
I. Pisemska pošta
Poštnine za pisma, ki ne.vagajo več kakor en lot, znaša: V poštnem okraji, kjer se pismo odda, 3 kr. n. dn., do 10 milj 5 kr., čez 10 do 20 milj 10 kr., čez 20 milj pa 15 kr.
Pisemnine za pisma čez 1 lot je dvakrat, in za pisma čez 2 lota trikrat toliko i. t. d.
Za nakrihie zavitke, ako razun nad-in podpisa leta in dneva nič pisanega pri njih ni, je poštnine 2 kr. za 1 lot teže, ki se mora pa že pri oddaji plačati. Ta poštnina velja za vsako daljavo.
Pri blagu za razgled ali poskušnjo, kteremu, ako kdo hoče, tudi lahko majhno pisemce prida, gre odrajtati enojno poštovino za vsaka dva lota glede na dotično daljavo.
Pisma, ki se (proti oddajni primki ali recepisu) rekomandirane oddajajo, morajo v domačii (v deželi) popolnoma sfrankirane biti. Rekomandnine ali priporoč-nine je za pošiljatve, ki ne gredo iz pismobirnega okraja 5 kr, za vse druge kraje 10 kr. Ta rekomandnina se odrajtuje s poštno marko, ki se mora priljepiti na pečatni strani pisma.
Priporočene pisma za kraje v poštno-društvenih državah se tudi lahko nefrankirane oddajo, toda poštnino in priporočnino mora pa prejemnik ali dopisanec dlačati.
Rekomandirane pisma, se morajo, kadar so spravljene od zunaj in od znotraj zapečatiti.
Na pečatni strani pisma bodi tudi pristavljeno ime in prebivališče oddajateljevo.
Ako kdo želi, dobi povračni recepis, toda za to se plača še 10 kr. posebej. Ravno toliko se mora odrajtati za pismeno popraševanje, če ni bil pismu, ki se preklicuje, povračni recepis pridjan, ali če se ne skaže d. pr. s pismom oddajateljevim, da preklicano pismo ni prišlo na mesto.
II. Vozna pošta.
Pisma brez pridjane vrednosti ali cene do 6 lotov teže grejo s pisemsko pošto. Poštno voznino mora plačati ali oddajatelj ali pa prejemnik; to se ravna po pošiljatvi, ki je ali frankirana ali ne.
Za odpravo blaga, ki se ni moglo dopisancu oddati ali vročiti, mora se polovica plačati; samo za spise in za poskusno blago, ki v tem oziru nima nobene vrednosti, se ne plača nič.
Za oddajo voznega blaga do 3 funtov gre odrajtati 3 kr.
III. Dnarne pošiljatve.
Dnarne pošiljatve, naj že bodo v pismih ali v zavitkih in ki se zapečatene oddajo, morajo prav skrbno spravljene biti. Dnarne pošiljatve v pismih ali v zvezkih naj se od zunaj in od znotraj po dvakrat zapečatijo, nakrižni zavitki celo po štirikrat; le tam, kjer pridejo roglji vkup, naj bo prazno za poštni pečat. To kar ima pošiljatva v sebi, naj se na nadpisu na drobno razšteje
in sošteje. Oddajatelj zapečatene pošiljatve dobi oddajno primko s pristavkom: „ po besedah oddajateljevih " (Nach Angabe). Enak pristavek se zapiše na nadpis.
Pošta je porok le za resnično oddajo teh poši-ljatev in seer le kar zadeva pečat, težo in sploh za nepoškodovanost pisemske zunajščine; za to, kar je v pismu, ne more porok biti. Ako najde dopisanec pri izročbi, da mu je pečat ali sploh zunajščina pošiljatve poškodovana, mu je pripuščeno, se pri oddajni pošt1 oglasiti, da naj mu pošiljate v odpre, še enkrat zvaga in sošteje.
Manjka res kaj, mora c. kr. pošta, ako se je škoda v njenem okraji pripetila, jo povrniti.
Ako prejemnik ne ugovarja, je pošta vsake odškodnine prosta.
IV. Poštno privzetje.
Smejo se tudi pošiljatve s privzetjem, to je take pisma oddajati, pri kterih c. kr. pošta pravico privzame, določen iznosek (pa ne čez 50 for.) od dopi-sanca prejeti. Ako ta noče plačati, se pošlje pošiljatev na stroške oddajateljeve nazaj.
Kazalo (skala) za štempeljnine.
ŠKALA I.
za m e n j i c e.
		Taksa		Doklada		Vkupej	
		gold.	sold.	gold.	sold.	gold.	sold.
	do 73 g.		S		2	_	7
od 73	g. do 130 „	-	10	-	3	-	13
„ 130	„ 223 „	-	15		i	-	19
„ 223	» 373 „	-	25	-	7	-	52
„ 373 » 730 „ 1123	„ 730 „	-	50	-	13	-	63
	„ 1123 „ „	_	75	-	19	-	94
		1	- .	- .	2.5	1	25
„ 1S00	» 3000 „	2	-	-	50	2	50
„ 3000	„ 4300 „	3	-	-	75	3	75
„ 4300	„ 6000 „	i	-	1	-	5	-
„ 6000	„ 7S00„	5	-	i	25	6	25
„ 7300	„ 9000 „	6	-	1	50	7	50
„ 9000 „ moo	„ ižOOO „	8	-	2	-	10	-
	„ i5000„ „ 18000 „	10		2	50	12	50
„ 13000		12	-	3	-	15	-
„ 18000 „ 21000 „ 24000	„ 2iOOO „	U	_	3	50	17	50
	„ 24000 „ „ 27000 „	16	-	■i	-	20	-
		18	-	i	50	22	50
„ 27000	„ 30000 „	20	-	S	-	25	-
Kar je čez 50,000 gold, se mora od vsacih 1500 gold, z doklado vred 1. g. 25 s. več odrajtovati. Jznoski pod 1500 g. se pa za polne vzamejo.
SKALA II. za pravne pisma.
			Taksa			Doklada		Vkupej	
			gold.	sold.		gold.	sold.	gold.	sold.
do SO	g-	n. dn.			5		2		7
od SO	g-	do 40	-	10		-	3	-	13
„ 40	n	60	-	IS		-	4	_	19
„ 60		100	-	25		-	7	-	32
v 100	n	SOO	-	50			13	-	63
„ soo	n	300	-	75		-	19	-	94
„ 500	n	400	1		-	-	25	1	25
„ 400	rt	800	2		-	-	50	2	50
„ 800	n	1200	3		-	-	75	3	75
„ mo	n	1600	4		-	1	-	5	-
„ 1600	y)	W00	5		-	-1	25	6	25
„ sooo	yj	S400	6		-	1	50	7	50
„ S400	n	3200	8		-	2	-	10	-
„ 3S00	j)	4000	10		_	2	50	12	50
■ „ 4000	yt	4800	12		-	3	_	15	_
„ 4800	11	S600	14		_	3	50	17	50
„ S600	n	6400	16		-	4	-	20	-
„ 6400	n	7200	18		-	4	50	22	50
„ 7200	n	8000	20		-	5	-	25	-
Čez 8000 se plača od vsacih 400 g. z doklado vred 1 g. 25 s. Zneski pod 400 g. se vzamejo za polne.
t
SKALA HI.
						Taksa		Doklada		Vkupej	
						g- 1 s.		g-	1 s.	g- 1 s.	
		Hn in		cr ii A n			K		ct		
čez.	10	n	20	O " n	»	_	O 10		Z 3		7 13
»	20	n	30	n	n	—	15	_	4	_	19
n	50	n	50	n	n	—	25	—	7	_	52
n	40	»	100	»	v	—	50	—	13	_	65
n	100	v	150	n	n	—	75	—	19	_	94
■ n	150	n	200	n	n	1	_	_	2o	1 2	25
n	200	n	400	n	n	2	—	_	50		50
n	400	n	600	w	»	5	_	_	75	3	75
n	600	rt	800	j)	»	4	_	1	__	5	
n	800	n	1000	»	»	5	_	1	25	6	25 50
»	1000	n	1200	H		6		1	50	7	
»	1200	»	1600	»	»	8	_	2	_	10	
»	1600	n	2000	V	n	10	_	2	50	12	50
n	2000	n	2400		»	12	_	3	_	15	
r>	2400	n	2800	»	n	14	_	3	50	17	50
n	2800	n	5200	J?	n	16	__	4	__	20 22	
n	5200	A	5600	n	n	18	_	4	50		50
n	5600	rt	4000	n	n	20		5		25	
Čez 4000 g. gre od vsacih 200 gold. 1, z doklado vred i g. 25 s.
plačati Iznoski pod 200 veljajo za polne.
Po skali III. se sodijo štempeljnine sledečih pisem.
1.	Oddaje prebend in scer po iznosku vseh letnih vžitko v.
2.	Službodajnepisma, kakor pismene pogodbe; po plači.
3.	Pooblastivne pogodbe za oskrbovanje tujih opravil;
tii se ravna štempeljnina po ceni plačila, bodi to očitno ali moleč določeno.
4.	Prepusti odplačilni (cesije), pa ne pri posodilih; če
je blago premakljivo, po njegovi vrednosti.
5.	SluŽitve ali postrežbe, ako mora delavec blago pri-
skrbeti, po njegovi vrednosti.
6.	Oddaje duhov skih in posvetnih služeb in druzih opra-
vil, če niso opravila dninarjev, služabnikov in obrtnijskih delavcev; vselej po letnih dohodkih tacih opravil.
7.	Postavila (službodajni dekreti) uradniške in privatne;
ako privatnik zagotovi plačilo, po ceni plačila.
8.	Pogodbe pri kupčijskih in pri družbah na delnice ali
akcije; po vsem vložku premoženja.
9.	Pogodbe na srečo.
10.	Pogodbe kupne, pri premakljivem blagu po njegovi
ceni.
11.	Pogodbe zalaganja.
12.	Zavarovavne pisma zastran pokojnin in previdnin
(provizij), po 10 ernatem iznosku letne pokojnine ali provizije.
13.	Dolžne pisma, ako se glasé na prinesitelja po ceni
posodila. (Hranilnične bukvice ne spadaje sem).
14.	Pogodbe menjavske, ako ste zamenjani reči premak-
ljivo blago, po njuni ceni. 16. NaroČila prodajavne, s kterimi se komu premakljivo blago v prodajo prepusti, po določeni kupščini. 16. Zapisniki licitacijni zastran prodaje premakljivega blaga. Štempeljnino mora prodajavec plačati.
Znajdbe.
V letu
776 pr. Kr. znajde v Korintu hči necega lončarja u-
metnost posenčne podobe delati (siluetirati). 250 po Kr. steklene šipe za okna. 350 Gotiški škof Ulfilas zn. nemške črke. 400 Pavlin, škof v Noli, vpelje rabo zvonov. 450 Mozaična kinčava v Italii. 535 Malni na vodo. 720 Mal na steklu v Italii. 757 Orgle na Francozkem. 840 Papir iz bombaža v Italii. 850 Taracanje ulic v Kordovi. 1000 Gosli o času križarskih vojsk. 1020 Mlini na sapo.
1174 Sultan Murredin Mahmud vpelje pošto z golobi. 1180 Magnetnica. 1240 Papir.
1248 Prvi papirnati denar v Milanu.
1268 Očali na Nemškem.
1272 Borghesano zn. motovilo za svilo.
1275 Steklene zrkala.
128č Steklenjenje loncev v Alzacii.
1285 Očnice v Florenci.
1299 Karte za igro v Italii.
1330 Note ali sekirice na Francozkem.
1330 Strelni prah ali smodnik na Nemškem.
1338 Ugolino Vieri zn. malarijo v posteklino.
1360 Voščene sveče.
1364 Pištole v Pistoji.
1390
1400
1422
1435
1449
1457
1483
1500
1523
1530
1535
1540
1543
1544
1553
1555
1560
1571
1582
1588
1589
1590
1598
1612
1620
1627
1630
1636
1637
1637
Papirnica v Norimberku. Strehe z opekami v Avgsburgu. Rezanje v les.
Janez Gutenberg zn. tiskarstvo.
Bakroreštvo.
Kočije na Ogrskem.
Prve bucike na Angleškem.
Peter Hele napravi v Norimberku prvo žepno uro
v podobi jajca. Katunarska stiskavnica v Avgsburgu. Kamnar Jurgens zn. tlačivni kolovrat. Potapljavski zvon.
Eheman v Norimberku zn. visečo ključavnico
(taško). Šampanjevec. Stifel zn. logaritme. Raba pečatnega voska. Blana na Spanjskem in v Holandii. Barbara Uttmann zn. čipkanje. Raba pečatnih oblatov. Začetek Gregorijanskega koledarja. Kambrik.
Villiam Lee v Kambridžu iznajde umetnijo delati nogavice na statve. Dalekogledi (tubusi) v Holandii. Ustanovitev prvega stalnega gledišča v Parizu. Galilei zn. povekševavnike. Loterija s številkami v Genovi. Sostavljeni povekševavniki. Scheiner zn. roko ali žrjava za vzdiganje. Raba čaja v Parizu. Gorkomer Kornelija Drebbel-na. Janez Hevel zn. vojaški daljnogled (polemoskbp).
1640
1641
1644
1648
1650
1650
1656
1670
1670
1672
1676
1676
1678
1683
1677
1699
1806
1713
1717
1737
1667
1768
1770
1775
1783
1782
1786
1689
1804
1811
— 28 — Gascoignetov mikrometer. Pošte (Lamoral žl. Taksis) Toricelli v Florenci zn. barometer (težomer). Paskal zn merjenje višave z barometrom. Mersenne zn. zrkalčni teleskop. Oton žl. Guericke županvDevinu (Magdeburgu)
zn. zračno sisaljko (trombo). Huygens zn. uro s perpendikeljnom. Guericke zn. električni kolovrat (mašino). Huygens zn. dvojnati barometer, Nevtonov zrkalčni teleskop. Umetno goreči fosfor. Barlov zn. uro ponavljavko (repetirnico). Na Angleškem prve godbine veselice (koncerti). V Evro pi se začenja kava piti (v Carigradu že 1. 1554).
Tschirnbausen-ovo zažigavno zrkalo.
Savary zn. parno mašino.
Böttger v Draždanah vpelje rabo farfora(porcelana).
Jenner zn. stavljenje köz.
Schröder zn. glasovir.
Kay-ove statve.
Dollond zn. ahromatične stekla. Everet zn. snovalo ali navijalo. Taylor in Walker znajdeta stiskavne mašine za prtarje.
Rikard Arkwright zn. mikalo in predivno mašino.
Montgolfier zn. vožnjo po zraku.
Murdohova gazna osvečava.
Sennefelder v Mnihovu zn. kamnotisk.
Clusov-ove statve.
Lord Stanhope zn. stereotipni tisk.
Enrik Bell sostavi prvi parni brod.
1839 Dagerotip (svetlotisk) v Parizu.
1839 Liepmann v Berolinu zn. tisk podob na olje.
(Dalje prih.)
smmssm ^m&m,
JANUAR.
1.	1584. Je dokončan tisk prve imenitne slov. knji-
ge: „Biblia, tu je use svetu Pismu Stari-gaien noviga Testamenta, Slovenski tol-mazhena scusi Juria Dalmatina."
2.	1554. Preženejo Jude iz Austrije in iz Gradca
pod Ferdinandom I.
3.	1840. Velika povodenj v Brnu.
4.	1572. Grozen potres v Jnšpruku.
5.	1418. Enrik, tretji sin portug. kralja Jvana I.
najde otok Madejro.
6.	1485. Posvečenje avstr. mejnega grofa Leopolda.
7.	1808. Ustanovitev Leopoldovega reda.
8.	1819. Umrl Valentin Vodnik, sloveči pesnik slo-
venski.
9.	1534. Smrt zgodovinarja Jovana avcntinskega v
Ratisboni.
10.	1430. Filip Dobri, burgunski vojvoda, ustanovi
red zlatega runa
11.	1158! Vojvoda Vladislav IV. prejme od cesarja
Friderika V. kraljevsko dostojnost na Če-skem.
12.	1802. Rojstni dan pesnika Bauernfeld - a
13.	1363. Avstr. vojvoda Rudolf IV. si pridobi Tirol.
14.	4756. Pesnik Jožef žl. Babo se rodi v Ehrenbreit-
stein-u.
15.	1797. Bitva pri Rivoli med Avstrijanci in Francozi.
16.	1469. Papež Pavel odveže Beč z vsemi cerkvami,
kapelami in samostani od Pasovske škofije.
17.	1841. Čudo veliko snega na pirenejskih gorah.
18.	1843. Strašna nevihta od Bordo-a da Bajon-a.
19.	1839. Palača carigraškega dvora pogori.
20.	1782. Rojstni dan slovečega avst. nadvojvoda
Jovana.
21.	1769. Pridejo prvikrat na dan tako imenovani
„ Juniusbriefe " v angleškem časopisu: „ Public Advertiser."
22.	1794. Se spuntajo Vlahi na Erdeljskem podHorja-
hom in Kioskom.
23.	1600. Kraljica Elizabeta pooblasti družbo london-
skih kupcev k trštvu v izhodni Indii.
24.	1743. Rojstni dan slavnega italjanskega pesnika
grofa Alfieri-ta.
25.	1348. Strašen potres na Nemškem.
26.	1775. Sonnenfelsovi spis pride v Tiguru na svi-
tlo, ki zagovarja odpravo nečloveškega mučila.
27.	1160. Cesar Friderik I. vzame z naskokom mesto
Kremono.
28.	1599. Tyho Brahe zapusti svojo domovino Dani-
jo, ter se ponudi ces. Rudolfa II.. v službo.
29.	1763. Rojstni dan Jovana Seume-ta, imenitnega
spisatelja potopisa: „Sprehodi v Sirakuz"
30.	1836. Angleži ukupijo otok Sokotoro pri rudečem
morji.
31.	1713. Začetek strašne kuge na Dunaji.
FEBRUAR.
1.	1839. Znajdba novega nočnega telegafa v Stokholmu.
2.	1747. Afgani vzamejo kašmirsko mesto in okrajno
v izhodni Jndii.
3.	1758. Rojstni dan Valentina Vodnika.
4.	1849. Bitva pri SaleburgunaErdeljskemmed cesar-
skimi pod Puhnerjem in puntarji pod Bemom.
5.	1421. Žižka napade Adamite na nekem osredka
v Lužnici ter jih popolnoma potolče. G. 1520. Virtembersko pride pod Avstrijo.
7.	1849. Hudo ravnanje z vrednikom Grečnikom v
Gradcu zavoljo natolcevanja kneza Win-dischgratz - a.
8.	1849. Smrtni dan najslavnišega slovenskega pes-
nika D.r Franceta Prešerna. "
9.	1757. Smert pesnika Bovier de Fontanelle.
10.	1848. Zapor vseučilišča v Pavii.
11.	1162. Smrtni dan BalduinaJIII.jeruzalemskegakralja.
12.	1774. Se rodi Valentin Stanig, slavni obuditelj
slovenske zavednosti na Primorskem.
13.	1215. Ustanovitev dominkanskega reda.
14.	1650. Državni zbor v Norimberku pooblasti vza-
cega moža oženiti se z dvema ženama v ob-Ijuditev opustošene dežele.
15.	1839. Se razvali visok turn v belg. Diest-u.
16.	1794. Glasovitega Trenka giljotinirajo v Parizu.
17.	1772. Prusi se vprvo pogodijo z Rusi o razdelitvi
poljske dežele.
18.	1677. Slavni astronom Jak. Cassini se rodi v Parizu.
19.	1050. Se ustanovi vseučilišče v Parizu.
20.	1790. Smrtni dan genialnega cesarja Jožefa II.
21.	1574. Kronanje Enrika anžuskega za poljskega
kralja v Krakovu.
22.	1582. Papež Gregorij XIII. vpelje Gregorianski
kolendar.
23.	1085 Cesar Enrik IV. premaga Turingijskega de-
želnega grofa Ljudovika II. ter ga v ječo vrže.
24.	1804. Oklic ukaza, s kterim zapove Aleksander
I., naj se le nekteri bolj nečastni hudodel-niki s knutom (korobačem) sekajo.
25.	1777. Austrija pridobi Bukovino.
26.	1849. Bitva pri Pokrivnici z ogrskimi puntarji.
27.	1531. Kronanje Enrika IV. v Šarterji
28.	1547. Smrt Enrika VII. na Angleškem.
MARC.
1.	1763. Hubertburška pogodba konča 7 letno vojsko.
2.	1835. Njih veličanstvo cesar Ferdinand I. nastopi
avstr. prestol.
3.	1848. Velike homatije vMnikovu.
4.	1841. Veliki potres v Napolji.
5.	1799. Rodi se imenitni malar Eugen Verboeho-
ven v Varentonu.
6.	1626. Cesar Ferdinand II. okliče jndovski patent za
Avstrijo.
7.	1759- Terezijanski red se vprvo razdeli.
8.	1779. Poroka generala Bonaparte-a z Jozefino
Beauharnais-ovo.
9.	1848. Avstrija in Prusija sklenete povabiti za 25.
dan marca vse nemške zaveznike k zboru v Draždane.
10.	1453. Rojstni dan Ferdinanda V. katoljškega.
11.	1544. Jmenitni italj. pesnik Torqvato Tasso se v
— 33 — Sorentu rodi.
12.	924. Madžari razrušijo mesto Pavijo.
13.	1848. Meternik se odpove; ljudstvo pridere iz du-
najskih predmestij v Beč.
14.	1635. Zaveza med Holandijo in Francozovskim,
da bi se vzela Belgija španjski vladi.
15.	1779. William Lamb, Viscount Melbourne se rodi.
16.	1702. Smrt angleškega kralja Vilhelma IIL
17.	1805. Cisalpinska republika postane dedinsko sa-
movladje.
18.	1645. Bitva pri Jankovu.
19.	1228. V Hali na Švabskem kujejo prve vinarje.
20.	1731. Hud potres razruši večji del neapoljskega
mesta Foggia.
21.	1799. Nadvojvoda Kari premaga Jourdan-a pri
Ostrahu.
22.	1459. Rojstni dan cesarja Maksimiljana I. v No-
vem mestu.
23.	1657. Smrt cesarja Ferdinanda in. v Beču.
24.	1530. Cesar Karl V. odstopi redu sv. Jovana otok
Malto.
25.	1820. Zavitarje izpodijo iz Rusovskega.
26.	1452. Cesar Friderik III. ustanovi nadvojvodstvo
pri habsburški hiši.
27.	632.. Smrt. sv. Ruperta.
28.	1802. D.r Olbers v Bremi zapazi Palas imeno-
vani planet.
29.	1645. Torstenson pred Dunajem.
30.	1848. Hrovaška peticija v Beču.
31.	1847. Valentin Stanig, omene vredni Slovenec na
Primorskem, umrje kot višji šolski ogleda v Gorici.
APRIL.
1.	1848. Se okliče začasna postava za tisk (na Du-
naji).
2.	1848. Virtemberški kralj dovoli v ljudstvene tir-
jave.
3.	1490. Kralja Mat. Korvina udari božje na Dunaji.
4.	1839. Oborožba 2 angl. ladij pod slovečim ka-
pitanom Rosom.
5.	942. Cesar Oton zedini cesarsko krono s kraljev-
sko dostojnostjo.
6.	1500. Smrtni dan glaso vitega malarja Rafaela
Sancia.
7.	1812. Velington vzame z naskokom mesto Badahoz.
8.	1600. Odprava tako imenovanih srečnih luk na
Avstrijanskem pod cesarjem Rudolfom II.
9.	1848. Cesar Ferdinand se poda v Požonj sklenit
deželni zbor.
10.	1741. Molviška bitva.
11.	1806. Anton Aleks. grof Auersperg (pesn. Ana-
stazi Grtin) najimenitniši sedajšni pesnik v Avstrii, se rodi v Ljubljani.
12.	1743. Umrje v Gorici Jvan Jož. Bosizio, znani
furlanski prevoditelj Virgiljske Eneide.
13.	1059. Cerkveni zbor v Rimu, v kterem se usta-
novi zbornica za volitev papeža.
14.	1842 Umrje v Parizu A. M. Aguado, eden najbo-
gatejših bankirjev novejšega časa.
15.	1835. Vitez Franc Heintl umrje na Dunaji.
16.	1257. Ustanovitev prve javne bolnišnice v Beču
pod češkim Otokarjem.
17.	1790 Smrt Benjamina Franklina v Filadelfii.
18.	1487. V Norimberku venčajo mladega pesnika
Konrada Celtes-a.
19.	1726. Poroka nadvojvoda Leopolda avstr. s prin-
cesiujo Klavdijo.
20.	1692. Francozki nacionalni konvent Nemčii voj-
sko napove.
21.	1708. Abalard umrje v Št. Marcelovi opatii.
22.	1627. Na Dunaji pogori 147 hiš.
23.	1708 Rodi se v Hamburgu znani pesnik Fride-
rik žl. Hagedorn.
24.	1584. Sloveči Ealeigh najde Virginijo.
25.	1450. Jovan Kapistran pridiga v Beču križarsko
vojsko.
26.	1736. Slovesni pogreb princa Eugen-a savojskega.
27.	1839. Kitajci preganjajo krstjane.
28.	1813. Kutusov umrje v sleški Boleslavi.
29.	1801. Jovan Ašbah, eden najboljših novejših zgo-
dovinarjev, se rodi v H6chstu.
30.	1748. Mir v Ahenu.
MAJ.
1.	1848. Grof Leo Thun povabi vse Slovane k slav-
janskemu kongresu v zlato Prago.
2.	1519. Umrje slavni Leonardo da Vinci.
3.	1849. Punt v Draždanah, kralj beži na parobrodu.
4.	1641. Torstenson naskoči in vzame Glogovo.
5.	1764. Osnova avstr. reda sv. Štefana.
6.	1764. Pri Badenu blizo Dunaja najdejo zanimive
razvaline starorimskih toplic.
7.	1848. Grof Hoyos postane spet poveljnik dunaj-
ske narodovske straže.
8.	1079. Kralj Boleslav H. umori z lastno roko sv.
— 36 — Stanislava v n^'ü kapeli v Krakovu. 9. 1839. Slovesno „uKritje Schiller-jevega spomenika v Štutgartu.
10.	1497. Amerigo Vespuci nastopi prvo iziskovanje
iz Kadiza.
11.	1809. Velington prestopi reko Douro.
12.	1809. Dunaj se poda Francozu.
13.	1792. Rojstni dan sedajnega papeža Pija IX.
14.	1796. D.r Jenner stavi prvikrat kozč v Berkley-u.
15.	1839. Slovesni pogreb kardinala Fesa v Rimu^
16.	1383. Mučni dan sv. Janeza nepom.
17.	1742. Bitva pri Časlavi.
18.	1741. Zaveza zoper Avstrijo.
19.	1536. Smrtni dan angleške kraljice Ane Bolyn.
20.	1848. Cesar Ferdinand I. v Inšpruku.
21.	1849. Ogri pod Görgey-om vzamejo budimsko
trdnjavo.
22.	1809. Bitva pri Vagramu.
23.	1618. Pražani vržejo ces. uradnike skoz okno.
24.	1839. Grofinja Liponska, sestra Napoljona, umrje
v Florenci.
25.	1430. Lionel de Vendome ujame divico Orleansko.
26.	1839. Posvečenje sv. Alfonza Liguor. ustanovitelja
redemptoristnega reda.
27.	1756. Se rodi parski Maksimilian Jožef I.
28.	1641. Jvan baron Valvasor, slavni naš zgodovi-
nar, se rodi v Ljubljani.
29.	1535. Cesar Karl V. se poda v Tuniz.
30.	1635. Praški mir.
31.	1741. Smrt pruskega kralja Friderika Vilhelma I.
JUNI.
1.	1790.	Rodi se znani pesnik Raimund.
2.	1485.	Mat. Korvin na Dunaji.
3.	1849.	Vhod Rusov v Požonj.
4.	1314.	Rojstni dan po vsem svetu znane Lavre,
		Petrarkove ljubovnice.
5.	1780.	Carinja Katarina II. in Jožef II. se snide-
		ta v Mogilevu.
6.	1553.	Smrt slavnega tal. pesnika Ljude vika Ariosta.
7.	1399.	Albrecht I. avstr. pride v Jeruzalem.
8.	1805.	Eugen Beauharnais za kralja namestnika
		v Italii postavljen.
9.	1239.	Oton, Meranski vojvoda potrdi Inšpruku
		vse pravice in privilegije.
10.	1849.	Maršal Bugeaud umrje v Parizu.
11.	1182.	Pri Celi v Vestfalii se začne skrivna sodba
		(Fehm).
12.	1565	Na Dunaji imeniten turnir (viteška igra).
13.	1849. Pariz zopet pod obsedo.	
14.	1798.	Se rodi Franc Palaeky, slavni češki zgodo-
		vinar.
15.	1606	Se rodi slavni Pavel Rembrand.
16.	1826.	Posabljanje puntarskih Janičarjev v Cari-
		gradu.
17.	1802.	Jovan Vilh. Klein ustanovi na Dunaji za-
		vod za slepce.
18.	1757.	Osnova sold. terezianskega reda.
19.	1849.	Cihi-a obsodijo v Olomucu v 10 letni za-
		por v Benetkah.
20.	1615.	Se rodi Salvador Roza.
21.	1208.	Oton Vitelbaški umori cesarja Filipa Švab-
		skega.
22.	1839. Čudna Lady Stanhope umrje v Sirii.
23.	1802. Humboldt in Bonpland splazita na vrh go-
re Čimboraso.
24.	1665. Nadvojvoda Žiga Franc umrje in ž njim
neha vrsta vladarjev tiroljskega pokolenja. 26. 1807. Se snideta Napoljon in Aleksander I.
26.	1741. Kronanje Marie Terezie v Požonji.
27.	1743. Bitva pri Detingenu.
28.	1849. Cesarski vzamejo vpričo cesarja mesto Rabo.
29.	1236. Kordova se poda kastiljskemu kralju Fer-
dinandu IH., ki je bila 522 let glavno arab-ljansko mesto na Španjskem.
30.	1348. Na stroške cesarja Karla IV. se izida slavni
grad Karlstein.
(Dalje prihodnjič).
— 39 — XVI.
Površje (Obseg)
in Število prebivavcev v europejskih državah.
Imena držav
Avstria Prusija. Ostale nemške zavezne države
Belgija.......
Danija.......
Francozko .....
Velika Britanija in Irija.
Grecija......
Jonski otoci.....
Modena ......
Holandija......
Parma.......
Portugalija.....
Rusija evr. s poljsko deželo in
Finlandijo......
San Marino.......
Sardinija...... .
Skandinavija in seer a) Švecija
b) Norvegija
Obe Sicilii . . Španjsko . . . Papeževa dežela Švajea .... Toskana . . . Turčija evr.
Pod-kneževini a) Moldavija .
b) Valahija .
Serbija........
Črna gora.......
Obseg v en miljah
12,120,ia 104,3,
4,483 537 1,051 9,748,2 5,701 895 52 110 624 113 1,660
98,847
1*878» 8,205 5,942 2,033 8,598 748 754,5 402 6,982 800 1,350 700 100
Stan ljudstva
38,000000 17,730913 17,714521 4,584917 2,752500 36,757976 20,031298 1,067216 241493 598996 3,487617 511969 500000
66,C 30000 7,800 4,732042 3,63932 1,490000 9,117050 16,440000 3,124668 2,392740 1,790967 16,440000 1,600000 2,400921 985000 100000
majhna le k ar niča.
Več ali manj potrebuje vsaka hiša nekterih zdravil (arcnij), ki so v hitrici kaj dobre. Če je že po mestih kakšenkrat težko dobiti zdravnika, da bi hitro prišel na pomoč, v kaki zadregi so šele ljudje na deželi, ki morajo v mesto ponj, kar je brez dvombe dosti mudno in se v tem daje bolezni priložnost vkoreniti se, ali se pa napravi nevarna bolezen, ko bi se bila morda lahko odpravila. Nadomestiti svojim preljubim rojakom na deželi pa tudi po mestih hitropomagavno lekarnieo, smo iz spisov slavnega zdravnika Hufelanda nekaj domačih pomočkov posneli ter jih tukaj priobčimo. Naj bi dobro služili.! —
1. Cuker. Poslužuj se pri boleznih ali belega rafiniranega cukra ali pa belega ledenca (kandisa). Hladivno zdravilo je, da ga ni skoro boljšega. Kadar se pregreješ, vzemi 2 lota cukra, vsuj ga v kozarec vode in nekoliko potem popij ga. Posebno dobra je taka pijača pri mrzlici, pri vročinskih boleznih in sploh po kaki jezi ali po prestanem strahu. Vrh tega ima cuker še to posebno lastnost, da potolaži jezo in strah. Tudi je kaj dober pri razgrevajočih pijačah, na pr. kavi primešan, ki bi sama le palila človeka; cuker zmanjšuje njeno razgrevajočo moč ter hladi ob enem. Cuker odpravlja ali odločuje tako imenovano sliz (šlem). Sicer se misli, da jo napravlja ali zbira; to pa ni res, le takrat jo pospešuje, kadar ga preveč in zaporedoma povživaš, ker slabi želodec v preveliki meri. Za potre-
bo povžit in stopljen v vodi je cuker posebno služi ven, kadar se ti je želodec močno zaslizil, ako imaš katar (nahod, pošast), ali pa suh kašelj brez izmečkov; v večji meri ti sčisti želodec in čeva, da je kaj. Cuker stre-bi vsako nesnago in tudi, kadar je želodec prezabašen. Kadar si se preveč najedel in te teži, ni boljše reči zopor to nadlogo, kakor cuker. Dva lota v vodi stopljenega cukra ti nadomesti vsako drugo zdravilo. Kakor sol pomaga tudi on, da se ti jed v želodcu dobro prekuha. S cukrom in z zgretim mlekom se je že večkrat huda vnetica v grlu odpravila, seveda le v začetku; navadno se je tak bolnik na to močno potil in hudi kašelj mu je koj odjeajal. Vendar ne misli, da ti bo cuker pri taki belozni vselej pomagal. Ako ne odjenja kašelj v malo urah, je tvoja dolžnost, poklicati zvedenega zdravnika.
2. Vinski jesih. Tudi ta je kaj dobro in koristno zdravilo. Ako si pil -ali snedel kak strup n. pr. makovega soka (opija), voljčjih jagod i. t. d. je vinski jesih najmočnejši protistrup. Le dosti jesiha pij ter pridno namakaj ž njim glavo, če si zavdan. Pri omedlevicij je jesih gorše zdravilo kakor vse dišeče soli in vode; po-držati ga nekoliko pod nos in omočiti ž njim obraz, roke in noge, pa prec bo dobra. Pri gnjilih boleznih, ali kadar se je zrak okužil, daje škodljivo v njem prebivati, poškropi stanico z jesihom, pa nikar ga ne zlivaj na živo oglje ali na gorko peč, kakor nekteri mislijo, da je dodro; tako bi si zrak še več skužil; ker tak sopar je zdravju močno škodljiv. V dišečem jesihu zmočene rutice razširjajo enakomerno ocetno vonjavo. Pri krvnem udoru, to je, kadar se kri šiloma udere iz grla, pri mrzlici in hudi vročini je voda namešana z jesihom kaj dobra in hladivna pijača.
3.	Mjilo (žajfa), popel iz lesa in lug. Te trupla imajo svoje moči od lugastih soli, torej spadajo v eno vrsto. Koristno se dajo porabiti pri ostrupljenji z arse-nikom (mišnico), pa vselej se mora zraven dosti mleka povžiti. Močna gorka žajfnica, ako se ž njo koža pridno opira, odžene rada sitno runjo. Popel iz lesa je dober pri kopli za noge; se ga vzamejo namreč tri ali štiri peščice in dve peščici soli za eno kopel. Z lugom se dajo tudi gnojave noge ozdraviti, tudi ozebline z lugom oprane zginejo rade.
4.	Mleko. Ta dar Božji je vrh tega, da te bogato živi, poglavitno zdravilo pri hudih rudninskih strupih. Bolnik naj povžije toliko mleka, kolikor ga le more, nikoli ne bode preveč; tudi naj se mu pogostoma devajo takošni okladki na spodnji del života. Hirajočim otrokom je mleko najgorši živež. Toda pri nobeni teh bolezen se ne sme rabiti čisto, ampak le z vodo namešano mleko, in to že v začetku.
5.	Smetana, puter, olje. Smetana in puter, če nista žaltava ali stara, nadomcstujeta vsako mazilo iz Iekarnice. Žaltava mast ni več hladivno zdravilo, marveč raz vname kožo, da skli in [tudi želodec pokvari. Tudi ju ne smeš soliti. Ako nimata teh lastnost, se dasta smetana in puter v hitrici prav koristno rabiti namesti vsacega mazila in scer več pri zunajnih boleznih. Ako pa moraš znotrajne bolečine kakor krč, stiske ali zateg-njene vlakna tolažiti in mečiti, drgni život z gorkim putrom in oljem. To ti bode pomagalo kakor vsako mečeče zdravilo iz Iekarnice. Sem spada tudi sledeče mazilo, ki je najbolje pri opeklinah, posebno pa hitro pomaga. Je vsacemu znano kako dobro de opečenemu človeku, če se mu strašne bolečine nekoliko ohladijo. Koliko mora tak opečenec trpeti, ve vsak, kije že sku-
sil. Se je tudi že zgodilo, da so se te bolečine, ko ni bilo hitre pomoči, v grozno zvijavico spremenile, da je bil revež kakor na raztezovavnici trpinčen in je celo umrl, če so mu namesti hladi vnega zdravila žganja ali žajfe pokladali na opeklino. Za vse te bolečine naj se napravi sledeče mazilo, ktero hitro pomaga, po večletnih skušnjah bolj hitro kot vsako drugo. Vzemi namreč v enacih delih oljkinega olja, beljaka in smetane, pomešaj vse to dobro, kar se d& in pomaži s to mešanico prav na debelem nekaj platnenih blekov. Tako pomazane bleke devaj na opeklino. Ako hočeš, da ti bodo za gotovo pomagali, jih ne smeš dolgo puščati na njej, prav pogostoma jih moraš mazati in pokladati. Pri ostrup-ljenji je dobro olje piti, kakor tudi puter razpuščen v gorki vodi; to je lek, da ne koj tacega. Lahko piješ tudi mleka vmes. Za zdravilno rabo je mandeljnovo, makovo in laneno olje najboljše. Kadar te kaka zažev-ka (žužek), čbela i. t. d. piči, garaj z mlekom ne samo dotičnega mesta ampak, tudi včs ud. Te strupena kača piči, odrgni hitro, če ni druge pomoči, ves ud z gorkim oljem *).
Skušnje se že učile, da je bil večkrat tak vpik brez hudih nasledkov, ako se je tako ravnalo. Še en
*) Veliko zdatnejše zdravilo zoper takošen vpik je rabil že prec. g. Janez Sovič. Kmetijski koledar, ki je L 1862 prišel v Gorici na svit-lo pod vredništvom slovečega Gor. Slovana Št. K.a, pravi o tem čudnem zdravilu sledeče: „Astramontana (lat. inula Lirta, in slov. kakor meni slavni gosp kačji strup, česar pa ne podpišemo, dokler ne dobimo čisto slov. imena za to rastlino. Prosimo torej brate kožbančane in Se-ničane, ki so s to čudodelno rastlino blagoslovljeni, naj nam čisto ime priobčiti blagovolijo). »Astramontana, pravi omenjeni koledar, je skorej, sme se reči, čudodelno zelišče zoper gadov vpik, in zoper vpik vsake strupene živali, bodi si človek vpičen, ali pa živina. Posebno je to zelišče prečudno zdravilo zoper najhujši vjed pri srci, tako da človeka naglo ozd'«vi, [tudi če začenja že umirati.« Kdor hoče kaj več zvediti od tega zelišča, naj poišče dotičnih člankov v Novičnih tečajih 1845, 1847 in 1848; tudi je v omenjenem koledarji obširen popis te čudne rastline.
dober pomočekje, kije vreden omenjen biti, namreč zajčja mast. ki jo navadno proč vržejo. Prav služi pri ozebljinah, ako se, kadar nostopi zima, pridno ž njo mažejo. če imaš n. pr. ozebljene roke, namaži rokovice z zajčjo'mastjo in spi v njih. Tudi pri gušah na vratu se da koristno porabiti, in pospešuje zorenje turov in bul.
Ovsena in ječmenova kaša, Skuhaj te ali une, da bo tekočina nekoliko zlezasta. Taka zliz iz ovsa ali ječmena služi posebno pri kašlji, pri dripalici, kadar te voda tišči, zoper krč v želodcu in zoper madron.
Klištir. Za navaden klištir se ne potrebuje dru-zega kot za dve žlici ovsene ali ječmenove kaše ali lanenega semena in ravno toliko kamiličnega ali bez-govega. cvetja. Ko bi ne bilo zadnjih reči pri roci, je lahko tudi brež njih opraviti. Skuhaj te reči na 4 šku-delice vode ter vsuj vanjo za eno žlico soli. Je pa klištir kacemu otroku namenjen, vzemi vsacega le za polovico in deni namesto soli toliko eukra. Klištir se vštrkne najbolje s klištirko ali z majhno brizgljico, ki bi ne imela biti brez nje nobena hiša. Ako nimaš klištirke, vzemi nepoškodovan živalsk mehur, le pri veži mu majhno cevko. Pri polnjenji naj bo ta skuhanina nekoliko mlačna kakor na pr. ravno zmolženo mleko; potem iztisni zrak, ki je še nad tekočino. Dati klištir je lahka reč in se zgodi tako-le: Bolnik naj se vleže na desno stran, potem namaži cev z oljem in vrini mu jo za 1-2 palca v mastnico; z levico primi za cev in desnica naj o-pravi potrebni tisk, da se vdrskne tekočina, kamor je namenjena. To zdravilo je najgotovše, ker nikoli ne škodi in priskrbi v vseh boleznih, če tudi ne pomoči, vendar veliko olajšavo. Posebno je dober klištir pri o-troških boleznih, pri krču, madronu, kadar hrbet boli, kadar mrliča začenja tresti.
Voda mrzla in topla. Oboje je dobro zdravilo. Mrzla voda je kaj služivna, če si padel in se zmastil. Ako se devljejo že od žačetka mrzli okladki, ne pride otok in se odpravijo vsi hudi nasledki šibkosti i. t. d. le morajo se okladki, kadar se ogrejejo, z novimi nadomestiti. Mrzla voda je sicer tudi od zunaj okladana kaj dober pomoček pri krvavenji. Zgreta voda je tola-živno zdravilo, rabi jo dti zunaj ali od znotraj. V znotraj no rabo naj se skuha z melisinem, bezgovim ali kamiličnim cvetjem, to se lahko pije za čaj (te); dobro je pri krči v želodcu in v cevah, pri madronu in glavoboli iz želodca.
Kopel za noge tudi splošno zdravilo. Posebno za sledeče bolezni je kaj dobro: za glavobol, omotičnost, šumenje v ušesih, zmamljenost, nadušljivost (naduho), dušenje (uduho), težave v prsih, za želodčni krč modron, bolečine v hrbtu in kadar sili kri v glavo in v prsi. Toda ni vse eno, ali se rabi kopel tako ali dru-gač. Pravilo se glasi tako-le: Usuj v vodo blizo za dve peščici soli, za silo tudi 2 lota stolčenega gorčičnega semena. Voda za kopel bodi le mlačna, kakor n. pr. ravno vmolženo mleko tako, da noge le malo gorkote občutijo. Na to vtakni noge do meč, in ne ostani v vodi čez četrtinko ure, potem odrgni si jih s suknenim blekom in glej posebno, da se ne prehladis. Tudi posteljo daj si nekoliko ogreti, da se pot ne povrne, odko-dar je prišel.
Laneno seme in laneno preŠanje ali lanene pogače. Dobro je za mečece okladke, n. pr. pri unetljivih zagulkih in notranjih bolečinah in krčih. Skuhaj v ta namen stolčenega lanenega semena z bezgovim cvetjem na mleci, da postane to kakor močnik. To skuhanino deni v platneno culico, iztisni močo, in ovij to pogačo
še gorko okoli uda. Iz lanenega semena se napravi tudi kaj zdrav čaj, ako se ga za eno žlico s štirimi šalcami vrele vode opari. Da je ta čaj tudi nekoliko okusen, primešaj mu nekaj kapljic limoninega soka. Najbolji recept za tak prsni čaj je ta-le: „ Farinae seminum Lini Zii. Pnlo. semin. foenicul, Ead. Liguir. aa Zii. M.fiat pulv. D. S.— Za dve čaini žličici naj se ea s 4 šalicami opari. Ta čaj služi pri krčevitem suhem caši ji, pri bruhanji krvi, pri madronu in obistnin bolečinah.
Gorčica, hren, poper. Gorčica in hren pospešujeta prebavljivost. Gorčični obliž je najhitrejše hladilo pri sledečih boleznih: Pri glavo-in zobobolu, omotici, šumenji v ušesih, zmamljenosti, pri prsnih in želodčnih krčih, pri dušenji, in kadar hrbet boli. Ta obliž se tako - le napravi: Stolci prav drobno 2 lota gorčičnega semena, primešaj za eno žlico zribanega hrena in ravno toliko kvasa in jesiha. To obližasto pogačo namaži na platno za dlan na širocem, ter ovij jo okoli nadko-molca ali okoli meče. Ko začenja bolnika močno skle-ti, se spet razveže okladek. Nato se mesto, kjer je obliž bil, dobro s toplo vodo opere. Ako bolnika še skli, naj se ta bolečina s sladko smetano ali s putrom potolaži, ki naj se ž njima ono mesto pomaže. Kadar je hitre pomoči treba, naj se zribanega hrena na kožo naveže; kmalo bode nastalo močno sklenje. Poper krepča želodec, pa ne stolčeni, ki preč razgreva. Vsako jutro na tešče požri 8 do LO poprovih zrn, in to delaj nekoliko mescev.
Vino, žganje. Vino krepča in živi človeka, da je kaj. Z vinom se odpravi vsaka slabota, strujenost, žalost in omotica. Vendar bolnik ga ne sme piti, ako mu ga zdravnik ne pripopoči. Vtopljencem, zmrznjencem in zadušencem, kadar spet zavednost zadobe, naj se ga
da seveda po malem. Kjer ni dobro vino piti, naj se pa ž njim omijejo roke, obraz in noge; tudi to krepča. Pri zmečklejih je opiranje s vinom kaj dobro. Otroci, ki so padli in se potokli, naj se po vsem životu z vinom omijejo.
KolmeSeva in kozlikova korenilca. Te koreniki ste prvi in najboljši domači zdravili. Kolmeževa kore-nika služi pri kopah. Kozlikova korenika se pije ali za čaj ali se porabi za klištir, in je vselej gotovo tolažilo in hladilo pri krčih vsake baže in tudi pri ma-dronu. Te koreniki ne zgubite čisto nič svojih moči, ako se kje na suhem hranite.
KamiliČne in bezgove cvetlice, majaron, konjska, in poprova meta, melisa. Teh» zelišč bi ne smelo manjkati v nobeni hiši. Posušene so ravno tako dobre ia za mnogotero rabo. Bezgovi cvet kakor čaj služi pri kataru, ali kadar si se prehladil; kamilice, melisa, konjska in poprova meta kakor čaj (te) pri krčih, omotici in za slab želodec. Tudi za okladke in zeliščne blazine so dobre pri rožopilji, krči in protinu.
Volna, flanela, zeleno voščeno platno. To so domače zdravila pri tocih in protinskih bolečinah. Bolni ud naj se ovije z gredašano ali mikano volno ali s fla-nelo; ako to ne pomaga, naj se ovije z zelenim voščenim platnom.
jKremor, glavberjeva in grenka (ali angleška) sol; magnezija. Te reči naj se hranijo kje na suhem. Kadar sili kri v glavo ali po hudi jezi popij za dve žli-čici kremorja s cukrom vavodi raztopljenega, nadležna vročina te bode kmalo zapustila. Pri trebušnih boleznih in želodčnih krčih ste glavberjeva in grenka sol kaj dobri zdravili. Vsak dan po 1 do 2 lota se je zavžije.
Hofmanove kapljice so dobre pri krčih, ome-
— 48 —
dlevicah, pri božjasti, pri hipohondričnih in histeričnih nadlogah. Ta tekočina naj se hrani v dobro zamašeni stekleni posodi, ker hitro spuhti.
Kolojnska voda, kafra in mjilovec (lajni Špirit) za podukanje in opiranje pri omedlevicah.
D R Ü Gl D S L»
SATIRIČNO IN HUMORISTIČNO RERILO.
.
* : ■ â —



¿um.™ o/ >iT?ii/i(tiíu¡i m w.mm?.



éî
ÎL_«J




DON KISOT
IN NJEGOV ŠČITNIK SANHO PANSA (Nekoliko prizorov v oTcrajšku).
L
jega dni je živel eden onih plemenitnikov, ki imajo v predvežji sulico, star ščit, mršavo kljuzo in pa lovskega psa. Živil se je z mesno juho z razrezanimi mesenimi koščiki, zvečer je vžival salpicon, ki „¿e Španjcem zel6 ušečna jed, v saboto ocvrte jajca, v petek lečo in v nedeljo za primeček še goloba. S tem je pa šlo več od polovice majhnih dohodkov,- karje še o-stalo, bilo je komaj zadosti za črn podsuknjič, za praznične hlače in žametove krevse. Ključarica že čez štirideset, sestrična čvrsto dekle, menda še ne dvajset let staro in pa hlapec, ki je bil kaj pripraven na • polji in po hiši in je znal kljuzo sedlati pa tudi s sekiro pečati se; te tri osebe so bile Don Kišotova družina. Naš plemenitnik je bil pa blizo kacih petdeset let star, sicer dobro izraščen; toda precej medel in izpitega obraza. Grozno zgodaj je ustajal in bil je lovstvu poseben prijatel. So nekteri, ki hočejo vediti, da je imel vrh unega še priimek Kihada ali Kesada—ravno tu je nekaka razlika med pisatelji, ki sledeče čudne
prigodbe sporočujejo, akoravno bi se dalo trditi, da mu je bilo ime Kihana. To pa naši povesti gotovo prav malo škoduje, je že zadosti, ako nikjer resnice ne zapustimo.
Vediti je treba, da je naš junak mnogo casa, lahko bi se reklo celo leto prebiral viteške bukve to je take knjige, ki obsegajo čudne povesti pravih ali večidel izmišljenih vitezov. Prebiral je te neslanarije s tako marljiyostjo, da je zavoljo tega kar čisto zanemaril lov in oskrbovanje premoženja. Se več; omamiti se je dal tej neumni strasti tako močno, da je veliko nar lepših poljan prodal omisliti si omenjenih bukev še več. Spravil jih je pa tudi toliko v hišo, kolikor jih je le kje izvohal.
Med vsemi mu niso bilo nobene tako popolne in po godu, kakor one, ki jih je sloveči Feliciano de Silva spisal. Jasnost in bistroum njegove nedosegljive pisave sta se mu prava bisera zdela. Yes volk na umetno spletene povesti od nekdanjih vitezov bi bil clo nebesa dal za nektere vitezom lastne dvorljivostiin bojne zdražbe, kakor na pr. tú pa tam zapisano stoji: „Glo-bokomiselnost brezmiselnosti, ki se mojim mislim vriva razdeva moje misli tako, da bi čez Vašo lepoto mno-gomiselno tožil i" ali „Visoke nebesa, ki so Vašo bož-jost z zvezdami božjosti na božji način utrdile, so Vam češčenje časti pridobile, po kteri je Vaša vzvišenost če-Ščena."
Te in enake neumnosti je tako pridno premišljeval in prevdarjal, da je v kratkem od zgolj premišljevanja čisto kar ob um prišel. Ni si dal mirú ne po dnevu ne po noči, nikoli ni počival in napenjal je vse svoje dušne moči zvediti, kaj vse to pomeni, česar bi menda sam Aristotel, ko bi le za to od smrti ustal, ne
bil zapopadel in razjasnil. Don Kišot bi bil pa elo glavo zastavil, ko bi jo še bil imel. Sicer se ni mogel spraviti z mislijo, da je Don Belianis toliko ran zaseka-val in dobival. Kje je li — fako je modroval naš zamišlje-nec — kje je li na vsem svetu tako izvrsten ranocelnik, da bi bil v stanu toliko ran na enem životu zaceliti? Tu ne gre drugač misliti, kakor da je bil Don Belianisov život popolnoma razmesarjen; vsaj je morala rana tik rane biti, in gotovo ni bilo mrvice cele kože na njem, ko bi bil dal človek zanjo ne vem kaj." Pisatelja je pa hvalil na vse usta, ker sklepa povest z obetom, da bode še veliko čudniših reči povedal. Ni čuda torej, da je našega junaka tolikrat volja grabila za pero prijeti ter povest natanko besedo po besedi, ravno kakor je uni obljubil, podaljšati in kolikor mogoče dovršiti. Če je ni dovršil in o tem imamo pri zgodovinarjih gotove spričbe, te napake ne pripisujmo druzemu, kakor zgolj le nekterim okoljščinam to je važnim mislim, ki so ubozega Don Kišota čedalje bolj nadlegovale in trle. Oj kako se je šele pričkal z župnikom tiste vasi, ki so bili — povejmo to le mimgredč — kaj pameten in učen možak. Poglavitni zapopadek tega pričkanja je pa bil ta le: Je li angleški Palmerin ali pa galski Amadis večji junak in vitez? Res bi ne bila nikolj prave zadela, ko bi jima ne bil mojster Miklavž, bradobrivec v tisti vasi, iz te sitne zadrege pomagal. On je vedno trdil, da sta omenjena viteza le muhi proti sončnemu junaku, zraven kterega še imenovana biti nista vredna in kte-remu ni para na vsem svetu. Ko bi pa vendar še koga imenovati hotel in ga tako rekoč po sili pridružiti slavnemu vitezu, bi bil še edini Don Galaor. Ta je bil povsod mož na pravem mestu in ne samo na videz, ampak tudi v djanji vrl junak.
Z eno besedo, Don Kišot je noč in dan prebiral takošne bukve: na vse zadnje je zmedlel tako da ga ni bilo več kot sama kost in koža, in ker si ni clo potrebnega spanja privoščil, so se mu posušili še ostali možgani, da je tako popolnoma ob um prišel. Zatorej se mu ni čuditi, ako je povsod menil viditi le viteze, velikane, zdražbe in boje in da je moral slišati, kjer je koli bil, le ljubeznipolne vzdihe in tacih neumnost še več. Te traparije si je pa tako trdno v glavo zabil, da so mu bile zgolj resnica, čista nedvomljiva in vse-presežljiva resnica, kteri ni bilo nobenega zgodovinskega dokazovanja več treba; vsaj so bile tako jasne in očividne, da bi jih človek tako rekoč lahko z roko po-tipal. Cid Ruy Diaz — tako je pravil Don Kišot sam pri sebi pa tudi družim — je bil sicer prav izvrsten junak, pa primerjati se ne dá vitezu od gorečega meča, ki je na en sammahlej dva strašna velikana razmesaril in na drobne kosce posekel. Kaj spoštljivo je govoril od Morgana, ki čeravno ošaben velikan po rodu se je vselej vljudnje-ga in prijaznega skazal. Nar imenitniši mu je pa bil Rinaldo Montalbanski, ki je vse druge junake prestrmel in otemnil. Ves zamaknjen si je viteza domišljeval, ko je srčno ropal osupnjene popotnike, ali kadar je na Turškem Mahomedovo podobščino kradel, ki je bila neki iz suhega zlata, kakor dotične povesti sporočuje-jo. Take domišljije o junaku Montalbanskem so Don Kišotu kaj dopadle, pa tudi bi bil zastavil sestrično in ključarico, ko bi mu bilo mogoče izdajavca Ganelona prav do živega ošlatati ali vsaj z nogami poteptati ga.
Pridši do take brezumnosti in ko mu je kakor smo gor rekli, vsa pamet popolnoma pošla, si nazadnje še tako čudno izmisli, kokoršna še ni prišla nobenemu norcu na misel. Da bi si namreč slavo pridobil in
povišal, pa tudi da bi postal dobrotnik vsemu človeštvu, se mu zdi neobhodna potreba, po zgledu druzih vitezov po svetu potovati, s kljuzo in orožjem čudnih zgodeb iskati in jih srčno prestati, krivicam kakor se pravemu junaku spodobi v okom priti ter se nar-večjim nevarnostim podvreči; z eno besedo vse storiti in pretrpeti, kar so v njegovih knjigah narbolj glaso-vitni klativitezi storili in pretrpeli. Tako si misli, bode nevmrjočo slavo dosegel.
Zategavoljo ga je pred vsim gnalo orožnico obiskat, kjer je orožje že za njegovih prededov rijave-lo, in v prahu počivaje pravega junaka čakalo, ki ga bode enkrat slavno na beli dan spravil. Preden je pa moglo biti za kako rabo, ga je bilo treba dobro očistiti. Don Kišot je to delo hitro prevzel in ga kaj navdušeno opravljal, pa kmalo se žalostno prepriča, da vendar ni našel, česar mu je prav za prav najbolj treba bilo. Namesti popolne in takošnemu vitezu dostojne čelade našel je le nepopolno železno kapo. Kaj storiti? bi se bil kdo drugi poprašal; al naš žlahtnik se še ne zmeni ne, ampak se koj čvrsto dela poprime in se tako na mah sitne zadrege reši. Bilje namreč sila znajd-Ijiv v tacih rečeh. Jz debelo sklejenega popirja napravi spodnji pomanjkljivi del in ga priljepi železni kapi, ki je nakrat viditi kakor najbolj popolna čelada. Pa ni še zadosti, si misli naš junak, da je le na videz čelada, treba tudi poskusiti njeno vrednost. Kar misli stori, iz-dere meč ter mahne z vso njemu dano močjo po čeladi, da se ni čuditi, ako je že po prvem mahleji ležala v kosih pred Don Kišotom. To je bilo enmalo preveč zanj. Od jeze bi se bil raztrgal, tako ga je kačilo, da je cel celičen teden zastonj delal in da je to mudno delo tako lahkomiselno podrl bi rekel uničil. Obvaro-
vati se tedaj enake nesreče, napravi si nov spo-denj del, pa ga utrdi od znotraj z železom in zveže z omenjeno železno kapo, ktere ne poskusi več z mečem. Zadosti trdna se mu zdi, pa tudi tako krasna čelada, kakoršne ni še nosil noben junak na svetu.
Po srečno dokončanem prvem delu ga pred vsim kljuza skrbi. Akoravno je bila tako mršava in suha, da bi ji bil lahko vse rebra soštel, jo je Don Kišot več cenil kot ponosnega Bucefala ali Cidovega Babieca. Cele štiri dni je prevdarjal in se trpinčil s tem, da bi ji iznajdel pravo in njene prihodnje dostojnosti vredno ime. Sele potem, ko je vse konjske imena pre-štel, presodil, zgnjetel, ločil pa zopet sostavljal, najdel je kljuzi dostojno ime Eocinant, ki mu je bilo med vsemi narbolj veličastno in polnoglasno; vrh tega je tudi ob enem kaj mično izrazovalo poprejšno ničnost in zdajšno imenitnost kliusetovo *).
Za konja ni bilo tedaj več skrbeti, ker je že dobil najlepše in sila okusno ime. Treba je bilo še gospodarju dostojnega imena. Ta misel ga je zopet trpinčila kacih osem dni, dokler si je prilastil častito ime Don Kišot. Komaj se je pa začel radovati svoje znajdljivosti, ki mu je že tolikrat pomagala iz zadreg, se ga že polasti druga strašna misel. Spomnil seje namreč, da glasoviti Amadis se ni imenoval le tje v en dan Amadis, ampak da je pristavil še karakteristično besedo: „ Galski" in sicer brž ko ne zato, da bi po njem zaslovela vsa domovina. Kot pošten vitez ga mora Don
V španjščini izrazuje beseda Rozin kljuzo, antes pa to, kar ima prednost pred družim. Don Kišot imenuje svojega konja zato Ro-cinanta, ker je bil poprej zaničljiva kljuza, zdaj pa vse konje na svet prekosi.
Kišot v vsem posnemati, torej si skuje popolno ime „Don Kišot iz la Manka." To je bilo po njegovih mislih ime, ki bode rodu in njegovi domovini na večno čast in slavo.
Zdaj je bilo tedaj vse pri redu; orožje je osnažil, železno kapo je spremenil v krasno čelado, on in njegova kljuza sta po viteško prekrščena. Le še nekaj je manjkalo to je ženska, v ktero bi se zaljubil in ktere spomin bi ga po šegi druzih vitezov povsod spremljal, v nesreči tolažil in osrečil, kjer in kadar bi bilo treba. Tak vitez brez ljubezni mu je bil drevo brez perja in sadja ali telo brez duše. „Denimo — tako je mislil Don Kišot sam pri sebi — Denimo, naj me po poti sreča kak velikan, naj ga jaz kakor bi trenil na tla telebim, z eno besedo naj ga premagam; ali bi ne bilo prav, ko bi imel koga na svetu, kteremu bi premaganega sovražnika poslal? Bi ne bilo lepo in meni na posebno čast, ko bi moral užuganee stopiti pred mojo srčno vladarico, ko bi se v vsej ponižnosti zgrudil v prah ter z zamoklim glasom takole govoril: „Milostljiva gospodična! jaz sem velikan Karakuliambro, vladar na Ma-lindranskem otoku, kterega je nikoli prehvaljeni junak iz la Manha v dvaboji premagal. Ravno ta slavni vitez mi je zapovedal, naj pridem ves ponižen do Vaše milosti, da počne Vaša vzvišenost z mano karkoli Vam ljubo in drago! "
Če je že ta krepki ogovor našega vrlega junaka kaj razveselil, toliko bolj ga je navduševalo, ko se je spomnil neke zale devojke, ktera bi utegnila sposobna ljubovnica postati. Bila je namreč v sosedni vasi prav lepa deklina, v ktero se je bil Don Kišot pred nekoliko leti nekako zatelebal. Se ve da ona ni nič vedila za to, ali vsaj se ni nič kaj starala zastran Don
Kišotove ljubezni. To si torej izbere za srčno vladarico in viteško damo. Pa tako imenitni ženski pravo ime iznajti, je bilo treba si na novo ubijati glavo, prevdar-jati in premišljevati. Vendar to ne trpi dolgo, iznajde jej ime Dulcineja Tobožanka, ker je bila iz Tobožan-skega. Menda ni treba omenjati, da je bil Djn Kišot posebno zadovoljin s tem imenom, da mu je bilo čez vse druge milo in polnoglasno, ptuje in mnogopomenljivo, in se je kaj lepo ujemalo z onimi, ktere je bil že skoval.
II
Po srečno dokončanih pripravah je ni mogel več strpeti na domu, nekaj ga je sililo le hitro začeti, za kar se je s toliko potrpežljivostjo pripravljal. Pa ne da bi bil komu le besedice črhnil o tem, tudi se je ravno zavoljo tega vsacega človeka skrbno o-gibal. Kar se nakrat nekega jutra, preden je še jelo prizarjati, po viteško obleče, posadi zakrpano čelado na glavo, popade ščit in sulico, zajaše Kocinanta ter jo pobriše kakor bi pihnil po kokošjem dvoru tje v dolino včs vesel, da je tako važno započetje brez nobene overe se dovršilo in izišlo po godu. Al menda ga je le preganjala nevošljiva osoda. Komaj je bil namreč sred zelenja, že ga je obhajala tako strašna misel, da bi se bil kar povrnil in ob enem vsemu viteštvu slovo dal. Spomnil se je, da ga ni še nihče viteza naredil, in da nima po tem takem nobene pravice se viteza i-menovati, še manj pa se z vitezi bojevati. Denimo tudi, naj bi bil že vitez po postavi to je ¡narejen po viteških obredih, ali bi bil že kaj več kot novak, ki mora nositi grb brez nobenega značaja? Značaj to je po-
membno znamenje na ščitu si mora šele s hrabrostjo zaslužiti.
V tacih mislih je omahoval in skoro bi bili šli po vodi vsi blagi viteški nameni, ko bi njegova norost ne bila premagala vseh pametnih dokazov in pravičnih občutkov. Sklenil je postati vitez po vsaki ceni. Prvi, ki ga bode srečal, bodisi kdorkoli, ga mora povzdigniti med viteze; vsaj stoji razločno pisano v knjigah, da se je ravno taka godila tudi družim imenitnim junakom. Kar pa prazni ščit zadeva, bode že sam poskrbel, da bo tak, kakoršnega tirja dostojnost vitezova.
To modrovanje ga je upokojilo. Jezdil je naprej prepustivši modremu Rocinantu, po kteri poti se mu zljubi. V tem, si misli Don Kišot, tiči vsa skrivnost biti deležen čudnih prigodeb. Tje v en dan se premikovaje jame tedaj naš junak takole sam sabo govoriti :" Ako zagleda kdaj beli dan moja zgodovina, to je zgodovina mojih slavnih djanj — in menda bo, če ni vrag —, ni dvombe, da bode tisti modrijan, kteremu je namenjeno to važno delo spisati, omenivši prvega potovanja mojega takole začel to povest: Še ni škrla-tasti Apol ovil Zemljinega lica s svojimi zlatimi kodri, komaj so oznanjale pisane tiče angeljsko prepevaje prihod rožne Avrore, ki je mehko posteljo ljubosumnega sopruga zapustila ter se na oknih Manškega obzorja prikazala ondišnjemu človeštvu; tu se je lenemu ležišču srčno izvil precenjeni Don Kišot, zajahal je slavnega Rocinanta ter je začel potovati po polji Mon-tielskem." — Ravno je bil na Montielskem polji.
„ Srečni časi — tako je nadaljeval Don Kišot svoj govor — srečna doba trikrat srečno stoletje, kadar bode bralo človeštvo moje djanja, ki bodo zaslužile z zlatimi črkami zapisane ali v ka-
men zasekane biti, in bodo vredne, da se v klasičnih malarijah prihranijo strmečemu potomstvu. Oj ti, bodisi kdorkoli, ti modri čarobnik, ki ti je namenjena častna naloga te čudapolne prigodbe zapisati, za Božjo voljo te prosim, nikar ne zabi tudi mojega zvestega pajdaša Rocinant imenovanega. — In Vi rajska Dul-cineja, samovladarica tega na veke ujetega srca, kako ostro ravnate s svojim sužnjem, ki ne dovolite, da bi se Vaši lepoti približal; temuč ga nevsmiljeno podite naprej v ptuje dežele. Sprelepa gospodična! ali se boste kdaj spomnili tega Vam do smrti in po smrti u-danega srca, ktero iz golj ljubezni do Vas stoji odprto žalosti in vsem strašnim bolečinam?"
Tako je bledel Don Kišot in še več druzega je govoril pri tej priložnosti, česar pa ne zapišemo. Večidel je govoril tako, kakor zapisano stoji v onih knjigah. S tem se je kratkočasil na dolgočasnem potu, in ui maral, da so sončni žarki navpik nanj padali, ki bi mu bili gotovo možgane zasmodili, ko bi jih bil revež še kaj imel. Tako se je pomikal naprej, brez da bi se mu bilo kaj omene vrednega pripetilo. To mu ni nič dopadlo in skoro je obupal nad vsem viteštvom, ker komaj je čakal priložnosti poskusiti hrabrost svojo ter svetu pokazati, koliko ga je.
Jahal je cel celičen dan. Jame se mračiti pa tudi lakota začenja kaj nemilo gospodariti. Glada in truda sta zdelana vitez in Rocinant, da je joj. Zatega-voljo se ozira Don Kišot na vse štiri vetrove, da bi zagledal kje kako tvrdnjavo, kako grajšino ali vsaj pastirsko bajtico, kjer bi sebe in vrlega Rocinanta po-krepčal za daljno potovanje. Ni se oziral zastonj. Nedaleč od ceste, po kteri je jezdil, bila je krčma vabljiva ko zvezda, ki trudnega mornarja pripelje v ladjišče
kakor v palačo zaželjene sreče. Z vso močjo ga je gnalo v omenjeno krčmo ter je podvizal, da ga ni noč prehitela na cesti.
Eavno v tem času pa je stalo pred krčmo dvoje punic iz reda milosrčnih sester, ki ste bile na potu v Seviljo, pa ste sklenile z nekterimi mezgarji vred na tej ostaji prenočiti. Ker se je vse, karkoli je naš junak gledal, mislil in delal, spreobračalo po kopitu viteških knjig; ni čuda, da je imel tudi to revno bajto za grad s štirimi stolpovi in srebrno streho, z mostom no vagoin globocimo rovi, z eno besedo imel je ono bajto za grad, kakor ga popisujejo povesti od nekdanjih vitezov. Ponosno jezdi torej Don Kišot proti krčmi ali, kakor se mu zdi, proti krasnemu gradu, se ustavi za nekoliko korakov pred njim in čaka pritlikovca, ki bode zatrobil znad vrha v znamje, da se bliža vitez. Ker mn je pa od tolicega pričakovanja že predolg čas bilo, in ker je Rocinant le v konjski hlev silil, da ga ni bilo več vzdržati, se pomakne enmalo bliže proti grajskim vra-tam.Tu ste stale oni dve lajdri, ki jih Don Kišot še zmirom ima za dve gospodični ali ženski imenitnega stanu, ki ste prišle pred grad se nekoliko sprehajat ali večernega hladu vživat. Eavno takrat se pa primeri, da zatrobi svinjar, ki je prešiče pasel ne daleč otod in je svoje podložnike skup sklicoval. Zdaj so se šele spolnile Don KiŠotove vroče želje. Svinjarsko trobljenje mu doni ko glas zaželjenega znamnja o prihodu slove-čega viteza. Prepričan, da pritlitovec naznanja prihod njegov, se spravi proti unima žlahtnima gospema.
Te viditi moža z oklopom obdanega pa s ščitom in sulico oboroženega približati se, jo pobrišete vse preplašeni v krčmo nazaj. Don Kišot, ki je precej zapazil, da ste le od strahu zbežale pred njim, potegne
kviško papirnati naličnik, razgrne izpito in prašno obličje ter upije za njima: „Stojte, milostljivi gospodični! ne bojte se mene, da bi Vaji žalil; ker vitezu, kakor-šen sem jaz, se ne spodobi živi duši kaj žalega pri-zadjati, narmanj pa tako imenitnima devicama, kakor ste Ve.«
Vlačugarici ga na te besede nekako osupnjeni gledate radovedni iskajoči čudnega obličja, kterega je še nesrečni naličnik jima zakrival. Čuvši pa njima namenjena izraza „gospodična in devica," dva jima popolnoma nedostojna pridevka, zaženete kar vpričo njega tako glasen smeh ter zahrototate tako grozno nespodobno, da ju Don Kišot v sveti jezi posvari :„ Lepo vedenje je najlepši kinč krasoticam; le norci se smejajo, ko nimajo zakaj. To pravim sicer, ne da bi Vama kaj očital ali pa v jezi; tega kratko nikar ne, marveč postreči Vama, je srčna me volja.
To čudno kloboštranje in pa še čudniša obleka in vedenje našega junaka je bilo hrohotanju le nova voda na mlin ali tako rekoč olje na ogenj. Zdaj začnete šele hrototati pa tako razuzdano in neobzirno, da bi se bil vitez brez dvombe nad njima razpasel. K sreči pristopi krčmar, ki je bil prav miroljuben vampek.
Zagledati smešnega popačenca s ščitom, sulico z oklopom in uzdo se tudi krčmar enako unima devicama ne more smeha zdržati, in tudi on bi bil na ves glas zahrohotal, ko bi ga nekoliko strah ne bilo železnega strašila. Zotorej sklene, svojega gosta prav spodobno nagovoriti: „Slavni vitez-tako povzame besedo-ako iščete tukaj prenočišča, boste imeli pri meni razun postelj, kterih ni v moji hiši, vse drugo, kar in kolikor poželi Vaše srce. " Don Kišot vidivši, da je tako ponižno sprejet od naddvornika — ker za tacega je imel
krčmar ja — mu odgovori: „ Gospod kastelan! menije vse dobro, lahko me je zadovoljnega storiti. Za-me obstoji ves kras v orožji in pokoj v bojevanji i. t. d. Krč-mar, ki ni vedil, zakaj da ga vitez imenuje kastelana, je mislil za trdno, da ga ima tako rekoč za poštenega Kastiljanca, *) akoravno je bil Andalužan po rodu in zvit tič, kolikor ga je le bilo. Na to pristavi krčmar: „ Po tem takem ni treba Vaši milosti ne postelje ne spanja, trdo kamenje pa pridno budenje, Vam utegne bolje služiti. Ker je taka gospod žlahtni, nikar se ne obotavljajte, le noter stopite, Vas zagotovim, da boste v moji hiši lahko celo leto bdeli in ne le eno noč. „ To izgovorivši prime kar za stremen ter pomaga vitezu se zbasati raz konja. Don Kišot razbasovaje se nerodno kakor kdor ga ni celi dan zavžil Božjega daru ni mogel, da bi Bocinanta ne priporočeval krčmar-ju kakor nargoršega konja na svetu. Krčmar ga skrbno ogleduje, pa ne najde nič posebnega ali hvalevrednega na njem; z glavo majaje ga odpelje v stalo.
Ko se povrne, da bi prejel gostove povelja, najde obe nimfi pri vitezu; sprijaznile ste se ž njim in ga ravno razoroževale. Od spred in zad je oklop že srečno odpet; toda čelade, ki je bila z zelenimi motozi zavezana,, ne morete sneti mu, čeravno si veliko prizadevate. Ni drugač kot vrvce porezati, v kar pa naš junak po nikakem ne dovoli. Baje je obdržal čelado celo noč na glavi. Da je bil čudno našemljen spaček viditi, si lahko vsak misli.
Med razoroževanjem pohvalil je Don Kišot oni deklini, ki ste mu bile še zmirom gospodični ali žlahtni gospe, in izrazil je njima prav po viteško svojo
*) »Castellano« je po pomenu kastelan pa tudi Kastiljaneo. Pregovor: »Un Sano de Castilla« pomeni zvitega človeka.
posebno zadovoljnost rekoč: „Še noben vitez ni bil tako slavno postrežen od gospa kakor Don Kišot, komaj pridši od sedeža svojega. Gospodične so mu stregle in princesinje so mu konja oskrbovale. Žlahtne gospe! Rocinant je ime mojemu konju, meni pa Don Kišot iz la Manha. Moje ime sem hotel sicer zamolčati, pa naj bo; vsaj bode čas prišel, kadar boste Vaše milosti meni zapovedovale in takrat bom s svojo pokorščino pokazal, kako mogočne me žene, Vama s svojo hrabrostjo služiti/'
Zastonj je govoril, gospodični nenavajeni ta-košni govorici čisto nič ne razumete tega zaljubljenega besedovanja. Nič mu ne odgovorite na to, le po-prašate ga, ali ga je volja kaj jesti. „Da da, odgovori Don Kišot; bodisi kar koli teknilo mi bo, kakor vidim. " Po nesreči je pa bilo ta dan petek. V krčmi ni drugega dobiti ko nektere ribe, kterim pravijo pole-novke. Zatorej uprašajo viteza, ali bi se mu ne zgubilo od teh kaj za večerjo, ker ni druge ribe v hiši.
Don Kišot na to: „Bodisi kar že, pa le ročno mi postrezite. Lahko si mislite, tako daljna pot pa tako teško orožje se ne. dajo prenašati s praznim trebuhom. Tedaj le hitro. "
Se zgodi. Mizo postavijo pred vrata, ker je v hiši prevroče. Na to prinese krčmar en košček slabo zmehčane pa še slabše skuhane polenovke, zraven pa kruha, kije trji in bolj črn in plesnjiv od vitezovega o-rožja. Don Kišota viditi jesti je bil razgled, da bi bil človek kar počil od smeha Ni mogel nič zavžiti, še grižleja ne; okoli stoječi so mu morali vtikati v usta. Večidel je opravljala to častno opravilo ena onih gospo-dičin. Ko pride pa vrsta na pijačo, je spet uprašanje, kako jo spraviti vanj. Po sreči je bil krčmar kaj
znajdljiva glavica. Koj napravi dolgo cev in po njej vliva vina v usta junakove. Vse to je voljno pretrpel Don Kišot, pa le zato, da bi mu ne porezali čeladnih vrvic.
V tem, ko se to godi pri vitezovi mizi, jo primaba nek svinjorez, ki zažvegjla kacih pet ali šestkrat na piščalko. To je bilo več ko zadosti prepričati Don Kišota o resničnosti vseh muh, ki mu jih je rodila njegova lažnjiva domišljija. Zdaj je šele popolnoma prepričan, da je krčma sloveč grad, in raje bi bil umrl ko to vero opustil. Muzika ga je razveseljevala pri obedu po šegi pravih vitezov, polenovka dišala je ko žlahtna postrva, črni kruh je bil hlebec iz najdražje pše-nične moke, vlačugi ste bile gospodični in krčmar bil je kastelan v tem imenitnem gradu. Kdo popiše njegovo veselje? Vse je šlo po sreči in ničesa ni manjkalo našemu junaku; le neka misel ga še težrko mora, misel, da ga ni še nihče viteza naredil po predpisanih obredih. Tak se ne more z vitezi bojevati, tega že vestne pripušča.
HI.
Čeravno je naš Don Kišot večerjal ko sostra-dan volk, vendar mu je očitno viditi, da ga nekaj posebnega skrbi in tare. Duša je imenitne reči snovala v njem. Kakor hitro povečerja, pokliče krčmarja, ga pelje v konjski hlev ter zaklene duri za sabo. Tu pade pred njim na kolena in spregovori naslednje besede: „ Hrabri vitez! zagotovljam Vas, da se {ne zmaknem odtod, ako mi Vaše gospostvo ne dovoli, za kar bodem
5
prosil, in kar ne bo samo Vam na večno hvalo, ampak tndi v prid in hasen vsemu človeštvu."
Krčmar viditi klečati pred sabo svojega gosta in slišati tako čudne kvante govoriti, vpre ves preplašen oči vanj in 116 ve, kaj bi počel in govoril, bi se mu smejal ali razjokal nad njim. Pregovarja ga, naj usta-ne; al to in pa nič. Vitez se ne da k ničemur pregovoriti, dokler mu krčmar ne obljubi storiti, za kar ga je prosil.
„ Gospodine! povzame zdaj Don Kišot, to ravno sem pričakoval od Vaše neskončne milosti. Vedite, darilo, kterega privolitev mi je Vaša radodarnost obljubila obstaja v tem, da me jutre zarano povzdignete k viteški dostojnosti, to je, da me po Vam dobro znanih obredih viteza naredite. Nocoj bodern z Vašim dovoljenjem čuval nad orožjem v grajski kapeli, da zamo-rem vredno prejeti, po čemur toliko hrepenim; pa tudi da mi bo moč prepotovati vse štiri kraje sveta, kakor se vitezu uda in spodobi v prid in korist vsemu trpečemu človeštvu. Vedite gospodine! mene je trdna volja se vtikati v narčudniše zgodbe na svetu, rešiti ljudi vseh rev in nadlog in sploh vse storiti in doprinesti, kar so pred mano imenitni rojivitezi storili in doprinesli."
Že gor je bilo rečeno, da je bil krčmar kaj zrel tič in da jih je imel dokaj za ušesi zapisanih. Dobro je namreč zapazil že od začetka, da Don Kišota nekoliko šeme ližejo; po tem krepkem ogovoril se je pa zadostno prepričal, da se mu že precej mešajo možgani. Zatorej sklene se vseh zvijač posluževati, da bi le bila noč kaj prijetna in da bi bilo dokaj smeha v hiši. Takole jame govoriti: „Gospod vitez! Vaše želje in prošnje so res dosti pravične in Vaš namen ni samo
vse hvale vreden, ampak tudi visoka, neovržljiva potreba in dolžnost je tako navdušenemu vitezu, kakor je Vaše gospostvo viditi. Svoje mlade dni sem tudi jaz vi-tezoval in prejezdil sem, da malo rečem, skoro vse države in dežele sveta. Lahko si mislite, povsod v slavne prigodke zapletenemu mi ni bilo teško očitovati svoje viteške sposobnosti ter pokazati osupnjenemu človeštvu, da imam kaj lahke noge in izurjene roke. Res sem bil tudi enmalo poreden, vse udove in gospodične so se me bale, kamer sem prišel in vse španjske sodnije so me že poznale. Nazadnje naveličan rojiti; po svetu se vrnem v ta moj grad, kjer vživam svoje pa druzih ljudi dohodke. Tu sprejemljem viteze kakoršnega si bodi stani! in imenitnosti dele ž njimi v majhno povračilo njih visocih zaslug svojo mrvico premoženja in sicer zato, ker se mi je njih stan tako močno prikupil, da imam še zdaj nekoliko nagnjenja do njega. Kar pa kapelo utiče — tako nadaljuje zvijačnik svoj govor — kakoršno bi Vi radi za svojo stražo, povem Vam, da je nimam za zdaj, ker sem dal staro podreti, da bi novo pozidal na njenem mestu. Toliko pa vem in brez dvombe tudi Vi, da se to da opraviti kjer si bodi. Po tem takem ni nič na tem ležeče, tudi ne bo čisto nič kratilo veljave Vašega započetja, ako stražite za nocoj na grajskem bor-jači, dokler Vas jutri ne povzdignem k zaželjeni časti in vstrežem tako Vašim srčnim željam, kakor tirja dotična postava. — Pa, da preidem na drug predmet, ali ima Vaša milost kaj dnarja pri sebi?"
„ Ne beliča ne, mu odgovori Don Kišot; pa tudi nisem nikjer čital, da bi bili rojivitezi kdaj dnarje sabo nosili."
„ V tem ozira se zelo moti Vaša milost, se odreže krčmar. Denimo tudi, naj bi zgodovina o tem po-
polnoma molčala, toliko mi že lahko verjamete, da se je njenim spisateljem bržkone nepotrebno zdelo, tacih vsacemu vitezu neobhodno potrebnih reči kakor so dnar-ji in perilo še na drobno omenjati. Gotovo je, da ni bil noben vitez brez dobro rejene mošnjice, brez perila in mazila za rane. Le mislite si, skoro vsi vitezi, o kte-rih je toliko govorjenja v knjigah, bojevali so se večidel na samotnih poljih ali celo kje v kaki strašni puščavi, V tacih krajih pa kakor veste, ne dobite na mah pripravljenega ranocelnika, da bi prišel na pomoč. Brez tacih reči biti je bilo le vitezom mogoče, kterim so bili čarovniki zvesti prijatli, ki so jim v nevarnosti ali od človeške pomoči oddaljenim hitro in gotovo pomoč dona-šali bodisi sami ali po zvestih poslih. Ker se pa vitezi niso mogli vselej zanašati na tako pomoč, previdvali so svoje oprode z dnarjem in z druzimi potrebnimi rečmi, kakor so na pr. sukanec in mazilo za rane. Seje pa kdaj primerilo, da niso imeli oprodov — seveda je bilo to redkokte-rikrat — hranili so tacih reči v majhnih krnircih za sedlom v ta namen privezanih, ktere so tako lepo spravljati umeli, da jih skoro viditi ni bilo. Vsaj veste, rojivitezom se niso kaj udajali tako nabasani krnirji, odtod vsa skrb glede na spravljanje, Zategavoljo Vam kakor pridodnje-mu vitezu (zdaj še niste) ta dobri svet dam: Ne poto-vajte dalje prez dnarja pa tudi ne brez družili Vašemu stanu in namenu potrebnih reči; tako se bote bolje počutili, kakor ste si kdaj mislili."
Don Kišot popolnoma prepričan o resnici krč-marjevih besedi obljubi vse storiti, karkoli mu je bilo nasvetovano ter se koj pripravlja, da bi v borjači poleg krčme stražo nastopil. V ta namen spravi vse orožje vkup in ga dene na korito pri neki sesalki, zgrabi ščit in sulico pa začne kaj resno pred koritom gor in dol
stopati Noč je že, ko se tako sprehaja. V tem razodene krčmar ostalim gostom smešno novico o trapa-parii čudnega možaka, ki hoče vso noč čuvati, da bi ga le kdo jutri viteza naredil. Vse se čudi vitezovemu započetju in vsaki sklene gledat iti prihodnjega viteza. Ko pridejo na borjač že ga zagledajo od daleč, ki zdaj modro stopa, se zdaj naslanja na sulico, zdaj pa vpira oči v orožje na koritu Čeravno je namreč že pozno v noč bilo, vendar seje vse razločno vidilo, karkoli je počenjal vitez, ker je mesec kaj lepo sijal.
Med tem pa ko se to godi, pride nekemu mez-garju na misel svojo živino napajati. Trebalo je tedaj vzeti orožje odčrez korita. Ko ga vidi Don Kišot in spoznavši strašni namen njegov, mu kar z visokopo-menljivim glasom nasproti zagrmi: „Oj ti, bodisi kdorkoli smeli vitez! ki te je zdaj volja dotikati se orožja najhrabrejšega junaka na svetu, premisli in prevdari dobro poprej, kaj delaš in ne zdrzni se prijeti za to sveto orožje; ako nočeš, da te pri tej priči prebodem zavoljo tako grozovitne predrznosti." Mezgar se pa še ne zmeni za to vrlo viteško obljubo — menda bi bil pa bolje storil, ko bi si bil te besede k srcu jemal — pomete meni nič tebi nič vse kar najde vkup ter zabrusi vso to šaro tje po borjači daleč proč od nesrečnega korita. Strašen razgled za Don Kišota! Viditi grozno početje mezgarjevo, povzdigne svoje oči proti nebesom spomnivši se, kakor je bilo podoba, zale svoje Tobo-žanke. Te so besede, ki jih je tistikrat izustil naš junak: „Vladarica mojega srca, preljubezniva gospodična! oh pritecite na pomoč svojemu sužnju, ki se ravno pripravlja na prvi boj in ne zapustite ga nikar v tem prevažnem trenutku. Eeče in znebivši se teškega ščita popade strastno z obema rokama dolgo sulico, jo za-
suče kvišku ter mahne ž njo tako krepko po mezgar-jevi butici, da se revež kar zgrudi na tla ves omamljen. Se en sam tak mahlej in mezgar bi bil zapadel krtovi deželi.
Don Kišot pobere na to svoje orožje in začne zopet sprehajati se ravno tako resno in po junaško kakor popred. Viditi je popolnoma pokojin, češ da se ni nič zgodilo. Ne dolgo potem pride drug mezgar. Ta ne vedoč, kako strašna nevarnost mu proti — ranjenec je namreč še ležal na borišči — pristopi, da bi na pojil žejne živinčeta, odzigne orožje in odpre tako ono korito. Don Kišot pa ne reče ne bev ne mev, tudi se ne priporoča živi duši več, ampak položi teški ščit na tla, popade spet svojo sulico in jo vpiči v glavo mez-garjevo, da mu jo predere na treh mestih. Na ropot in krik tako nemilo sprejetega nesrečnika prileti vse, kar je še živega v krčmi; med druzimi tudi krčmar sam. Don Kišot vidivši ta naskok se ne obvtavlja dolgo, ampak zgrabi kakor bi trenil svoj ščit in stegne roko po meču rekoč: „Oj Vi kraljica vse lepote, vladarica in tolažnica tega slabega in Vam na vse veke udanega srca, zdaj je prišla vrsta na Vas, pogledati v svoji milosti na suženjsko Vam podložnega viteza, ki je od vseh strani obdan od strašnih nevarnost." — Te besede imele so nepopisljivo moč zanj. Don Kišot postal je naenkrat iunak, da bi se ne bil zbal vseh mez-garjev na svetu pa tudi se jim ne umaknil še za pe-danj ne. Tovarši ranjenih popotnikov, ko vidijo kaj in kako, jamejo koj pridno lučati kamnje na Don Kišota. Brani se jim, kolikor mogoče s ščitom nepremakljivo stoje pri koritu, da bi obvaroval njemu tako sveto in nedotakljivo orožje. „Pustite ga pri miru, za Božjo voljo pustite ga, jih svari krčmar na ves glas; vsaj sem vam
povedal, da je norec, lahko vas vseh zakolje in vrag mu ne more kaj takemu norcu." — Pa bolj ko se je drl krčmar, bolj je upil Don Kišot psovaje jih nezveste izdajavce in imenovaje tudi gospod kastelana figa-moža in viteza brez nobenega poštenja in časti, ki pripušča, da se tako nesramno ravna s poštenim in vseh časti vrednim rojivitezom. „Vaša sreča, da nisem še vitez po postavi — beseduje Don Kišot — ako bi bil, hotel bi Vam poplačati Vašo mačjo zvestobo, gospodi-ne! Kar pa.vas druge zadene, trdim na vse vsta zdaj in na vse večne čase, da ste malovredni klateži in potepuhi, kterih še piškavega oreha vredne ne cenim. Ka-menovajte in žalite me le, kolikor vam ljubo in drago, nič se vas se bojim. Toda le-sem pridite, če vas je kaj in bote vidili, kako plačuje Don Kišot tako predrznost in nesramnost."
Te besede govoril je tako odločno in srčno, da je protivnike kar hitro v kozji rog vgnal. To in marno prigovarjanje krčmarjevo je storilo, da so opustil' kamenovanje. Kakor hitro spravijo oba ranjecna v stran, začne naš junak zopet straziti kakor popred gor in dol modro stopaje.
Akoravno je bil krčmar sklenil napraviti dosti smeha v hiši, vendar so se mu kmalo pristudile te reči dobro zapazivšemu, da ima z neozdravljivim norcem opraviti. Ta poslednja misel stori, da sklene mu hitro in brez ovinkov podeliti presneti viteški red, preden se kaka druga nesreča ne zgodi. Zatorej se poda k njemu. Pred vsim se izgovarja in ga prosi odpuščanja, da so se oni malovredniki predrznih kaj tacega, zraven ga zagotavlja, da ni nič.vedil za to. Kar pa kazen zadeva, prejeli so jo po zasluženji, da jo bodo pomnili. Na to pristavi: „Vaši milosti je že znano, da je nimam v tem gra-
dostojne kapele, sicer je tudi ni treba za najno početje. To kažejo dotične knjige, po kterih vem, da vsa ustanovitev viteza obstaja v tem, da se udari enkrat z dlanjo na zatilnik, enkrat pa z mečem po hrbtu, kar je gotovo lahko storiti tudi na polji ali kjer si bodi drugej. Verjemite mi, pošteno in prav kakor se spodobi takoš-nemu vitezu, dovršili ste častno stražo; vsaj ste stražili štiri ure, celi dve uri več kakor tirja postava."
Slovenec bi rekel zdaj od krčmarja, da je legal, kakor orehe tolkel. Vendar mu je. verjel Don Kišot, kakor bi bil ne vem kdo govoril. Zatorej napove krčmarju, da je pripravljen svojo pokorščino dokazati in vse storiti, da se reč dovrši prej ko je mogoče; kajti enkrat vitez in tako nesramno napaden hoče vse poklati, karkoli najde živega v gradu razun tistih oseb, kterim bi bilo zastran naddvornika morda še prizanašati.
Krčmar te vrle junakove obljube čuvši se zboji misleč si, vedi ga sam vrag, kaj je še v stanu storiti; norec je norec. Hitro odide po bukvice, kamor je mezgarjem zapisaval prodani ječmen in otrobe; sprem-ljen od nekoliko dečkov in od "omenjenih vlačug se vrne k Don Kišotu. Zdaj mu zapove, naj pri tej priči poklekne. On pa zamrmra nektere čisto nerazumij:ve besede iz one knjige in scer tako slovesno, kakor bi psalme molil. Med branjem povzdigne roko pa mu prismoli prav krepko na zatilnik, ravno tako krepko ga udari |z mečem po hrbtu in ne jenja mrmrati tistih čudnih besed. To storivši zavkaže eni milosrčnici, naj opaše viteza z mečem, kakor se spodobi. Se zgodi; pa čeravno je devojko mnogo truda stalo se smeha zdržati, vendar ni si upala kaj tacega početi, kar bi ga utegnilo razkačiti, prepričana, da ni kaj varno šal
zbijati z Don Kišotom, ki je malo popred pokazal, kako hitro mu kri zavre. Samo med opasovanjem ga nekoliko poonega rekoč: „Bog stori Vašo milost najsrečnejšega viteza in blagoslovi Vaše boje." Ni treba o-menjati, da ga je ta mični nagovor vsega osrečil. U-prašajo, kako ji je ime, da bo tako srečen vediti, komu je viteško zahvalo dolžen, in da mu bode tudi mogoče ji, kakor gre, tudi nekoliko slave pripisati.
Na to se odreže devojka prav ponižno: „Meni je ime Tolosa in sem hči prostega Toledanskega krojača. Večidel me je najti v štacuni nekega Rienajata in tako, ako Vam je ljubo, sem in ostanem na vse večne čase, kjer in kadar si bodi, Vaše milosti najponižniša dekla."
„Storite mi to ljuba v, jo poprosi Don Kišot, ne imenujte se odsihmal več Tolosa, ampak: DonaTo-losanska." Smehljaje se mu to obljubi.
Ostroge mu openja una devojka, s ktero ravno tako po viteško pokramlja kakor z Dono Tolosansko. Seveda ne odpusti uprašanja, kako da je tudi njej i-me. Ta mu odkritosrčno pove, da ji doma pravijo naravnost le mlinarica po njenem očetu, ki je pošten mlinar v Antikveri. „Skažite mi tudi Vi to ljubav, jo prosi vitez, in ne imenujte se več tako, toda vzemite naravnost še besedico: „od," vsaj dobro veste, da je tako ime Vašemu stanu primerniše od unega. Sicer se Vama prav prav goreče zahvalujem, zraven Vaji tudi prosim, dajte mi hitro vediti, ako kdaj potrebujete moje gotove pomoči."
Po dokončanih teh ceremonijah, s kterimi ga je krčmar bi rekel na vrat na nos viteza naredil, mu ni bilo več moč obstati na tem mestu. Velika zamuda in skoro grešno se mu je zdelo dalje počakavati v
— 74 —
krčmi. Trden sklep stori, vrlega Roeinanta zajahati ter podati se v tuje dežele priložnosti iskat, kjer bi svojo zdrobivno hrabrost pokazal. Pri tej priči osedla torej ponosnega in nepotrpežljivega Roeinanta, se kar za-vihti nanj, objame krčmarja in se mu zahvaluje tako neumno kvantaje, da nam ne bo zameril prijazni čitatelj ali ljubezniva čitateljica, ako ne zapišemo teh besedi in jih po zasluženji prepustimo molčeči pozab-ljenosti.
Krčmar bi mu bil rad kaj veliko raco naredil zavoljo povžite polenovke in popitega cvička, pa kaj hoče, vitez ga nima cempera pri sebi, in ko bi ga stokrat ob tla treščil. Zatorej mu je le na tem ležeče, da ga v božjem imenu odpravi. V ta namen mu odgovarja z ravno toliko zgovorljivostjo in prav vesel se ga od-križa rekoč: „Srečen pot!"
IV.
Ravno se je svitalo, ko je Don Kišot jezdil iz krčme. Bil je zelo vesel in od zgoli nadnšja in radosti, da je vitez, predla mu je gosja koža po hrbtu; pomrščalo mu je pa tudi po životu od svete groze nad novo dostojnostjo. Ni dvombe, da se je čudil Rocinant obnašanju gospodarja, ki se je zdaj zaganjal na njem, kakor bi bil popolnoma znorel. Don Kišot bi se bil veselja stajil kakor maslo; al ta trenutek se spomni krč-marjevih modrih besedi. Premišljuje to in uno, pa ni drugač: krčmar ima prav. Torej sklene ubogati ga ter povrniti se na dom po dnarje, perilo in sploh po vse, česar je koli vitezu treba. Pred vsim mora pa ščitnika imeti, in koj mu pride na misel neki kmet , ki mu je
bil sosed v vasi in ki je živel v revi in nadlogah s celo kopo otrok. Temu nameni tedaj to ščitniško dostojnost. Zamišljen pa vendar nekoliko potolažen obrne Eocinanta proti domu, ki se kar zažene in steče kakor tica po zraku, kadar zapazi trdno voljo gospodarjevo-
Tako na poti proti domu zadene na mesto, kjer se je cesta krojila na štiri kraje. Koj se spomni Don Kišot, da so se vsi rojivitezi na take razpotja pridši posvetovali, kam bi jo obrnili. Po njihovem zgledu po-stoji ter se globoko zamisli; pa ne da bi bil kako pot določil, po kteri bi mu bilo iti. Rocinant mu mora pomagati iz te zadrege. Prepusti mu vse štiri ceste na zberanje, naj gre kodar ali kamor se mu zljubi. Konj komaj spoznavši, da mu je pot na voljo dana, si jo kar zbere, ki drži na dom in tako odpekeče veselo.
Se nista bila daleč prišla, kar zagleda Don Kišot nekoliko ljudi pred sabo. Bili so Toledanski kupci, kakor je pozneje zvedil. Potovali so namreč v Murčijo svilo kupavat. Kacih šest jih je bilo s sončniki previ-denih, štiri služabniki na konjih in troje pešcev je za njimi hodilo.
Se daleč so bili. Pa komaj jih zapazi naš vitez, že mu prihaja na misel, da so brez dvombe klativitezi, s kterimi se bo treba poskusiti. Tedaj sklene jih, kakor gré, sprejeti. V ta namen se poravna spodobno na konju ,stopi trdno v stremene, naperi kopje, postavi ščit pred se, in tako čaka sred ceste onih klativite-zov.
Ko mu pridjo blizo, da ga morejo viditi in slišati, se zadere Don Kišot s temi predrznimi besedami nad njimi: „Stojte, prej ko pridete bliže in se od tistega mesta zmaknete, recite in priznajte, da je ni in ne bo nikdar lepše gospodične na vsem svetu, kakor je cesarica
iz la Manha, meni predraga in nobeni ženski primerljiva Tobožanka Dulcineja imenovana."
Na te uporne besede obstoje vsi kupci, vendar več zato, da bi enmalo bolje ogledovali DonKišota, ki jim stoji kakor pošast nasproti. Vedenje in govor jih pa kmalo prepriča, da imajo norca pred sabo. Vendar da bi vsaj zvedili, zakaj da jih ustavlja na potu, in zakaj mu je toliko na srcu ležeče slišati spoved o lepoti njegove dame," mu odgovori eden iz med njih, ki se je kaj rad ponorčeval, s sledečini besedami: „Gospod vitez! nihče zmed nas ne pozna tiste imenitne ženske, od htere nam tako lepo govoriti blagovolite. Pokažite nam jo, in če je res tako krasna, kakor Vi trdite, no tedaj se ne bomo obotavljali in brez da bi nas kdo silil v to, hočemo obstati resnico, ktero tirjate od nas."
Don Kišot pa zarenči: „ Ta bi bila umetnost, povedati vsemu svetu znano resnico! Vsak norec zna tako. Tu gre več zato in le zategavoljo hočemj razločen odgovor, da verjamete namreč, kar sem vam povedal in česar ne vidite s telesnimi očmi, to je, da to visoko resnico brez ovinkov priznate, potrdite, prisežete in tudi življenje daste za njo, ako bi bilo treba; ako ne, tristo jezerov! mi jo bote krvavo plačali predrzni divjaci! Vse povabim pri tej priči na dvaboj. Le-sem pridite mož za možem kakor viteštva postave tirjajo, ali pa vsi skupaj, ako se vam zljubi in če je pri vas potepuhih takošna navada. Tule vas neprestašeno čakam za-našaje se na svojo pravično reč."
„Blagi vitez! povzame šaljivec, v imenu vseh tukaj pričijočih knezov prosim Vašo ljubeznivost, ne tir-jajte od nas, da priznamo to ali pa uno, česar nismo ne vidili ne slišali. To bi le težilo našo vest. Pokažite nam vsaj kako podobico Vaše dame, potem Vam bomo
potrdili, kar hočete in hoste popolnoma zadovoljni. Da, skoro smo ji že zdaj vsi naklonjeni, in ko bi tudi krivo gledala z desnim in bi se cinober z žeplom cedil iz levega očesa, se ne bomo obotavljali dati ji največjo čast in hvalo, samo da Vam to ljubav skažemo."
„Oj ti nesramni malopridnež! zarjove Don Ki-šot v strašni jezi, kaj praviš, da se ji cedi ? Tu se ne odceja druzega kot ambra in balzam. Ona ni hroma ne grbasta, bolj ravna in vitka je kakor vreteno, da boš vedil ti grdin! Pa le čajte, kačji plod! vsaj vam jo bom zasolil, da boste pomnili, kdaj da ste psovali sprelepoto predrage mi Dulcineje."
Teh besed še dobro ne izreče, kar se z vzdignjeno sulico tako] hudo na psovavca zažene, da bi bilo gotovo po njem, ko bi se ne bil Rocinant, gnan od jeze gospodarjeve, k sreči spodtaknil in ovehnil tako, da je Don Kišot odletel kakor muha čez plot, kjer se je v prahu valjal. Čeravno si vse prizadeva, da bi ustal, vendar ne more. Ščit, sulica, ostroge, čelada in sploh vse orožje, ki ga ima okoli sebe, mu tega ne pripusti. Poskuša in poskuša, da bi se kvišku spravil, pa ne gre nikakor. V tem se zadere na ves glas: „ Ne bežajte, plašuni! Stojte, malovredni strašljivci! ako vas je še kaj in se niste popolnoma zbali mojega poguma. Moj konj je kriv, da sem padel, ne jaz, da bote vedili." Star pregovor pravi, da vsaka ne pade v blato, in ravno taka je tudi tukaj. Neki mezgar izmed hlapcev one kup-čijske družbe si teh besed ne šteje ravno v posebno čast; za malo se mu zdijo in močno ga zbode v srce slišati kaj tacega od revnega in tako smešno zjahane-ga viteza. Torej ni se mu čuditi, ako sklene zapisati mu na rebra krepak odgovor. V ta namen jo zakadi nanj, mu vzame sulico, jo zlomi pa ga z enim kosom
tako nevsmiljeno nažiga, da ga popolnoma zmlati, čeravno ima oklop na sebi. Gospodarji mu sicer velevajo jenjati, al to in pa nič. Mezgar je v svoji sla pohlepnosti tako hudo razkačen, da bi ne vem kaj raje prestal, ko to opustil. Hoče se do dobrega znositi nad Don Kišotom. Da bi pa začeto delo le še bolje dovršil, pobere še ostale sulične kose in jih zaporedoma raztolče nad ubogim vitezom. Ta pa, čeravno padajo nanj kot gosta toča, vendar ne drži jezika za zobmi. Dere se venomer kakor bi bil stekel, izdaja nebesa in zemljo, pa preklinja in psuje kupce cigane in tolovaje. Nazadnje se vendar tudi oni mezgar naveliča svojega dela. Vsega pokleščenega in zmaščenega pusti viteza na tleh. Kupci jo odrinejo.
Ko vidi Don Kišot, da je sam, se nekoliko oddahne pa zopet poskusi, se spraviti na noge; pa če ni mogel z zdravim telesom, toliko manj zdaj, ko ga vse boli in skli po životu našeškanem, kakor smo ravno popisali. Mislil bi človek, da ga je ona kurjava kaj spa-metila; gotovo bi to bila vsacega, le njega ne. Še bolj ko popred ga bebec lomi. Še srečnega se čuti, in scer prvič zato, ker jih je zgolj po nekem naključji dobil, ktera čast le rojiviteza doleti; drugič, ker je vse te nesreče, ako se sme tako imenovati, le Rocinant kriv ne on. Bodi si pa, kakorkoli že, gotovo je, da je naš vitez še vedno ležal na bojišči in da ga vse tolažbe niso mogle spraviti na noge.
Spoznavši torej, da ne more ustati, čeravno bi rad, se uda v žalostno osodo. Skoro se še ne zmeni več za toliko mahlejev, ki jih je ravnokar prejel. Misli in misli, da bi se vsaj spomnil enake prigodbe iz viteških knjig. Ne misli dolgo, pravo stakne. Spomni se namreč tiste glasovite nezgode, ki se je nekdaj pripe-
tila Balduinu in markežu Mantovanskemu. Da so mu vse te kvante resnične in se mu zdi, kakor bi bile nalašč zanj vstvarjene, ni nam treba omenjati. Vse se prilega pričijočim okoljščinam. Zatorej se pred vsim začne valjati tjej po golih tleh izrazovaje neznano strašne bolečine, zraven pa upije neprestano po zgledu nesrečnega viteza, od kterega pravijo knjige, da je ne-prenohoma upil in tožil v nekem gojzdu. Te so besede, kterih se zdaj poslužuje razmlačeni Don Kišot: „ Kje si li, vladarica mojega srca, da si ne jemlješ k srcu te moje nesreče? Dvoje je mogoče: Ali ne veš za to, kar se mi je naključilo, ali postala si mi nezvesta in ne maraš več za viteza Tebi do smrti in po smrti udanega." Tako prestoka vse te viteške litanije do sledečih besed: „ Aj žlahtni markež, moj stric in gospodar! "
Ravno ko beseduje tako, pride nekdo po tisti cesti. Kmet je, ki se vrača iz mlina, kamor je pripeljal nekoliko žita za mletev. Ta viditi človeka stegnje-nega tje po tleh pristopi in ga praša, kdo in kaj mil je, da toliko prejolioče? Don Kišot pa misleč, da je to Mantovanski markež, ki mu le na pomoč pride, se prav nič ne da motiti; le ponavlja besedo po besedi tisto povest, ki pravi, kaj se je nekdaj godilo med cesarje-vičem in drago mu nevesto.
Kmet slišavši to čudno blebetanje, se koj po-križa in zmoli prav krepko molitev; ker se mu pa vendar smili pa tudi iz radovednosti, prizigne nekoliko na-ličnik, in mu osnaži obraz, ki je bil ves v prahu. Komaj pa to stori, ga že spozna: „ Aj aj! gospod Kihada! se zavzame kmet — tako je bilo Don Kišotu ime, ko je še bil pri pravi pameti,— ki vrag je Vašo milost tako hudo razčesal in nadelal?" Vitez se ne ustavi ter
žlobudra naprej. Ko vidi kmet, da ni mogoče žlahtnemu gospodu na konec priti, mu odpne od spred in zad oklop, da bi vidil, 'ali je kje ranjen. Ničesa ne naide, ne krvi ne rane. Zatorej ga vzdigne od tal in ga z neizrečenim trudom spravi na osla. To stori, da bi ne zadel kam ž njim. Nato pobere orožje razun suličnih drobcev pa ga nabaše na Rocinanta. Z eno roko drži Don Kišotovega konja za ujzdo z drugo pa svojega osla. Po dovršenem tem delu se napoti proti domu in se ne more zadosti načuditi abotnemu blebetanju Don ¡Kišotovemu.
Mrači se, ko pridejo do vasi. Kmet čaka noči, da bi ljudje ne vidili Don Kišota tako grozno pobitega in na oslu jahajočega. Ko se mu zdi zadosti te-motno, odpelje viteza v vas pred njegovo hišo. Tu vse že vprek leti; nekteri se jočejo in kričijo, nekteri tolažijo, vsi so kakor zmoeeni. [Gospod župnik in bra-dobrivec, ki sta ravno tam, tolažita in tolažita, kolikor se le da in kakor moreta. Se nar bolj upije ključarica in se skoro ne more potolažiti: „Za Božjo voljo, gospod župnik Pedro Pereč! — kriči na ves glas — kaj se Vam zdi? To je pač res grozna nesreča, ki je našega gospodarja zadela. Že drugi dan je preteklo, da ni viditi ne njega, ne konja, ne ščita, ne sulice in oklopa. Bogu se smili! to je pač nesreča to. Svojo glavo bi zastavila in stavim ne vem še kaj, gospod li-cencijat! da so mu tiste preklete bukve — Bog mi ne zapiši grelia! — možgane zmešale, pa le recite, če ni res taka. Zakaj je zmirom vrtal v njih in si glavo belil ž njimi? Ni drugač, znorile so ga, da bi zagorele; vsaj se vem dobro spomniti, kako je večkrat pravil, da bode rojivitez in da hoče vse štiri kraje sveta prepotovati. Bog daj, daj bi lagala; al takrat vem, da sem resnico govorila." i. t. d.
Komaj omolkne ta, že pride kak drug na vrsto. Tudi mlada mlada Don Kišotova sestrična mora ziniti. ¡Takole pa ona beseduje: „Verjemite mi, mojster Miklavž! po celi dve noči in dva dneva je te bukve prebiral in tičal v njih; da bi jih ne bil nikoli vidil! Le viditi bi bili mogli, kakošne reči je vselej uganjal. Enkrat sem si v glavo vtepla, ga natanko opazovati. Tole sem vidila z lastnimi očmi. Ko se je naveličal prebirati te naslarije, potisne bukve tje v stran popade meč ter začne v mogočnem srdu po stenah sekati in mahati, kakor da bi hotel vse podreti. Nazadnje, ko je že ves zdelan in upehan, pove, da je štiri grozovitne velikane užugal. Pot ki se mu je curkoma cedil po životu, mu je bila kri iz prejetih ran. Nato spije kupico hladne vode in se vede, kakor bi bil na enkrat ozdravel po tej dragoceni pijači, ki mu jo je modri Eskvife, nek glasoviten čarovnik, prijazno poslal. To sem jaz vidila. Prav žal mi je in skoro bi sama sebe krivo delala, da Vam nisem o pravem času povedala, kaj in kako. Vsaj bi bili morda temu pomagali in moj ujic bi ne bil tako zabredel. Ko bi ne bili druzega storili, vsaj sožgali bi bili te bukve. Bog jih končaj, vsaj niso druzega vredne, ker tako poštene ljudi zapeljujejo v hudo."
„ Ravno to trdim tudi jaz, pristavijo gospod župnik — pa zaprisežena, se vam pri tej priči, da jim pridem na kraj. Preden pojde jutri sonce v zaton, jih ne bo več, če Bog če. Sam jih bom obsodil in sožgal, da mi ne [zapeljejo še koga druzega, ako po nesreči naleti nanje, in mu ne škodijo na duši in na telesu, kakor so škodile mojemu ljubeznivemu prijatlu. "
To vse poslušata zunej Don Kišot in kmet, ki
šele zdaj sprevidi, kam pes taco moli in kako je pri-
6
šlo, da je spremljanec tako hudo prismojen. Nato kar potrka na vrata precej glasno klicaje : „No, pa odprite ; gospod Balduin in Mantovanski markež sta tukaj, o-ba strašno ranjena. " Komaj to izgovori, že prima-hadra vse, kar je v hiši in vsak spozna koj pri tej priči lažnjivega Balduina. Čudno se spogledajo, ta kliče prijatla, ta gospodarja in tako gré vse vprek, da ni konca ne kraja. Čeravno čepi Don Kišot še zmirom na kmetovem oslu — ker samemu ni mogoče se spraviti raz njega — mu vendar ne dajo miru in vsak ga hoče objeti in na, srce pritisniti. Don Kišot pa spregovori:,, Pustite me; jaz ne, moj konj je kriv, da pridem takšen domu. Hudo sem ranjen, spravite me na posteljo in pošljite, če je le mogoče, po modro Urganjo, da mi zaceli prejete rane."
„Da, taka je le!" kriči kijučarica; vam nisem pravila, da v tem grmu zajic tiči? Da, res je tako. Za Božjo voljo, vsaj noter stopite žlahtni gospod! Ni treba nama tiste coprnice ne, Vas bove že ozdravile. O da bi zagjrele vse tiste preklete bukve —Bog mi vsaj ne zapiši greha! — ki so Vas tako napravile, i. t. d.
Tako je blebetala toliko skrbljiva ključarica in gotovo bi jih bila še nekaj povedala; pa zadnji čas je bil se dela poprijeti Ranjenec se ne more več držati po koncu. Zategavoljo ga položijo na posteljo in preiskujejo, je li kje ranjen. Ker pa nobene rane ne najdejo, reče Don Kišot:" Raz konja sem padel in sem se takootol-kel, ko sem se bojeval z desetero tako grozovitnih velikanov, kakoršnih gotovo na vsem svetu najti ni. "
„Raca na vodi! se oglasijo gospod župnik, zdaj pa pridejo velikani na vrsto. Bog mi ne daj živeti jutri ta dan, če jih vseh ne sožgem in pokončam, preden bo noč."
Tako od same skrbljivosti mu ne privošijo pokoja, čeravno ga je zelo potreben. Jzprašujejo ga to in uno; pa ker jim druzega ne odgovarja, ko da naj mu jesti dajo in naj ga pustijo, da bo vsaj enkrat zaspal, se vendar vdajo v to, za kar jih prosi. Dajo mu jesti in ga prepustijo osodi. V tem pa pozvedajo gospod župnik pri kmetu kaj in kako, posebno kje je dobil gospod Kihada. Kmet pove vse kakor pri spovedi, celo tiste besede, ki jih je slišal iz Don Kišoto-vih ust, preden so prišli v domačo vas.
V.
Drugo jutro gredo gospod župnik po mojstra Miklavža in oba se podasta v hišo, kjer se je v malo dneh toliko nesreče zgodilo.
Vitez spi še trdno, ko prideta. Brez dolzih ovinkov tirjata ključe do tistih bukev, ki so Don Kišota tako hudo obnorile in so tedaj edini vir in vzrok vse nesreče. Ko odpreta vitezovo delavnico, najdeta še čez sto večjih in manjših foliantov (bukev na celo polo} kaj drago in okusno vezanih. Marno pregledata vse bukve. Da bi se jima pa nekoliko splačal njun trud, ob-držita za-se, kar je boljega v šari. Med rešenimi knjigami so nar imenitniši: „Amadis Galski, Palmerin Angleški, modri vitez Tirant." Te in še nekoliko druzih bukev rešita namenjenega pogubljenja, ker se jima vendar zdi škoda za-nje. Ostale knjižurine pa zmečeta kar brez pomislika dol na borjač, kjer se že delajo vse priprave, da bi se sožgale.
V tem, ko skačejo obsojene knjige na mesto poslednjega cilj in konca, zakriči kar naenkrat Don
Kišot na ves glas: „Semkaj hrabri vitezi! [les pritisnite, tu pokažite svojo hrabrost, da Vam ti dvoruni ne unesejo turnejske zmage." Slišati takošen krič in šum, zapustita gospod župnik in mojster Miklavž pregledovanje bukev ter stečeta v Don Kišotovo čumnato.
Don Kišot se je že pobral iz postelje. Ko prideta na prag, ga že zagledata sekati in mahati okoli sebe, kakor bi hotel Bog ve koliko velikanov umoriti. Ne črhneta besedice, ampak se vržeta nanj in ga spravita šiloma na posteljo.
Skoro ni ga bilo moč več držati, tako ga je bebec lomil. Ker ni imel več meča, bil je s pestmi, da se je vse treslo. Nazadnje sta ga vendar užugala, ker je bil tudi nekoliko strujen. Ko si enmalo odpočije, se obrne proti gospod župniku rekoč:" Recite pa le, kar Vam ljubo in drago, gospod nadškof Turpin! sramotno je in ostane na vse večne čase, da prepuščajo naši perji tistim dvorunom že skoro dobljeno zmago. Vsaj smo menda že tri dni zaporedoma zmagovali?"
„Bog ve, da je res, gospod boter! se odrežejo župnik; pa le tiho bodite, kaj hočete; kjer je dans zgu-ba, bo jutri gotov dobiček. Tako je le na tem svetu. Ako bi Vam pa imel kaj nasvetovati, rekel bi, da naj skrbite za svoje zdravje prej ko za druge reči; ker meni se zdi celo, da Vas je poprejšni boj popolnoma stru-dil. Menda ste tudi ranjeni?
„Kaj pa da, tega ravno ne; le zmlačen sem več ko je treba, odgovori Don Kišot. Tisti malovred-nik, da bote vedili — Don Roland se kliče, Bog ga plati!— je moje ude s hrastovim deblom tako nevsmiljeno nasekaval, da sem ves pohabljen prišel domu. Veste li zakaj? Jezen je na-me in zavid ga grize, ker ve, da jaz sam ga morem užugati. Pa tudi sem mu kos. Ne ime-
nujte me več Rinaldota Montalbanskega, ako mu vsega ne povrnem, kakor hitro ustanem in naj je le še tako grozen črnoknjižee. Le meni prepustite maščevanje. Zdaj pa bi rad zajtrkoval, ker to je sada nar poglavitniša potreba."
Prinesejo mu zajutrek. Nedolgo potem zaspi. Vsak se mu čudi, posebno pa gospod župnik se ne morejo zadosti načuditi njegovi norosti.
Ne ravno še pozno v noč pobere ključarica vse tiste nesrečne bukve, ktere sta gospod župnik in mojster Miklavž na borjač bila zmetala, jih znese na kup ter jih sožge. Viditi ji je na obrazu, da jo kaj veseli to delo. Poginile so pa tudi marsiktere prav dobre bukve, ki bi bile vredne v pismarnicah hranjene biti. Godilo se jim je namreč po pregovoru, ki pravi, da mora večkrat pravični s krivičnim trpeti.
Gospod župnik so bili kaj previden mož. Da bi namreč kolikor mogoče v okom prišli [prijatlovi norosti, si zmislijo to-le. Vitezovo izbo dajo nekoliko prenare-diti in vrata zazidati, to sicer zato, da Don Kišot ne najde več izbe in da se po tem takem vsa bolezen s koreniko vred strebi. V ta namen se tudi pogovorijo z mojstrom Miklavžem; reči mu hočeta, da je neki coprnik izbo in vse, kar je bilo v njej, pobral in odnesel.
To storita tudi.
Dva dni potem ustane Don Kišot. Prvo kar počne je, da poišče tistih knjig, njemu toliko ljubih in drazih. Ko ne najde izbe na pravem mestu, išče in išče po vsej hiši. Nikjer ni duha ne sluha od nje. Na zadnje pride vendar do tistega mesta, kjer so bile nekdaj vrata v delavnico, potiplje na vse kraje, gleda sem ter tje, pa ves trud je zastonj, ni vrat ni izbe.
Tu se nekoliko zamisli. Za malo časa popraša ključa-rico, ko ravno naleti na-njo, kje da je njegova izba?
Prebrisana starka, ki je že vedila kaj in kako, mu odgovori: „Ktera izba? Kosmata kapa! zdaj se še le spomnim? Vsaj pravim, ni je cerkvice, kjer bi vrag ne imel kapelice. O žlahtni gospod, zastonj iščete svoje izbe, sam zlodej jo je pobral z vsim, kar je bilo v njej; Bog mi ne zapiši greha! u
„ A kaj še!" zavrne Don Kišotova sestrična ravno tako zvito. „Ni bil zlodej ne, ki je izbo pobral, vsa druga spaka je bila to. Hu! mrščavica me obide, ko se le spomnim. Ljubi ujic! bil je coprnik in ravno tisto noč potem, ko ste odšli, je prišel na oblaka. Na pozoji je jahal in bil je viditi kakor vitez. Komaj stopi na tla, kar jo naravnost primaha in smuk! v Vašo delavnico, brez da bi koga kaj prašal. Vedi ga sam Bog, kaj je notri delal. Le toliko vem, daje kmalo potem šinil po strehi v zrak pustivši vso hišo v gostem dimu. Ko pritečeve jaz in ključarica, da bi vsaj vidile, kaj se je zgodilo, ne najdeve ne bukev ne izbe. Se se dobro spomnim, kako je nama pravil čarovnik, ko je odhajal, da je vso to škodo napravil iz zgolj zavida do gospodarja, ki se bo že za lasé prijemal, ko bo zvedil, koliko je škode v hiši. Na to nama še pove, da se kliče Munaton. "
„Ne Munaton, Freston je rekel," popravi Don
Kišot.
„ Na moje poštenje, da ne vem. prav kako, ali Freston, ali pa Friton," seže ključarica v besedo: „to pa vem, da se njegovo ime dokončava na ton."
„Se ve da," zavrne Don Kišot. „To je moder čarovnik; rad bi mi kaj nagajal, ko bi mogel. Zavoljo tega me pa sovraži, ker dobro ve kot črnoknji-
žec, da se bom enkrat z vitezom njemu prikupljenim spri in ga zmagal, brez da bi mu mogel on v čem pomagati. Zato me sramoti in mi škoduje, kjerkoli more in zna. Vendar kako prazno je njegovo prizadevanje ! Tega naj si bo svest in tako zagotovljam slehrnega izmed vas, da ga bo kmalo doletela zaslužena osoda gotovo prej, kakor si on misli."
„Da, da! temu ni dvombe, se oglasi prekanjena sestrična;" toda ne zamerite mi ljubi ujie, kdo Vas sili v boje in vse težave, kakoršnih vselej iščete? Po moji slabi pameti bi bilo stokrat bolje za Vas, ko bi doma ostali in v miru živeli; ne pa greste po svetu med tuje ljudi sreče iskat. Premislite vsaj, kako se rado godi tistim, ki gredo po volno, pa pridejo do golega ostriženi domu.
„ O draga moja! kako se ti grozno motiš, pristavi Don Kišot že enmalo kakor nejevoljen. Mene striči! Kje je še tista! Naj se le kdo podstopi, prej ko se le ene dlačce dotakne, ga oderem kakor mačka. To, da boš vedila ti, ki praviš tako/'
Nikdo ne črhne ne bele ne črne na te besede. Vsak se boji mu v čem nasprotovati, ker je že bilo viditi, da mu je pisker zavrel. Don Kišot pa ostane še kacih štirnajst dni pri domu in se vede pametno, kakor vsak drugi. Mislil bi človek, da je norčijam in vsemu viteževanju že slovo dal, pa vse drugač je mislil Don Kišot.
Že gor smo- povedali pri neki priložnosti, da je imel za soseda neeega kmeta, kteremu je namenil novo ščitniško dostojnost. Ta je bil sicer dober in pošten pa lahkoveren in zabit človek. Namen svoj doseči, se koj) tega polasti, ga moti in moti ter mu toliko lepih reči obeta, da ga nazadnje premoti ž njim iti, kamor ga
bode peljal. Na vse zadnje mu zaprimeček še to reče: „ Veš, morda se sreči tako prikupiš, da boš za vse čase njen ljubljenec in lahko se primeri, da si pridobiš kje kak večji otok, kjer boš za vse svoje žive dni me-stodržec ali gubernator. To je vendar kaj več, kakor tukaj stradati in na gnoji čepeti.
Tako krepko ga je onegal Don Kišot, da se je Sanho Pansa že vidil v duhu s krono na glavi, in na zlati blazini. Zatorej sklene, odriniti jo z novim gospodarjem kakor hitro je mogoče. Tako zapusti ženo in otroke in postane nadepoln ščitnik Njih milosti.
Vse je tedaj v redu, zdaj gre le še za denar, ki je po modrih krčmarjevih besedah vitezom ravno tako potreben kakor vsakemu človeku. Don Kišotu ne ostane druzega, ko spraviti v dnar, kar ima. Zategadel proda eno zemljišče in zastavlja eno za družim, dokler spravi dokaj penezov za svoje potrebe. Tudi vzame ščit na posodo od necega prijatla, zakrpa raztolčeno Čelado kakor zna in more ter odloči svojemu ščitniku uro in dan namenjenega odhoda. To stori več zato, da se tudi Sanho previdi s potrebnimi rečmi, kakor so n. pr. sukanec in posebno mavha za kruh. Sanho mu da sveto obljubo, da ne bo ničesa pozabil, kar tako imenitno potovanje že samo na sebi zahteva; vrh tega, da mu ne bo treba peš capljati, bode še osla sabo vzel, kterega ima v hlevu. Tako daleč je segla skrbljivost ščitnikova.
VI.
Akoravno se je naš vitez že veselil svojega pajdaša, ki bo tako rekoč neposredna priča nar slavni-
ših djanj, ki so se kdaj godile pod svitlim soncem. Vendar mu nikakor ni hotlo v glavo, da ima ščitnik jahati na oslu. Tako malo vredna se mu je zdela oslova družba. Torej si glavo beli in beli spomniti se iz zgodovine, ali je že imel kdaj kteri vitez tako nevredno jahajoče-ga ščitonoša. Pa ni mu mogoče iztuhtati je, čeravno premišljuje to na vse kraje. Na zadnje si vendar misli, naj se pes obesi, ker že ni drugač. Sklene tedaj ščitnika, kakor je z oslom vred sprejeti v svojo družbo, zraven si pa za trdno izgovori, mu pri prvi priložnosti konja dobiti in ko bi bilo celo kterega viteza oropati.
Ko je bilo vse to dognano in redu, ravno kakor je bil modri krčmar nasvetoval, kar odrineta bi rekel zmuzneta iz domače vasi. Don Kišot ni razodel živi duši razun ščitniku, da mu je iti po svetu. Ravno tako potuhnjeno se pobere Sanho Pansa od doma prepustivši ženo in otroke Božji neskončni previdnosti, ki clo tiče pod nebom prerodi in brez čigar vedenja še vrabec s strehe ne pade. Nihče ju ni vidil, ko sta šla. Da bi ju pa tudi nikdo ne mogel dohiteti ali pritirati na dom, sploh da bi nobene zmešnjave ali overe ne bilo njunemu svetemu započetju, potujeta venomer in se celo noč ne ustavita. Neprenehljivo silita naprej. Šele, ko jame prizarjati, se nekoliko oddahneta, čutita se namreč varna pred vsakim naskokom ali neušečnim prepiranjem. Viditi Sanha na oslu z mavho in mehom na strani pa tako resno, modro in častitljivo jahajočega, ti je bil tako smešen razgled, pri kterem bi bil clo resni in molčečni Pitagor sam zahrohotal. Za nobeno reč se več ne zmeni, žena in otroci mu še na misel ne pridejo; le ena se mu košati v možganih in unema mu ne-pokojnega duha. Vsaj bode, ako Bog da, gubernator
na otoku, kterega mu je velehrabri Don Kišot namenil. In to je kaj.
Don Kišot ne išče glavne ceste, drži se tistih stranpotic, ktere si je bil tudi prvo pot izvolil. Potovanje gre res tudi veliko lože in prijetniše je, kakor po-pred. Že sončni žarki mu ne delajo take nadlege ko takrat, ko so ga čisto popaliti hotli.
Tako se vitez in ščitnik pomikata naprej. V tem praša Sanho svojega gospodarja takole: „Jelite, milostljivi gospod! da bote svojo obljubo držali? Da ne zabite, kar ste mi zastran onega otoka obečali. Lahko si mislite, to bi ne bilo prav. Sicer kar mene uti-če, bodite brez vsake skrbi, in kar se tiče tudi nove meni namenjene dostojnosti, bodem ji kos in naj je še tako imenitna ali težavna."
„Vedi in vtisni si to dobro v svoje možgane, kar ti pravim, ljubi moj Sanho Pansa," odgovori na to Don Kišot, „pri vseh nekdajnih rojivitezih je bila navada postavljati ščitonoše za mestodržce ali gubernatorje pridobljenih otokov in kraljestev. Nikar pa ne misli, še v sanjah ne, da bi jaz hotel to lepo in vse hvale vredno navado uničiti, ali kako odpraviti. Tega nikdar nikoli ne; temuč vse moje prizadevanje bode, da jih v tem oziru še prekosim, če je mogoče. Nekdajni vitezi so po navadi čakali, da so se njih ščitniki postarali ali kako slabi prihajali, potem so jim še le] grof-stvo ali markeštvo delili. Vidiš, ni bilo ščitnikom tako lahko dobiti novo dostojnost; trdo so jo mogli zaslužiti. Ti pa moj Sanho se nič ne boj; zadovoljin boš, ako še tako visoko in predrzno upaš. Ako naji nebesa dalj časa pri življenji puste, se prav lahko primeri, da pridobim tudi kako večje kraljestvo z manjšimi kraljestvi in potem takem te še celo za kralja postavim. Če je
le količkaj sreče pri tem, se to lahko v kacih šestih dnevih uresniči, ako ne že prej, da boš vedil dragi moj Sanho Pansa. Scer se pa nimaš temu kaj čuditi; vitezom, kakoršen sem jaz, se kaj čudne reči godijo in to zgolj po nekem naključji nobenemu človeku razumljivem. Po tem takem lahko razvidiš, da mi bo mogoče še veliko več dati, kakor sem prav za prav obljubil.
„Da te vendar^! je limogoče? se začudi Sanho Pansa." Denimo, naj tudi jaz tako po nekem naključji postanem kralj Bog ve kterega otoka ali kraljestva (in zdaj si domišljuje kronanega kralja); bode po tem takem moja tovaršica, Maria Gutierec, narmanj kraljica in moji otroci bodo kraljeviči? Kalj?"
„No, to se ve," mu odgovori vrli Don Kišot. Kako li moreš tako neumno prašati ? "
„ Po vsej pravici," pristavi Sanho. „Čujte, ko bi tudi toliko kraljestev in žezlov deževalo z nebes, kakor je bilo mane v puščavi, moji tovaršici bi se gotovo nobeno ne prileglo. Kraljica ona! Ha, ha ha ha! to se ji pač prileže ko presici sedlo. Grofica? No v Božjem imenu to, pa še to Bog pomagaj!
„Te reči prepusti Božji previdnosti," ga opominja naš vitez; Bog da vsakemu človeku, le kar mu gre. Sicer te pa prosim, ne bodi tak norec in ne daj se s prazno žlico pitati. Drži se gubernatorstva, ktero ti gre pred Bogom in ljudmi.
„Primaruha! to je tudi moja misel," se odreže Sanho. Da bi jaz haj druzega tirjal kahor to, kar mi po vsej pravici gre? Ne bo dal; vsaj imam tako dobrega in pametnega gospodarja, ki mi bo privoljil, le kar je meni v prid in hasen."
VII.
Ko se tako pogovarjata o zlati prihodnosti, zagledata naenkrat kacih trideset ali štirdeset sapnih malnov, ki stoje na polji Montielskem. Komaj jih zapazi Don Kišot, že se pobaha proti ščitniku: „ Sreča je nama bolj ugodna, kahor bi kdo mislil. Tole, moj zlati Sanhoček! tam je gotovo kacih trideset sirovih velikanov, s kterimi se bo treba poskusiti, k;ikor vidim. Tako mi Bog pomagaj, da jih vseh po vrsti pokončam in pohrustam, kolikor jih je. Jih ni toliko, da bi jih ne. Sicer so take vojske vselej dobre in Bogu na posebno čast, ako se ta kačji plod strebi in pokonča."
„Pa kje so tisti velikani? popraša Sanho Pansa.
„ Tam so le, ali ne vidiš ? odgovori Don Kišot; poglej, kako stegavajo na miljo daleč svoje grozovitne roke."
,;Nikarte, Vaša milost! pomislite dobro, kaj delate. To, kar vidite niso velikani, ampak malni na veter so in kar imate za roke {so vetrnice, s kterimi, ako jih veter goni, mlinski kamen vrtijo."
„Ne čenčaj tako neslano, moj Sanho! Velikani so. Zameril bi ti, da ne veš kaj [tacega; al kaj, ko nisi še nikoli bil v takšnih okoljšinah. Velikani so, da boš vedil. Ako se pa bojiš, no pa pojdi kam v stran in zmoli kje na varnem mestu tudi za-me par krepkih molitvic. Vsaj veš, ni ravno lahka, bojevati se s takošnimi velikani."
To zgovorivši spodbode svojega Eocinanta in meni nič tebi nič jo zakadi nad sovražnike. Še ne sliši zvestega ščitnika, ki ga na ves glas zagotov-lja, da so to le vetrni malni, ne pa velikani, s kte-
rimi se hoče poskusiti. Al te besede in pa nič. Don Kišot ne sliši in ne vidi druzega ko strašne velikane, čeravno je že tako blizo, da bi mogel po podobi spoznati, kaj da so. Zdaj se zapodi tje na ves glas kri-čaje. „Stojte, mevže! sram vas bodi, en sam vitez vam vsem vojsko napove; pa tudi vas ni toliko, da bi vas ne užugal." Dokler še tako 'govori, se vzdigne vetrič, ki dene vetrnice v tek in jih zavrti. Koj se zadere Don Kišot takole: „Ha plašuni! le stezajte roke, kolikor se vam ljubi. Ko bi jih ravno toliko imeli kot Briarej, me ne pripravite v strah. Da bote vedili, prav nič se vas ne bojim; temveč upam, da vas kmalo končam in polomastim, kakor zaslužite." Nato se Yživo priporoči svoji Tobožanki, naj mu brž na pomoč pri-hiti, ker bode grozna bitva to; postavi ščit pred se in oddirja z vzdignjeno sulico naravnost na prvi mlin. Tu zadrvi kopje in ga vpiči v vetrnico, al v tem trenutku se veter zažene z vso močjo v vetrnice, razko-lje sulico na drobne kosce in zabrusi viteza in Roci-nanta daleč tje na polje *).
Sanho viditi, kar se je ravno godilo, ne čaka več trenutka na mestu; ampak leti, kar ga le nesejo oslove noge gospodarju na pomoč. Strašno pobitega najde na tleh ležati. Še znamnja življenja ni viditi na njem; tako nesrečno se je prekucnil z Roci-nantom. „ Bog pomagaj, vsi svetniki in vse svetnice! toži Sanho Pansa. Za Božjo voljo, vsaj sem Vam pravil, da naj pomislite pred, kaj delate in -da so to le vetrni mlini ne pa velikani, kakoršnih vselej iščete. Pri moji duši, to so pač neslanarije, da nočete viditi in zapopasti, kar je jasno ko beli dan.u
*) Poglej podobo na čelu te knjige.
„ Molči, molči prijatel," ga prosi Don Kišot, ko se zave. „Ni je reči pod soncem tako spremenljive, kakor je bojna sreča. Da celo! jaz sem popolnoma prepričan, da je ravno tisti Freston, ki je mojo izbo in bukve odnesel, tudi velikane v vetrne mline spremenil samo zato, da bi jaz ne imel te časti zmagati jib. Tako grozno me sovraži. Pa na zadnje, kaj mu bodo pomagale vse te hudičeve zvijače? Mojemu meču vendarle ne pride na konec in če se tudi na glavo postavi."
„ Da bi vendar res bilo! " vzdihne Sanho. Na to pobere Don Kišota in ga spravi spet na Rocinanta, ki je tudi precejšen delež dobil. Ko ga tako enmalo poravna, odrineta dalje pogovarjaje se o ravno presta-nem boji. Cesta ju pelje naravnost do Lapiškega pristanišča, kamor žene tudi našega zdaj sicer pohabljenega viteza. „Toliko je gotovo — tako pripoveduje Sanhu — da je tam dosti vitezov najti in tako je skoro nemogoče, da bi tam ne doživela še veliko čudniših reči, kakor sva jih tukaj."
Don Kišot bi še za nobeno reč toliko ne maral, le samo in edino [to ga žali, da se mu je sulica -zdrobila. Sanhu pa, ki je še le zdaj spregledal vzrok njegove žalosti, navede zgled iz viteške zgodovine, kako so si znali namreč nekdajni vitezi v enacih zadregah pomagati. Tole mu pove,: „ Ce se ne motim, je njega dni nek španjsk vitez Diego Pereč po imenu, ko mu je meč počil v boji, prav veliko hrastovo vejo odče-snil. Še tisti dan je imel priložnost se je poslužiti. Celo trumo zamorcev je ž njo tako hudo otepel in zdroz-gal, da so ga ljudje le „Zdrozgovavca" imenovali. V spomin tega slavnega dneva so si njegovi potomci prilastili častivno ime: „ Zdrozgovavci. " Veš ljubi moj Sanho! to ti povem, da boš vedil; ker tudi mene je vo-
lja s tako vejo najslavnisih djanj dovrševati. Kar pa tebe zadevlje, se moraš le srečnega šteti, dati je dano pričujočemu biti pri dovrševanji takošnih čudežev, ka-koršni se niso še nikolj godili pod svetlim soncem."
„No, v Božjem imenu! " pristavi Sanho; vsaj verjamem vse, kar mi Vaša milost tukaj pripoveduje. Sicer zravnajte se nekoliko, ker stranite, ne bodi mi spono-sno, kakor bi bili pijani in se krčite na konji, da je že nespodobno viditi. Kaj velja, da imate to od poprej š-nega boja ? Jelite, sem jo uganil ?"
„Pa še kako, prijatel moj! " zastoka Don Kišot. Res me boli po vsem životu več, kakor je treba vsa-cemu rojivitezu. Tebi se pa gotovo čudno zdi, da me ne slišiš godrnjati in johotati zavoljo bolečin, ki mi tako nadlego delajo. Vsak drugi bi tožil v teh okoljši-nah. Kar to utiče, vedi dragi moj! rojivitezu nipripuš-čeno in kratkonikar in nikjer ne sme se komu pritoževati zastran prejetih ran in ko bi tudi na pol zma-ščen bil in bi mu že čeva cepale s trebuha. Da, proti temu so ti kaj ostre dotične postave."
„Če je taka, odvrne Sanho Pansa, nimam prav nič proti temu. Pri meni je pa vsa druga, jaz johočem in tarnam, če me le koljčikaj kje boli. Vedite, jaz je ne poznam prepovedi v tacih rečeh. Sicer mi lahko poveste, ali prepovedujejo Vaše postave tudi ščitnikom, da se nimajo potožiti, ko jih kdaj kaka nesreča doleti?
Don Kišot bi bil počil od smeha, tako zarobljenega se mu ni še nikoli pokazal, kakor zdaj. Ko se nekoliko oddahne od smeha, mu nekako slovesno na znanje da, naj se le po volji potoži, kjer in kadar hoče in kolikor se mu zljubi; ker zanj ni nobene prepovedi v viteštvenem zakoniku. Sanho mu resno obljubi se vprihodnje zadrževati, kakor mu gospodar veleva;
vendar hitro pristavi, da je že čas jesti. Na to odgovori Don Kišot, da ni lačen; sicer se pa ne bode ustavljal Sonhovemu predlogu, če je kaj za prigrizniti. „Vsaj se bote prepričali" se odreže lačni ščitnik, se koj poravna na oslu, koliko se dá, potegne iz mavhe, kar je notri pa začne tako sčrno basati v se, kakor bi bil leto in dan stradal. Ko se do dobra naklofta in najé, da vse poka na njem, se koj loti polnega meha; obimca ga in poljubuje in ga tako strastno k ustam pritiska, zraven se ga toliko navleče iž njega, da ni čuda, ako debeli mešiček to pričo omršavi pri tako ljubeznivem opravilu.
Tako jo dospeta v nek gojzd Tu prenočita. Don Kišot se hitro spomni Zdruzgovavčeve veje. Torej si kar odčesne dolgo suho vejo in nasadi sulično boda-lce nanjo, da mu vrlo nadomestuje sulico, kjer bo koli treba. Čeravno ga trud zvija in se mu hudo dremlje, si vendar ne upa očesa stisniti zato, da bi se v ničemur ne pregrešil zoper viteške postave, pa tudi zato, da bi kolikor mogoče na vse strani posnemal nekdajne viteze, ki so sploh prebujali cele noči ter se le kratkoča-sovali s spominom njim toliko dražili ljubovnic. Kakor so oni vitezi ponavadno v kaki grozni samoti prenočevali in najčistejše ljubezni zdihovali,. ravno tako bode tudi on v samotnem gojzdiči rajsko Tobožanko premišljeval in se ž njenimi visokimi čednostmi kratkočasil. Tako močno je zaljubljen vanjo, da še po noči nima pokoja. Vse to pa ne gre misliti o njegovem ščitniku; vso drugo pesem je pélj Sanho Pansa, ki se je ravno, kar naponkal in napojil, da ti je zdaj več buču kakor ščitniku podoben. „Noč ima svojo moč," ta pregovor seveda v drugem oziru najde pri Sanhu najnatanjčnišo veljavo. Komaj leže, kar ti tako sladko in mirno zaspi
kakor nedolžno otroče, ki nima nobene skrbi na svetu. Sanho spava kot čok, ali kakor v nekterik krajih pravijo, spi, kakor bi ga bil ubil in se kar ne gane celo noč. Pa naj bi bil že le po noči spal, nak! čeravno je že sonce visoko na nebu in tiče prepevajo nad njim, da je kaj, nič ga ne spravi na noge. Še le Don Kišot ga mora stepsti iz spanja. Prvo Sanhovo delo je, ko spregleda, da objame vinski meh in ga k srcu in ob enem tudi k ustam pritisne. Pa kaka groza zanj, ko vidi, da mu je prijatel čez noč tako hudo zmedlel in omršavel.
Akoravno je bil naš vitez v telesnem ozira včs sostradan, da se že bilo viditi skoz-nj, vendar ne praša po nobeni jedi. To nevredno delo je prepustil marveč Sanhu, ki ga je tudi kaj navdušeno opravljal. Še se ne zmeni za viteza; ta se je pa raje s tečnimi mislimi pitaL
Po srečno dovršenem zajutreku zasedeta medli klusi ter jo mahneta po poprejšni cesti naprej. Šele zvečer zagledata Lapiško pristanišče, kamor sta bila namenjena. Ko zapazi naš junak kraj njunega slavnega poklica, zaupije ves navdušen takole: „Brate! tii bo kaj za naji, gotovo se nama bodo najčudniše reči godile, in kakor mislim, vsake baže, da bova zadovoljna; toda to, kar ti bom sada iz zgolj ljubezni povedal, si dobro zapomni in v možgane vtisni, prej ko prideva na pravo mesto. Ti mi nimaš nikdar in nikjer pomagati ne z golo pestjo še manj pa z mečem ali s kacim orožjem in tudi takrat ne, ko bi jaz bil očividno v najhujši smrtni nevarnosti. Kaj tacega ti ni pripusčeno, dokler se bojujem s pravimi vitezi. Vsa druga je, če jo imam s tolovaji, capini, klateži in kar je še take golazni več. Takrat mi že smeš priskočiti in pomagati, ako bi jim ne bil kos. Sicer pa po nobeni
7
ceni ne, dokler nisi vitez narejen po viteških obredih. Prosim te torej, dragi moj Sanho, tega nikdar ne pozabi, vsaj bode v tvoj lastni prid."
„Vaša milost! le toliko ne govorite. Verjemite mi, v tem oziru se nikolj ne prenaglim. Do črkice hočem to za me kakor nalašč iznajdeno postavo, ki je res vse časti vredna, dopolnovati in več kot samega sebe spoštovati. Tudi se bote lahko prepričali, da sem grozno miroljuben in da čisto nič ne maram za take reči, ki se zmirom le s tepežem končajo in kakoršnih Vi vselej iščete. Meni je namreč vse eno, naj se drugi koljejo in davijo, da vse v prek leti, če se le meni nič ne godi. Sicer pa, ko bi šlo ga mojo lastno glavo, ne mislite nikar, da bi ne mahnil vkljub vsem Vašim postavam. Kdo mi more kaj, če branim svojo lastno kožo? "
„ Viš' ga, vsaj ti ne tajim tega," odvrne Don Kišot; „samo, ko imam s pravim vitezom svoj posel, pravim, da se nimaš vtikati in da moraš brzdati svojega prenaglega duha."
„ O kaj bi to; vsaj ni vredno, da zinete več, gospod vitez! To se že samo po sebi razume. Vaše želje in posebno to spoštujem več kot vse praznike v letu."
V tem ko se tako pomenkovata, se prikažeta na cesti še precej daleč dva meniha na dromedarjih jezdijoča; ker mezga, na kterih jahata, nista skoro nič manjša. Po šegi popotnikov imata precej velike očnice in senčnike zoper opoldanske sončne žarke. Za njima pri-drdra velika kočija spremljana od štiri ali pet konjikov in od dveh mezgarjev. Kakor se je šele pozneje izve-dilo, bila je v kočii mlada žlahtna Biskajanka, ki je potovala v Seviljo k možu slovo jemat od njega, ki se je ravno v visocih opravkih napravljal v Indijo. Me-
niha pa nista bila v njeni družbi, čeravno sta potovala po tisti cesti. Ko ju Don Kišot zagleda, spregovori takole: „Ljubi moj Sanho! ako je res, da se ne motim in ta bo, če ni vrag! doprinesel bom danas ta dan naj-slavniše djanje, kakoršnega še ne pozna zgodovina. Če se ti niso možgani v godlo spremenili, mi boš pritrdil, da sta tista dva sleparska meniha le prekanjena čarovnika, ki peljeta kako ukradeno princesinjo sabo. Bog ve, kje sta jo staknila. To je tako res, kakor sem jaz Don Kišot iz la Manha; torej vidiš, če nisi s plevami natlačen, da moram tej princesinji na pomoč hiteti in sle-parii teh menihov v okom priti."
„Križana lesa! pa vendar niste zmočeni, gospod vitez, da vse narobe vidite? Glejte, da se ne o-pečete še huje ko pri sapnih malnih. Ne bodi mi spo-nosno, prosim Vašo milost, ne počenjajte tacih nesla-narij. Glejte pa prevdarite dobro, kar Vas je volja storiti. Tista dva meniha sta visokočastita benediktinarja tako res, kakor je Bog v nebesih; ostali v kočii so pa popotniki kakor drugi. Ved' si ga zlodej, meni se celo zdi, da Vas le peklenšček moti in v to naprav-lja."
„Le ti se v to ne mešaj, Sanho! vsaj sem ti že menda rekel, da so ti te in enake reči več ali manj neznane. Bolje ti bo torej, da molčiš. Kar sem pa rekel, je res, vsaj se boš kmalo prepričal." Tako se odreže Don Kišot in umiruje Sanhovo vest.
Nato se kar ustopi sred ceste, po kteri se mu bližata meniha, in ko sta tako blizo, do ga zamoreta slišati, zaupije, da je strah: „Zahudičana zmaja! posi-lovavca! ne ene stopinjice naprej; ampak to pričo o-prostite tisti dve presvitli princesinji, ki ju zaprte držite v tej kočii; ako ne, tristo kosmatih rogačev! zasolil
vama bom čorbo, kakor gre takšnima sleparjema. Da bosta vedila, umreti imata pri tej priči, ako zdajci ne dopolnita, kar sem vama zaukazal."
„Gospod vitez!" odgovorita meniha, „mi dva nisva ne zahudičana zmaja, ne posilovavca, kakor naji imenovati blagovolite. Meniha benediktinarja sva, greva svoj - pot ne maraje, ali je v tisti kočii posiljena princesinja ali ne."
„O nikar mi tako sladko ne onegajta, tako prec se me ne bota odkrižala ne. Menita mar, da vaji ne poznam? Smet, zvržek človeštva sta, zdaj vaji imam v krempljih in mi ne bosta ušla," kriči Don Kišot in brez da bi počakal, kaj da bosta odgovorila, spodbode bojevitega Rocinanta pa se tako srdito zažene na enega meniha, da bi jo bil revež gotovo skupil, ko bi ne bil hitro odskočil in padel na trde tla. Ko vidi menihov pajdaš, kakošne pesmi se tukaj prepevajo in da bi povsem bolje bilo zdrave pete odnesti, sune v Božjem imenu svojega mezga in jo tako srčno ubriše po polji, da kma-lo ni ne sledú ne tirú za njim. Sanho viditi padlega meniha na tleh ležati, se brž odvali z osla in se pripravlja, da bi ga slekel. Med tem pa prideta menihova mezgarja, ki ga drzno poprašata, kaj da dela?"
„Če že hočeta vediti, v zobe vama povem, da si jemljem svoj delež, ki mi pred Bogom in vsim svetom gre; vsaj menda vidita, da je moj gospodar zmagal," odvrne ravno tako drzno Sanho Pansa. Una hrusta pa, ubogo moje tisto! se še ne zmenita za zmago, tudi ne trpita nobene šale v čem si bodi; ampak zgrabita Sanha sklenivša za trdno dati mu delež, kakoršnega zasluži. Pred vsim ga treščita na gole tla, da se mu kolena sklecavajo in zobje zaklepečejo, na to ga pridno taptata ruvaje mu lasé in brado, da se Bogu smili.
Da bi začeto delo še bolje dovršila, ga začneta pestiti, suvati in nabijati kakor v stopi, z eno besedo na pol mrtvega pustita prihodnjega gubernatorja Bog ve kte-rega otoka. Ko vidi nesrečni menih kaj in kako, se kar ne obotavlja, marveč poskoči kakor srna kviško in zbeži na mezgu po bliskovo, kakor bi vse puše in kanone streljale za njim. Ves zasopljen in prepaden najde pajdaša, ki je precej daleč čakal. Ker se jima zdaj ne zdi nar pripravniši čas pozvedovati, kako se bo vitezova reč še dalje motala, se koj odpravita in pospešita svoj pot. Kot nikolj poprej priporočujeta se Božji vse-gamogočnosti, naj bi ju za vselej obvarovala tacih in enacih nesreč.
V tem se spravi Don Kišot k omenjeni gospej v kočii in jo ogovori s sledečimi besedami:	spre-
lepota, o milostljiva gospa! je zopet popolnoma prosta. Dano Vam je početi sabo kar in kakor se zljubi Vaši ljubeznivosti. Jaz — ne bodi komu oponošeno — sem uničil prevzetnost Vaših sramotivcov in moja hrabra dlan ju je treščila v večno sramoto nič več ne manj, ampak ravno kakor sta zaslužila. Sicer pa, da Vam ne bode treba pozvedovati, kdo Vas je rešil in osvobodil, povem Vaši ljubeznivosti naravnost in brez ovinkov, da sem Don Kišot iz la Manha, rojivitez in večni jetnik sprelepe in nikolj prehvaljene Tobožanke Dulcineja imenovane. Toliko, da boste vedili, pri čem da ste. Kar pa zadeva plačilo tolike dobrote, ktero sem Vaši ljubeznivosti ravnokar skazal, ni Vam druzega treba, kakor da se to pričo vrnete v Tobozo in se potrudite do moje presvitle gospodične, kteri imate povedati, daje Vas rešila zgolj le moja hrabrost strašnega ujetja in sramoten ja."
To prenapeto čvekanje posluša razun druzih spremljevavcev tudi gospejni nadkonjar, Biskajčan po
rodu. Viditi, da se vitez drži kočije kakor smola in da jih noče po nobeni ceni pustiti svoj pot iti; ampak da jih marveč sili nazaj v Tobozo, kodar so ravno prišli, se koj loti nesramneža, mu popade sulico ter zahrusta v slabi kastiljanščini in še slabši biskajščini: „ Prekleti kudičo! pusti našu kočiju; če ne, per moji duši! Ti ga Šubitu prederem in ubijem ko modrasa, pasja noga!... Akoravno lomi jezik, da je joj, ga vendar dobro razume Don Kišot. Ves hladnokrven mu odvrne takole: „Tvoja sreča, da nisi žlahtne krvi; ko bi bil, kakor res nisi, hotel bi te učiti kozjo molitev, kakor zaslužiš ti suženjska živina!"
„ Vrag ti ga nesi! Jest Sivina? Jest ne žlaknif se zadere Biskajčan. Bok te ubij, ti ga lažeš\ Biskajčan na suhim, Biskajčan na morje in žlakni pred Bogom in kudiču. LaSnjivec, ki si.u
„ Agrages pravi in ž njim tudi jaz: „ Se boš kmalo prepričal," mu seže naš vitez v besedo. To iz-ustivši vrže sulico na tla; zgrabi za meč, popade ščit trdne volje poslati Biskajčana v krtovo deželo. V ta namen se brez odlašanja vanj zažene. Biskajčan bi bil prav rad na noge skočil, pa ker ni mu bil osel privajen, se tudi ni mogel kaj zanašati nanj. V tej hitrici mu ne ostane druzega kakor prijeti za meč zoper na-padnika. K sreči je še bil bližo kočije, da mu je bilo mogoče popasti blazino, ki mu ima namesti ščita služiti. Z eno besedo, kar bi trenil, sta skup in si eden druzemu žugata pogin, kakor bi si že od nekdaj najhujša sovražnika bila. Okoli stoječi ju skušajo spraviti saksebe, pa nič ne morejo opraviti, čeravno si toliko prizadevajo, da bi to reč dognali v miru. Kaj pa da, še ju shudijo, posebno Biskajčana, ki se zdaj v svoji ciganščini roti in zaklinja, da bode milostljivo go-
spo in vse, kar živega najde, podavil inpoklal, ako ne pripustijo samemu dognati začeto reč. Prestrašena gospa reče kočijažu nekoliko v stran zavoziti; ondi hoče gledati, kako se bode začeti boj končal. Biskajčan pa mahne v tem kakor iznenada tako krepko po Don Kišotovi butici, da bi jo bil brez dvombe na dva kosa razcepil, ko bi ne bil ščit branil.
Don Kišot čutivši težo tako mogočnega mahleja zaupije na ves glas : „Kraljica mojega srca, oj presladka Dulcineja, cvet vse lepote in krasote, prihitite na pomoč vitezu, ki se ravno poskuša, da bi Vas rešil in poslavil." To izreči, meč zasukniti, postaviti ščit pred se pa se z vso močjo zagnati v Biskajčana je delo e-nega samega trenutka; vsaj se mora zdaj pokazati, komu je zmaga namenjena. Ko vidi Biskajčan, da tako hudo pritiska Don Kišot, razsodi hitro, da mu je srčnost porasla. Zatorej sklene, ga z enačim pogumom sprejeti. V'ta namen potegne blazino čez glavo; vendar osla ne more obrniti na nobeno stran, čeravno si vse prizadeva, menda zato, ker je že bil popolnoma strnjen in zdelan ali ker ni bil še tacemu poslu privajen. Biskajčan se mora tedaj več na se zanašati.
Z visoko vzdignjenim mečem prileti vitez nad sovražnika komaj čakaje, da bi ga na dva kosa razcepil. Ta pa ne da bi se ga ustrašil, marveč srčan in dobro oblazinjen, kakor smo že povedali, čaka na-padnika s pripravljeno sabljo, v tem ko ju obstopijo zvedavi gledavci željno pričakovaje, kaj se bode sci-milo iz strašno začetega boja.
Prvi ki mahne je srditi Biskajčan; mahnil je pa s tako silo in srditostjo, da bi bil že ta mahlej zadosti vsemu Don Kišotovemu vitezovanju konec storiti, ko bi se mu ne bil meč v roci zavrtil. Sreča te-
daj, ki je menda Don Kišota za višje reči odločila, je. hotla, da ga zadene le na levo ramo in da mu druge škode ne napravi, kakor da mu to stran do dobra po-tolče in ob enem košček čelade in nekoliko ušesa sabo pobere. Vitez se zgrudi na tla ¡valjaje se v bolečinah.
Bogu bodi potoženo in vsem svetnikom! — Kdo zamore popisati jezo našega viteza in povedati vse, kar je tačas govoril. Že sama misel, da se mu je taka krivica zgodila in da je tako nevredno premagan, ga neznano jezi in spodbada znositi se nad savražnikom. Ker pa ni znano vse natanko, kar se je godilo, povejmo le toliko, kar za gotovo vemo. Bazrjen tedaj, ko še nikolj poprej, se spravi Don Kišot na Rocinanta, stopi trdno v stremene popade meč z obema rokama ter mahne po oblazinjeni butici tako krepko, da se Biskajčanu ne zdi drugač, kakor da se je cela gora zavalila nanj. Ta hip se mu ulije kri iz nosa, iz ušes in ust in on začne omahovati in vrtiti se, kakor bi hotel zdaj pa zdaj z osla pasti. To bi se bilo tudi brž ko ne zgodilo, ko bi ne bil hitro ogrlil preplašenega osla. Vendar vse to mu ne pomaga dosti časa, ker kmalo zgubi vso zavest, roke mu omahnejo, noge mu oslabijo popolnoma, osel že popred zbegan se splaši pa jo pobriše po polji in otre-sne tako dirjaje nesrečnega jezdica.
Don Kišot viditi Biskajčana pasti, mu koj nastavi meč rekoč: „Vdaj se, ako ne, ti odsečem pri tej priči glavo."
Ta mu nobenega odgovora ne da. Pa kako bi mu bil tudi odgovoril, ker je bil več mrtev kakor živ. Don Kišot je bil slep od jeze in gotovo je, da bi se bila Biskajčanu slaba godila, ko bi ne bile gospe dozdaj v kočii zdajci priletele viteza prosit, naj se vendar njihovega
nadkonjarja usmili in naj mu blagosrčno prizanese. Resno odvrne na to prošnjo naš vitez: „Sprelepe gospe, naj Vam bo, ker me že tako ponižno prosite; vendar se Vašim skupnim prošnjam le s tem pogojem vdam, da se ta vitez s prisego zaveže, iti v Tobozo k moji gospodični, ktera naj počne potem ž njim, kar jo je volja."
Uboga gospa si ne ve drugač pomagati, torej obljubi vse storiti, kar tir j a vitez, čeravno ne ve prav, komu je treba to čast skazati. „Nov Božjem imenu, naj Vam bo," spregovori zdaj Don Kišot; „prav za-prav le Vam to dobroto skazujem; vsaj on je smrt zaslužil. "
VHI.
Da je Sanho vendar enkrat ustal, v tem je ni navskriž-misli med pisatelji, ki to mično povest pripovedujejo. Ravno tako stoji pisano pri vseh,da jih je Sanho več kakor za navadno potrebo prejel od meniških"sprem-Tjevavcev. To sami radi verjemo, ako pomislimo, kako nevsmiljeno sta ga librala sirova mezgarja. Tedaj to je pri kraji.
Ko ustane pohabljeni ščitnik, gre pred vsim pogledat, kako je kaj z vitezom, njegovim gospodarjem. Ko vidi kaj in kako, zmoli na hitrem par krepkih molitvic, priporočuje sebe in viteza Božji neskončni pravici in milosti, naj Bog ne krati Don Kišotu zmage v tem boji, marveč naj mu kak otok ali kako kraljestvo v dar podeli, da mu bode mogoče ščitniku zasluženo gu-bernatorstvo prepustiti. Viditi pa, da je kaša že dovrela in da hoče vitez Rocinanta zasesti, priteče hitro ter pri-
me ves ponižen za stremen. Še ni dobro naš vitez v sedlu, že pade Sanho pred njim na tla, mu poljubi roko in spregovori te-le besede; „ Gospod! ne zamerite mi, da erhnem par besedic, menda so o pravem času. Po vsem namreč, kar se je tukaj zgodilo, bi bilo naj-pametniše in za naji gotovo bolje, ko bi jo zdajci v kako cerkev ubrisala. Pri moji duši! pa ste ga tudi tako poonegali, da bo šafti k sodnjemu dnevu trobil, če se le zdaj ne stegne. Po tem takem si lahko mislite, da naji utegnejo sv. bratovščini *) priporočiti in ji vse povedati, kar se je tukaj zgodilo. Potem pa pomagaj kdor je Božji in z Bogom vse gobernatorstvo, akunaji v pest dobe."
„Kako upitje je to? Ko ni druzega, lahko jezik za zobmi držiš," ga posvari Don Kišot. „ Kje ali kdaj si li slišal ali čital, da bi bili rojiviteza zavoljo dopri-nešenega umora pred sodnike tirali, in naj bi jih bil še toliko umoril?"
„No veste, pohvaliti se ravno ne more, ki ljudi mori; toliko se vsaj meni pozdeva. Sicer pa ne vem, ktere postave veljajo za ubijanje ljudi, ktere pa ne. Bodi ga Bog zahvaljen, doslej še nisem muhe ubil, toliko manj pa človeka. Kar dobro vem, je to, da sv. bratovščina stopa za petami vsem tolovajem in ubijav-cem. Kakor sem rekel, to vem; za vse drugo -se ne zmenim."
„ Ljubi moj!" odvrne na te besede Don Kišot; tvoj strah je prazen. Koga se boš neki bal? Svete bratovšine? Vsaj veš, da te iz vragovih parkljev rešim, če že gre za to. Sicer naj le hodijo za petami, komur hočejo, Don Kišotu iz la Manha vendar ne pridejo na
*) La santa Hermandad ali sv. bratovščina; neka španjska policija.
kraj. Vendar povej mi, ali si vidil kdaj na vsem sveta kolikor ga je, bolj srčnega in hrabrega junaka od mene? Ali si kje čital, da je ali da je bil ta ali uni. vitez bolj'uren v naskako vanji in napadanji, ki bi bil bolj srčen v bojevanji in ki bi znal bolje od mene rane zasekavati in sovražnike raz konj telebati? Kaj velja, da nisi še čital kaj tacega?"
„Milostljivi gospod!" odgovori Sanho Pansa „ res da nisem kaj takega čital, ker ne znam citati ne pisanega ne tiskanega, kar bi bilo brez dvombe treba, ko bi hotel presojevati Vašo srčnost ali nesrčnost. Toliko pa lahko rečem in to potrdim, če je treba, tudi s prisego, da nisem še imel bolj predrznega gospodarja od Vas. To je tako res, kakor sem jaz Sanho Pansa, Vaš ščitnik in prihodnji gubernator Bog ve kte-rega otoka. Bog daj pa ,da se Vam godi, kakor zaslužite, ne pa, kakor sem jaz rekel. Sicer prosim Vašo milost, skrbite tudi enmalo za svoje uho: krvavi že, da je strah. Vsaj imam še nekaj cufanja v mavhi in pa belega mazila."
„ Vse to bf nama ne bilo treba, " povzame Don Kišot „ko bi mi bilo prišlo na misel napraviti skleni-co Fierabrasovega balzama. Sam zlodi je to, da ga nisem napravil; le ena sama kapljica bi bila še več ko zadosti za najne potrebe. To ti je kapljica, brate!"
„Jpa za Božjo in vseh svetnikov voljo?" se začudi Sanho; tega pa res ne umem in to je šembrano malo. Povejte mi, žlahtni gospod! kakošna je ta Božja sklenica in kakšen je balzam, o kterem tako lepo govorite?"
Don Kišot: „ Prijatel! to ti je pa tudi balzam, proti kteremu je smrt z vsemi njenimi grozami le muha. Če ga le imaš, ne boj se, ne boš umrl ne, in če te sto-
krat umorijo. Kar pa ta balzam zadene, ga bom že" napravil in ga tebi izročil. Ako se pa kdaj primeri, da me Bog ve kdo na dva kosa razcepi — veš, to se prav rado rojivitezom prigodi — takrat ti ni druzega treba, kakor to, kar ti bom zdaj povedal. Vzemi eno polovico Don Kišota, tvojega gospodarja in denijobrez druzega na tisti kos, ki je obstal na sedlu, tako da se dobro sprimeta oba kosa. Nato vlij mi v usta par kapljic onega balzama in delo bo pri kraji. Ako vse tako opraviš, kakor sem ti rekel, posebno če se ne zmotiš v zedi-novanji obeh kosov, ne preteče minuta in Don Kišot bo cel pred tabo in čvrst kot nikolj poprej."
„Da te tri buteri!" se zavzame pazljivi ščitnik Sanho. „Če je taka, se koj odpovem vsemu gubernator-stvu in vsem obljubljenim otokom na svetu in ne pra-šam druzega od Vas v povračilo moje službe, kakor da mi Vaša milost podeli recept tega čudodelnega balzama. To Vam je balzam to, vsi hudiki! Možgani se mi že vrtijo, če le mislim na to. Gospod vitez! nelite, da je unča med brati kaka dva reala *) vredna. Če je to, več ne potrebujem, da preživim sebe in svojo družino. Vendar povejte mi, koliko dnarja je treba, da se [napravi ta dragi balzam, to je z druzimi besedami, ali vrže tudi naprava te Božje pijače?"
„Vrže! odgovori naš junak." Ali si kaj moder, menda ti bode pač vrglo, če si ga s tremi reali tri bokale napraviš?" —
„Tristo medvedov!" se začudi Sanho. „I pa zakaj ga niste že napravili, pa tudi meni povedali, kako in kaj?"
„Prijatel! to ti je le majhna malinčica mojih skrivnost; toda tiho bodi in potrpi, veliko večjih in
*) Real, španjsk srebrn dnar.
pomembniših reči ti bom o svojem času povedal. Le zvesto mi služi kakor dosihmal in le brdak bodi. Za zdaj pa je nama na druge reči misliti, moje uho me boli več, kakor bi si kdo mislil. To ti povem, da boš vedil, ljubi moj!"
Sanho si je je šentano veliko domišljeval na te mastite besede, zato potegne hitro iz mavhe cufanja in mazila, da bi postregel vitezovi volji. Don Kišot pa viditi čelado tako grozno stolčeno, hoče kar odbno-reti in zblazniti se; toliko ga peče zmaščena čelada. Po meči stegne roko, vzdigne oči proti nebesom in spregovori sledeče besede: „Pri stvarniku vesoljnega sveta in pri vsih štirih evangeljih se zapriseženi, da hočem živeti kakor je živel Mantovanski markež, potem kose je zarotil in zaklel, da noče ne pri mizi jesti ne dru-zega kratkočasovanja, dokler se ne bode maševal zavoljo Balduinove smrti. Vedi moj sin! ravno tako hudo se tudi jaz zaprisežem ter zdržal se bodem teh in še veliko družili reči, ki naj so ob enem zapopadene v tej prisegi, dokler se strašno nepomaščujem nad grdav-som, ki mi je to nečast in sramoto napravil. "
Sanho čuvši to grozno prisego se ne more zdržati, da bi ne izustil teh-lebesedi: „Gospod vitez! vsega tega Vam ne bo treba, ako storite po moji misli. Meni se zdi, da Vam ta vitez povsem že zadosti, ako se Vašemu povelju podvrže in se poda v Tobozo do mi-lostljive gospodične Vaše, kjer mu bo storiti, kakor vsakemu emaganemu vitezu. Večje kazni menda ne zasluži za zdaj in seer tako dolgo ne, dokler se vnovič ne pregreši zoper Vas. „
„To si pa res dobro povedal," ga pohvali Don Kišot. „ Da ne boš tedaj rekel, da te nikolj ne sluiam, vedi ljubi moj! s tem preklicem ono prisego
pa le v tem, kar zadeva maščevanje; vse drugo potrdim tudi zdaj. Kar utiče prihodnje življenje moje, ostanem pri tem, kar sem prej rekel, in to mora tako dolgo trpeti, doler ne udobim od kacega viteza enako dobre čelade bodisi z lepoma ali pa s silo, kar bo menda brž ko ne treba. Sicer pa ne misli, še v sanjah ne, da govorim te reči tje v en dan, kakor mi pridejo na mišel. Kratko nikar ne! že vem, koga mi je posnemati v tej zadevi. Vedi, vse to se je godilo zMambrinovo čelado ravno tako, nič več ne manj, kakor vidiš."
„A kaj! naj gredo rakom žvižgat vse take prisege!" se odreže naš Sanho enmalo že nejevoljin. „Čmu to? Pomnite te le moje bešede. Po vseh španjskih cestah ne najdete viteza ali moža z oklopom, vozačev pa in tačkarjev, kolikor hočete; al ti ljudje ne nosijo čelad, morda še vidili niso vse svoje žive dni nobene čelade."
„ Kako grozno se ti motiš! odvrne Don Kišot. „Poprej ko v dveh urah, jih stakneva po teh klancih toliko vitezov in sploh oboroženih ljudi, kolikor se jih ni bilo sošlo zarad lepe Angelike."
„No, naj Vam bo tako „pristavi Sanho;" vsaj ne maram; samo Bog daj, da naju ne bo pri vsem. Tsega hudega konec in da poj de vse tako srečno spod rok, kakor si želi Vaša milost."
„Kako pa drugač?— Pa pustiva to, skrbiva raje za zdaj, ali imaš v mavhi kaj za jesti potem si pa poiščiva, v kterem gradu bova nocoj prenočila,.kjer bom tudi balzam napravil. Uho me pa boli, da se Bogu smili."
Sanho na to: „Vaša milošt! Bog sam ve, kako rad bi Vam postregel; ali tti imam le košček slabega sira in nekoliko kruha. To pa zna k večjemu tacemu
prostaku kakor sem jaz, služiti, ne pa tako glasovite-mo in hrabremu rojivitezu."
„ Če je to res, dragi moj Sanho! je tudi res, da ni bilo nikolj rojivitezov na svetu, kar pa spet ne more res biti in to lahko sam sprevidiš. Torej ni in ne bo nikdar res, kar ti praviš; marveč so si vsi roji-vitezi pravega korena v posebno čast šteli, ako so po cele mesce stradati mogli. Če so pa vendar kaj uživali, jedli so vse, kar in kakor jim je prišlo; ne pa da bi si bili jedi zberali, kakor ti meniš. Sicer ti te nevednosti za zlo ne jemljem, ker nisi še toliko zgodovine prebral, kakor sem je jaz. Čeravno je pa lahko presoditi, da so vendar kaj uživali in da so imeli tudi tiste potrebe, ktere tirja natora od vsacega človeka; vendar, ker so bili na polji in po gojzdih večidel brez kuharjev, da se tudi soditi, da so jim bile jedi, kakorš-nih mi ti zdaj ponujaš, vselej v navadi."
„Gospod vi tez! ""odvrne Sanho na to rahlo posvarilo, „nikar mi mojih besed za zlo ne vzemite. Jaz ne znam ne pisati ne brati, z eno besedo ne pečam se s tem, kaj je pri rojivitezih navada, kaj pa ne. Lahko si tedaj mislite, da ne zabavljam, ampak le to govorim, kar sem pri navadnih ljudeh vidil in vselej vidim. Ker je pa taka, kakor Vi pravite, previdval bom odsihmal svojo mavho za Vas, ki ste rojivitez, s suhim sadjem, za-me pa z bolj tečnimi rečmi. Tako bo na vsako stran prav."
„ Viš' ga," pristavi hitro naš plemenitnik," vsaj ne pravim, tudi nisem še rekel in ne bom nikolj trdil, da bi ne smeli druzega jesti kot suho sadje; le to trdim, da so se po navadi živili od nekterih zelišč, ktere tudi jaz poznam."
„Da te končaj! to je spet kaj zanaji,"se ne-
kako žačudi Sanho Pansa. „ Ničesa se mu ni bati, kdor pozna takošne zelišča, celo smrti ne. Meni se zdi, da nama bodo še kdaj koristile."
Pogovarjaje se tako prišla sta na velik travnik, po kterem je kaj prijeten potok šumljal. Ker je bil ta kraj močno senčnat in je po zelenem travniku hladivna sapa pihljala, koj skleneta, na mehki travi si odpočiti ter se v ta namen spravita na tla. Pustita Eocinanta in osleta, naj se po volji paseta po prijetni livadi pa se kar lotita mavhe; Gospodar in hlapec se gostita brez nobenega ozira, ravno kakor okoljšine naneso. Sanho pa ves volk na jed se še ne zmisli, Eocinanta v spone djati, ki se devajo konjem, ko se prosti pasejo po travnikih. Tudi bi mu ne bilo nikolj kaj tacega na misel prišlo, ker ga je imel za tihega in krotkega konjiča, vsaj je bil vselej tako zdržljiv, da bi ga ne bile vse kordovanske kobile v hudo zapeljale.
Tedaj ni bilo od nikod nobene nevarnosti pričakovati: pa nesreča je hotla in vrag, ki že tako nikolj ne počiva ter povsod le zmede napravlja, je mogel prinesti celo čredo kobil na ravno tisti travnik, na kterem se je Rocinant tako mirno pasel. Stara navada je pa, da konjski gonjači s čedami najrajše postajajo, kjer je obilo trave ia vode. Torej si tudi ti konjski kupci izvolijo to pripravno mesto.
Komaj po ovoha naš Rocinanteček došle kobile, kar se ga neka poželjivost polasti, da koj sklene obiskati jih, naj že volja kar hoče. V ta namen zdirja in jo pobriše kakor bi ga vsi vetrovi nosili naravnost tje-do namenjenega mesta ne maraje ne za viteško dostojnost ne za Don Kišota njegovega gospodarja. Tje prid-ši se koj dela loti; toda kobile manj ognjevite od priletelega poželjivca, kteremu je le na tem ležeče, da
bi si tako dober kup kratek čas delal, sprejmejo Ro-einanta z vso njim vstvarjeno sirovostjo, ter grizejo in brcajo po njem, da je joj. V kratkem času ni noben jermen več cel pred strašnimi kopiti, da celo! sedlo stržejo ž njega. Rocinant se ne gane, čeravno je že ves otolčen in pohabljen. Viditi je le, kakor bi bil vés osupnjen nad nepričakovanim obnašanjem. Vendar ta kopitna mast ni bila še zadosti, še le večja nadloga je čakala razcapudranega nesrečnika, ki je že viditi, kakor bi ga hotlo vsega hudega konec biti. Ko vidijo namreč gonjači, s kakošnimi nameni je prišel Rocinant do kobil, jo kar prirobanijo vsi skup ter mu brez po-mislika dlako tako neusmiljeno nagarbajo in počešejo, da reva kar obnemore in se ves omamljen na tla zgrudi. To si je skupil Rocinant po svoji slepi poželjivosti.
Don Kišot in Sanho vidša, kako strašno nade-lavajo ubozega Rocinanta prilomastita pogledat, kaj le bo. Toda prepozno jo prisopljeta. Še v teku reče Don Kišot proti ščitniku: „Če se ne motim, to še niso vitezi, ampak le navadni potepuhi; oj le polagano! tem bo treba drugač zagosti. Ljubi moj! zdaj mi lahko pomagaš, ker se hočem maščevati nad njimi zavoljo grozne krivice, ki so jo ravnokar Rocinantu naklonili. „— " Ki vrag se bo maščeval? Če hočete Vi, jaz že ne. Pomislite vendar, naju je dva ali pa poldragi, tam jih.je pa čez dvajset korenjaških hrustov, kterim bi bila ravno za zajutrek," pristavi Sanho.— „Mene je sto mož!" zavpije vitez, zdere hitro svoj meč in napade kakor po navadi konjske kupce. Vitezovi zgled razvname tudi Sanha, da se tudi on z vso močjo zažene vanje.
Ko bi trenil mahne Don Kišot enega gonjača čez ramena in mu jih tako globoko preseče, da se revežu kar stemni pred očmi. Ostali gonjači in kupci vi-
8
diti, da se te dve revni pokveki predrznete napasti jih, si namižejo po svoji šegi, zgrabijo kole in drogove, potisnejo oba napadnika v sredo ter ju začnejo kot dve nezvesti duši tako grozno librati in križati po hrbtu ali kamor prileti, da ni naklepanja prej konec, dokler se oba ne zgrudita na tla. Sanho leži stegnjen po tleh kakor žaba, Don Kišot se pa prekucne na ubozega Eocinanta, ki je tudi več mrtev kakor živ. Tu se je pokazalo kako strašni so koli v rokah srditih kmetavsov ali sirovih gonjačev. Ti-le spoznavši, da so se od srditosti dali predaleč zapeljati in da bi se jim utegnila brž ko ne huda goditi, ko bi se zvedilo, da je vse to njih delo, koj poženejo pustivši viteza in njegovega šči-tonoša na pol mrtva na tleh.
Nedolgo potem ko ti odidejo, se zave Sanho. Pogleda okoli sebe in ko zapazi gospodarja poleg steg-njenega, zavpije z žalostnim glasom:" Oh gospod vitez! No pa za Božjo voljo Don Kišot, kako kaj Vi? „—" Kaj pa ti je, da tako upiješ brate! „odgovori naš junak ravno tako žalostno. —Jomnasta! ves sem zdrobljen. Ali nimate one Frobiasove pijače? Dajte mi za pet ran Božjih par kapljic Vašega balzama, morda bo ravno tako dober za podrobljene kosti kakor za druge rane."— Lej ga! to se ve da je tudi za podrobljene kosti dober in če so tudi v sončni prah so-mlete, da boš vedil. Jaz nesrečnež, da ga še nimam! Ko bi ga le imel, ničesa bi se nama bati ne bilo." Tako žaluje Don Kišot ter pristavi: „toda zaprisežem se ti pri viteški dostojnosti, da ga hočem napraviti prej ko pre-ideta dva dneva. Bog me ubij, ako te presege ne držim! „—" V dveh dnevih?" mu Sanho seže v besedo. „Koliko dni, menite, bo nama treba, da se zmak-neva od tega mesta? Menda ne tako prec, kakor je
podoba." „Bog siga vedi!" zastoka razmlačeni junak „kar mene zadeva, ti ne morem za gotovo povedati kdaj. Pa naj že bo, vsaj sem si samkriv vse te nesreče. Res stokrat bolje bi bil storil, ko bi se ne bil še lotil taeih ljudi, ki niso in ne bodo nikdar vitezi kakor jaz. Zatorej sem več kot prepričan, da me je bog bojev dal tako nesramno otepsti; ker sem se v svoji oholosti slepo pregrešil zoper viteške postave. Torej, ljubi moj Sanho! vtisni si to dobro v možgane, kar ti zdaj pravim in kar utegne nama obema v gotov prid biti. Ako naji ima enaka druhal napasti, nikar ne čakaj, da bi jaz mahnil. To bi bilo čisto prazno; ker enkrat za vse krate ti povem: Nikdar ne bom nobenega potepuha napadel ali se ž njim bojeval. To opravilo prepuščam marveč tebi in po tem takem ti je na voljo dano klateže take dlake pretepati in kaznovati, kolikor je v tvoji moči. Mene čakati bo v teh okoljšinah vselej zastonj, ako nimam je imeti s pravimi vitezi, kakor dotične postave tirjajo. Le takrat se zanašaj na mojo pomoč, ako pridejo tem potepuhom pravi vitezi na roko, drugač ne, kakor sem rekel. Sicer si se menda že več kot stokrat prepričal, da mi ga ni para na vsem svetu, kolikor ga je." Toliko si je Don Kišot domišlje-val, da je Biskajčana premagal.
Čeravno si je naš vitez toliko prizadeval, ščitnika preveriti, vendar ni mu hotlo iti pogodu; ker Sapho mu je v tem oziru presneto malo verjel. Zatorej se kar odreže s sledečimi besedami: „Po toči zvoniti je prazno delo, kakor veste gospod vitez! sicer ko bi mi tudi kdaj zapelo po grbi ali ko bi me kdo čofnil po zobeh, ne mislite, da bi ne vedil prizanašati krivice; jaz sem kakor veste, tih in miroljuben človek, tudi imam ženo in otroke doma, ktere je treba prere-
diti. S tem sem hotel Vaši milosti le ob kratkem povedati, da se enkrat za vselej odpovem vsega napadanja in da se odslej ne bodem lotil nobenega človeka na svetu, naj že bo vitez, capin ali kmet ali kar si bodi. Eavno tako Vam naznanjam, da odpustim v tem trenutku vse meni storjene krivice; odpuščam torej vsa-cemu človeku za zdaj in za vse večne čase, naj je ple-menitnega ali kterega si bodi stami ali dostojnosti."
„Bes tvoja veliko škoda, dane morem še prav dihati, povzame Don Kišot čuvši te odkritosrčne besede; „ko bi me le toliko ne bolelo, hotel bi ti jasno pokazati, kako grozno si zabredel in da- je ni resnične besedičice v tvojem neumnem govoru. Posluh-ni me, ti štramasti tumpec! Denimo, naj se nama do-zdaj zoprna sreča spremisli in najina kak otok pripelje, kterega sem ti že obljubil, z eno besedo naj se najne srčne želje naenkrat uresničijo; jeli ti nevredni teleban! tedaj bi pač zijala prodajal vidivši se tako prec na koncu vsega truda? Kako bi šele tvoje oslovske oči debelo gledale, ko bi jaz ta otok z naskokom vzel in tebe gospodarja čez-nj postavil; to je pač najvišja slava, ki more živo dušo doleteti. Toda kaj govorim? Kaj ti obetam tako gospodarstvo, ki tirja srčnega moža in viteza pravega korena? Ti si malodušni plašun, ki ne bo nikdar viteza iz tebe, ker nočeš krivic maščevati, še manj pa svojih pravic braniti. Nemara misliš, da je gospodarstvo na takih otocih le igrača za otroke? Ako to misliš, krivo misliš dragi moj!"
„ Naj „ odvrne Sanho," toda kaj mlatite prazno slamo ? Ko so me uni naklepali, tu bi se mi bilo splačalo srčnemu ■ biti, kakor tirja Vaša milost zdaj od mene. Pa kaj bi to? Enmalo obliža bilo bi veliko bolje kakor vse besede, ki mi jih zdaj pod nos kadite. Sicer usta-
nite, če morete, da pomagava Eocinantu na noge; čeravno ne zasluži tega ta pisani slepar. Da bi ga črni muri popil, on je vse nesreče kriv! Ki vrag bi bil od njega kaj taeega pričakoval? Vselej sem ga poznal za poštenega in krotkega konjiča, al zdaj je šele pokazal, da ni nikomnr več verjeti na sveta in da je dosti časa treba, preden se komu na konec pride. Pa kaj, vsaj ni dru-zega v najnem življenji kot boj in tepežnja. Komaj ste onega rojiviteza tako srčno negarbali, da sem se že obljubljenega otoka veselil, kar prinese vrag te salomenske potepuhe, ki naji popolnoma stablajo; vsaj mene život hudo boli."
„O kaj, tebi so že tako kakor vstvarjene kosti za to mast. S tem hočem reči, da ti vendar še laglje prenašaš kaj takega, ker si težavnemu življenju bolj privajen, kakor jaz, ki še nisem nikolj tega doživel. Lahko sprevidiš, da me mora še več boleti kot tebe. Ko bi ne vedi), da ne more biti prav vitez, kdor se težav in tepeža zogiblje, bi se koj odpedal vsega vite-ževanja ali umrl bi od zgolj žalosti."
„ Vaša milost! — tako jame Sanho, meni se zdi po vsem, kar sem že doživel v Vaši službi, da se vitezom enaka in vselej taka godi. Če je tako, le srčno mi potisnite vso resnico pod nos in povejte mi, kolikokrat se ta tepežnja ponavlja in ali se ne vrsti to naklepanje po kteri Vam znani postavi? Ko bi človek vsaj vedil, kolikokrat in kdaj da mu je nasekanemu biti! Zapet Božjih ran, še parkrat tako obilna mast kakor toški, in po nama je gotovo, ako se Bog v svoji neskončni milosti naju ne usmili."
Na to Don Kišot: „ Rojivitezi so res vsakoršnjim nevarnostim podvrženi, vendar ga ni na vsem svetu tako imenitnega stanu kakor je viteški. Danes te nam-
reč vse nadloge tepejo, da bi kar obupal nad vsem, jutri te že cesarja ali kralja izvolijo in te v največji časti imajo. To se ni le redkokterikrat godilo, tacih dogodeb ti jaz vem na kupe, česar bi te koj prepričal, ko bi ne vedil, da mi na besedo verjameš. Praviš, da sva bila tepena ali kakor izrazuje to tvoja priprostost: potablana. Ant'se ve, pa kaj sva druzega zaslužila? Gotovo nič boljega ne, ker sem se tako grozno pregrešil zoper vse dotične postave, kakor sem že poprej pravil, in kar je tako resnično kakor sem jaz Don Kišot iz la Manha. Vendar ni je toliko nesreče, da bi ne bilo tudi nekaj sreče vmes. Res da se zdaj budo počutiva; al to naji nič ne sramoti in seer prvič zato, ker ti ljudje niso bili meni enakorodni vitezi, ampak le nesramni capini; drugič ker niso imeli vitezom primernega in sploh za tako delo dostojnega orožja, kakor so meč, sulica ali bodalce; marveč palice in kole so imeli, s kterimi sva prišla po nedolžnem v nevredno dotiko.— Vendar poglej va, kako je kaj z mojim Rocinantom, menda je tudi njega doletelo, več ko je trebe bilo."
„Vrag ga nesi, prav mu je," pristavi naš vrli ščitonoša. Sicer je le dobil, kar mu prav za prav gre, saj je tudi on rojvitez. Le to mi noče v glavo, kako jo je mogel unesti moj osel; le j te! nič mu ni, v tem ko so nam trem vse rebra polomljene. To je res čudno!"
„A kaj še čudno! Kakor sem ti že rekel, nesreča in sreča ste si sosedi. Kar pa današnjo nesrečo utiče, je to resnica, da je tvoj osel še zdrav in to je brez dvombe koristna resnica, da me bode ž njegovimi še nepodrobljenimi udi v kak grad prepeljal. Zdaj se pa nikar več ne oprezaj, ampak deni, postavi ali vrzi me kakor hočeš na osla, da naji Je nese enkrat vrag odtod in da se ne mudiva dalje v tej puščavi,"
„ Kako je to ? Vsaj ste rekli in menda ne le enkrat, da je pri rojivitezih navada večji del leta v strašnih puščavah prenočevati," seže Sanho Pansa hitro v besedo.— Vitez nato: „Rojivitezi res prenočujejo v ta-cih saminah, pa le, ko ne morejo dalje ali kadar so zaljubljeni. Vendar pustiva to za zdaj; ti pa podvizaj, da se tvojemu oslu ne zgodi kakor Rocinantu."
To so bile besede o pravem času, ker osel spo-znavši se prostega jo ubriše precej daleč. Z velikim trudom ga osledla Sanho; nato stepe Rocimanta na noge, ki bi bil gotovo na ves glas zajohotal, ko bi bil mogel govoriti. Ker pa ni mogel, molčal je enako tistim krepkodušnikom, ki raje vse pretrpč, ko da bi komu svoje nadloge razodeli. Potem nabaše Sanho bolnega Don Kišota na zdravega osla, temu priveže skleš-čenega Rocinanta za rep, popade ujzdo in se spravi počasi v Božjem imenu naprej. Tudi takrat sta imela več sreče kakor pameti. Komaj uro hoda najdeta namreč veliko cesto in na tej lepo krčmo, ki je Don Ki-šotu spet sloveč grad." Zarotim Vas pri živem Bogu, verjemite mi, da je krčma, „kriči Sanho;—" nak, to je grad, ali si slep, da ne vidiš?" ga zagotovlja Don Kišot. Tako se pričkata, dokler ne prideta tje. Sanho Pansa prepričan, da je to krčma ne pa grad, se spravi noter ne čakaje pritlikovca, ki bi imel prihod slavnih gostov oznanjati vitezom. *)
(Dalje v prihodnjem „Letniku")
*) Prav radi bi bili pridjali še nekoliko prizorov le povesti, ki se šele s Sanhom začenja živahi.o in večidel dramatično razvijati, da je kaj; al tesni prostor letošnjega „Letnika"nam tega ni pripustil.
• Vred,
Zrak na Smolicf.
Sjp. Satir KeŠjarkaz *)
V svoji osamljenosti marsiktere reči kujem. Pa kdo bo vselej koval? Dan današnji gre pričkati se in dosti govoriti; ker je zdaj stoletje glasnega rezona in ne tihe fantazije. Dosti od sebe slišati dati, je geslo, in to je pametno. Ker če kdo veliko ne klopoče, kako se bo nek vedilo od njega, da je živ, da dela, da je domorodec? Toda kam sem prišel? Presneta temeljitost, ki hočeš vse povedati, elo kar je v najglobokejših gubah srea skrito!
Ljubeznivi čitatelj je morda že zapazil, da napredujem v znanosti, ki uči le dosti govoriti; naj mu pa tudi povem, da hrepenim po kacem mestu, posebno kjer se da protivnikom kaj pod nos brbati. Sem že vse tako napeljal, da bi bil vrag ko bi ne bilo nič kruha iz te moke. Pisal sem časnikom lastno pohvalo seveda pod tujimi imeni; sem rekel, da ga ni večjega rodoljuba na svetu, in da v zgovornosti prekosim clo Demostena in Cicerona; sem rekel, da me ni strah, ko bividil pe-klenšeeka pred sabo in da vsaeega protivnika z bese-
* Drugo pot „ doiično korešpondencijo s Kamehamehom /V. kraljem, 14 SandvUkih otokov" (ali jih je 14 aH 15, ni še dognano med zemljopisci). Ta kralj se je tako razveselil nad tem spisom, da je za trdno sklenil preiskati dati zra'; v njegovem kraljestvu. Dva miljona, pra-•vi, bode si prihranil na leto, ako je zrak tam tako tečen, kakor na Smolici.	•	P's-
do potolčem; nazadnje sem še pristavil krono vse te duhovite karakteristike rekoč: „ Lejte, ta se poteguje za vašo reč. Slavni — anje, bodite enkrat pametni, ne izberite si druzega kot tega, ne hote se kesali. Kot in spe višja oseba v deželi, peča se tudi s študijami, ki morajo domovini na prid biti, posebno pa z nacionalno ekonomijo. — " Torej bodi mi tudi pripuščeno pokazati v djanji, kako da napredujem v tem oziru in kako znam govoriti, kadar me bo kje treba. Naj začnem.
Smolica je mestice v naši domovini. Jaz ne ljubim samo mesta, ker sem se rodil, ampak tudi druge v moji domovini; moja ljubezen je namreč vseobjem-na. V sledečih vrsticah sledi prvič popis in pohvala Smoliškega zraka in potem nasvet, kako ga v korist porabiti in obrniti, kakor tirja umno narodno gospodarstvo.
Znano je, da se na Smolici ne povišajo dninske in letne plačila, čeravno je tam dragina ravno tako huda, kakor povsod. Vsi se čudijo in posebno uradniki, kterim gre neki za kožo, so si glave ubijali iznajti tej nepristojnosti pravi uzrok. Prošnje naj bi se tam plače povišale niso bile uslišane, v tem ko se po vseh druzih krajih olajšuje stan revnim uradnikom, obrtnijskim delavcem, dninarjem in sploh vsem ljudem, ki se za dragi kruhek potijo. En glas: quousque tandem! je slišati po Smolici. Šele meni, ki imam nekje „ a Stein im Brett" se je usrečilo zvediti uzrok. Kemikarji so neki dokazali, da je zrak na Smolici tako tečen in rediven, da lahko nadomesti pol plače; v dokaz tega so na skrivnem vse vampeže sošteli, ki so po Smolici najti. Med 15000 pre-bivavci jih je menda 3000 trebušnikov in 2045 tacih nadepolnih ljudi, ki bodo v kratkem odebeleli. Bledolične-žev in mršavih „lačempergarjev" je celo malo, še tisti so le ljubeznivi „bleichwangiosi," ktere je Lelj ranil, da so
bolehni in torej tako prepadeni. Še le zdaj se mi je zjasnilo mesto pri nekem latinskem pisatelji, kjer govori, daje v Smolici boginja zdravja doma in da tam kraljuje. Smolica je namreč staro mesto, še stareje od Ogleja. Neki hribovec, ko sem tako imenovani Atilov tabor obiskal, mi je pravil, da je hodil „ Atula " v Smolico kavo pit, kjer so ga tudi v neki kavarni ubili, ker je enkrat po pasje zalajal. Že stari pisatelji, ki pišejo o Smolici, so jo imeli za zdravo mesto; vedili pa niso, da je tudi tako redivno. Prednamci so bili namreč, kar kemijo zadevlje, strašni nevedneži, tavali so še v temoti bedaštva. Še le dan današnji vejo nekteri, da je Smolični zrak tako tečen. Smoličanje pa ne vejo, da se na pol od golega zraka redé; čmu torej večjih plačil uradnikom, javnim in privatnim služabnikom? To bi bila le dnarna potrata. Človek, ko bi tudi nič druzega ne jedel, bi se lahko zredil v tem zraku; le vediti mora, kako ga uživati. So nekteri na Smolici, ki ga mojstrski srčejo posebno tujci. Privatni uradniki, gostivničarji in clo mokarji, če so komaj par let v tem čudnem mestu, odebelijo da je kaj. Pri javnih uradnikih je le redka ta prikazen. Poznam jih, ki so nedavno prišli v Smolico z „ Raenz-chen-om " na hrbtu in z medlim trebuhom, ki se je skoznj vidilo, kakor bi bil steklen; zdaj jim bingljajo nad debelim trebuhom ravno tako debe'e zlate .verige, in so oblečeni kakor lordje. Znajo pa Smoliški zrak srkati, kakor sem prej rekel. Tega se lahko prepričaš po nedeljskih sprehodih. Le poglej jih, kako modro stopajo. Kjer je po navadi človeški trebuh, moli gibajoče se meseno predgorje, ki reže zrak; na rokah imajo zlate rokovice iz samih drazih prstanov, glava jim stoji po koncu, skoraj navpik; ustnici niste sklenjeni kakor pri druzih ljudeh, ampak delajo okroglo luknjo, po kteri
gre za čudo veliko zraka noter in vun tako da, kjer je dosti tacih srkačev vkupej, hudo burjo napravijo. Pravijo jim hudobneži, da iz zgoli napuha to delajo; to pa ni res, zrak srčejo pa ne tako po malem kakor drugi. Zakaj pa skorej le tujci odebelijo? Na to je lahko odgovoriti : ker znajo Smoliški zrak srkati, in vi, ki prašate, ga ne znaste.
Da je torej Smoliški zrak tečen, jenidvombe; vendar gre misliti, da je bil v prejšnih časih le še bolj rediven, dokler ni še trtna bolezen nagajala. Pri v-sem tem ima pa še toliko tečnih reči v sebi, da bi lahko vsak uradnik polovico svoje plače si prihranil, ko bi znal Smoliški zrak uživati. Jaz sem se že zgodej navadil ga srkati, dokler še nisem imel nobene plače; tudi zdaj sem večkrat primoran srkati ga, in gotov j bi si lahko prihranil 300 gold. na leto, ko bi hotla ali znala tudi moja družina ta čudodelni zrak uživati; pa je strašno trmasta v tem oziru in noče kar nič vediti od te čudne hrane. Jaz pa hodim večkrat se sprehajat pod milo nebo Smolično, in lahko rečem, da se kaj dobro počutim posebno v želodcu, ki me nikoli ne tišči. Da si pa tudi vse natanko zabilježim, kar se Smoličnega zraka tiče, osnoval sem dnevnik, v kterega zapisujem vse do-tične opazke; posebno zvesto bode zapisano, kolikokrat da sem ta zrak posesal. Tečnost in redivnost Smoliš-kega zraka potrjujejo vrh tega tudi sosedje iz nece-ga velicega mesta, ki Smolico večkrat obiščejo in scer zato, kakor pravijo, ker ne uživajo še ne polovice jestvil kakor doma. Toraj jim je že iz ekonomičnega ozira prebivanje na Smolici bolj ugodno, kakor kjer si bodi v druzih krajih; menda sicer bi ne hodili tje, ko bi Smoličanje vsaj teh sprednost v zraku ne imeli.
Potem ko sem o tečnosti »Sinoljskega zraka nekoliko govoril, in sem se trudil pokazati, da bi bilo povišanje letnih plačil nepotrebno, ker se dajo ti dnar-ji kako drugač in gotovo z boljim uspehom porabiti, kakor bomo vidili konec tega spisa; preidem na drugo trditev, ki ni manj važna od une.
Kemikarjem tamošnjim in tje prišlim je Smoliški zrak tudi v drugem oziru kaj čuden fenomen, primerjajo ga tako imenovanemu slastnemu gazu (Wonne-gas), ki človeka, kadar ga diha, s čudnimi pa vselej slastnimi občutki in visokoletečimi mislimi navdaja. Neki za poezijo malo vneti kemikar je postal v tem gazu nakrat visokomisleč pesnik, da je bil v stanu napraviti v kratkem času dolgo navdušeno pesem. Ravno take lastnosti so neki že pri Smol. zraku zapazili. Če je to res, se dii po tem takem lahko zapopasti tolika množica pesniških glavic, ki jih ta majhna deželica vedno rodi in kterih število se čedaljebolj pomno-žuje. Sem se že večkrat čudil, kako da nekteri zamo-rejo tako lepih pesem skovati: zdaj pa vem zakaj. Smoliški zrak jim zadostuje, on jim nadomesti navdušiv-no hipokreno, da jim ni treba tako daleč potovati po grško nadušje. Tudi Pegaza, ki je pri jahanji strašno siten in je že marsikterega smeleža na tla telebnil, menda ne potrebujejo več. Res omene in vse hvale vredne lastnosti Smoliškega zraka, pa tudi bogati vir blagostanja za Smolico! Če ima njen zrak res te slavne lastnosti, navduševati človeka, kakor že imenovani slastni gaz, zamore Smoličane v enem letu tako močno obogatiti, da bodo sami Rotšildi, če ne še kaj več. In česa potrebujejo zdaj več od bogastva?
Jaz nasvetujem torej, naj se brez pomude skliče zbor kompetentnih možakov, ki naj konštatirajo do-
tično resnico, ali naj enkrat za vselej določijo, v čem se razločuje od druzega zraka; ker je gotovo da se, kakor smo že od začetka vidili. Po drugod vse preiskujejo in naj je na videz še tako malovažna reč. Kako bi bil scer človek prišel v skrivnostno delavnico natore? Ne iz gole radovednosti si ni oborožil slabega vida z ovad-ljivim povekševavnikom, da je izmeril neskončne zvezdne daljave, in da opazuje nadzemske trupla na nebesni tvrdini. Človeški duh, nepotrpežljiv v preiskovanji prikazen, prešinil je že neizmerne globočine morja in zemlje, in pogreznil se je celo v nesnažne močvirja in luže soznanit se z ondišnjo gnusadjo. Koliko večjo pozornost zasluži Smoliški zrak, ki je nekterim tako tečen, nek-terim tako navdušiven gaz! Nevredne jame napolnjene z morivnim dušcem se tako vestno preiskujejo, kakor bi bile zaklad vsega blagostanja na svetu; pesičke in druge nizke živalice silijo v take votline, da se prepričajo, kakšna da je smrt v dušcu. Nikoli sit ni človeški duh, le Smoličanje prezirajo vse sprednosti, s kte-rimi jih je mila natora tako bogato oblagodarila. Jaz bi stavil ne vem kaj, da bo marsikteri Smoličan to mojo tirjavo zvedši, v grozni oholosti rekel: „Lejte ga Slo-venčuna, clo našega zraka nam ne pusti pri miru!" ali „kaj vraga čenča ta človek?" Oh! ko bi le vedili ti ljudje, koliko njim zdaj nevidljivega denarja jih obliva v zraku. Kdor pozna zgodovino nesrečnih alhimistov, ve tudi, koliko so si prizadevali sostaviti zlato iz raznih rud; clo kralji in cesarji so se pečali s tem preiskovanjem. Nekteri sojo res tako daleč dognali, da so zlato v - zlato prenarejati umeli. Smoliški zrak je pa golo zlato, kakor bom pokazal.
Da je Smoliški zrak res navdušiven bi reke
pijancijiv, mi je pritrdil tudi neki kemikar, ki je bil, komaj pridši iz gostivnice „Pri labudu" tako napolnjen z navdušivnimi občutki, da je kar obnemogel in so ga domu nesti morali. Doma je pa koj zaspal, kakor pravi, samo zato, ker je pri labudu preveč sapa vlekla, in da se je Smoliškega zraka preveč napil. Ko bi hotel torej gor omenjeni zbor za preiskovanje Smoliškega zraka svojo nalogo brž in gotovo rešiti, bilo bi za tako delo najsposobniše mesto pri labudu, ktero gostivnico pred vsim priporočam. Tudi drug zve-denec mi potrjuje to misel. Nekega večera je bil s prijatli v eni sobi te gostivnice. Ponevedoma so pustili vse okna odprte, naš junak se zgrudi pod mizo, zrak ga je premagal. Za nekoliko časa se spet zave, pa ne k pameti ampak k pesniškemu bledenju. Tacega so nesli na posteljo, kjer je neki celo noč prebudel v groznem nadušji, po njegovih besedah, kakor bi bil na Pitiinem zlatem trinogu celo noč sedel. Tudi ta pripisuje torej Smoliškemu zraku to navdušivno ali pijančljivo moč in scer „ Pri labudu " je neki najzdatniša. Drugi hočejo, da je pri „ Zlati ribi" Smoliška sapa najbolj pijančlji-va. Čudnega prizora sem tudi jaz bil enkrat priča ravno v tej gostivnici. Neki gospod, ki je vsako reč clo vsak prašec gledal iz višjega „ Standpunkt-a "— bil je namreč globokomisleč modrijan — je vžival konec mize zlato kapljico Puntigamskega piva. Bodi si, da je bil preveč blizo okna, bodisi da ga je kaka skrivna sapa obvevala, zgodi se, da sloveči „ Standpunktnik " naenkrat obnemore in z materjo Ge-jo v dotiko pride, to je, njegovi žlahtni udje se zgrudijo na nevredne tla. Pravijo od tega visocega učenostnika, da ga večkrat mami Smoliški zrak; ne preide namreč večer, da bi ga
ne trešil na tla. Ta velja pregovor: „ Kdor visoko leti, se nizko vsede. " *)
*) Ne bo odveč, ako povem še kaj od tega modrijana. Da je bil modrijan, kazalo je tudi to, ker je nosil „ špegle, " čeravno jih menda ni potreboval soditi po njem, ki je večkrat rekel, da vidi „ den Grund der Dinge, " kteri je neki bolj daleč in globok kakor pri pivni ročki. Tega pa ne morem povedati, ali so bili njegovi „špegli" pomanjševav-nl ali povekševavni. Toliko sem pa zapazil, da jih je obračal zdaj na eno zdaj na drugo stran, kakor so ravno okoljščine nanesle. Kadar je govoril od Slovencev, jih je večkrat obračal, če se ne motim, na pomanjše-vavno stran; kadar pa od sebe, obrnil jih je brž na uno. Gotovo so imeli tedaj njegovi „ špegli" dvojno lastnost. Tudi njegove ,, mustace so bile kaj častitljive in brez dvombe gotovo znamnje visoke učenosti. Od začetka sem mislil, da je Oger, tako dolge je imel; šele po govoru sem spoznal, da pod „Bund" spada. Krasile so ga, ko je modroval; toda strah in trepet so bliskale okr.'g, če ga je kdo zjezil. Enkrat sem se prdrznil nad modrijana; zastavil sem mu namreč tako v šali uprašanje: „ Kteri poganski bog je dandanašnji najstrašniša pošast po svetu? Ko ni vedil mi odgovoriti, sem mu rekel: „ Pan-slavizem je. " Bes te plen-taj! kako me je pogledal, mustače so mu šinile kvišku, da so bile vi-diti kakor dva grozna roga ogrskega vola; zdaj pa zdaj me prebode, sem si mislil. — Za mustaeami je njegov um posebne omene vreden. Nekdaj so mislili ljudje, da imajo um v trebuhu. Mi smo ga potisnili T možgane; če pa velja to, kar sem pri našem modrijanu zapazil, bi jaz trdil, da je um zdaj v trebuhu zdaj pa na jeziku, preseluje se, kakor je treba. To preselovanje gre hitro od rok, posebno v gostivnici, če je zrak kaj dober. Naš „ Standpunktnik " popival je po navadi 10 kri-geljcev piva zaporedama; to je bilo pri njem zlato število; potem je prišel šele v „ Fahrwasser, " kakor je on pravil; to je, začel je modrovati in um, ki je moral se 10 krat pogrezniti, ostal je na jeziku odslej, dokler ga ni spet kak poliček v globočino butnil. Vedno je dolgo govoril, redkokterikrat je prišel k sklepu govora, če je le kolčikaj Smoliška sapa vlekla; če je pa prišel na konec, zagrmel je svoj: „ Ce-terum censeo, vos Slovenos esse delendos. " in meni, če sem ga kaj jezil: „ Vide, quam slm antiquorum. " Psoval ali modroval je namreč tudi po latinsko, sploh so bile njegove besede hencano učene in kakor ilato zvagane.
Toliko mimgrede in v dokaz, da mora Smoliški zrak silno moč imeti, ker takošne modrijane premaga.
Še drugi mislijo, da je Smoliški zrak v gostiv-niei „ Pri pečeni raci" posebno močan; tam neki vsa-cega vrže. Ljudje, ki vse vedo, so mi clo navedli nek-tere osebe, kterim je tam biti že v navado prišlo, in so torej v vednem nadušji. Neki „ Antislovenec " hodi nalašč, kakor pravijo, v to gostivnico, da se tu potrebnega ali prav za prav nepotrebnega nadušja nasrče, nekje na očitnem govoriti zoper Slovence.
Kakor je viditi, ni ta zrak povsod enako navdušiven, tii je bolj močan, tam pa manj. Z omenjenimi zgledi sem se trudil pokazati prihodnjemu zboru, ako se ustanovi, primerno stajališče, kjer bi se imelo začeti dotično opazovanje; ob enem sem podal tudi popis moči in sprednosti Smoliškega zraka. Zdaj se pa predrznem našteti vse dobičke iz teh slavnih lastnost.
Vsi onemogli pesniki *) bi hodili v Smolico nasr-kat se toliko hvaljenega in pjim potrebnega zraka; vse bi mrgolelo teh žlahtnih invalidov. Posebno tiskarji bi tam imeli dosti dela; že berem v duhupozidih: „Oda na Smoliški zrak.— Dokaz, da je bil na mestu, kjer zdaj Smolica stoji Adamovi Eden ali paradiž. — Dante ni pisal svoje nebeške komedije nikjer, kot v Smoliški okolici.— Smoliško okrožje, država pesnikov in pisateljev sploh.— Mogoče, da prešine Smoliški zrak tudi rude in nežive stvari; torej bi se dal v njem morda prepetuum mobile napraviti. — Kolobocija, Elizij in El-dorado niso več izmišljenine, odkar je poznana moč Gmoliškega zraka i. t. d. — Da bodo jestvinarji in gostivničarji dosti opraviti imeli, se rezumeva že samo po sebi. Taki ljudje potrebujejo veliko navdušivnega zraka iz dolgovratnih botelj; ker ni res, da hodijo se
*) Posebno vsi pastorki Apolona iz vseh krajev, ki raje vse poskusijo in pretrpe, ko da bi nehali pesmi kovati.
„konjske vode" napivat. To je prišlo že popolnoma iz navade, odkar je pivo splošna pijača. Nekteri pesniki imenujejo že Baha boga piva, slivovca, šampanjevca in žganjica, kar je pa nekako hud anahronizem, ki se da kakor druge pesniške pomote samo s „ poetično licen-cijo " opravičiti. Nemec imenuje vse take pijače „po-etische Kohlen"; s temi si podkurjajo pesniki svojega duha, da se ogreje in raztegne kakor neki zrak v letečih balonih. S tako močno stanjšanim duhom morejo šele, kakor pravijo, povzdigniti se v nadzemske okrajne, kjer čista resnica veje. Odtod zvira menda pregovor: „In vino veritas," to je v vinu je resnica, kar lahko tudi tako prestrojimo: V pivu, šampanjevcu, ves-lavovcu in v žjanjicu je resnica, po kteri duh tako močno hrepeni. Tudi v rebuli je resnica posebno tistim, ki hočejo „sladko" peti. Pesniki torej, kterim je že moč pošla, se bodo v Smoliškem zraku prav dobro počutili.
Smoliški zrak bo dober za vse črnoglede, žalost-nike, hipohondrike in sploh za vse tiste, ki bolehajo za kako dušno boleznijo. Gor omenjenim bolnikom prištevam tudi vse politikovavce, ki po kavarnah in gostiv-nicah tako zmedeno govorijo, kakor bi bili že zreli za norišnico; nadalje spadajo pod to kategorijo vsi sti-skavti, odrtniki, svetohlinci in vsi norci, kar jih je pod svitlim soncem, vsi žlahtni postopači, nekteri pisatelji, ki se imajo ga osmo čudo na svetu, vsi tisti Slovenci ki si prenarejajo svoje imena samo zato, da so na videz Lahi ali Nemci; torej mnogi-ini,-ig-ici,-itsch-ani,-igg, ari, i. t. d. Potle pridejo na vrsto malo-in brezdušniki, sleparji, mazači, bahači, ošabneži, vsi tisti, kterim moli nos navpik proti oblakom, vse mevže, figamožje, bab-joverci, strastni pravdarji, skrivnostneži. Nazadnje vse
ženske, kterim je geslo: „Einen Kussder ganzen Welt," vse tiste ženice, ktere kinčijo njih možičke s kaj umetno napravljenimi rogmi in tudi nektere pisateljice. Za vse take osebe bode po mojih mislih Smoliški zrak dober.
Smoličanje pravijo, da jim trštvo ne gre spod rok, tii je trštvo z zrakom, zato jim ga je Bog dal, da si ž njim in v njem opomorejo. Kako to? bode marsikdo uprašal. Tako: Smoliška srenja naj sklene in spelje, kar bom tu ob kratkem nasvetoval. Pred vsim naj ustanovi kako srenjsko takso na zrak; zavoljo imena naj se dolgo ne prepira, ker tistemu, ki bo moral plačati, je vse eno, naj se to imenuje davek, dač ali taksa ali kakor hočeš; to omenjam, ker vem, koliko časa krade zbira takošnega imena in da se večkrat samo zavolj tega hude razprtije unemajo. Tujci naj plačajo dva-ali trikrat toliko ali več kakor domači in scer iz posebnih uzrokov. Kadar se bode razglasila tečnost in pijančljivost Smol. zraka, bode za gotovo več tujcev kakor domačih v mestu in v okolici; več ko se ga speča, dražji naj bo, to je že stara. Pri domačih naj se gleda posebno na debelost vsake osebe; med domače spadajo tudi tisti tujci, ki so narmanj že pet let na Smolici. Da je kdo le debel, naj plača, naj ima pa debel trebuh in tanke noge, ali naj ima debele lica in malo trebuha; da le ni otekel ali vodeni čen, naj plača. Na to je posebno paziti, da stoji vse to razločno v razpisu te čeznavadne takse, če ne, bi bilo potle polh-no nepotrebnih zmešnjav. Tudi naj se vzame v pretres, ali bi ne bilo dobro v primerih, kjer so medle osebe, pa vendar dosti zraka povživajo, ker jim gre vse v kri namesto v meso; ali bi ne dobro, ko bi take ljudi posebna zdravstvena komisija pregledovala. Za vse je dobro prej
skrbeti in v sejni zapisnik vzeti. Je namreč dosti taeih medlih oseb, ki po več zraka potrebujejo, čeravno niso debele; zakaj bi torej ne plačevale? Jzuzeti naj bodo, ki zrak očitno le za potrebo uživajo, in ti so večidel: Dninarji, nekteri rokodelci, kmetje in nekteri uradniki pa ne vsi. Za te zadnje naj se marveč prošnja vloži, da se jim letna plača poviša vsaj za toliko časa, dokler ne bodo sprevidili, da] je Smoliški zrak tečen, česar nočejo ravno ti trmoglavci še priznati in le druge motijo v tem. Pri ostalih stanovih bodi kontrola prav natanjčna po gor danem nasvetu; pri vseh stanovih pa naj se medli zaljubljenci izključijo: samo zaljubljeni pesniki ne, ki potrebujejo zrak pa za druge reči, kakor smo gor vidili. Toliko bo vrgla tečnost omenjenega zraka, kar pa njegovo pijančljivost zadevlje, naj se napravite dve kategorii. V eno naj spadajo domači pesniki, v drugo pa tujci večidel bolni prišlici. Domači pesniki naj se obložijo z velikim davkom, če je le mogoče s takim, da mu ne bodo kos. Skušnja namreč uči, da so močno poredni in strašno satirični. Ko bi morali še poseben davek plačati od zraka, ki ga v toliki meri povživajo, primaruha! tudi vsi paskvili bi nehali, ki vsako človeško še tako pametno napravo z „ jekleno gajžlo" opletajo, kakor pravi moj Sandviški korešpondent.
Torej dobičkov iz sprednost Smol. zraka je dosti. Tujcev bo, da se bo vse trlo; zatorej naj se skrbi že za časa. Pred vsim bi jaz napravil po 10 ali 20 gostivnic po vsacih ulicah, v slehrni gostivnici naj bo po 6 ali 10 „Stllck Erbsiinde", kar pomeni v prosti prozi po 6 ali 10 lepih natakarc, natakarjev bi jaz clo nikjer ne pripuščal. Gostivniea je prva potreba, kakor je znano; potem pridejo gledišča, sprehajališča in sploh ceste in ulice. Kar se gledišč tiče, naj se jih napravi
za TS o Smolico narnianj 8 ali 10, poslopja za to naj so močno oknsne in prostorne, če je le mogoče eno štirjaško miljo na širjavo in dolgost. Za vsako gledišče ne bo zadosti 100,000 gold. stroškov. Dvoje ali troje gledišč bi jaz sozidal tik pokopališča, tako da bo gledavcem mogoče gledati zdaj na „Bretter, die die Welt bedeuten zdaj pa, če se jim zljubi, v „memento mori! " Tudi stari Egipčani, so si kazali pri zabavah in obedih svoje mumije. Že ko sem bil otrok, se mi ji ta lepa navada močno dopadala in že takrat sem bil namreč sklenil, če me kdaj bode kaj, to lepo šego vpeljati ali se zanjo kako poganjati. Tu se vidi, kako že otroci reflektirajo. Pri sprehajališčih in cestah gre pred vsim skrbeti, da jih je narmanj toliko, kolikor je prebivavcev na Smolici to je, da pride na vsako glavo vsaj eno sprehajališče ali ena cesta. Ceste naj so široke, da stopa lahko cel bataljon soldatov vštric, ako je treba; potem naj so ravne, zato naj se podero, kodar ima cesta iti, vse poslopja, če je tudi vsako po 20 ali 30,000 gold. vredno, nič ne dč; zrak bo vse povrnil. Prva potreba pri cestah je, da so ravne kakor špaga. Sploh naj je vse dovršeno, da ne bo kje kaka zamera pri tujcih, Bog obvari! Število cest naj se ne ravna po potrebi, več ko jih je, bolje bo. Ker bode zrak, kakor je bilo gor rečeno, tako zdaten, ne bode tudi več treba poljan in vinogradov; ta prostor naj se porabi za ceste, trge in sprehajališča. Vse bodi po ukusu največjih mest. Dobro bo tudi, ako se napravi po vseh sprehajališčih in cestah veliko krasnih sedil in klopi iz belega ali črnega marmora, iz slonove kosti ali tudi iz zlata. Ni grje reči na svetu, ko kadar so klopi iz navadnega kamnja ali lesa. — Še dosti druzih novarij bo treba, vendar jih ne bom še tu na dobro našteval. Svojo
nalogo sem rešil, zdaj pa zraška komisija na noge. Glavna reč pri tej preiskavi je, da dobijo zvedenci obilno dnevščino; preiskovanje zraka pojde tako brže od rok. Vsi taki stroški pa in naj so še tako veliki so gotovo — da rečem s Periklom — „za potrebne reči," kar slepec vidi in z rokami labko poti pije. Zrak bo vse stotero povrnil *).
Tu sklenem moj narodnogospodarstven spis; upam, da sem nacionalnemu ekonomstvu posvetil, prvič v tem, kako lahko se najde vir vsega narodnega blagostanja in drugič kako nasvetovati in na videz nepotrebne stroške zagovarjati; še mnogo druzih reči sem pokazal, ki naj se v tem spisu poiščejo. Vse pa meri tje, da se me Smoličanje spomnijo, kadar me bo treba; toliko je menda očividno. V obilnosti nasvetov in besedi sem pa clo mojstre, ki sem jih vedno pred očmi imel, daleč prekosil.
*) Ravno zdaj slišim, da si je neki Smoličan v glavo vtepel iznajti ojesa za leteče balone. Kakor hitro bo ta znajdba gotova, sc bo neki pričela vožnja po zraku namesti po zemlji. Torej gre že zdaj skrbeti, da ne bodo Balončanje Smoliškega zraka muhte (prava slov. beseda nam. zastonj) žrli in se gostili nad zemljo, kakor Aristofanovi „hči" ki so prebivali v zraku v krasni palači in so bogove tam za norca imeli in jim z lakoto nagajali. S samimi pečenkami so si stregli in tako dobro so se imeli v zraku, da se jim je clo Erkul za ražnjovrtivca ponudil. Enaki nepristojnosti v okom priti svetujem Smoličanom, naj jo še za časa tako modro zvijejo, da si ne bodo na škodi. Sicer ponavljam, naj se jim nikakoršnih stroškov ne toži in ako jim pohvaljeni zrak vsega stoterno ne povrne, reci mi vsak šutec: „ Das ist ja alles aus der Luft gegriffen."
NEKOLIKO NAČRTOV ZA SLOVENSKE MALARJE.
Škoda le, da ne znam risati in malati; ko bi znal gotovo bi me bilo kaj. Ker pa ne znam, naj saj te načrte podam slovenskim malarjem. Brž ko ne se že najde med Slovenci kak Rafael, da jih bode zmalal.
Jaz se nikjer toliko ne jezim, ko kjer je od kri-tikarjev govorjenje, v čemur smo si menda vsi enaki, in po vsej pravici. Ne bodem lagal, če rečem, da bi že klasičnih pisateljev imeli na kupe, ko bi se ne bila tudi k nam kritikarska kuga pritepla. Pisal bi človek, kar bi mu na um prišlo, ne boje se nobenega sodnika. Večkrat bi se clo dale po cele knjige spisati brez enkrat misliti, ali vsaj toliko ne, kolikor je umnemu človeku treba, da spiše knjigo. Kakor toliko gob bi poganjale pesniške glavice po vseh krajih, vsak drug Slovenec bi bil že pisatelj. To bi bilo pač veselje, ko bi kritiko-vavci enmalo bolj zmerni bili ali popolnoma nehali. Poznam jih veliko, ki so clo poginili zgolj le iz strahu pred kritikovavci; nekoliko druzih je odstopilo od literarnega bojišča le zapazivši grozno ostre pike slovenskih kritikovavcev. Torej nasvetujem slov. malarjem sledečo podobo;
i. Bojišče, dosti pisateljskih čepinj; da so pisateljske, naj se razvidi na peresih za ušesi. Tu pa tam naj kuka slama iz kake butice. Na desni bodi tabor pisateljev. Tii naj vse vprek leti. Nekteri naj žrejo am-brozijo, kakor bi se hotli zadaviti, nekteri pa naj pijejo nektar iz demantnih bokalov; ta jahaj krilatega Pegaza, ki naj brca z vsemi štirimi, uni bodi zamaknjen prebiraje lastne spise. Kdo drug naj se pa vrti kakor
božjastnega plesa, okoli njega naj se valijo oblaki slad-kodišečega kadila. Jz teh znaminj bode vsaki pesnike spoznal. Enmalo bolj oddaljeni naj so prozaikarji. Ti naj bodo bolj resnega značaja; nekteri naj gledajo na tla, kakor bi jih hotli preriti, nekteri naj gledajo tje v en dan. Vsem pa bodi čelo zorano vsaj pol palca globoko. To je desna. Na levi naj se vidi strašna fa-lanks kritikovavcev s pušicami, kolmi, grjačami, bati, kosami in sulicami. Vse naj meri na desno, kakor na narhujšega sovražnika, kterega velja uničiti. Malarju je scer na voljo dano, ako hoče kaj pridjati, tu je le načrt. Lahko postavi tu pa tam po dve osebi vkup, enega pisatelja in enega kritikovavca, ki naj se borita kakor bi šlo za kožo. Tje stopa pisatelj, visoke misli ga navdaiajo, to naj se vidi na nosu, kteri moli v oblake, odzad pride eden iz leve, ki mu nož v srce porine, kdo drug mu ravno spisano knjigo na tisuč koscev raztrže. Toliko za to podobo.—
II. Obup slovenskega založnika. To izraziti ne bo malarju dosti truda prizadjalo. Najbolje bode pa po moji misli, ako ga v prodajavnici namala, ko ravno pre-gledava in računi, koliko eksemplarov da je že prodal, in se za lase prijema. Kaj živ prizor bi bil tudi ta le: Založnik na slovenske bukve gleda, z desnico drži šopek lasi nad obupnim obrazom, levica pa naj kaže pet v znamnje, da jih je le toliko prodal. Spodej naj stoji zapisano: „Slovenski založnik, ki ni vedil, kolikokrat obrnejo Slovenci denar v roci, preden uku-pijo slovensko knjigo. Tudi te besede bi bile primerne: „Slovenski založnik prodane knjige na prste šteje."Kaj zgovorna bi bila tudi sledeča obrazina: Slovenski pisatelj sili založniku precejšen rokopis. Založnik pa naj z eno roko odpahava sitnega pisatelja, in z uno naj
kaže na visok k&p slovenskih knjig, kakor bi hotel reči: Čaj, da te-le prodam. Spodej na stojijo besede: Bi me rad opetnajstil, pa ne bo dal.u —
III.	Groza uradnika, scer trdega Kranjca, ki je ravno dobil slovensk dopis. Kako se da groza izraziti, ve vsak malar. Jaz bi pa namalal uradnika v ta-košnem ustopu, v kakoršnem se nahaja človek, ko vidi pred sabo strašno pošast. Dopis naj leži na mizi, na pr. trojebarvni tračič naj kaže, da je slovensk. Uradnik pred njim s sprtima rokama, lasje po koncu, vsa podoba bodi izraz nepotolažljivega obupa. Spodej podpis: „Salomenska cuŠrifta! sem trd Kranjec, al strela me ubij, Se jo zastopim." Tudi ta prizor bi ne bil za zavreči, se ve da bi ne izrazoval več obupa, ampak le smešno žalost. V levici prosto viseči bodi dopis, lasje naj se začenjajo vzdigavati, desnica praskaj za ušesi, oči izraz trpečega človeka. Spodej: „Kako me to fer-driesa, te slovenske duše me bodo še od kruh pripravile,,u —
IV.	Na zidu je slovensko oznanilo priljepljeno. Gospod, ki se mu zdi, da je rojen, kjer se „il dolce si" izgovarja, v tem ko je morda na kaki slovenski gori zagledal „das Licht der Welt," ga ravno prebira ali prav za prav le pogleda. Ustnice se mu strašno mi-lostljivo smehljajo izrazovajoče neskončno zaničevanje. Malar naj ne prezira te moje opombe. Vogaljčki pri ustnah povejo vse. Priznam tudi jaz, daje to delo teš-ko. Usta naj se smehljajo tako milostljivo, kakor bi hotle reči: kako se mi smilijo ti revčiki! Oči in posebno zgornja ustnica naj prida izraz zaničevanja. Noša, postava, ustop in posebno oblika klobuka naj pove, da je "ein Mann von Welt," ki so mu take reči le smeha vredne. Če je malar le količkaj izurjen, ne bode mu
treba nobenega podpisa. Seer naj porabi tega-le: „Lej-te, še zidovi nimajo miru pred temi sitnezi."
V.	Truma predrznih laŠkonov prevažva laski mejnik. Do gostivnice: „Pri novem mostu" v Gorici so jo srečno dospeli, al tu naletijo na strašno napotje. Kose, cepi, vile in tudi nekoliko pušjim moli nasproti. Kakor stebri stoje nevstrašljivi Slovenci. Kar pa ozali-še ves prizor, je grozno velik top, kteri gleda skozi okno v prvem nadstropji ravno omenjene gostivnice. Obrazi laškonov naj, izrazujejo osup, podobe Slovencev naj so pa polne tvornosti in srčne stanovitnosti, kteri ni zoperstati. Spodej podpis: „Zdaj velja." Malar bo še povikšal vrednost te podobe, ako pusti viditi tudi ono začasno kamenitno pregrajo, ktera zapira pot iz javnega vrta na novo cesto. Je visokopomembna, ker molče trobenta: Poderite me, če morete. Scer je malarju tudi tukaj na prosto voljo dano prenarejati načrt. Tudi to mu nasvetujem: Mejnik sloni na železnem držaji novega mosta; vrh mu je odtrupljen, znamnje, da je top že ustrelil. Stotero slovenskih rok se giblje, vinta dela, vse meri tje, da se vrže mejnik v Korenj. Srčni laškoni so že Bog ve kje. Ta Bog ve kje naj predo-čuje malar, ako hoče, s potrebnimi sredstvi malarije. Jaz bi narisal te podobe v divjem begu seveda le v očrtu in pol izdelane, da bi človek ne vedil, ali so ljudje ali pa živali, ki so jo ubrisale.—
VI.	Začudjenje kranjskega pavliha, ko zagleda v neki slovenski vasi na črni deski:*) „Editto" Smeš-nost pavlihovega ustopaizraziti, bodi malarju prepuščeno.
*) Celo gorjani, ki je ne	umejo laške besedičice, se pitajo z italjanskimi „Editti"; pajčje mreže, ki jih večidel hitro pokrijejo in jih
po cele leta na gostem pokrivajo,	so gotovo znamnje, kako pridno se prebirajo ti razglasi.
Scer to-le: Obe roki vprte v život, obraz in polovica života naj moli bolj proti deski, vse izrazuj pazljivega čitatelja, ki tega, kar bere, ne razume. Spodej: E-di-to! pri moji duši, t je spet kaka lirovaŠka beseda naših Slovencev !"
VII. Bolečine starooblikarjev. Ker ne morem tirja-ti, da bi vsaki malar poznal te čudne osebe, naj to-le pristavim: Starooblikarji so ljudje ki še vselej „r(igajo") Dva nedolžna zloga (e-ga) jih zamoreta tako strašno razsrditi, da v omedlevico padejo, ali pa narmanj ape-tit za osem dni zgubijo. Sicer jim je modrost najpo-glavitniša lastnost, ker vse pametne ljudi, posebno pa moderne Slovence norce imenujejo. Nekteri jih imajo za trmoglave; meni se pa ne zdijo povsem trmoglavi, mogoče da imajo trmo, glave pa gotovo ne. Napredku so gešivorni fajntje, pri sami besedi „napredek" se prekrižajo, kakor pred rogatim. Nekteri izmed njih hočejo celo skrivno družbo napraviti, kjer se nima: „naprej" nikoli slišati. To je neki prvi paragraf v že načrtanih dotičnih štatutih. Menda samo najem primernega stanovališča na zemlji jim še dela nekoliko skrbi. Brž ko ne pojdejo pod zemljo stanovat, kar je brez dombe prav srečna misel.
Kako bo tedaj malar gor omenjene bolečine najbolje izrazil? Ako se mu ne toži slavnega mojstra Hogarth-a posnemati, dam mu še sledeče na roko. Glaso-vit violinist, ki ni mogel trpeti nobenega trobilnega glasu, pride v London. Hogarth prihod njegov zvedivši mu napravi večerno godbo s samimi piskali in trobili. Na sluhu strašno razžaljeni violinist, slišati te grozno zoprne glasove, prisopiha na okno. Čudno spremenjen je njegov obraz, iz oči mu švigajo strele nedopovedljivega srda, lasje se sčetinijo, obraz in ustop umetnikovi predočuje srčno željo pohrustati peklenske godce z vsemi
ljudmi vred, ki so pod oknom. Hogarth načrta v tem trenutku najimenitnišo karikaturo, kar jih je že kdaj narisal; original mu je bil razsrjeni umetnik na oknu. To umno uhvatko bi jaz porabil. Namalal bi v dnu celo rajdo slovenskih pevcev, ki ravno imenitni Naprej prepevajo. Na sprednjišči naj so kakor glavne osebe staroobli-karji, resne podobe naj izrazujejo notranje bolečine: Ves obraz jim bodi zgrbančen kakor od skomine ali kakor bi se bili možički pol vedra jesiha napili, desna dlan je sključena v žugajočo pest, krčevita levica drži trpinčeni trebuh, kakor bi ga zjedal madron. Malar bo še bolje dosegel resnico, ako podobe vse sključene napravi. Tudi iz oči pridi nekaj. Kam da naj jih malar obrne, naj razsodi sam. Jaz bi jih obrnil proti nebesom, kakor bi hotle reči: Daj, trešči jih! Spodej naj stoji: „ Muke starooblikarjev."
To so moji načrti, malarjeva domišljija naj doda, ali popravi, kjer je treba.
?
ZGODOVINSKE IN DRUGE KRATKOCASNICE.
' it' m Aftil il*	ho	Bti'jaarfm ibod
Skopuh, ki se je spekel.
Enega dne se poda znani komponist Rey k svojemu založniku, kteri si je bil že dokaj premoženja prislužil z izdajo Rey-ovih kompozicij; toda pri vsem tem je bil skop stiskavt, da malo tacih. Ko tedaj vsto-pi Rey v prodajavnico, ubije tako ponevedoma velika šipo. Založnik, škodo vidivši, spremeni barvo na obličji^ tako ga kači, da še ne pogleda komponista, ki hitro zapazi založnikovo skrb. Tolar potegne iz žepa rekoči „Ljubi moj Lemoine! kakor vidite, se je tukaj nesreč* zgodila, še dobro, da ni velika." S temi besedami po» da tolar skopuhu, kteremu je denar bil Bog; ta pa nií ne dela, da bi ga ne vzel, samo zajeclja: „Pa nimam drobiža, da bi Vam, kar je čez škodo, povrnil. — * „ Nič ne dé, odgovori Rey kakor v šali, bova že vsa poravnala. Koliko je škode?" — „ Za pol tolarja." — „ No lejte, zdaj je pa prav lahko, le obdržite ves tolar.* To izrekši udari s pestjo v drugo enako šipo, da se koj zbrobi na tavžent koscev, ter pristavi mirno: „Gospod Lemoine 1 zdaj sva bot."— Skopuh je potepen, kakor bi ga bil kdo z mrzlo vodo polil. Odslej si Rey izvoli druzega založnika, kterega je dolgo bogatil s svojimi prelepimi kompozicijami.
Kako je treba govoriti.
Kmet in kmetica gresta h kralju, da bi mu prošnje pismo podala. Vladar ju upraša, kaj da hočeta; al kadar zve kaj in kako, jima naravnost reče, da naj gresta v zbornico, kjer bosta brez dvombe odgovor dobila.— „Vsaj sva že bilo tam," odgovorita; „Potem takem vama ne morem pomagati," zavrne kralj.—„Pojdi pojdi Minka, pokliče mož ženo nekako jezen, vsaj vidiš, da trobita zbornica in kralj v en rog."— Kralj se zasmeja in vzame prošnje pismo.
Bataljon kare.
Glasoviti Kondč je nekdaj ogledoval stare slike v neki cerkvi; pri ogledovanji je pa bil večidel s hrbt-tom obrnjen proti velicemu oltarju. Pobožni cerkovnik, ki to kmalo zapazi, ga brez ovinkov opomni, da se to nikar ne spodobi v cerkvi. Nato odgovori Kondč kaj modro: „Ti se motiš, dragi moj! naš Gospod je kakor bataljon karč, vidi se od vsake strani."
Skoro bi jo bil skupil.
Odkritosrčni francozki pesnik Jvan Meun, sploh hromi pesnik imenovan, ni bil kaj poseben prijatelj krasnemu spolu; kjer je le mogel, ga je črnil in opravljal. To se je nekterim ženskam za malo zdelo, sklenejo torej hromega pesnika prav dobro stepsti in na-
bunkati. Kmalo se jim ponudi prav lepa priložnost. Že se hočejo hudo razžaljene krasotice na pesnika zagnati, da bi mu hrbet prekrižale, že molijo strašni ženski nohtovi v razmesarjenje nesrečnega sina Minervnega, kar čujte, kako jo zavije umni možicelj! — kar se usto-pi drzen pred nje in zagotovlja jih, da je res že kdaj hudo govoril in pisal od žensk, toda nikoli ne od poštenih, le malovrednice je opravljal in tega mu ne more nihče za zlo jemati. „Če je ktera-tako sklene zvijačnik-če je ktera med Vami, da bi jo bil res razžalil, prosim, naj me koj udari." Ta zvijača ga je rešila hude nevarnosti.
Častni ud.
Strašnega razbojnika, ki je dolgo že razsajal po Irskem, dobijo v pest. Napeljevavec one tatinske družbe je pa že bil nekoliko časa v ječi. Kakor je navada, ju sodnik protistavi ter upraša vodjača: „Je bil ta potepuh tudi v vaši družbi? — Da, odgovori poštenjak zaničevavno; toda je bil menda le častni ud."
Ščepec tobaka.
K priletni ženski pokličejo duhovnika, da bi jo previdil, ker je bila na smrtni postelji. Gospod o-praviio to sveto opravilo z visoko pobožnostjo, ženska je vsa ganjena in zamišljena. Po dokončanem tem delu sežejo gospod župnik v zlato tobakiro, ter vzamejo precejšen oščapek v nosno postrežbo. Potem uprašajo u-
mirajočo žensko, ali ima še kaj tacega na srcu, da bi bilo povedati „Bogu bodi potoženo! — odgovori bolnica — še nekaj mi teži srce, toda ne zamerite mi, gospod župnik...— „Bog obvari! zadnja volja je sveta." — No, ker že ne zamerite, naj pa povem; deklo sem poslala v mesto po tobak. Bog ve kdaj pride, torej Vas prosim, posodite mi en ščepec tobaka, kadar prida naj Vam ga povrne." Gospod župnik ji postrežejo. V pol uri je ženska umrla. Tako mogočna je strast človeška.
Precejšni zajutrek.
Sloveča kraljica, Ana Bolyn, piše enkrat pri-jatelci tole: „V tem mestu mi ni več strpeti, to raz-ujzdano življenje mi je že ves apetit skazilo. Vsaj veš, na deželi zavživam funt slanine in en bokal ola za zajutrek; tukaj še ne celo polovice." — Ko bi naše ženske tako mastito zajtrkovale, bi ne zadostil zaslužek marsikterega moža še za zajutrek ne.
Zamorec peklenšček«
Zamorec je služil pri imenitni gospodi, ki je večidel na deželi stanovala. Enkrat se pripeti, da najde, ko se ravno vrača iz mesta, kmeta kraj ceste čepeti in milo jokati se. — „Kaj vam je?" upraša ganjeni zamorec kmeta. „Oh! odgovori kmet, velika nesreča se mi je zgodila; bil sem ravno namenjen v Monbleul, da bi si na ondišnjem somnji eno živinče prikupil, ali ukej me napadeta dva tolovaja in mi ves denar in še
oblačilo vzameta. To je strašno, kaj bom zdaj revež počel?" Zamorec se nekoliko zamisli, kar na enkrat veselo zakliče: „Ljubi moj prijatelj! nič se ne žalostite, toda le povejte mi kod sta jo mahnila in koliko časa je od tega." Kmet odgovori: „Oh, nemoreta biti daleč, menda še tri strelaje ne, šla sta pa po onem polji. Zamorec se koj do nazega sleče in da oblačilo kmetu, ki ne vi ali bi se smejal ali pa jokal. Reče mu tudi počakati, dokler ne pride in jo naravnost nag ulije po odkazani poti. Ne teče dolgo, kmalo dohiti tolovaja, ki se kaj ustrašita črnega peklenšeka za sabo. Al še večji postane njun strah, ko se nad njima zadere rekoč: „Stojta hudobneža! pri tej priči dajtami denar in obleko, ki sta jo ukradla onemu kmetu; ako ne, marš v pekel, najhujši mojih pajdašev je že pripravljen, da bode vaji trpinčil". Tatova viditi zlomaka pred sabo, prosita ga za milost in iztreseta vse iz žepov, še več kakor sta bila kmetu ukradla. Nato jo koj ubrišeta, kakor bi jima za petami gorelo. Vsak si misli začud-jenje kmeta, ko res pride zamorec z denarjem in oblačilom nazaj. — Takrat Je bil hudir koristen.
Stava.
Imenitnemu Jrcu kažejo visoke sobe v Kesing-tonskem gradu. Ko sejihnagleda reče: „To ni posebna visokost, jaz poznam moža, ki bi v teh sobah še ne mogel ravno stati." Vsi se začudijo ter brez pomis-lika stavijo ž njim. Jrec se oddalji, pa kmalo pripelje grbastega možička sabo, ki res ni mogel ravno stati. Tako je Jrec stavo dobil.
Zviti sodnik.
Alfonz, kralj Aragonski, stopi s svojim spremstvom v delavnivco nekega juvelirja ogledovat nekoliko novih demantov. Komaj spet odide, že priteče za njim juvelir ves prestrašen, ter napove kralju, da mu je v tem trenutku ukraden drag kamen. Kralj je imel že večkrat priložnost doma prepričati se o mogočosti tace-ga suma, toda tukaj ni bilo mesto po postavi ravnati; tat bi moral, ako je bil med spremstvom, povrniti ukradeni kamen tako, da bi nobeden ne vedil, kdo da je. Torej se povrnejo vsi v prodajavnico. Kralj ukaže prinesti veliko posodo napolnjeno s plevami; nato zapove okoli stoječim, naj vsak vtakne stisnjeno pest vanjo, potem naj jo odprto izleče. Ko se to zgodi, poiščejo po plevah in res najdejo v njih žlahtno ukradenino. —
Knrik IV.
Enkrat malo pred hsdo bitvo sliši Enrik IV. mladega oficirja gaskonjščino govoriti. To narečje je bilo kralju posebno priljubljeno, ker je bil prvi jezik, kterega se je v mladosti učil. Ukaže ga poklicati pred se. Od kod ste? ga upraša vladar.— „Sire, odgovori mladenč, Vi ste že jedli kruh mojega očeta.— Jaz! kje pa sem ga jedel ? "— V Neraku, Sire! kjer ste že večkrat bili in kjer so moj oče še zdaj pošten pek" — Aha! pajdaš, to je sol. Take glavice moram bolje poznati, po bitvi se vidiva spet.
Tobakira.
Friederik II. bil je marsikdaj rad dobre volje, vedno je imel duhovitih prijatlov okoli sebe; med temi je bil tudi sloveči grof Schwerin. Enkrat mu da kralj prav lepo tabakiro, na kteri je bila kaj čudna in smešna opica namalana. Grofu dopade ta dar, ter se lepo zahvali. Al še tisto noč jo pošlje v Berolin nekemu umetniku, kteremu ukaže, da naj mu za jutri nadomesti opico s podobo kraljevo. Spet kosi pri kralju. Med obedom posluži se iz tobakire tako, da ga Friderik vidi. Kralj povzame besedo: „Kaj velja, da Vam, moja tobakira dopade."— „ Veličanstvo, se odreže zviti grof, to je monda očitno; temveč mi pa dopade, ker je na njej podoba našega obče spoštovanega kralja." To čuv-ši se kralj zavzame, ker misli, da tiči opica še na to-bakiri; si jo izposodi. Sele ko zagleda podobo, se oddahne ter reče: „General, ta misel je zlata vredna, Vam je prav na čast." Po obedu ga pokliče v kabinet in qiu podari kaj drago tobakiro. „Nate, mu reče, tu je podoba bolj lepa." .
Priprostost.
Mlad soldat je bil na straži; ljubovnica njegova pride ga obiskat ter se ž njim dolgo časa pogovarja. Naenkrat zaklikne devojka in jo koj ubriše. Scer pogumni soldat, to viditi, se prestraši; utekel bi bil pa od strahu, ko zagleda kralja v bliži. V hitricr opravi vse, kar je soldatu treba vpričo tako imenitne-
ga gosta. „Vrag te nesi, kaj si storil — se zadere kralj nad njim — ali ne poznaš mojega povelja?" — Oh! odvrne soldat na vsem životu trepetaje: „Vaše Veličanstvo! za Božjo voljo ne pravite tega mojemu stotniku, ako zve, je moja smrt gotova."— Kralj ta pri-prosti odgovor slišavši na ves glas zahrohota in mu obljubi ne povedati stotniku ničesa.—
Je bilo Jurju namenjeno.
Sloveči vojskovodja Turenne seje nosil kaj prosto in je kakor vsi velikodušni možje rad prizanašal svojim podložnikom, če so se pregrešili. Enkrat sloni na oknu lahko oblečen in gleda na ulice s posebno pazljivostjo. Tu pristopi njegov služabnik, ki ima slovečega vojskovodja za druzega služabnika, svojega prijatla. To meniv-ši ga koj v hitrici klofutne po zadnjih licih in scer ne prav rahlo. Turenne se obrne. Služabnik viditi koga je klofutnil, se prestraši in pade pred gospodarja na tla proseč: „Gospod, sem mislil, daje Juri."'— Turenne ga posvari mirno in se šlataje odzad: „Misliš li, da bi ne bilo tudi Jurja bolelo?"
Kako se je dal ogledovati kralj.
Silno stara ženica stopi pri neki priložnosti blizo kralja. „No mamka! kaj pa hočete?" jo nagovori kralj prav milostljivo.— „Nič druzega ne, kakor da Vas vidim v obličji, ker Vas nisem še." Kralj seže v žep
. — 148 — in ji poda nekoliko svitlih cekinov rekoč: „ Ljuba ženica, tu sem ves zlat in še bolj lep, le ogledujte me, dokler morete; zdaj pa ne utegnem, moram iti.
Platon.
Grški modrijan Platon se nekdaj hudo razjezi nad sužnjem, ter ga hoče kazniti, vendar kmalo pomisli, da bi ga utegnila jeza predaleč zapeljati. Pokliče torej prijatla, kterega prosi: „ Skaži mi to ljubav, otepi tega človeka, jaz ne smem, ker sem preveč jezen."
Oeueral Wolf.
Dva oficirja se pogovarjata v gostivnici. Med družim reče eden: Jaz in Wolf sva že pila enkrat iz ene sklenice.— General Wolf, ki je bil v bližnji stanici je to dobro slišal, kar stopi k oficirjema in reče: „Gospod, lahko bi bilo menda reči: „General Wolf ne pa Wolf." Ne zamerite, odgovori dotični ofiicir, še nikolj ni nobeden rekel: General Ahil ali general Juli Cezar." Ta prilika Wolfa potolaži.
Taleyrand.
Taleyrand je iznajdel prav pametno sredstvo znebiti se sitnih pisateljev to je tacih, ki pošiljajo imenitnim možem knjige češ, da se tako najbrže priporočijo
občinstvu. Ko je namreč tako knjigo dobil, napravil je hitro zahvalnico; že drugi dan je prejel tak pisatelj kaj prijazno pisemce tega zapopadka: „Sem prepričan, da me hode ravno tako veselilo citati knjigo Vašo, kakor mi je bilo ljubo, jo prejeti." To hitro odgovarjanje, je večkrat rekel Taleyrand, je bilo pa zato dobro, ker mi ni bilo treba knjige prečitati, in je pisatelju hvaliti, kar bi bil moral že iz dvorljivosti."
Zopet stava.
Enkrat stavi Elizabeta, angleška kraljica, z Raleigh-om, da ne more zvagati tobakovega puha, kar ga iz lule izpuhti. Vitez pa dobi stavo in scer tako, da primeri težo tobaka s težo ostalega pepela. Smeja-je se mu plača kraljica ono stavo ter pristavi, da je že množim zapravljivcem zginil denar kakor puh, vendar ni še nikolj slišala, da bi bil kdo puh v denar spremenil, kar pa Raleigh dobro zna.
Lahkomiselnost.
Sloveči Fontenelle imel je prijatla imenitnega Dubos-a; oba sta bila sladkosnedeža. Enkrat v gostiv-nici ne najdeta druzega kot špargeljne. Fontenelle hoče jih z omako, Dubos bi jih rad v solati. Dolgo se pričkata, nazadnje obvelja vsacemu svoja, ter vsaki si dâ pripraviti svojo polovico. V tem pa udari Dubos-a Božje, da na mesti mrtev ostane. Ves trud, ga spet v
življenje poklicati, je bil zastonj. Fontanelle se pa ne da zmotiti, ter klice v kuhinjo: „Vse špargeljne z omako."
Poslanec.
Benečani napovejo vojsko cesarju Maksimiljanu I. Poslanec pa, katerega so zato izvolili, je bil kaj neveden ošabnež, je le rekel cesarju: „ Benetke napovejo vojsko cesarju Maksimiljanu." Vse se začudi nad tem smešnim nagovorom, sam cesar se nasmehlja ter reče ošabnemu poslancu: „Je že prav, toda ne vojskujte se tako neumno kakor ste mi vojsko napovedali."
Friderik II. in paštetar.
Ko je ravno prebival kralj v gradu Sanssouci, prigodi se enkrat, da pride med drugimi tujci tudi neki paštetar iz Hamburga ogledovat imenitnosti kraljevega stanišča, kar je bilo vsacemu pripuščeno. Paštetar je pa bil silno debel mož, torej ga kralj kmalo zapazi iz okna, Ko zve kdo da je, se koj tudi spomni, da je že bral nekje pohvalo tega moža zavoljo posebne izurjenosti v njegovem rokodelstvu. Kralj, ki je rad kaj dobrega poliznil, pošlje do paštetarja, naj bi enmalo pogledal v dvorno kuhinjo ter se, ako mu je ljubo, s posli nekoliko soznanil; menil je namreč, da bode umni paštetar svojo skrivnost razodel. Toda možek je bil tič in se brž odreže: „Nimam časa." Kralj ta nepričakovani odgovor zvedivši se na videz dela, kakor bi nič
ne maral, skrivaj si pa misli: Caj ti debeluh! ti jo bom zasolil, da se bodeš spomnil name. Nevtegoma da upreti osem mežgov in zaukaže, naj brez pomude odpravijo paštetarja, ker nima časa. Torej se podasta dva služabnika do debelega Hamburžana povedat mu, kako žal da je kralju, da nima časa in da ga nočeta dalje muditi. To besedovaje ga peljeta pred dvorne vrata, tu čaka že osem nepotrpežljivih mezgov. Se prej ko se paštetar zave in se zbere iz osupa, ga deneta na voz, se vsedeta k njemu ter hajdi! završijo naprej, kakor bi jih burja nesla. Paštetar scer upa, da ga peljejo do gostivnice, kjer je bil davi svoje blago pustil; al kako se je motil. Šele v Berolinu preneha strašno drdranje, paštetar je pred poštno ostajo. Tu že čaka drug voz, tudi poštar pride in zagotovlja od strahu nemega paštetarja, da so mu, ker so vedili, da nima časa, koj vse pripravili na urni odid. Tako so paštetarja, ki je bil v vedni grozni negotovosti, povsod le razbasovali in nakladali brez da bi bil imel le toliko časa se kje oteš-čati. 24 ur se je revež postil v srčnih stiskah; šele na Braniborski meji ga razbašejo ter mu dopovejo, da bode blago za njim prišlo, nato se poslovijo in mu voščijo srečno pot in tako pridno potrežbo kakor doslej. Tako hencano jo je kralj bil nagodil debelemu paštetarju, ki ni imel časa zanj.
WalpoIe.
Neki Londonec nasvetuje ministru Walpole-u, naj vpelje davek na pse. „Vaš nasvet, odgovori Wal-pole, bi ne bil slab, toda premislite, koliko psov je po
vsem kraljestvu, ali bi me ne raztrgali? Verjemite mi, to bi bilo prav nevarno započetje."
Rousseau prepisuje note.
Rousseau je bil imeniten francozk pisatelj. Enkrat ga obišče cesar Jožef II. Ko vstopi, zapazi z veličini začudjenjem, da je mož prepisoval note. „Aj!" zakliče cesar, tak modrijan se peča s tem delom? — „Veličanstvo, odgovori Eousseau, prej sem učil Francoze misliti, ker pa nisem nič opravil, jih bodem zdaj plesati učil."
Je zadosti.
Do dobrega vinjen pijanec je ležal pred hišo. Ravno dežuje, da teče voda onemagavšemu pijancu v usta. „Zadosti je, zajeclja, vsaj ga nemorem več piti, in če mi ga daste tudi celo vedro."
Osel brat.
Neki mladenč je kaj dobro umel posnemati oslovski glas.
Nekdaj je bila njegova sestra na deželi v družbi in je ravno kavo pila v dvorani, kar pride sosedov osel na dvorišče ter zariže svoj: „ia,!" Cujle, se razveseli dekle, to je moj brat."
Izgovor.
Ubog človek je bil na smrtni postelji, smrti se je močno bal. Njegovi znanci in prijatli ga pridejo tolažit, med drugim mu tudi rečejo: „ Nič se ne boj, kaj pa je tudi, vsaj boš le enkret umrl." „Ravno zato se bojim, odgovori bolnik, ko bi vedil, da imam še 10 krat umreti, bi se pač nič ne bal."
Dopisnik nekega slovenskega časopisa obžaluje bridko smrt obče spoštovanega vladika. Kaj mastito dokazuje iz starih pisem, da so on in njegovi rojaki čecki brez pastirja ter sklene dopis kaj duhovito: „ No, ali nismo tudi mi akefali, to je brez glave? "
Smešen pristavek.
ČRTICA IZ ŽIVLJENJA SLOVENSKEGA PISATELJA.
Spisal S. Kešjarkaz.
Kdor ne ve, naj mu povem, da sva se klestila jez in Smelovič zavoljo izpeljave imena Smolice. Velikan me je bil užugal. Še zdaj se tresem kakor kaplja na veji. Kaj mi je pomagalo vse jezikoznanstvo ? kaj, da sem noč in dan tičal v knjigah najti pravi izvir krajnih imen? Res še zdaj ne vem, kteri vrag me je bil obsenčil, da sem vse imena po slovenskem kopitu nabival. Dakazoval sem vse to tako ognjevito in temeljito, kakor menda še nikdo med jezikoslovci, ali še clo tako ne. Kar se oglasi Smelovič ter me neusmiljeno „ contradimonštracira." Vse moje razlage in pa nič. Kamnu bi se bil smilil, tako me je psoval. Nazadnje me je še „ nezrelo nešpljo" krstil, kar je bilo gotovo preveč za moje jezikoslovsko srce. V neki kavarni sem čital to grozovito obsodbo. Že kavarničar, ki je vedil kako debel zajic tiči za me v časniku, se mi je zdel v pogledu nekako ironičen, ravno tako vsi ostali gospodje. Prašam po časopisu in glej! kakor bi ga bila burja prinesla, bil je nakrat na mizi. Druge krate sem moral čakati in čakati, da ga je kavarničar spulil iz rok kacemu čitatelju. Prebiram — strela z jasnega! — kaj berem? „Contradimostrazione che____i. t. d. "Cela rajda častnih imen in priimkov je bila meni namenjena. Gospodje so pa pasli svoje oči na mojem obrazu,
ali nie ne bo kmalo pogospodarila kaka omotica ali kaj tacega. Toda niso vedili, da imajo precej trdnega Slovenca pred sabo. Šele doma je jelo kukati v meni. „Skrij se, sam sebi pravim, skrij se, da te sonce več ne vidi narmanj pa človek, idi Samojedom pridigat svojo učenost. Učenost? Kje pa jo imaš? Jmenuješ li to učenost, da te kteri si bodi v blato bacne in uniči? Smelovič je mož, ti nisi vreden, da živiš. Kteri planet ti je možgane tako zmešal, da si se lotil Smeloviča? Tvoj „ gerne" kako je ponižan, ena sama „contradimostrazione" ga je telebila v večno sramoto. Nikdar se ne bodeš več kviško spravil, vse te bode imelo za norca, bodisi na ulicah, v kavarni, v gostivnici ali kjer si bodi: kjer le srečaš ljudi, imaš neprijatelje. Kavarničar pove gospodom, ki niso še časnika brali, in bode vživo popisoval kozla; kavarničar in gospodje povedo gostivničarju in drugim gospodom. Od teh zve trg in vse zale gospodične! "—
Oh to je bilo strašno žalovanje, vse črno go-mazelo je pred očmi. Prvo delo je bilo, da sem potisnil vse knjige v köt, te nezveste duše. Malo je manjkalo, da jih nisim vrgel skoz okno, tako sem bil jezen nanje.
Tako mine več dni, jaz si ne upam iz hiše. Bilo je ravno po zimi, kadar koljejo. Treba je vediti, da sem strasten prijatel mule (krvavic.} To in pa že precejšna zmanjšava hude bolečine, ker „nullus dolor,
quin..... i. t. d. stori, da zapustim žalostno stanico.
Grem namreč po eno mulco. Naše mulce slovijo pa po Vsem svetu, clo kitajski cesar jih neki grozno čisla. Primši mulco iz rok jestvinarjevih ogledujem čudni zavitek, ki je bil očividno list stare knjige. Ves volk na take reči, ga le ogledujem, čeravno mi zbada v srce; kakor pri vsaki priložnosti, tako se tudi zdaj spomnim
one strašne katastrofe s Smelovičem. Ko sem se lista že nagledal, uprašam jestvinarja, ali ima celo knjigo? Pogleda zavitek ter mi poda velike bukve. Plačam mu nekoliko krajcarjev in grem domu. Pa kdo popiše moj osup? Kupil sem grozno učeno knjigo; al še večje postane moje začudjenje, ko staknem med mnozimi sostav-ki tudi nekoliko o Smolici, res ne dosti, pa vendar toliko, da me je povzdignilo v tretje nebesa. Ne da se popisati, kakošni občutki so me takrat obhajali; toliko je pa gotovo, da mi je čut maščevanja napolnil srce; Smo-
lica in Smelovič je bil njegov grozni zapopadek. Aha! zdaj te pa imam, sem mislil sam pri sebi, ne boš mi kos ne. Bog ga bodi zahvaljen, da sem se latinščine izučil, pa tudi nekoliko sanskriščine. Boš vidil, kako bom tvojo učenost kozjo molitev učil. Te misli so pa bile popolnoma opravičene, ta knjiga je tako rekoč krasna zaloga visoke učenosti. Njeni pisatelj je gotovo več znal kot hruške peči, zato sem ga hitro krstil: „Vsevede-nius" in pri tem imenu bodi, kajtijaz tako ukažem. Smelovič bi se pač počehljal po kozji bradi, ko bi imel to knjigo, to dobro vem. Kako ogromna učenost! in pa še povrh tako mastiti citati iz starih marsikomu javaljne po imenu znanih pisateljev. Prebravši Vsevedenius-a sem že mislil, do sem za glavo veči od vseh učenostnikov na svetu. Prav rad bi navedel to knjigo, naj bi se slavno občinstvo z lastnimi očmi prepričalo; toda to mi ni mogoče, ker ji je naslovni in še nekoliko druzih listov odtrganih. Tudi je menda edini eksemplar na svetu. Mislim ga torej prepisati in popolnega natisniti dati, ako na lotrii dobim; ako ne, ga bodem in statu quo poslal jngolavjanske-mu vseučilišču. Diplom mi ne uide. Lahko bi bil molčal in srkal bi bil iž nje učenost kakor čbela med po cvetlicah; toda nočem se bahati s pavovim perjem. To
je pač narmanj odkritosrčnost. Pa kaj kratim čitateljem meni dobro došlo uganjko iz Vsevedenius-a? Tole stoji v tej knjigi: „Smolica je slovensko mesto. To ime je dobilo od nekdajnib prebivavcev njegovih, ki so s smolo barantali, še zdaj je dosti prodajajo. Da to razvidi, ni treba nikomu posebnega razuma. Smešna se mi torej zdi izpeljava iz smel a, o, ker se ne imenuje Smelica; še bolj smešno je, če hočejo nekteri učenostniki izpeljevati to ime iz sanskriščine ali iz malo znane kelščine. Menda ti gospodje nočejo viditi, kar je jasno kot beli dan. Da je pa izpeljava iz smel, a, o, napčna, naj dokažem tudi s sledečo črtico iz zgodovine slavne Smolice. Turci so bili prihruli do Smolice. Smoličanje pošljejo prav zgovornega parlamenterja. To in pa nič. Menili so namreč orientalski divjaci, da jo bodo neki s Sigetom imeli; zdaj so se nakrat prijetno ogoljfali. Proti sicršni navadi zapodijo Smoliškega parlamenterja rakom žvižgat, ter jo uderejo naravnost proti nesrečni Smolici. Vse se giblje po mestu. Kakor bi cebnil v mravljišče mrgolijo prebivavci po ulicah. Župan, sicer kaj pogumen mož, jo prvi popihne, za njim sledijo vsi patres conscipti to je komunalski možje, ki so bili vselej toliko stebrov domovini... Ostali—... ostal ni nobeden; župan je imel menda kalamito v žepu, potegnil je vse na-se. Smolica, kteri bi [pri tej priložnosti po vsej pravici Samolica rekli, pade v oblast strašnih Tur-činov. Kaj ž njo? Naprej! je geslo. Smolica je rešena".— „Ko bi že izpeljava — tako nadaljuje naš pi-šatelj — iz smole ne bila jasna sama na sebi, je li mogoče izpeljavati to ime iz smel, a lo fktthn} po vsem tem, kar sem ravno povedal? Eavno tako govori vse zoper izpeljavo iz sanskriščine, s ktero si nekteri gospodje marsikakrat iz zadrege pomagajo. 8 —
Te zlate besede so bile voda na moj malin.
Nevtegoma spišem grozno učen članek in ga pošljem nekemu časopisu, ki ga skoro ni kotel sprejeti iz zgolj spoštovanja do Smoliškega učenostnika, čitatelju in posebno meni dobro znanega Smeloviča. Je pa bil tudi kaj hud sršen ta moj članek; sostavljaje ga sem le mislil, kako bi Smeloviča najhujše pičil in mu prišel
v ,	•	• .	»
do živega. Caj! sem si mislil, mi jo moraš plačati z vsemi obrestmi, da si me bil tako strašno očrnil pred svetom. Tvojo slavo hočem osmukati, da bodeš golo deblo. Ljudje morajo viditi, da res zaslužiš svoje ime in da te ni druga kot gola smelost. Dal sem mu torej še bolj nezrelo nešpljo nazaj, da je gotovo dobil skomino po njej. In res! v kratkem se oglasč vsi časniki, moj članek je storil „furore" po učenem svetu. Narveč so se čudili Smeloviču, da je mogel izpeljevati Smolico iz „scirnia* opica" in iz pritikline „lica" iz neeega menda njemu samemu znanega jezika; pisal je namreč vselej „Scimiolica" ne pa Smolica. Vsi časniki so torej enoglasno potrdili in priznali, da je moja speljava naj-naravniša in edino prava. Smelovič jo je zgubil. Čeravno sem mu pa kako učeno resnico pod nos kadil, vselej je imel učeno nahod, da je ni čutil. Molčal je.
Takrat me je mulca rešila sitne zadrege in za njo „Vsevedenius." Taka se godi večkrat v bitvah, naj se že preliva kri ali črnilo; majhne in na videz malo-važne reči, za ktera bi človek še na maral, pripoma-gajo k zmagi. En sam pripetljej je zadosti, da obrne reč v dobro ali v hudo. Tako so rešile Rimsko mesto nedolžne kapitolske gosi. —

TRETJI DEL«
Zgodovina zedinjenlli grofij
4
GORIŠKE IN GRADIŠKANSKK
in drugi
PODUČNI IN PESNIŠKI S0STAVK1.
|íiN>«>* t!lff*»ttiih<t& «inivflbofX
;
S
„
ZGODOVINA GORIŠKE GROFIJE.
Vsaj hčerka slovenska si zala, To tvoje spričuje ime; Na zemlji slovenski si stala Od nekdaj, kdo tega ne ve?"
Gabrijan.
PRVA DOBA
Od najstarejših časov do smrti poslednjega Goriškega grofa, ali do leta 1500. po Kr. *)
ORICA, glavno mesto poknežene grofij eena-cega imena, stoji na južnem podnožji krasnega griča proti Laški deželi. Nje lega ni le samo mična in prijetna kar se tiče zemljišča, ampak tudi obdarovana od narave z milim podnebjem, in je za kupčijo dokaj pripravna. Grič pa, kterega stari grad kinča, in mesto obdajejo mnogoteri homci in zeleni vinogradi. Pred mestom se razprostira široka in plodna planjava presekana od ene strani od b'iščečih valov bližnje dereče Soče in od druge, en malo dalje, od tihe Ipave, ktera se v Sočo izliva ter ž njo vred v Tržaško morje izteka.
*) Priskrbel neki rodoljub.
Da vso rajsko lepoto tega kraja nekoliko popišemo, omenimo še veličanske Julske in Karniške planine, ktere se od sevrne in izhodne strani naKoroško in Krajn-sko raztegujejo.
Goriško mesto najdeš v zemljovidih pri 31° 15' širo-kostiin 45° 56' dolgosti, od Trsta 7 milj in pol, od Vidma skozi Gradiško 67s, od Bovca čez Predil 16, od Ljubljane pa 18 nemških milj oddaljeno. Kar se pa Grofije tiče in njenih delov, lahko razvidiš v Moissessovih zemljovidih pri popisovanji Forlanske vojske od 1. 1612—1617; ali pa v Koroninovem zemljovidu, ki ga je svojemu Tentamen genealogicum v obeh natisih 1.1752 in 1759 pridjal; tudi v onem našega zemljomcra Kápeláris-a 1. 1780; dalje v Gerinitovem zemljovidu avstrijansko-ilirskega Primor-ja 1847. in več družili. Ako imaš te zemljovide pred očmi, boš ložej zapopadel našo povestnico, ktera govori večkrat od spremenjenih mej naše ljube deželice.
- Preden pa kaj od utemeljenja našega mesta povemo, poglejmo enmalo v tamotno starodavnost, da si vsaj nekoliko znanost sprememb in stana naših prednikov pridobimo.
Nahajamo v zgodovini starodavnih časov, da današnje vojvodstvo Krajnsko, Trst in poknežena Goriška grofija niso bile posebej omejene dežele ali okrožja, temuč od tacih ljudstev posedene, ktere so od družili dežel sem segale. Tako so iz zahoda čez Sočo v današnji Gorici in Trstu do zahodne strani Dolenskega segali Kami; iz severozahodne strani sém do visocih in golih planin Gorenskega pa Noricam: iz sevrnega izhoda širile so se čede Panoncev noter do Dolenskega; iz južnega izhoda noter do obraščenih planin Do-lenskih in Notrajnskih okolj Snežnika so živeli Japidi. Nekteri drugi narodi so se po bližnjih rekah imenova-
li, kakor: PosoČani (Ambisontii, na obeh straneh Soče), Posavčani, Pokolpijani itd. Od njih zgodovine neverno druzega, kot to, da so' bili sploh bojaželjni ljudje, in da so Japidi nekdaj prav velik in eveteč narod bili.
To kar smo povedali, in kar še povedati hočemo, pričajo mnogoteri verojetni zgodovinarji, med kterimi so posebno glasoviti: Strabon, Livij, Plinij, Apijan, Ev-tropij, Sozomen, Justin, Dion Kasij, Julij Cezar itd.
. Leta 173 pred Kr. je prišel čas, da so Rimljani vse narode, ki so ob Soči stanovali, pod svoj jarm spravili, in leta 58 vse te dežele pod imenom Jlirije prokonzularu Juliju Cezaru izročili. Ta stan je pa do leta 314 po Kr. trpel, ko se je vsa dežela od Soče do Trojanskega hriba (mons Atrans) izhodna zgornja Italija zvala: v tej dobi se je pa 300,000 Sarmatov (od bližnjih sosedov spodenih) podalo pod varstvo cesarja Konštantina Velicega, kteri jih je sprejel in po Traškem, Makedonskem in po omenjeni zgornji Ralii razdelil. Ti so po mislih nekterih pisateljev prvi Slavjani, ki so te kraje obsedli. Tako menijo nekteri, pa nikakor ni gotovo, da bi Sarmati bili Slavjani. Bolj verojetno se nam zdi, kar slavni Safarik v slovanskih starožitnostih trdi, da so že pred tukaj Slovenci stanovali. — Po mnogoterih spremembah, to je potem ko je Atila s svojimi divjimi četami čez Krajnsko in Goriško pridrvivši Oglej razdjal, in po naselitbi izhodnih Gotov pod Teodorihom pri mostu na Soči (1. 490), se še le prav za gotovo Slavjani na Krajnskem in Goriškem nahajajo: prišli so pa iz Dacije, kjer so jih Bulgari začeli močno stiskati, in so se po teh krajih tako širili, da so se bili leta 624 že po Karnii, Furlanii in ob potoku Natisu naselili. Da so bili tudi že precej močni, nam spriea Bemo, Furlanski vojvoda, kteri je bil prisiljen okoli leta 700
ž njimi mir skleniti, in pozneje še pri njih varstva iskati. Vendar so bili pa med letom 788 in 796 vsi od Ava-rov podjarmljeni.— V to dobo spada tudi, kakor se zdi, sozidanje naše Gorice *), ktero ime, kakor vsak vidi, je slavjanske korenine. Ker nimamo za to mesto starjega imena, se ne more nikakor zidanje mesta pred naselitbo Slovencev misliti, tudi ne druzemu narodu pripisovati, če nočemo trditi, kakor nekteri menijo, da so že stari Kami slavjanske krvi bili.
Mnenje Baucerja in Paladija, da je stalo bli-zo današnje Gorice in Solkana staro mesto Noreja (tedaj stara Gorica) nima druge podlage, kot malo po-mankljivih in negotovih besedi iz pete knjige Strabona, ktere pa učenim mnogo truda prizadevajo, in nič gotovega na roko ne dajo.
Omenjeno pa nahajamo Gorico prvikrat v nečem Tržaškem pismu leta 949 pri Mainatu, ktero govori od necega Daniela Davida, juda iz Gorice, poznejšega barvarja v Trstu, ki je tako bogat bil, da je Tržaškemu škofu Jvanu III. petsto in sedemnajst mark in pol posodil, kar je bilo za tadašnje čase silno dosti, in sicer za to mu je neki posodil, da je Tržaško okolico branil napadov Koroškega vojvoda in pa Kraških roparjev in tatov. Tedaj je morala Gorica že takrat znamenita vas (villa) biti, akoravno nam njeni župani niso znani. Tega pa vendar ne vemo, ali je spadala pod Furlanske grofe, ali pod Koroške vojvode.
Baucer govori od necega Markvarda, kot Goriškega grofa, (njegove rodovine pa nam nikar ne imenuje), kterega bi bil nek Oton III. 1. 1000 postavil za predstojni-
*) Da bi bila Gorica že leta 455 od prednikov Goriških grofov, ki so h Koroškega sem prišli, sozidana, kikor nekteri pišejo (ilonu-menta sacra prov. Forojul. Lucretii Trei, Utini 172i) se ne da »pričati.
ka Oglejskega mesta in partibus jiscalibus imperii *); bolj očitno se pa govori od Gorice v dveh listinah (diplo-mih) imenovanega cesarja Otona III., ki ste bile obe pisani lela 1001; prva v Raveni, s ktero daruje cesar Patrijarhu Oglejskemu Janezu IV. med družim polovico Solkanskega grada in polovico vasi Gorice; druga v Pavii, s ktero daruje drugo polovico ravno omenjenih posestev Verihenu ali Varientu, svojemu Furlanskemu grofu.
Dve reči ste v teh diplomih vredne našega premišljevanja; prva je, da nista ne v teh ne v poznejih listinah ne patrijarh ne Verihen imenovana Goriška grofa: druga je pa, da je v teh dveh darilnih listih sicer govorjenje o Solkanskem gradu in Goriški vasi, pa ne o Goriškem gradu, kteri se v vseh listinah zmiraj od zemlje loči in posebej imenuje, kakor se tudi zemlja loči od vasi, to je od dolejnega dela Gorica. To pretreso-vanje bi utegnilo koga uveriti, da ni bil grad v onih dveh pismih zapopaden, in da je tedaj brž ko ne ka-cega cesarskega (ali grofovskega) oskrbnika imel, kar se pa vender ne da do gotovega spričati.— Toliko je pa gotovo, da so se poznejši patrijarhi na imenovana pisma opirali, da so mogli svojim pravicam zoper Goriške grofe obveljavo zadobiti, in malo sto let pozneje je začel patriarh Bertrand eel6 dnar kovati z napisom na eni strani Bertrand, na drugi pa Comes Gorit. to je, Goriški grof.
Gori omenjeni grof Verihen ali Variento (Bubeis misli, da je ravno tisti, kteri se nahaja večkrat med Jstrskimi grofi pod imenom Hueribent) je imel svojega sina Azona za naslednika, pa za njim se nam ta rodbina
*) Tako Baucer Rer. Noric, et foroj. lib. V,
zgubi. Bodi si zavoljo sorodnosti, ali daje Azon lahko tudi kacemu druzemu smel naslov Goriškega grofa podeliti, al bodisi kakorkoli že, toliko je gotovo, da je bila Goriška grofija že 1.1060 v oblasti naslednikov slavnega Adalberona, Koroškega vojvoda iz Eppensteinove rodbine, grofov iz Mtirzthala in sicer pod Markvardom, sinom Adalberonovim, kteri je leta 1060 kot Goriški grofRo-zaciški Opatii veliko zemljišč in pohištev daroval. Ravno ta Markvard je 1. 1073 za Koroškega vojvoda izbran; njemu nasledujeta v vojvodstvu sina Leutliold in Henrik; in tu moramo še pristaviti, da zadobi drugi sin našega Markvarda, Vodalrih po imenu, potem ko je bil opat slavnoznanega samostana sv. G61a, 1. 1085 sedež patrijarhalni v Ogleju, kjer je patrijark do svoje smrti leta 1122.
Ali je pa Henrik, Koroški vojvoda in Goriški grof, brez možkega naslednika bil, ali iz kacega druzega nam neznanega vzroka; gotovo je, kar tudi spričuje usta-novljenje Komende nemških Vitezov v PreČeniku, kakor tudi darilni list, kteri govori od zemljišč podeljenih prestaremu samostanu Benediktinarjev sv. Ivana pri Devinu — da je Goriška grofija okoli leta 1120, tedaj še pred smrtjo Henrika Koroškega vojvoda in njegovega brata Vodalriha I. Oglejskega Patriarha, Eppensteinovi rodbini odpadla. Namesto njih najdemo v tej dobi dva brata Engelberta in Mainharda čez Goriško grofijo postavljena; od teh pa ae vemo, k kteri rodbini iz Koroškega ali Tiroljskega spadata. Sp;satelji naše zgodovina so se dosti trudili, da bi nam razjasnili, iz ktere rodbine bi ta dva brata bila, pa njih mnenja so si navskriž, gotovo zato, ker je verjetnih spričeb manjkalo. Zato so tudi mnenja v tej reči zelo pomankljive in negotove; malo verojetni viri so tej napaki vzrok. Tako je eden
trdil, da sta od Meranskih grofov, drugi od Andacenzerjev, tretji ju je izpeljeval od zveličanega Ottovina Lurnskega, Pustrskega in Istrskega grofa. Najverejetniše mnenje se nam zdi poslednje, kterega se je tudi Perini držal, zlasti zato, ker so naši Goriški grofje tudi pozneje večidel stanovali v Luencu v Pusti dolini (Pusterhal), in si svoje dedinstvo tudi zmirej skrbno varovali.
Ta rodbina je vedno in neprestano skoz 400 let našo pokneženo grofijo posedla, in ona je, ktera se navadno v zgodovini pod imenom Goriških in Tirolj-skih grofov nahaja; imenovali so se: Palatini Koroški, Op/ravniki (advocati) Tridentinske in Bresanonske cerkve.
Ker nam ozke meje, ki smo si jih pri pisanji te povesti postavili, ne dopuščajo, da bi tukaj obširno zgodovino teh grofov pisali, bomo samo nekaj o njih na kratko omenili.
Kar grofa Mainharda L zadevlje, kteri je od 1. 1120 do 1150 grofoval, trdi Bellone v životopisu Oglejskih patriarhov, da se je bil s patriarhom Peregrinom I. pogodil, spoznati Goriško in Mosburško grofijo za fevda Oglejske cerkve. Najdemo pa v poznejših časih, ko so se bili patriarh Peregrin II. in Trevižanje sprli, in ko sta jo namreč ..omenjena brata grofa Engel-bert III. in Mainhard II. s Trevižani potegnila, da so se pomirili in pri. Sv. Kvirinu v Korminu 27. januarja 1202 sklenili, da bode zanaprej Goriški grad prava lastnina grofov, brez da bi za to kaj odrajtovati imeli.
Od ravno tega Mainharda II. kterega naši spomeniki od 1. 1186 do 1232 omenjajo, imamo prvi kovani dnar: ki ima na eni strani Oroslana z grbom pa napis Mainardus, na drugi se pa bere Comes Gori-
tiae. Če premislimo, da seje Oglejski dnar kovati začel pod patriarhom Volkerom med 1204 — 1218, je dokazano, da je Goriški denar stareji od Oglejskega, ali pa vsaj iz ravno tiste dobe.
Goričani so imeli že leta 1225 na spodnji in ravni strani mesta imeniten somostan 00. Sv. Frančiška, ki ga je sam sv. Anton Padovanski ustanovil; povabljen je bil namreč v ta namen (kakor zagotovlja O. Angelik Vicentinski) od naših grofov, in še dandanašnji se kaže sobica v kapeli sv. Katarine, imenovani Sv. Antona v Šenhauzu (Schonhaus), kjer je, kakor napis spričuje in se sploh meni, Sv. Anton kot gvardian samostana prebival.
Veliko imenitnost in še večji dobiček si je vladajoča rodbina naših grofov pridobila z zaročenjem Majn-harda III., simi Engelberta III. z Adelajdo, hčerjo Alberta Tiroljskega grofa; kajti Albert III. je leta 1253 brez možkih naslednikov umrl, tedaj je rodbina Goriških grofov večino njegovih posestev podedvala. Preselivši se pa tudi MainhardlU. grof Goriški in potem odi. 1258 grof Tiroljski iz tega na uni svet, sta si njegova sina Mainhard IV. in Albert II. dedinstvo delila v letu 1267, toda to delitev sta šele prav za prav leta 1271. dognala, in sicer tako, daje Mainhard IV. dobil Tirolj in Albert II. Goriško grofijo, Pusto dolino (Pusterthal,) in druge kraje takrat še pod Koroško Palatinstvo spadajoče; vendar sta si pravico vzajemnega nasledovanja izgovorila, tako da so se Tiroljski grolje imenovali in pisali Tiroljski in Goriški grofi, Goriški pa Goriški in Tiroljski grofi.
Večkrat so Goriški grofje patrijarhom pomagali v vojskah zoper Benečane, Kamineze in druge; vendar pa, bodisi da niso bili za svoj trud tako plača-
ni, kakor so želeli, ali iz kacih druzih uzrokov, niso si bili dobri in mirni sosedje. Beremo namreč, da so imeli med seboj večkrat hude prepire, in še celo vojske. Osoda Oglejskega patriarhata v deželskih zadevah ni bila najbolja, posebno ker so bili slabeji fevdniki na Furlanskem zmiraj na več strank razdeljeni in marsikterega med njimi je vsak majhen dobiček k moč-neji stranki privabil, da je fevdnega gospoda, namreč patrijarha, v stiski zapustil. Take le so bile razmere tedajšnega časa in fevdalizma in zato pač ne moremo reči, da so bili patrijarhi v deželskih zadevah kaj srečni.
Po omenjeni delitvi med Tiroljskimi in Goriškimi grofi, je naš Albert II. še blizo 30 let Goriško grofijo vladal. Pod Gorico je tedaj spadalo na Furlanskem Vencone, Kodrojpo, Latizana in menda tudi Kadore; v Pusti dolini (Pusterthal) pa se je razprostirala do Haslaške soteske in o bregovih reke Rien-ce do vrh hribovja nad Luencom. Čeravno je pa tudi naš grof Albert pogostoma s patrijarhi se prepiral in vojskoval, vendar ravno tako pogosto se je s patrijar-homa Gregorjem in Rajmundom zopet pomiril; tudi ga večkrat v mnozih bojih kakor vojskovodja patrijarhov nahajamo, kadar so si prizadevali, Trst in Koper zopet vzeti, kterih mest so se bili Benečani polastili.
Da so tudi unkraj hribov našega grofa Alberta II. med najimenitniše nemške kneze šteli, se že vidi iz povestnice Avstrijanske vladajoče hiše, kjer pripoveduje, kako je bil izvoljen cesar Rudolf. Kadar je bil namreč po smrti Friderika II. cesarski tron izpraznjen predložijo 1. 1273. zbrani volivci trojico vitezov, ktere so cesarke časti najbolj vredne spoznali in ti so: Bernard vojvoda Koroški, Albert grof Goriški,
in Rudolf grof Habsburški. Res, da je bil takrat izvoljen Rudolf, al to je bila gotovo velika čast za Goriške grofe, da je bil tudi Albert med omenjenimi tremi kandidati; to nas namreč prepriča, kako so Nemci njega in njegovo hišo visoko spoštovali.
Albert II. odredi še pred smrtjo svojima sinoma Henriku H. in Albertu III. meje posestev, ktere sta imela po njegovi smrti podedvati, ter določi in ukaže da ima, ko bi eden izmed nju brez otrok umrl, njegov del drugi brat dobiti. To razdelitev mu je tudi Albert I., Rimski kralj, z listino 23. januarja 1304potrdil, v kteri listini grofa Alberta II. svojega sorodnika (affi-nem) imenuje. Po tej obravnavi zapusti Albert H. ta svet v Liencu 3. septembra 1304. Njegove mrtve o-stanke so prenesli v Rožac, kjer so jih tako slovesno, kakor se slavnosti rodovine spodobi, 7. septembra v rodbinsko rako položili.
Od grofov, ki so po Mainhardu IV. Tirolj-sko posedli, kakor je bilo zgorej povedano, ne bomo tukaj govorili, ker je naš namen samo zgodovino Goriške grofije pisati. Vendar pa memogrede omenimo, da je bil grof Mainhard IV., kot Tiroljski grof pa V. leta 1286 za vojvoda Koroškega izvoljen. Ko je pa umrl leta 1299. on, in ne dolgo za njim dva njegova sina Ljudevit in Oton, prevzame tretji sin Henrik Tiroljsko grofijo in vojvodstvo koroško; znal je pa meje svoje oblasti tako razširjati, da je zadobil 1. 1306. Češko kraljevsko krono. Ta čast mu je pa dosti zlega in krega napravila in še pred svojo smrtjo jo je zopet egubil, ker je prešla v cesarsko Luksemburško hišo. Leta 1335 4. dan aprila je kralj Henrik umrl in je zapustil le hčer, ktera je v zgodovini znana pod imenom Margarita Maultasche; nji je bilo sedaj nemu-
doma Koroško odvzeto in Avstrijanski zemlji pridruženo; tudi je znana reč, da je L 1359 še Tiroljska grofija pod Avstrijo prišla.
To malo od Tiroljske grofije; zdaj vrnimo se zopet k Goriškim zgodbam. Po smrti rečenega grofa Alberta II. se prične 11. dan junija 1307 delitev med sinoma Henrikom II. in Albertom HI. kakor je bil še njun oče odločil, vendar ta delitev se je dovršila tako, da Albert in njegovi nasledniki niso dobili druzega, kakor samo Kriški hrib (Kreuztberg) in pa nekaj malo druzih lastnin na Koroškem, stareji brat Henrik pa je dobil vse drugo, to je Stein ( Zakamen ), Eberstein ( Svinec), mesto Lienc, Drauburg, Bruckam, Lienško sotesko, Walilserch, Bähen (Breg), S. Mihelspurg in zraven tega celo Goriško grofijo in kar je takraj Kreutzberga v Istri, na Furlanskem, na Krasu, v Slovenski okrajini, in na Krajnskem. Po taki delitvi med bratoma je lahko zapo-pasti, zakaj da se ni Albert II., z vladanjem te Grofije nič pečal, čeravno je, kakor znano, večidel v Gorici prebival; služil je namreč ali kakor deželni poglavar, ali pa je kako drugač javno uradoval.
Tedaj je po taki delitvi Henrik II. sam gospodaril čez našo grofijo, bil je pa tudi tako izvrsten, da ga vsi najslavnišim med Goriškimi grofi prištevajo. Rojen in odrastel med vojaškimi vajami, spremlja vselej očeta v bojih in leta 1301. je zavoljo svojega poguma Višji poglavar Furlanskega postavljen, ko je namreč po smrti Petra Gera sedež patrijarhalni prazen bil. Za njim se vsede na patrijarhalni stol Ottobon de' Bazzi, kteri se je pa z Goriškim grofom spri; hotel je sicer,ker so se Trevižani in Paduani ravno prepirali z našimi grofi, si to priložnost v svoj prid obrniti, ter se ž njimi in pa s Federikom Avstrijanskim zjedini, da bi Goriškega grofa
zmagal; toda spodletela mu je, ker Goriške vojske ni bilo mogoče premagati, in ker so hiteli skoraj vsi fevdnikiin grajšaki na Furlanskem pod Henrikove bande-ra. Bil je tedaj patrijarh prisiljen, Goriškega grofa za mir prositi: tako je bil tedaj Henrik malo pred sovražnik, iznova za viksega Poglavarja (Capitano generale) na Furlanskem najpred za pet let, potem pa za vse svoje dni izvoljen.
Ko je prišel potem 1. 1319 Treviž s celo svojo okrajno pod oblast Rimskega kralja Friderika Avstrijan-skega, se je Friderik po dolgi razprtii z grofom Henrikom II. sprijaznil, ter ga izvolil za svojega poslanca, da je v njegovem imenu mesto posedel. Henrika tudi Trevižanje dostojno sprejmejo in ga po enoglasni zvolitvi Rimskemu kralju priporočijo za Cesarskega namestnika, kar je tudi kralj potrdil. *) Menda vstrežemo čitate-ljem, ako tii par vrstic iz povestnice Trevižanske o-krajine, popisane po Vercitu pridenemo, iz kterih bodo spoznali, kako so našega grofa Henrika visoko spoštovali.
„Za slovesni vhod v mesto "—tako piše naš Verci— „ so določili 20. dan junija. Ta dan so mu šli naproti mla-„ di in stari Trevižanje radovaje se z veliko slovesnost-„ jo dober kos poti iz mesta. Pred vsemi je kora-„ kal županov numestnik s starašini in svetovavci, za „ temi so nesli zastavo ali bandero sv. Križa in dru-„ ge občinske bandera; sledili so vsi vojaki. Brez-„ številna množica ljudi je za njimi drvila in upila: „ Živil naš Gospod!— Vhod grofa v mesto je bil ka-„ kor vhod zmagovavca. Ž njim sta bila Hugon Devin-
*) Najdel se je tudi denar kovan v Treviži iz časa, ko je Henrik II. tam cesarski namestnik bil; na eni strani ima podobo križa z napisom Tarvisium, na drugi strani ravno tako podobo križa z napisom Comet Gor.
„ ski, Slovenski grof Friderik, mnoge čete vojakov in „ mnogo druzih žlahtnih vitezov in baronov. Bil je Henrik „ eden narimenitniših knezov svoje dobe, spoštovan zavo-„ ljo svoje modrosti', učenosti in pogumnosti. Kralj Friderik „ ga je neizrečeno ljubil, Oglejski patrijarh se ga je bal, „ in vsi večji gospodje cele dežele so ga častili in mu „ udano služili. S svojo priljudnostjo in z druzimi lepimi „ lastnostmi sije ljubezen in čislanje gospSde, spoštovanje „ in čast prostega ljudstva pridobil. — Pet dni ni pre-„ teklo, da so mu Trevižanje nar višjo čast, ki je v njih „ oblasti bila, skazali; ker so ga vsi enoglasno izvolili „ svojega Višjega Vikarja ali namestnika, in mu izro-„ čili vso oblast čez mesto. Ta naslov in vse druge „ pravice, ktere so mu Trevižani obilno podelili, je „ kralj s posebnim diplomom potrdil. "
Dasiravno je pa naš grof Henrik primoran bil odsihmal v Trevižu stanovati, vendar nikakor ni pozabil svoje ljube Gorice, kakor bomo zdaj vidili. Že leta 1210 je bil zadobil Mainhard II. poobla-stenje od cesarja Otona IV., da je smela Gorica vsaki teden somenj imeti; Henrik II. pa povzdigne Gorico še bolj, ker ji podeli 1. 1307 ime in privilegij mesta, njenim prebivavcem pa pravico, si svoje lastno mestno poglavarstvo ali magistrat voliti, kteri bi skrbel za mestne potrebe; dovolil jim je tudi neke davke pobe-rati, kolikor jim je treba bilo za občinske stroške. Pri tej priložnosti se je sozidala Občinska hiša na tadajšnjem novem trgu, ki se pa sedaj stari trg (Piazza del Duo-mo) zove; in še dan današnji hrani neki domoljub pečat, kterega se je občina (srenja) v svojih zadevah posluževala. Ta pečat ima na sredi vrezan stari .Goriški grad s stolpi, ki imajo na vrhu več nazobčenih obrobov; na zgornjem kraji pečata se vidi grofijski grb.
Do smrti Alberta II. niso imeli naši grofje druzega znamnja na kovanem dnarji kakor podobo 0-roslana; to je upotilo nektere pisatelje na misel, da pred Henrikom II. to je pred letom 1304 ni nihče izmed grofov druzega grba v javnih opravilih rabil, al to velja gotovo le od kovanega denarja; zakaj v knjigi Koroninitovi, imenovani Tentamen genealogicum, nahajamo pečate Mainharda II. 1. 1252 in Alberta 1. 1295, ki imajo razdvojen grb, in sicer na zgornjem polji Oroslana, na spodnjem pa trakovje (pasivke).
Naj starišein od naših grofov nar bolj čislane rodovine, ktere se v naših domačih spomenikih od 1. 1200 do 1300 nahajajo, so grajske pa že pomrle rodbine gospodov Domberških, Solkanskih, Devinskih, del-la Torre (a Turri Goritiae), ktera se je pa potlej v več rodovin delila, namreč v Vogrsko (Ungrispah), Korminsko, Flojansko, in Madrizisko. To rodovino a Turri Goritiae je treba dobro ločiti od Milanske rodovino Thurn-ov s priimkom Valsassina. V ravno tem veku se omenjajo žlalitniki iz Pevme, Eihenberka, iz Vi-puž in Reñí, žlahtni Orzon in drugi, ki so pa vsi že pomrli. Beremo tudi, da je naš gr. Henrik II. 30. dan marca 1312 Montegliano z enim delom mestica Kodroj-pa, potem Virk, in še neke druge kraje na Furlanskem kakor fevd prepustil žlahtnemu Strasoldu Bernardu, Ga-brijelevemu sinu.
Po vsej pravici izrečemo tu svojo nevoljo, ker moramo povedati, da se je v naši grofi še v XIV. stoletji sužnost nahajala. Ohranilo se je namreč še veliko pisem iz tiste dobe do sadaj, ktere govorijo o prodaji ali kupčii sužnjev in o razdelitvi sužnih drušin (masnate), in še leta 1317 (6. dan aprila) je bil list od notarja Astolfa napravljen, po kterem si naš grof Henrik II.
in Janzel, sin Fulkerja iz Flojane delita neko družino: to je sinove, hčere in unuke rajncega Henrika iz Flojane, ki je bil suženj. Ti sužnji so do tiste dobe sku-pej živeli; al s to pogodbo so bili ločeni tako, da so nekteri grofu, nekteri pa Janzelu v del pripadli.
Bil je Henrik II. oženjen prvikrat z Beatriko Kaminsko-, njena oporoka cd 25. avgusta 1321 se še hrani, v kteri zapustivši vse svoje premoženje soprugu ni pozabila 00. frančiškanov Goriških; umrla je namreč Beatrika v Trevižu zadnje dni omenjenega mesca, in je tudi tam pokopana bila. Sin Mainhard VI., ki ga je Henrik od nje imel, je že leta 1317 ta svet zapustil; zatorej se naš grof poroči vdrugič z Beatriko hčerjo Štefana Bavarskega vojvoda, ki mu je sinčeka Janeza Henrika povila. Al ta zakon ni bil dolg, ker je grof Henrik H že mesca aprila 1323 umrl. Ako bi bil» verjeti našim zgodovinarjem Julianu, Rubeisu, Lirutu, Koroninu, Morelju, bi bil Henrik 24. dan aprila rečene-ga leta v Trevižu umrl; toda Vere i dokazuje, da so vsi pisatelji Florentinskemu pisatelju Villanu verjeli in se ž njim vred zmotili; zakaj Trevižki kronisti, opiraje se na spomenike svojega mesta, trdijo enoglasno, da grof Henrik ni v Trevižu, ampak v Gorici umrl, kar nam tudi poznejši dogodki obilno spričujejo.
Hugon Devinski je sam prinesel 24. aprila ravno omenjenega leta Trevižanom žalostno novico pre-rane grofove smrti, kar je vse z veliko žalostjo napolnilo, ker so grofa zelo ljubili in spoštovali. Trevižanje niso mogli očitneje skazati spoštovanja spominu rajnee-ga grofa, kakor s tem, da so enoglasno njegovega enole-nega sinčeka cesarskega namestnika izvolili, ktera volitev je bila tudi od cesarja potrjena. Med tem ga je v tej časti nadomestoval Hugon Devinski, in nekaj dni
potem je med občnim radovanjem ljudstva naša gro-fovska udova Beatrika svoj slovesni vhod v Treviž obhajala z vso častjo, ki se je namestnici in oskrbnici mladega grofa Janeza Henrika in slavnej gospej spodobila.
Oskrbnik našega mladoletnega Janeza Henrika je bil Henrik, Češki kralj in grof Tiroljski, bratranec rajnkega; vendar vtikal se je samo v bolj važne opravila, v vsem drugem je udova mati vladala in za svojega sina skrbela noter do leta 1335. Po tem takem je dala ona 5. dan avgusta 1325 svojemu notarju Henriku Orzonu nektere zemljišča v fevd, ravno tisto leto je prepustila Azolski grad Jakopu Mihelsburgu tudi v fevd; 17. dan decembra 1331 prepusti ravno tako Alberta Goriškemu Korminski grad itd.
Le kakor posebnost te dobe, po kteri si lahko tadašnje stanje Goriškega mesta misliš, tukaj pristavimo, kar pripoveduje Koronini v svojih letopisih, da je 1. 1325 višji oskrbnik Henrik, Češki kralj prezentiral necega Urha Valdenberskega za Goriškega fajmoštra. Leta 1327 pokosi smrt grofa Alberta III., brata gr. Henrika II. in strica grofa Janeza Henrika.
Leta 1334 pride v Oglej od papeža Janeza XVH. novoizvoljeni patrijarh Bertrand, po rodu Francoz iz Sv. Ginezja blizo Kahorsa, sicer častitljiv in pobožen vla-dika, pa po značaju tadašnjih časov tudi bojaželjen mož. Ko se je na patrijarhalni stol vsedel, je naj poprej sklenil, svoji cerkvi vse nazaj pridobiti, kar je bilo od sosedov vzetega. Ker v kratkem spozna, da z lepim nič ne opravi, je hotel, podpiran od pomočnih čet Mo-ravskega mejnega grofa, se sile poslužiti. Patrijarhovi vojniki tedaj napadejo posestva mladoletnega grofa Janeza Henrika, in mu Vencone vzamejo. Ti kraj je
dolgo časa bil v oblasti Tiroljskega člena naše grofov-ske rodovine, in naš Janez Henrik ga je od svojega druzega bratranca in oskrbnika, Češkega kralja, dobil. Vzetje Vencona je razdražilo grofovo stranko, in to je kmalo kaj hude razprtije napravilo.
Med tem se je leta 1336 naš mladi grof Janez Henrik ženil z Ano hčerjo Friderika lepega, Rimskega kralja; pa nade, ki so jih stavili na tako zvezo, so ostale uničene, ker imenovanega grofa je nemila smrt v najlepših letih 25. marca 1338 pokosila.— S smrtjo grofa Janeza Henrika je ugasnila rodovina cesarskega namest-tnika Trevižkega, našega Goriškega grofa Henrika H. in grofovina je prišla v oblast sinov, tudi že umrlega Alberta III. namreč Alberta IV. Majnharda VII. in Henrika III. Treviž, ki je spadal pod Goriško-tiroljske grofe, ravno tako, kakor Tiroljska grofovina, Koroška vojvodi-na in Češko kraljestvo, vse to je prešlo k vladajoči hiši Avstrijanski. *) Goriškim grofom je od vseh nekdaj-nih posestev ostajalo samo še Koroško palatinstvo, Goriška grofovina in pa nektere raztrešene grajšine na Krajnskem in Istrskem, pa še te poslednje so hotli Benečani na se potegniti. Omenjeni trije grofovski bratje tudi niso imeli tistega bojnega duha, ne previdnosti, ktero so njih slavni rajniki posedli: pustili so tedaj Goriško mesto po neprevidnosti in nepazljivosti tako malo obvarovano, da ga je patrijarh Bertrand lahko obsedel in malo da ne jim popolnoma vzel. Ta napad Gorice od strani patrijarha Bertranda, leta 1340je preveč zna-čajin za tisto stoletje, kakor da bi ga izpustili iz našega če ravno kratkega zgodovinskega popisa Goriške grofije. —
*) Goriški grofi so vendar vedno obdržali naslov Tiroljskih grofov.
12
Pravi ravno ta patrijarh Bertrand v listu na svojega dekana, ki se bere v Rubeisu, da ko se je s svojimi lastnimi vojaki, in s tistimi četami, ki mu jih je bil knez Moravski Kari na pomoč poslal, proti deželi Goriških grofov pomikal, je prišel v Kormin, kjer je 10 dni ostal in tisti kraj po tadajšni navadi oplenil. Na sveti večer je prišel v Gorico, kjer je, kakor je o Božiči navadno, tri svete maše bral in ko je potem tudi ta kraj oplenil, je odšel in se proti Belgradu in Latizani podal, ker sta bila tudi ta dva grada lastnina Goriških grofov, in ju je obsedel do dneva po sv. treh kraljih.
Vsled teh prigodeb je patrijarh Bertrand dal tudi kovati denar s svojim imenom in z napisom Comes Goritiae (t. j. grof goriški). Slo je tedaj Goriškim grofom za kožo.—
Pa razun stiske od strani Oglejskega pa-trijarha jih je čakala še druga nadloga v Istri. Benečani so bili namreč svojo moč že precej daleč po Istri razprostrli, in tako ni manjkalo priložnosti boriti se z našimi grofi. V enem teh bojev je bil leta 1344 grof Albert IV. po nesreči ujet in kot jetnik v Benedke pripeljan. Bil je pa tam prav priljudno sprejet, in po sklenjenem miru domu spuščen. Pa ne tako lahko je bilo, potlačiti punt v Furlanii, kjer so bili večidel fev-dniki in posestniki grajšin, nezadovoljni z ravnanjem patrijarha Bertranda; tedaj so se mu izneverili, v zvezo stopili z našimi grofi in z mestoma Cividadom in Porde-nonom, in tako boj začeli, kteri je le prežalosten konec imel.
Padel je namreč v neki praski, nedaleč od Spilimberga častitljivi patrijarh 6. junija 1350. *) —
*) V Goriški in Videmski škofii so ta patriarh časti pot imenom
Po Bertrandovi smrti je hitel na Furlansko Albert Avstrijanski vojvoda, ter si prizadeval obavarvati deželo. Potem ko je tu vse v red spravil, se je v svojo deželo vrnil. Pod vladarstvom imenovanih treh bratov Alberta IV., Majnharda VII. in Henrika III. se reči v naši grofovini niso nič kaj zboljšale, imeli so namreč vedne prepire s svojimi sosedi. K tem zlegom so se še drugi pridruževali; tako na primer je bil pod njimi leta 1348 strašni potres, kteri je po vsi grofovini in po Furlanskem, posebno pa v Gorici veliko škode napravil; in leta 1375 je bičala huda lakota in dragima Goričane. Spomina vredno je tudi, kar nam Verci pripoveduje, da so leta 1375 prvikrat v naših krajih puške rabiti začeli. Pa nar bolj med vsim je vredno opomniti, da so 22. septembra leta 1361 naši grofje in pa vojvodi Avstrijanski Rudolf, Albert in Leopold pogodbo nasledovanja sklenili, ktera je bila pozneje, leta 1364 in 1394 zopet ponovljena. Na zadnje še opomnimo Tr-žačanov, naših sosedov, kteri so, nadlegovani od Benečanov sami od sebe mesto in okoljšino Leopoldu Av-strijanskemu vojvodu, podali. Od zgorej imenovanih naših grofov je umrl Henrik III. brez otrok, leta 1363 Albert IV. tudi brez naslednikov leta 1374, grof Main-hard pa leta 1385, in je zapustil dva nedoletna sinova Henrika IV. in Janeza Majnharda, ktera sta prišla po očetovi želji, ktero je bil v oporoki izrekel, pod vodstvo Ivana, Krškega škofa (Bischof von Gurk). Ker smo prišli do začetka 14. stoletja, je čas omeniti, da so dežel-
beatus Bertrandus. Vračal se je ¡zveličani Bertrand iz Padovanskega cerkvenega sbora, ko so ga na poti čakali oboroženi sovražniki, pri Spilimbergu zavratno napadli in ga neusmiljeno umorili, ker je ves čas neprestrašeno branil pravice Oglejsko cerkve. —
ni dohodki obstajali v davkih od zemljišč in v desetinah, ktere je pobiral poseben uradnik, ki je v Gorici stanoval, od fevdnih lastninskih zemljišč. Poglavar cele grofije se je klical Capitano (Landeshauptmann), kterega bi mi imenovali deželnega poglavarja, on seje pa večidel bolj s politiko pečal. Sodnijske opravila so bile prepuščene tako imenovanemu Burg-grofu (mi bi mu gradnik rekli), ali pa kacemu namestniku. V druzih, Gorici podložnih krajih je bil po navadi tako imenovani gastaldo. Ako ni bil kdo zadovoljin ž njegovo razsodbo, mu je bilo dovoljeno se na deželnega poglavarja obrniti. Take gastalde ali sodnike (nemci jih imenujejo Pfleger ali Bichter) nahajamo v Črnicah (Schwarze-nech), v Vipavi, v Eichenberku, v Renčali, v Korminu itd. Dostikrat se je pa tudi primerilo, da so grofi s posebnim privilegijem kako rodovino sodnji oblasti omenjenih gastaldov odtegnili. Baucer nam pravi, da Goriška srenjska hiša (curia civilis) je stala sozidana že v drugi polovici 14. stoletja na novem trgu, kakor so ga tistikrat klicali, to je tam kjer je sedaj stari trg ali piazza del Duomo. V drugi polovici 14. stoletja in sicer leta 1365 je sozidala grofinja Katarina, žena Alberta IV., ravno za omenjeno srenjsko hišo kapelo sv. Ane in sv. Leonarda, in ljudstvo je ravno v tem času se napravljalo zidati farno, zdaj metropolitansko cerkev sv. Hilarija in Tacijana. V oporokah tistega časa beremo pogostoma precej obilno zapisov ali legatov za zidanje imenovane cerkve. Gotovo je toraj, ako ravno druzih dokazov nimamo, da je bila ta cerkev že pred letom 1400 posvečena.
Na koncu malo prej imenovanega starega trga do leta 1821 lepa cerkev Minoritov, ktere davno več ni, in samostan ki je bil silno star, kakor so tudi hiše
s predvežjem na trgu in v Rastelu že zel6 stare. Ko sta se cerkev in samostan podrla, so razširili trg, kteri se ScJionhaus kliče in se s starim trgom dotika.
Pa vrnimo se zopet k zgodovini naših knezov. Ncdoletnost grofa Henrika IV. je končala leta 1394, in leta 1412 ga najdemo kot cesarskega poverenika ali komisarja, pri podeljenji časnega posestva Oglejskega pa-trijarhata novo izvoljenemu patrijarhu Ljudevitu, Teške-mu vojvodu (duca di Tech). Malo pozneje se je pa na Furlanskem tako medlo, da je Oglejski patrijarhat ves nov obraz dobil. Beneška ljudovlada, ktera je že dosti poprej posedla Treviž, Padovo in druge kraje na kopnem, si je prizadevala svoje posestva zmiraj bolj proti Furlanii razprostirati, in se je zvijačno in prekanjeno prilizovala in prikupovala bolj uplivnim podložnikom Oglejskega patrijarha. Med temi si je vedila posebno prikupiti Friderika Savornjanskega, Videmskega mestnega poglavarja,kterega je ljudovlada že leta 1385 zapisala v svoje zlate bukve: in ta je bil tisti, kteri si je naj več prizadeval svojo domovino prodati Beneški ljudovladi. Ker so Benečani Zader od Ladislava, Napo-litanskega kralja, dobili, se je cesar Sigmund, Ogerski kralj zlo hudoval, ker je trdil, da Zader in cela Dalmacija je del njegovega kraljestva. Toraj je prišel, da bi se nad Benečani maščeval, na Furlansko. Pa že takrat so fevdniki Porcija, Valvasone, Friderik della Torre, ravno tako gospodje Prateški, Poleeniški, Špilim-berški in drugi na desnem bregu Taljamenta, od Sa-vornjana pregovorjeni, se zvezali z ljudovlado, in so 14. marca 1411 pismeno pogodbo storili v Benedkah, s kte-ro so se zavezali za plačilo ljudovladi služiti. Ravno tako je storilo mesto Sačile 26. imenovanega mesca. Ker je 28. novembra 1411 v Čividad, in decembra v
Videm prišlo 11 tisuč Ogrov, so se vsi tako prestrašili, da je veliko fevdnikov na levem bregu Taljamenta, kteri so jo mislili potegniti s Savornjanom, začelo dvomiti ali bi na njegovo stran stopili, ali ne. Tristan Sa-vornjan je iz Vidma pobegnil s svojo rodovino in z več druzimi enako mislečimi. Cesar pa ga je kot puntarja preklical in mu vse njegovo premoženje vzel.
Cesarska vojska je veselo napredovala ker je general Pipo vzel in posedel Belun, Feltre, Seraval, Kordinjan in druge kraje, ktere je cesar Sigmund našemu grofu Henriku IV. za šest tisuč liber žlata, z vsemi pravicami, gradovi, soteskami, terdnjavami, dohodki in davki prodal. Palladio pravi, da je grof Henrik poslal svojega deželnega poglavarja Gašperja Kuhmajstra, da bi sprejel prisego zvestobe; pa gospodarjenje naših grofov je bilo kratko. Pridrla je tudi vojska cesarska leta 1412 v okolice Treviža, pa silni vpor jo je prisilil se nazaj med Moto in Sačil pomakniti. Benečani so mesca aprila, leta 1412 glasovitega generala Karla Malatesta za vojskovodja postavili, kteri je zopet jim na noge pomagal, in je posedel Avian, Špilimberg, Latizano, Moto, in več krajev na Furlanskem. Tudi Savornjan si je prizadeval pomagati Be-nečanski vojski, kolikor je mogel. V sredi mesca oktobra so privihrale čete Benečanske blizo Vidma, in en del je celo do Gorice prišel. Ko je cesar sam 4. decembra v Čividad prišel s tremi tisuči konjikov, je bil Videm že vzetju blizo. Beneški vojskovodja Malatesta je sklenil se pametno nazaj pomikati na Trevižansko. Sigmund se je po kratkem počitku v Čividadu in Vidmu pomikal z vso vojsko proti Belunu. Ker pa ni mogel nič opraviti okoli Padove, Vičence in Verone, se je vsa cesarska vojska vrnila v Furlanijo. Bilje potem kon-
gres v Trstu, kjer so skušali mir utrditi; ker se pa nikakor niso mogli pogoditi, so 17. aprila 1413 primir-je na 5 let sklenili. Med pogoji tega primirja se je ozir imel na cesarski strani na Ljudevita, vojvoda Teš-kega, Oglejskega patrijarha, in na celo Furlansko deželo, na dva brata Henrika IV. in Janeza Mainharda Goriška grofa, na grofa Ortemburskega in na Frančiška Gonzaga Mantovanskega; na Beneški strani pa med tolikimi ki so imenovani, in so; Miklavž, mejni grof Esteški in bratje, Malatesta Tristan in njegovi bratje Savorjanski, grofi Porcijški in grofi Kolaltiški.
Verci tudi omeni neke zarote proti pratrijarhu, Teškemu vojvodu, leta 1417; pa te nevarnosti ne ome-meni nobena zgodovina Furlanska, in tudi ne Ruleis, akoravno je res, da so prijatli Beneške ljudovlade ga šovražili, ker je bil nasprotnik Benečanov, in da je cela stranka Tristana Savorjanskega iskala ga iz poti spraviti, ker posebno po patriarhovi prizadetvi je bil Tristan odpoden in mu imetek konfisciran.
Okoli 21. aprila 1418, ki je bil koncpremirja, ste se obe stranki k vojski pripravljale, in zopet se je na Furlanskem prikazala armada pod poveljem Dioni-zija Marehala, bana Slovanskega, in pod njegovim poveljstvom so zapovedovali manjšim oddelkom Marsili Ka-rarski, Friderik grof Ortemberški, in Miklavž grof Pra-teški; armada Beneška je pa imela vojskovodja grofa Filipa Arčeljskega, in pod njim so zapovedovali tadaj mejni grof Esteški, Tristan Savornjanski in drugi. Pa ali cesarska armada ni bila dosti močna, ali iz kakega drugega vzroka so Benečani brez velike bitve, in samo po malih praskah na Furlansko pridrli, in več krajev posedli. Ker je pa patrijarh, vojvoda Teški, hotel brez prelivanja krvi mirno se spraviti s sovražnikom, je že
leta 1418 svoje poslance v Benedke poslal, da bi se o miru pogovarjali, pa predlogov njegovih Benečani niso poslušali, ravno tako niso hotli poslušati cesarskih poslancev, kteri so mira iskali, in še posredovanje Kardinala Španjskega so zavrgli. Mesto Čividad je med tem sklenilo, se prostovoljno podati pod ljudovlado Beneško, in je s tim namenom svoje poslance v Benedke poslalo, 11. aprila 1419 je bila pogodba pisana, v kteri niso samo Benedkam se podvrgli, ampak se tudi zavezali, celo djansko nasprotovati cesarju in vsakteremu od cesarjeve strani. Ljudovlada je precej poslala v Čividad veliko četo konjikov in pešcev pod poveljem Tadeja, mejnega grofa Esteškega, da bi se zagotovila iz-polnjenja tega, kar so v pogodbi obljubili Čividalčani. — Ker je bil patrijarh, vojvoda Teški, sam pri cesarju Sigmundu na Ogrskem, je zadobil in seboj pripeljal novo vojsko, s ktero je 11. novembra 1419 brez odloga mesto Čididad obsedel. Pri tej obsedi je bil tudi naš grof Henrik IV. in je s svojo pričujočnostjo in s svojimi ljudmi pogum in red v vrstah obsednikov obdržal; vendar pa se je v kratkem vidilo, da je bila stanovitnost in hrabrost obsedencov junaška, iu da je vsim skušnjam obsednikov kljubovala. Obsedenci so večkrat se iz mesta nad sovražnika zaganjali, pri eni taki priložnosti so bile cesarske čete skorej popolnama pobili, njih veliko ujeli, in med njimi je bil od mejnega grofa Esteškega tudi Goriški grof Henrik IV. ujet, z močno stražo v Feraro prepeljan in šele po tem ko je veliko zlata plačal, nazaj na svoj dom izpuščen. Lahko verjamemo, da je po tem sovražni general s svojimi trumami do same Gorice prišel, ker je bil takrat, kakor Bau-cer piše, grof Henrik vsega gibljivega imetja in vseh svojih pisem obropan. Patrijarh ni vedil sadaj druzega
početi kakor se zopet na Ogrsko podati, da bi novih vojaikov od cesarja dobil. Pa ker se to ni tako hitro zgodilo, kakor si je patrijark želel, se je en kraj za drugim Benečanom udal in na zadnje je še Videm po 15 dnevni obsedi, 6. junija 1420 v njih oblast padel. Pred ko se je pa Videm udal, so, kakor zvemo iz spisov tistega časa, gradniki in fevdniki patrijarhovi eden za drugim se podajali do mejnega grofa Esteškega, da bi se mu priklonili in ljudovladi zvestobo prisegli. Obljubili so cesarja in celo njegovo stranko zmirej za svoje sovražnike spoznati, in v vrstah Benečanov proti njemu vojskovati se. Patrijarh, vojdoda Teški, seje med tem spet iz Ogrskega z novimi četami vrnil in si prizadeval svojo deželo zopet pridobiti, pa akoravnoseje sprvega srečno vojskoval, ga je vendar pozneje nesreča primo-rala se na Ogrsko vrniti, kjer je tudi do svoje smrti ostal. —
Tako je končala vojska, ktero smo, ker je v zgodovini Furlanski silno imenitna, enmalo obširno popisali, posebno ker tudi naše grofe zadeva, in ker je nesrečni izid te vojske njih stanje pohujšal, ktero je bilo veliko bolje pod patrijarhalno vlado. Ker pa Beneška ljudovlada ni bila zadovoljna s samo deželo, ktero si je pridobila, ampak 'je hotla tudi spoznana biti kot neodvisna vlada, ravno tako kakor so bili nekdaj Oglejski patrijarhi, se je Henrik IV. udal sili okoljšin, in je investituro ali vpeljavo v fevd od Benečanov prejel 13. novembra 1420 v obziru na take svoje imetke, ki so bili poprej patrijarhalni fevdi, in to za se in pa za svojega brata grofa Janeza Majnharda. Janez Majn-hard je umrl oko li leta 1430 brez otrok, in grof Henrik IV leta 1454, in je zapustil tri sinove, Janeza, Lju-devita in Leonarda.—
Pa še dve druge važne prigodbe iz časov imenovanega Henrika IV. moramo povedati, od kterih se ena tiče patriarbata Oglejskega, in druga Graškega. Cerkveni zbor v Bazileji je žugal Beneškemu starašinstvu z odločbo od cerkve ali z ekskomunikacijo zavoljo osvo-jenja patrijarhalnib dežel; zato, akoravno jih je Beneška ljudovlada po vojniškem pravu posedla, se je vendar toliko udala, da se je spustila v pogodbe. Ta pogodba je bila sklenjena 18. junija 1445 z Oglejskim patrijarhom Ljudevitom III, kteri se je klical Skarampi Mezarota, in je bil naslednik vojvoda Teškega. Vsled te pogodbe so Benečani obdržali pod svojo oblastjo vse v vojski pridobljene dežele, Oglejskemu patrijarhu pa je bila priznana samo jurisdikcija ali sodna oblast čez Oglej, St. Vid, Št. Daniel v Furlanii. Vendar pa so Benečani patrijarhu obljubili vsako leto za to cesijo ali za ta odstop nekaj v dnarji plačevati. Druga imenitna prigodba, ktero imamo omeniti, je, da je bil patrijarhat Graški (di Grado) s pismom papeža Miklavža V. od. 8. okt. 1451 iz Grada prenešen v Benedke. Pa ravno tako, kakor smo vidili, da je bila prva polovica petnajstega stoletja polna važnih prigodb, je bila druga polovica polna groznih nesreč. Znano je, da je 29. maja 1453 Carigrad prišel v roke Mahomeda II. in da je s tem vzetjem končalo Rimsko cesarstvo v izhodu; in ko so potem leta 1465 Turki postali gospodarji Bosnije, so pogostoma sovražno napadali tudi naše kraje in Furlanijo.—
Rubeis pravi, da so Turki že 1469 11. julija in 28. septembra vdrli v naše kraje pod vodstvom Škander-Bašata, da so čez Kras v Furlanijo privreli, se po reki Pjavi privalili, povsod požigali in ropali in pa 11 tisuč oseb obojnega spola saboj v sužnost gnali. Valvazone pa omeni še šest drugih takih napadov.
Prvi je bil 4. septembra 1470, z osem tisuči konji-kov, drugi 21. septembra 1472, pri kteri priložnosti so Turki veliko vasi okoli Gorice in in Tržiča (Monfal-cone) požgali in vse poropali; tretji 30. oktobra 1477. Eden in trideseti dan tega mesca zjutraj so se zgrabili Turki z Beneškimi četami blizo Majnice, Gradiške, Foljane na Soči pri mostu in pri Ločniku (Lucinico), pa Benečani so bili tako tepeni, da so Turki drugi dan pred Videm privreli, šli so še do Pordenona in 5. novembra so se proti Gorici nazaj vrnili ter veliko število jetnikov saboj ulekli. Četrti napad je bil 5. aprila 1478. Bilo je sadaj 15 tisuč Turkov, kteri so privihrali do Soče, veliko škode okoli Monfalkona ali Tržiča naredili, pa naprej niso šli. Dva in dvajsetega julija 1479 so se Turki spet na Furlansko vrnili; ko so prišli čez Sočo, so se spopadli z Beneškimi četami in so se po malo praskah proti Koboridu skozi Kanal in Eočinj podali in od tam naprej skoz Bovec (Flitsch) na Koroško prišli. Šesti je bil 30. septembra 1499 z sedem tisuči Turkov, ki so tudi do naše Soče privreli, ktero so belo reko imenovali, in noter do Livence so veliko škode po Furlanii napravili.—
Da bi se zamoglo Turški sili zoprstaviti, so se trdnjave zidati pričele na pripravnih mestih. Takih nahajamo v naših krajih ne malo, posebno pa na Krasu; sploh se imenujejo take terdnjave: tabor ji. Ko so se bili Turki leta 1472 umaknili iz naših krajev za nekaj časa, so začeli Benečani Gradiško s trdim ozidjem obdajati, in so jo tudi utrdili, akoravno na ptujih tleh, in vkljub vsemu nasprotovanju pravega vlastnika, našega Goriškega grofa Leonarda. Z vlastnikom Goriške grofije je pa taka-le:
Ludevik, Goriški grof, umrje 1.1456 brez otrok;
njegov brat Janez, ki je bil starši, je umrl leta 1462, On je imel v zakon Elizabeto, hčer Ulriha, Celjskega grofa. Ko je bil njegov tast v Budi leta 1456 ubit, je hotel naš grof Janez na sč spraviti Ortenburško grofijo na Koroškem, opiraje se na svojo žlahto s Celjskimi grofi po svoji ženi. Ko z lepo nič ne opravi, poskusi s silo; al opekel se je. Cesar ga užuga, on mu mora prepustiti lep kos svojega posestva v Koroškem pala-tinatu, in zraven, kar je še narvažniše, nekaj pogodeb pisati, ki mu niso bile kaj ugodne. Od Goriških grofov Janeza in Leonarda se hranijo še mnogotere izročilne pisma, s kterimi nekterim rodovinam potrjujeta njim prepuščene fevde. Več od tega, ako želiš, v Ko-roninitovih letopisih. Po smrti grofa Janeza ostane Leo-nard, Goriški grof, sam gospodar te grofije. Leta grof je sicer sprvega mislil v Gorici stanovati; vendar je pa stanoval skor vedno v Liencu. Nekteri menijo, da se mu ni kaj varno zdelo tukaj v Gorici zavoljo Turških napadov; nekteri pa pravijo, da ga je jezilo početje Benečanov, kteri niso prenehali Gradiške zidati, ker so se izgovarjali, da je treba zoper Turke trdnjavo napraviti ; in s tem izgovorom so jo tudi v posesti obdržali od leta 1471 do 1481; ravno tako so se bili tudi Bovca polastili. Prepustil je grof Leonard grofijo med tem svojim deželnim poglavarjem.
Zadnji deželni poglavar je bil po besedah Ko-ronitovih neki Virgilij de Graben, ki je grofijo vladal na mesti svojega grofa od 1. 1490 do 1500.
Od grofa Leonarda imamo še lep marmeljnov spominek v metropolitanski cerkvi pri stranskem oltarji sv. Ane. Napraviti si ga je dal koj iz začetka njegovega vladanja, ko je še v Gorici stanovati mislil. Leta spominek kaže grofa Leonarda stoječega, vsega v
železnem orožji. Desnica mu drži zastavo, na kteri je grofovski grb umetno vdelan: v levici drži drug enak grb; od zgorej na strani je Tiroljski grb, od zdolej pa gospa, menda njegova sopruga Pavlina Goncaga iz Mantove. Pri grofovih nogah pa leži lev; v desni prednji taci ti derži Koroški gerb, z glavo pa je obrnjen proti grofu. Okoli pa je sledeči napis z gotiškimi črkami, ki se dajo težko prečitati:
Lienhar. Von. Gottes. Gnaden. Pfallentz. Grave. Fun. Kaernthen. Grave. Zu. Görz. Und. Zu. Tirol. Vogte. Deren. Gottes. Häusern. Zu. Aglar. Zu. Brichsen, Hat.
Dissn. Stain. Machen. Lassen. Anno.....
To se pravi po slovenski: Leonard, po Božji milosti palatinski knez Koroški, grof Goriški in Tiroljski, zaštitnik cerkve Oglejske, Tri-dentinske in Briksenske, je postavil marmorni spominek leta.....
Goriški grofi so imeli pravico, fare in duhovni-je pri cerkvah podeljevati. Ker so pa o času, ko je bil grof Henrik IV. v boji od Benečanov ujet, in ko se je oropal njegov arhiv, tudi pisma obeh papežev Martina V. in Evgenija IV. se pozgubile; je papež Siksti IV, kakor Baucer pripoveduje, s posebnim listom 1. 1480, vnovič Goriškemu grofu Leonarda njegove prejšne pravice pa-tronatske potrdil.
Ravno tega leta je bil, kakor priča Palladio, strašen požar v Moši blizo Ločnika; zažigavcev pa ni bilo moč zaslediti.
Leta 1490 se je iznajdla ruda v Idrii, ktero mesto je takrat pod Tomin spadalo, in tedaj pod Goriško grofijo.
Benečani sponavši, da so bolj močni, se niso kar ne zmenili za mnoge tožbe in upiranje naših grofov;
zraven tega so Furlanske srenje spadajoče pod Gorico s silo gonili, da so jim zidali trdnjavo v Gradiški in v Vidmu. Zatorej odloči grof Leonard še pred smrtjo (1497) odstopiti ali za druge zamenjati Maksimilijanu I. Avstrijanskemu naslednje okraje: Kormin, Belgrad, Ko-drojpo in Latizano, da bi jim zlajšal njiktrd stan, ker so mogli robotiti in dvema gospodoma služiti.
Rodbine posebno znameniti konec XIV. in o začetku XV. veka, nahajamo zapisane v povestnici Mo-rellitovi. Te so:
Med žlahniki: gospodje Attems, Bruderle, Kop-maul, Kronschal, Dornberg Edling Laussenbaški, Florian Florjanski, Thaen s priimkom Fontana, Gardovič, Graben, Hais, Hoffer iz Renč, Luegk, Manetti, Neyhaus Neykoff-fliški, Orzon, Pabst, Pippan, Prodolon, Rabatta, Rafi'aeli, Raschaver Raški, Ravnach, Ribisini, Spranzen, Strassau, della Torre, Van der Vesten in pa Ungerspach ali Vo-gerski.
Med nežlatniki: Kusman, Kettner, Klingenstein, Eckenreiter Poscher Skuben, Kelbel, Fiorenz, Wellenitsch, Thauber, Tollner, Meichsner, Winckler, Mailinger, Fa-jelli, Gardina, Schwarz, Romani in Singer.—
Al mnogo druzih nežlahtnikov znamenitih ravno tako kakor so omenjeni ne nahajamo v imeniku Mo-rellitovem, kakor n. p. Holzapfl, Zentgraff, Hemerlen, Thomler, Phuster, Toso in drugi, kteri kakor vidimo v raznih, listinah niso bili le mestjani, ampak tudi gastaldi Goririški.
Menda ne bode odveč, ako pridenemo tu še rodoslovje ali genealogijo te visoke zamrle hiše (obi-telji), ter tako polajšamo razumljenje zgorej omenjenega. Leonard, poslednji naš grof, je umeri brez otrok 12. aprila 1500 v Lieneu. Ker je tedaj ta žlahtna obi-
telj brez potomkov umrla, je padla Goriška grofija v last Maksimilianu I. Avstrijanskemu, nekaj zato ker ste si bile hiši v žlahti, nekaj pa tudi vsled storjenih pogodb v letih 1361, 1364, 1393, in 1486. Nadgrobniea tega našega poslednjega kneza v farni cerkvi Lienzeški se glasi tako le:
Hic jacet sepultus - illustrissimus princeps Leo-nardus comes palatinus Carintiae - Comes Goritiae et Tyrolis-advocatns ecclesiarum-Aquilejensis, Tridentinae et Brixiensis obut XII. aprilis MD-
cui Deus sit propitius,
{Dalje prihodnjič).
Eodoslovje:
>®
'S ©
ö
>
a
o
im
bC
•fi '3
Qi
>s o fi
o
a,
o 'P
o
"m o •a o
tí
.S i
•s o —- ; -
s 05
a-T O i—' t-« tO
e-s
"1 Sa 9
a co — ^
o
a o —

■N tO M _
£ 3
M ™
si b» t-60 ®
S <«
fa
Q) 1-4
.a s
V ëb
a
™ iT.
a-s
S =
m ~ — 2 to
S3
•nvi
5 s g»
>3 .fi	«s o
g	té
2	S) «
S	
V	"o
t	ft.
«	H
«S
•m ** . fa ._
S ®
A ¿J
■J2 o 2 o
S ° h" 9
S 2 r
* r-h »
£ I .«ri CD
fil
SuS
a
H
No
« 10
r
.M
_WJ1
g s fi
"5®
te*
a H
M
S«
rçj to fa — -ST S œ
eïï g
m îo
2
. SB i
M tr¡
s*
9
7 g
«2 fa i O
-S"!1
iS o - °
I" g
«H-« °
.8 -«H-
¡»U2
8 ™ S
o o e h </5
«Si
K-a %
B
8-a
8
L B5I
« C lO
«'S-8.3-H
s
-5
S jj
"w	t-
b	—
«3	" £
B *
— «i O
•nT j<
a o
'S h
S .S
B
I CO _ -M ©1
s «2-
S o -
.s .•5'—k ^
CS ' Č5* ?"
% s>
•í <0
10
h to "fl-3"
SUS
—âE" a
-a
8 SS
-H5-g
8
7
*
a
E
s —' *
s
a
< «
-H
> o
e o
e®
-|2
.(Cl 8 a
finiS
- S S 'CVS
.S| w S
■ N iû
" S) ~
S 0
™ 2 Z —* 10
s +-
« (M
s* — -B3
a-1-
'S s
* &o a o
-5 J-"1,
S -a , e Ji +•
« g
s = s « BS
S «
~ s
iU'
i» to ï®
i?
¿■s -H2.
a J
jr « S ta _ * 0 S
V "S
SÄ» ■S o
>0 to
H
• 'J2
SM
-hi-l-i
GAZ IN PLINOSVEGAVA *)
Gaz se imenuje v vmetnem pomenu vsako truplo, ki ali samo od sebe ali pa zarad gorkote vzdušno podobo na-se vzame; tako imenujemo tudi zrak, ki ga dihamo atmosferičen gaz, vogeljenokislino tudi vogel-jenokislinogaz, vodenogaz, žveplenogaz, klorogaz itd.
V	tesnejem pomenu zapopademo pa le tiste vz-dušne telesa, ki se vedno kot take nahajajo in če jih ohladimo ali stiskamo, tekoče ali clo trde trupla postanejo. V nar tesnejšem pomenu pa le tiste vzdušne trupla gaze imenujemo, ki v nobeni okoljščini drugači ne postanejo, naj jih še tako shladimo ali stiskamo. K tem prištevamo le tri elementarne gaze in ti so: kislo-gaz, vodenogaz in gnjilogaz; kpoprejšnim, ki postanejo tekoče ali trde, ako jih zlo shladimo ali stiskamo, prištevamo klor in skoraj vse drage zraku enake trupla. K prvim pa vse, ki same pri znižani temperaturi svojo podobo spremene.
V	tehničnem pomenu so pa le tisie vzdušne telesnine zapopadene, ktere gorijo, če pridejo z zrakom v dotiko, in pri tej priči gorkoto in svitlobo dajejo; zato se pa tudi rabijo za svečavo in kurjavo in sicer ceneje od navadnih priprav. Ti gazi se zovejo po ime-
*) Sp. V. Kunšič, realec.
nu materij, iz kterili se delajo: kamnjenovogelnogaz, šotogaz, kostenogaz, lesenogaz itd. Tisti gazi, ki nar bolj uspešno goré, so kemično zloženi iz vogelca in vodenca v razmerji 6: 1. Ta gaz se sploh imenuje pla-menogaz. Namešan je pa večidel s klorogazom, z žve-plenovogljencom, z bencinom itd.
Z v 17. stoletji je Cayton opazil, da se iz kamnenega voglja nek gaz dobiti zamore, ki s svitlim plamenom gori. Leta 1786 je neki Anglež Dundonald prvi iz kamnenega voglja gaz napravil. Kmalo -po tem leta 1792 je Murdock v svoji novi fabriki gaz za svečavo porabil in 18 let pozneje so ga že v nekem gledišču vpeljali. Leta 1812 je bil gaz prvič mestna svečava v Londonu. Y naših krajih so gaz šele čez čtrt stoletja potem vpeljali. Francozi trdijo, da so oni znajdli gaz, in sicer nekega Lebona imenujejo iznajduika, kar pa ni res ; vendar gre temu hvala, da je naletel tudi na druge materije, iz katerih se tudi gaz dela. Če gaz razbeliš, se skroji, ako je čist, v vogljenovodenec, vodenec in voglenec. Ravno v tem obstoji svetloba plamena. Če prižgeš ga3, ki puhti iz cevke, ne pogori čisto, le tiste lege pogo-rijo, ki se dotikajo s kiselcem zraka. Gaz se zbeli in razpade v omenjene materije. Voglenec plava v plamenu kot nevidljivi prah, se zbeli in tako svitlobo daje ter zgori na koncu plamena, ko pride s kislicem v doti-ko. Nar ložej si zjasniš sostavo plamen, ako vzameš svečo, jo prižgeš in opazuješ plamen. Vidil boš, da obstoji iz več delov in sicer iz štirih. Prvi del, ki obdaja nitknik ali stenj, je temen. Tu so gazi še neskrojeni, in ne goré. To se lahko poskusi. Če je plamen precej velik, vtakni klinčik v plamen, da bo glavica v temni del prišla. Vidil boš, da se bo les užgal, glavica pa ne. Če v skledici žganje zažgeš, boš temni čunj dobro vidil.
Pomoli z železno žličico fosforja vanj, in vidil boš, da se bo stajal, pa ne zgorel. Kakor hitro ga pa iz plamena potegneš, se bo užgal, in bo ugasnil, če ga zopet nazaj noter deneš. Drugi del je višnelkast, trdo pri nitniku pod prvim. Tretji obdaja prvega, je nar bolj svetel, in ta je, ki daje vso svitlobo. Četrti zunajni del je bolj temen, v njem pogorijo gazi, je tedaj nar gorkeji. Čisti gaz se v malem tako-le lahko naredi: Vzemi trpentina in močne žveplene kisline v pravi razmeri; nato ju dobro zmešaj in tako dolgo grej, da se bo jela zmes peniti in temniti. Gaz, ki se bo začel delati, izpelji v kako posodo, kjer se mora potem z apneno vodo sčistiti. Se ve da bi nam ne kazalo na to vižo gaz deilati za svečavo, ker so stroški preveliki, temveč ker imamo druzik materij, iz kterih se gaz napraviti da. Iz vsega, kar za kurjavo rabimo, se gaz lahko naredi, vendar ga iz kamnenega voglja večidel povsod delajo, čeravno je" tak gaz z drugimi škodljivimi gazi namešan, od kterih se le težko, od nekterih clo še ločiti ne da. Iz olja, smole in masti bi bil nar boljši, pa zopet predrag. Le malokdaj se dela iz spridenega olja, ribje masti itd. še bolj redko pa iz šote, ker gaz iz šote- narejen ne gori kaj svitlo.
Kakor je bilo že omenjeno, se je ta znajd-ba iz Angleškega po vseh krajih razširjala, celo družbe so se podale po svetu, ki so se s tem pečale in tako bogatile. Od začetka so mislili, da je svečava z gazom le za bogate in velike mesta; ko so se pa prepričali, da je ceneja od druge, ker se da iz tako cenik materij delati, so jo tudi v malih mestih začeli vpeljevati, celo v fabrikah in v drugih privatnih poslopjih se že pogosto nahaja. V nekterih mestih se gaz tako ceno dela, da ga ne rabijo sa-
mo za svečavo, ampak tudi kurijo in kuhajo ž njim kakor na Dunaj i. "
Ker je gaz dandanašnji take važnosti, *) bi utegnil marsikteri povrhno vediti, kako se dela. S kratkimi besedami naj tukaj le nekoliko omenim. Za gaz zbirajo tako voglje, ki je zlo smolnato (vitumen), ker le iz taeega se da veliko in dobrega gaza napraviti. V naših krajih se ne nahaja tako dobro voglje kakor na Angleškem. Pa tudi tam ni voglje vse enako; Mackencie jih je poskušal in najdel kaeih 32 sort. Na Škotskem kopljejo voglje, ki bo gorelo kakor sveča, če ga prižgeš. Iz tega gotovo narveč gaza dobijo.
Gaz delajo takole: voglje ali sploh materije, ki sem jih omenil, v ilnatih retortah pečejo ali destilirajo. Retorte napolnijo namreč z dotičnimi materijami, jih pokrijejo in s klejem dobro zamažejo, da ne more zrak vanje. Potem položijo retorte v peč in jim začnejo kuriti. Ni vse eno, ali se oglje zlo ali malo zbeli. Če se premalo zgreje, se skoraj sama voda in katran (Theer) delata, pa le malo gaza; če se pa preveč, tako da belo postane, se res veliko gaza naredi in malo katrana, pa tak gaz ima premalo teškega vogelnovode-nega gaza, ker se v preveliki vročini razkroji v lohki vogelnovodeni gaz in vogljenec. Ako zgreješ retorte, kakor gre, boš dobil 20 % gaza, vode 40 % katrana pa 40 % rova (Coaks.)
Od začetka so bile retorte iz železa, pa skušnja uči, da se v ilnatih boljši gaz dela. V vsaki peči je kacih pet do šest retort vzidanih; iz vsake je speljana cevka v občno veliko cevko, kije s katranom do polo-
*) Odkar se je nova in, kakor je viditi tudi ceneja svečava iz-najdla, bode menda gazova važnost bržkone v kratkem nehala; toda vsa čast tudi padli imenitnosti.
Vred.
vice napolnjena. Kose retorte sogrejejo, grejo neskrojeni gazi po cevkah, kjer nekaj vode in katrana oddajo, in ta se v neko posodo odteka. Iz zadnjega zistema cevk pride gaz v cilinder, ki je z rovom napolnjen. Skoz cilinder se voda izteka, in ves katran in sopuh na-se vzame.
Pa ne gre misliti, da bi bil gaz že za rabo; do zdaj se je namreč le mehanično nekoliko očistil, treba ga je še kemično očistiti. Namešan je s škodljivimi materijami, ktere se ne dajo mehanično odgnati, n. p. gnjilogaz, vodenogaz, vogljenokisli gaz in več druzih. Ti se dajo odkrojiti le s kemično močjo. Gaz pride iz cilindra v posodo, kjer je z vodo namešana žveplena kislina. Ta amenjakove soli kroji, vogel-nokislino, žveplenovodeni gaz in prusko kislino (Blau säure) pa oprosti, ktere z gazom vred v drugo posodo puhtijo. V tej posodi je apno v vodi raztopljeno. Vogelnokislina, žveplenovodeni gaz in pruska kislina se kemično zvežejo z apnom in gaz je zadosti očiščen.
Da je gaza vedno za potrebo, se nabira v gazometru, t. j, v shrambi vodnjaku podobni, ki je pokrit z železnim cilindrom, tako da zrak nikjer ne more noter priti. Na dnu tega vodnjaka ali gazometra je katranasta voda, v katero se omenjeni cilinder povezne. Če se zadosti gaza pod cilindra nabere, ga kviško vzdigne; cevko, po kteri se je napeljal gaz zamašč in odtaknejo drugo, ki ga speljuje za svečavo. Cevke so v zemljo vložene, da gazu zmrz-lina ne škoduje. Po ulicah morajo precej globoko v tleh biti, zakaj z vožnjo se tla pretresejo in ko bi ta pretres do njih segal, bi jih lahko kaj premaknil ali poškodoval, in gaz bi utegnil iž njih puhteti. Če je v kakem poslopji več plamen, je treba kondenzatorja; iz
tega se namreč lahko razvidi, koliko gaza pogori. Kondenzator, tndi regulator imenovan, ima podobo bobna in je iz železa skovan, se suče v toku krog osi; obstoji iz štirih predelkov. Puhteči gaz zažene boben krog osi, v tem puhti gaz v tok in iz tega po drobnih večidel iz medenine skovanih cevkah vtobe, kjer pogori. Na bobnu je kazalo napravljeno, ki kaže, koliko gaza eno uro pogori. Plinos večava je tudi kmetijstvu v velik prid, in pospešuje sploh blagostan države. Zemljo, ki sojo pred le za olje obdelovali, rabijo zdaj za potrebnejše pridelke. Živino so pitali zlo zarad masti, iz ktere se delajo sveče; dan današnji ne potrebujemo toliko sveč in olja za svečavo, tedaj jim toliko več za hrano o-stane.
NARODNE PESMI, PRAVLICE, VRAZE
L T. D.
(Nabrane po Goriškem).
Visoka je vrednost narodnih pesem; koga ni že presunila njih otroška priprostost, kadar opisujejo najglobokejše čutleje ganjenega srca, ko učijo ali ko pripovedujejo slavne dogodke srečne ali nesrečne minulosti? Narodna poezija veje rahlo kakor sapica večerna po gaji in šumlja kakor po livadici mirni potočič. Ena sama narodna pripodoba pove dostikrat več, ko cela umetna pesem; tu je vse naravno, vse se cedi iz najbolj skritih kotičev človeškega srca; da, rekli bi, nema narava si je sposodila narodno poezijo, da govori k srcu človeškemu. Z eno besedo, ona kaže idealno življenje človeku, je odmev nebeških glasov in rahli spomin Adamovega paradiža. Njene „rožice" in „v;jolj-čice", njeni „Matijaži" in „ Alenčice" so -najmilši plod rahlo vnete domišljave.
Nevedneži so ji kratili vrednost, češ, da je borna in nična, ker govori po kmetovsko; aristokratično se posmehovaje so jo pahali na deželo, odkodar je prišla. Ees pomilovanja vredni ljudje, ki jim ne klije v srcu nebeška cvetlica nježnega čutjenja! Torej gre velika hvala možem, ki vzdigavajo zaklad narodnega pesništva; koristnost, ki zvira iz tacih študij, je v več ozirih mnoga in zdatna. Narodne poezije so nevsahljivi vir, iz kterega naj zajemajo pesniki čisto nadušje, one
jih bode učile narodu, za kterega se trudijo, se na mah prikupiti; one naj gojijo in požlahtnujejo v mla-denčevih prsih mično čvetličico rajske poezije. Kjer ni več rahlega čutja, sledi moralna smrt in gotova po-živinjenost tako pri posameznih ljudeh kakor pri celih narodih; sploh naj pospešujejo jezikoznanstvo in pesništvo, ker je ljud največji pesnik in jezikoznanec. Pisatelj, ki se ni učil pri tem mojstru, bo pisal maloda-ne brez uspeha.
Tu sledi za letos majhen šopek narodnih poezij iz Goriških okrajev; seveda niso vse izverstne bodisi po zadržaji ali po jeziku, tudi je marsikaj ptujega vmes, kar je pa po Grimm-ovik besedah le potreben klej, da se vse bolje veže in sprijemlje. Tu priznamo svoje načelo, ki nas vodi v tem: Podati smo hotli kolikor mogoče zvesto podobo narodnopesniškega življenja po Goriškem in tako je tudi marsikaka lisa na njej. Večina teh pesem posebno bolj resnih je pa prijeten šo-piček.
Začnemo pa z nekterimi vražami in pravljicami narodnimi.
ikratelj.
(Iz Grahove)
Enkrat je bil škratelj ukradel malega otroka, ki ga niso bili zvečer pokrižali. Drugi dan so ga povsod iskali, in našli so ga v nekem seniku. Prašali so ga, kdo ga je semkaj prinesel? odgovoril jim je, da fantič z rudečo kapico, ki je prav prijazen, in mu je celo noč dajal jesti orehovih jeder in pšeničnega kruha.
Posebno zanimivo je pa tole, kar se pri nas od škrateljca pripoveduje. Lakomna žena brž ko je spočela, vzame jajce sedem let starega petelina, dene ga pod levo pazduho, in ga nosi tako do poroda. V tistem trenutku, ko se je fant rodil, izlegel se je tudi škrateljec. Skrbno je žena oba odgojevala, pa goljfa-lo jo je njeno upanje. Mislila je namreč, da bo škrateljec ji dnarja donašal. Skratelje pak ji je sicer res delati pomagal, tudi vode donašal; ali, ko se je ujezil, na ognjišče je strašno dosti kamnja nanosil, piskre pobival, in več drugih napak delal. Zato so ga od hiše odpodili, (Kako? — ) in on je vtekel v hrib, kteremu še zdaj „v škrateljih" pravijo. — Pravijo, da je bil tudi velik blebetavec. Enkrat je prišel mož v tisto hišo, ki mu je bilo „Andrijaš" ime in ker ni nobenega v kuhinji vidil, začel je bob po malem iz lonca jemati. Škrateljec se je pa koj oglasil in zaupil: ^Andrijaš pika bob!" In še zdaj zmerjajo pri tisti hiši: „ Andriajaš pika bob. "
Vedomci.
(Iz Grahove).
Vedomci so taki ljudje, ki so pod tako nesrečnim planetom rojeni, da morajo hoditi po noči „ trkat se". Poznajo se večidel na velikih obrvih in temnokrva-vem pogledu.
Stari oče so mi večkrat pravili, kako so šli enkrat po noči v bližnjo vas. Gredo ravno memo nekega skedna, in zaslišijo polahno plesanje in huškanje; grej o v skeden, in tu vidijo veliko ljudi brez glav, ki
so v naj veči zmotnjavi in neredi plesali, pa niso nič pravega života imeli, ampak so bili le kakor senee; ti so rekli, da so bili vedomci.
Enkrat je pa šel eden po neki cesti, kar zagleda veliko vedomcev, ki so se „trkali". Ko so ga ti zagledali, so ga popadli, zakurili in spekli so ga, in potem so ga znedli. Potem so oglodane kosti na kviš-ko metali in sčasom se je zopet človek sostavil; pa ostro so mu zažugali, da ne sme nobenemu tega praviti.
Od kač.
(iz m)
Že pred sončnim vzhodom pridejo na Rožnico (vnebovzetje M. D.) vse kače iz zemlje. Nektere izmed njih gredo na drevlje, zvečer se pa vse spet v zemljo spravijo in spijo. Kdor gre ta dan po gojzdu, ga kača gotovo piči. Zarad tega je otrokom ojstro prepovedano, ta dan lešnike trgati.
Vipera.
Pravijo, da je Vipera kača kacih pet sežnjev dolga, in kakor en drev debela. Na glavi ima greben, v nji pa zlato jabelko, in zna tako lepo žvižgati, kakor bi kdo strune prebiral. Komur bi se usrečilo jo ujeti, in ji zlato jabelko (pravijo, da je diamant) vzeti, bil bi nar bogatejši vsega sveta. Od kar svet stoji, se je to le enemu usrečilo.
D! v j e žene.
(h m.)
Pod čuklami stanujejo divje žene, in ljudem pfav rade pomagajo, če vidijo, da se jim slabo godi. Tako je enkrat ena ratarju, kteremu se je trta na jarmu vedno trgala, povedala, kaj naj stori, da mu pojde delo od rok. Spod čukle prišedši in na skalo stopivši zakriči:
Nared' trto drgavet, Da bo' mela stanovet
Ratar jo sluša, in trta se mu zanaprej ni več trgala. —
Kjer pa posamezno stanujejo, tam ne govorijo čez dan, ampak po noči, ko vse potihne. Vsaka ima svojega moža, kteri jej živež pripravlja.
Lunina lisa.
(F Podtravni)
Nekdaj se je luna z večjo svitlobo ponašala, kakor zdaj. Da, prepirala se je celo zavoljo tega s soncem in pravila, da jo je stvarnik z lepšo svitlobo obdaril, kakor ono. Prepir je neki dolgo trpel. Al po-slednjič se sonce razsrdi in luno z blatom omeče, da je temno liso dobila in obledela. Sram jo je od tistega časa in le ponoči se na nebu prikazuje. Ta grda laž-nica si je pa vendar pridobila vladarstvo čez zvezde in še dan današnji ob jutrni zori ponosno soncu dva rožička nasproti moli.
Čudoviti papež.
Ko je nekdaj papež umrl, niso vedili, koga bi bi za naslednika izvoljili. Dolgo so se prepirali, pa niso se mogli zjediniti. Nekega dne napovejo, da se je neznana prerokinja prikazala. Na vsako vižo je hot-la s kardinali govoriti. Jn pove jim, da naj razpošljejo poslance križem svet moža iskat, ki bo na železni mizi kosil. In tako se zgodi. Poslanci pridejo tudi v Tominske kraje. Tam v Podmevcu najdejo bornega o-rača, ki si je drevo poveznil, na železni lemež skledo djal in ves truden prav tečno jesti začel. Ko ga poslanci zagledajo, se razvesele, kajti našli so, česar so iskali. .Urno stopijo k njemu in mu svoje misli razodenejo. Se ve da jih kmet debelo gleda in se jim posmeha, pa nič ne pomaga; pravijo, da mora iti ž njimi v Bim. Kako hočete, da bom papež, ker nisim nikdar šol vidil in ne znam ne brati ne pisati? Kar mu bukve podajo in lepo urno in razumljivo jim bere. In hitro začne že suhi ostenj gnati in evesti. Ždaj sprevidi borni kmetač, da je res volja Božja, da mora papež postati. Žalostno jemlje od sosedov slovo, ki ga prosijo, da naj jim pri odhodu blag spominek zapusti. Be-kel je, da bo od tistih dob v Podmevcu žito trikrat zrelo, kakor na gorkem Laškem. Se je li to potrdilo, tega pa ne vem.
Puljca in petelinčič.
(Iz Srpenice).
Je bila puljca in petelinčič. Šla sta lešenkiče brat. • Petelinčič je poskočil gor na leskov grm. Djala je puljca
petelinčiču: Vrzi mi dolka, 'no bubarco. Vrgel je in ji je razlil očice. Pula reče: Le čakaj petelinčič kovršinčič, kaj si mi razlil očice? Petelinčič je djal: kaj mi je koza grm objedla? Koza je djala: Kaj me ni pastir varoval ? Pastir je djal: Kaj mi ni dekla južne skuhala? Dekla je djala: Kaj mi ni mlinar moke zmlel? Mlinar je djal: Kaj mi je vuk vso vodo popil? Vuk je djal: Kaj m'je sonce skoz v rit *) sjalo? Solnce je djalo: Kaj mi je Bog vkazal?
Prazna vera.
1.	V hiši, pred ktero sova vika, bo v kratkem
mrlič.
2.	Če ogenj z nogo potikaš, Očeta v pekel potiskaš.
3.	Lupine žegnanih velikonočnih jajc je treba krog hiše potrositi, da se čez leto ležčina ne bliža.
4.	Če v hiši mačko usmrtiš, se gospodinja togo-tirekoč: „celo leto bo imel kruh vlačeč v sebi".
5.	Rosa ktero si v jutro sv. Janeza pobereš, je dobra za oči prati, kader te bolč.
6.	Kadar na božični večer mašnik v cerkvi „glorijo" zapoje, teče v nekterih studencih čisto srebro.
7.	Kadar spomladi pastir prvikrat na pašo žene, si vzame oljkino šibo, ki je bila na oljčnico požeg-nana. če jo tisti dan pri živini zgubi, bo živino celo leto zgubljal. Zato si jo nekteri zlomijo in v aržet v-taknejo, de je ne zgube.
8.	Če močerada tolčeš, ti zacvili, de za vselej
oglušiš.
*) Naturalia non sunt turpia !	Vred.
9. Če si kušarico (martinčeka) z dvema repoma uloviš in v škatljo zapreš, ti bo čez leto in dan na-povec^la, kje so dnarji zakopani.
PESMI
§inbovba.
(Liv&ka) *).
Oj stoji, stoji lipica, — pod lipco hladna sen-čica, — na štiri vogle rezana, — okoli stoji stolov dvanajst — okol sedé fantje mladi — ino vse lepe deklice — tam sladko vince pijejo — v zlato posodo nalivajo. —
Je priletela ptičica, — predrobna ptica šinkov-ka: — „ Deklici! ste noričice, — ker fantom vse verjamete; — zvečer obeta beli grad, — zjutraj še črne kaj že ni!" —
„ O tiho, tiho, ptičica! — ti drobna ptica šin-kovka, — če tebe, ptica! vjamemo, — ti perje vse v-zamemo,." —
„ Če tudi perje mi vzamete, — da mi le življenje pustite: — še bom zletela v zelen gojzd, — tam-kej bom prepevala; — in v zelen travnik gledala, — se bote deklice jokale, — in sinke bote zibale, — ino bote se plakale, — po svojem devištvu jokale. — Kaj pomaga, ki ga več nazaj ne bo; — fantom druzega ni nič verjet', — ko: Obvari te Bog, pomagaj Bog!"
*) Livške pesmi so močno ukusne.
Vred.
Zvesta Minica.
Stoji vrtec ograjen — polno rožic nasajen, — Minica v njem se sprehaja, — z rožcami se pogovarja.
Rožce, rasite al ne, — plave, rudeče, rumene, — je minilo sedem let, — kar sem pledla krancel lep.
S črno svilo ovijala, — ker sem močno žalovala, — z rudečo ga prepenjala, — ker sem samska deklica.
Zad stoji en pobič mlad, — ž njo se jel je pogovarjat: — Daj mi rožco iz krancelna, — ker si lepa deklica.
„ Je minilo sedem let, — kar sem pledla krancel lep, — ljub je bil na vojsko vzet. "
„Zabi svojga ljubega, — Zber' si enga druze-ga. — Jez sem tamkej zraven stal, — k' ljubi tvoj je glavco dal, — sem njegov klobuk pobral, — sebi ga na glavo d j al. "
„ Sedem let sem čakala, — sedem ga bom žalvala, — lepe ljubga suknjiče — hočem prodajati vse.
„Lepe srajce čem prodat, — masne plašče kupovat, — perle cerkvi napravljat. — Sedem let sem čakala, — sedem ga bom žalvala; —■ — „Belo daj mi to roko, — hvala bodi iz srca, — ker si tako zvesta bla".
B r e š n o.
Pleti, pleti, Jerca! krancelne — brešno poti žalostne. — „ Kak bi krancelne v brešno spletala, —
Me oči zalivajo. — Moja mehka, svilna rutica — polna belih je solza, — pušelc loža bom naredila, — svoj-ga pušelca svitlega. — Za klobuk ga bom pripenjala, — s posrebrno buciko, — kodar drag boš popotval, — povsod me boš spominval. — Če te ptuje ženke vprašajo: „ Kdo tijetakikraneel dal? — Al predrago imaš zaljubljeno,— družo al zaročeno? — Hod'po Nemškem al po Ogrskem, — al po gornem Štajerskem, — Reci: „ Nimam ne zaročene, — Jerco imam obljubljeno. "
Hi treba zibanja.
Stoj mi polje, — oj polje široko, — Na polji stoji drevce, — oj lipa zelena.
Pod lipo stoji miza, — oj miza kamnata, — okoli mize stolci, — vsi lepi pisani.
Na njih pa mi sedijo — mladi fantiči, — med seboj se zmenajo, — kter lepši ljubo 'ma.
Jez pa imam eno ljubo. — kak nje enake ni.j — Enkrat sem pri njej spal, — te pa nikdar več. — Sinka bom nji v zibelko, — te pa odvandral bom.
Ljuba je za lipo stala, ■— te reči slušala,: — „ Tebi ni treba vandrat, — niti meni zibati. "
Ona pa je šla domu — u kamro malano. — Močno se zariglala — z devetimi riglimi.
Če je tebi žal za suknjo*) — meni za belo posteljo, — ni treba tebi vandrati, — ne meni zibati.
Oj, kaj je? ljuba! — Kaj si tak žalostna? — Kdor koli ti je to povedal, — se tebi zlagal je.
*) Tu manjka oeividno še kaka kitica,
Vred.
Meni se ni nobeden zlagal, — to sem sama slišala, — za lipco sem stala, — te reči slišala.
Soldaška.
Moja svitla sabljica — bo moja ljubica, — ki bo mene objemala, — da bo kri se vlivala.
Moja svitla pušica — bo pa moja ženica. — Kogar ona položi, — ga nobeden ne zbudi.
Pismo hotel bi pisat, — ljubici domu poslat, — Pa me pozabila je, — se že omožila je.
Pismo moje brala bo, — sinčika zibala bo, — mož pri nji bo sladko spal, — jez pa bom na vahti stal.
Pet bander.
Turk nabere silno vojsko, — daleč on potegne ž njo. — Daleč, tje pod Beligrad. — Z vojsko misli vse ugnat.
Se bandero prikaže — prvo, Turk tak govori: — To bandero, dobro vem, — de gre Ogrskim ljudem.
Života grozovitnega, — srca pa so pobitega, — Bom brbom, vojaki moji! — Vsak naj le naprej hiti.
Ko se drugo približa, — Turk tako le govori — to bandero dobro vem, — de Hrovaškim gre ljudem.
Oni hudi so res ljudje, — pa se radi v tek spuste; — Bom brbom, vojaki moji! — Vsak naj le naprej hiti.
Ko se treča prikaže, — Turk tako le govori; — to bandero dobro vem, — de gre Štajerskim ljudem.
Ti so života visokega, — pa srca gnjilobne-ga; — Bom brbom, vojaki moji! — Vsak naj le naprej hiti!
Se eterto prikaže, — Turk takole govori: — To bandero dobro vem, — de Koroškim gre ljudem.
Života so debelega, — srca so grozno lenega; — Bom brbom, vojaki moji! Vsak naj le naprej hiti.
Ko se peto prikaže, — Turk srdit zdaj za-gromi; — Zgane Turški se vojak, — de je straha letel znak:
To bandero dobro vem, — de Ljubljanskim gre ljudem; — begajmo, vojaki moji! — Vsak naj zdaj nazaj hiti.
Ti štibalarski tatje — hujši so kakor volčje, — teh se treba nam je bat, — zlodje znajo vse končat.
Života res so drobnega, — pa srca hudobnega; — vsak naj urno stran beži, — kdor odnesti če kosti."
Sodba.
(Iz Sedule)
Žena v gostje gre, til, dil, dil, daja! — Moža doma pusti, hopsik, sik, saja! — Kaj dela mož doma? til, dil, dil daja! — Kravam sokarje di, hopsik, sik, saja! — Mož mi gre ženo tož't, til, dil, dil, daja! — pred gospoda riktarja, hopsik, sik, saja! — Gospod
rihtar pravico stori, til, dil, dil, daja!: —
ženo, hop sik, sik, saja.
Tolci mož
Sveti Miklavž in hudoba.
(Grahovska)
Svet' Miklavž je zgodaj vstajal, — se je v mrzli vodi umil. — Šel je je iskat lesa—krivega in ravnega,— njemu glih pripravnega, — da bo ravnal barčico, — da se bo po morji vozil. — Hudoba je k Miklavžu pristopila, — da v barko vzel b' jo, ga prosila. —• Pa Miklavž hudobi reče: — Kdor ne zna molit', Bogu služit', — se z menoj ne bo vozil. —■ Pa hudoba tako pravi: — „ Znam molit', Bogu služit. " — Pa Miklavž hudobi reče: — Hudoba! reci: Oče naš! — Pa hudoba tako pravi: — „ Miklavž je naš l"--Pa Miklavž
hudobi reče: — Hudoba! reci: Cešena Marija! — Pa hudoba tako pravi: — „Da bi b'la barigla polna, — „ da z Miklavžem bi ga pila, — in po morji se vozila !"--Pa Miklavž hudobi reče — „ Hudoba! reci:
Amen! — Pa hudoba tako pravi: — „ Glavo pod kamen."--Miklavž hudobo prime za lase, — in jo
vrže v morje za - se.
Otročja narodna.
Pleši, pleši črni kos! — Kako bom plesal, ko sem bos? — Kam si svoje škorne djal? — Svoji ljubi sem jih dal. — Kaj ti je dala za-nje? — Prav lepo
zlato jabelko. — Kaj boš delal 'z jabelka? — Prešiča bom pital. — Kaj bo 'z tega prešiča? — Voziček bom mazal. — Kaj boš delal z vozičkom ? — Kamence bom vozil. — Kaj boš delal s kamencom ? — Cerkvico bom zidal. — Kaj pa počneš s cerkvico ? — Molit bom noter hodil, — Da si bom sreče sprosil.
Ženitvanska.
(Iz Grahove)
Starašina je stranširal — eno svinjsko glavo; — ko jo je stranširal, — se stepejo za njo. — Drug in o družica — sta porna b'la oba, — snedla sta vse brez žlice, — brez vilic in noža. — F*) .... je tud zraven stal, — je gledal kakor vol, — da h' ta velik kos dobil, — ga komaj k seb' valil. — K*).... so tudi zraven b'li, — oni so en galand gospod, — snedli so dvanajst klobas, — pa spil' so vinca en sod.
Komar in mulia.
(Iz Srpenice)
Komar in muha plešeta, — nebo in zemljo tre-seta. — Muha je poskočila, — komarja v ert cebnila.— Komar je vzel poleno, — odbil je muh' koleno. — Muha pošlje po padarja: — Pred ko padar prileti, — muha vboga že krepi.
Smeš niča
(Iz Opačjesele)
Sem šel, sem šel — na figov drev. — Jabel-ka sem doli klatil, — hruške so same padale. — Prileti ena tičica in pravi: — „ Cepiš, čepiš, — se močno jeziš." — Ljubi moji poslušavei, — ker ste mi zijavci, — imel sem en sapon, — toporišče je bilo zlato, — sa-pon pa srebrn. — Ljubi moji poslušavei, — ker ste mi zijavci, — pomajte mi toporišče plačati, — sapon bom sam vtrpel.
Rezijanska.
1. Gor na Bistrico pridemo, — vse te naše vidimo. — Taninu naja, ni na na! — Taninu naja hop sa sa.
2.	V Rezii je hiš sto in devet, — deklet je pa le samih pet. —■ Taninu----
3.	Bogate so Rezijankice, — Nar bogatejš' so brez kiklje. — Taninu....
4.	Pred hišo raste majeron, — v hiš' so babe kot kaštron — Taninu....
5.	Pred hišo raste bukovje, — v hiš' se babe cukaje. — Taninu....
6.	Pred hišo raste brestovje, — v hiš' se babe treskaje. — Taninu....
7.	Kdor hoče v Rezijo v vas hodit', — more metlo seboj nošit' — Taninu____
8.	De pred seboj pomede, — de se v smeti ne zagrebe. — Taninu....
9. Kaj kočte nam za doto dat'? — Mi lioc'mo vam za doto dat': — Taninu....
10.	'no korpo voglja, en star korat, — naj se gre baba buzarat. — Taninu....
11.	Še 'no kozo štulasto — in 'no ovco mula-sto. — Taninu____
S o 1 d a t .
(Grahovska)
Slišal sem patente brat' — de bodo vsi sol-dat', — vsi Korošci, zbrani Nemci — in ti lepiKrajn-ci tud. — Ce pojdem na vojsko — ne pojdeni le sam, — pojde tud ljub'ca za man'. — 'No rudečo bandero ti čem kupiti, - de me ne boš mo'la zgubiti. — Prva kugla priletela, — moj'ga ljub'ga je ubila. — Kaj vbo-ga bom začela — ki znanca 'benga nimam. — „ Na cesto pejd, — na zvezde glej, — prideš v domači krej! — Ko prideš ti domov — za ubogo dušo moli."
Zdravica.
(Graliovska)
En pobič je pritekel — dol naz Oberštajerje, — mi pošto je prinesel, —de j'vince ratalo. — 'Na tičca je priletela — von z Graca nemškega, — prav lepo nam je zapela — od vinca sladkega. — Le pijmo bratje vince, — naj voda na stran stoji, — naj pije vodo le gospoda, — ki za vinee ne trpi. — Tako dolgo smo ga pili — de je Jezus memo šel — Tajsto uro smo za-
mudili, — de bi bil pri nas ostal. — Bog oče, sin in sv. Duh — bratec moz' ti Bog. — Mi smo pa tri bratje — po, no ladjo vinca šli. — Ladjca se je razbila, — vin-co po vodi šlo. •— Zdaj bomo vodo pili, — ker zavin-ce dnarcovni.
Svatovna pesem.
(Slov. BZela 1851)
Pošušej poštena nevesta — vesevo te cavmar-šči hvas! — Te cavmar se pele po ceste, — no ima do tebe obvast. — Ti vzemi svovu od mane — in od očeta tvojha, — od bratov, od sester, od mame — noj od stanu ledečnaha.
Ti bodeš te krancel zhubiva, — stopiva v te zakonšči stan; te ztan se je kne zamečuje, — jevelko od Boha štiman. — Ti bodeš v tam stanu živeva — noter do hroba tvojha; — boš hijek hajeka! peva, — ki boš zibava sinka tvojha.
Naj prej sedej prosi starejše, — potle pa te druje ljudi, — kar si je razžaliva poprej že, — je prosi, da ti odpusto. — Vsi umšamo srečo nevesti, — vse lete, vse srečne, — te cavmar se pele po ceste — ja z velčim veseljam po te.
Zvesta.
(Grahovska)
Tam stoji vrtič ograjen, — polhen rožic nasajen — plav'h, rudečih in višnjevih. —Notre je mlada
deklica, — govori s tem' rožicam, — plav'm', rudečim, višnjevim. ■— To je prišel mlad soldat, — tako ji pravi in govori: „ — Dobro jutro deklica! — Al daš mi „ malo pušeljca? — Jest pušeljcane dam, — dala bom „ ga ljubemu. — Jest pa v Parizu stal, — ko je tvoj „ ljubi glavo dal. — Ako on je glavo dal, — sedem „ let ga čakam še, — še sedem let ga'm žalovala. — „ Ljuba moja deklica — daj mi tvojo belo roko: — „ Jest sem ljubi tvoj! "
Sonce kregano.
(Jz Kanalskega)
Le presevaj, sevaj sonce, — ti sonce rumeno! — Kako bom jest presevalo, — sem zmeraj kre-gano? — Če zjutro zgodej vajdem, — me dekle kregajo; — če zvečer pozno zajdem, — pastirci jočejo.
Ljuba umrla.
(Iz Sedule).
Cvilovske piščalce lepo pojejo, •— za hvišno moj' ljubo k pokopu neso; — če jo nesejo, naj jo le nesejo, — še dolgo ne bo, bom šel tudi jest za njo. — Zagrebale jo bojo ročice moje, — kropile jo bojo sol-zice moje. — Ljuba je žalovala, da moja ne bo, — je za žalostjo umrla, bo slabo za njo. — Šmentri ljubezen, ki ma za 'no moč, — iz glave jo'j *) spravil, iz srca ni moč.
*) jo '¡e>
Fantovska pesem.
(Iz Slapa na Tominskem)
Fanti, če se hočete ženiti, — morete mene sveta prašati: — Pojte jih zberat na polje, — ko bodo plele.	•
Jest sem s' jih zberal na sejmu, — k' so tako plesale, — koj riba v vodi plava.
K' sem jo zagnal šunico pleti, — se m' je tako vlekla, — kakor 'ana megla brez vetra.
Kadar mi je kon'c njive prišla, — Dol se je zavalila, — koj gospodova kobila.
Kar mi je cel dan oplela, — bla komaj na njim sedela.
Plevel mi je domu prinesla, da je komaj tol'ko bilo, — de b' kokoš nanj jajce znesla.
Na čelesnik se je vsedla, — se je tako grdó držala, — de se je vsa deržina bala. —
To pesem je bil zložil nek star mož iz Gorenje Tribuše, z imenom Ivan Medved.
Brat iii sestra.
(spod Krna).
Napravljajo se romarji — na presvete Lušari-je. — Zbere se jih sto in petdeset. — Ko pa prav daleč pridejo, — oj prav daleč pod Beligrad, — jih sreča neki mlad gospod, — oj mlad gospod, galant gospod. — Zavprašajo ga romarji: — Kod gre se na
Višarije?--Saj bi vam 'tel povedati, — povedati,
pokazati, — ko bi mi dali, kar želim. —■ Romarji so obečali, — mu niso smeli zlagati, — k' so šli na sve-
te Lušarije. — Gospod zbral s srede romarco. — „O Bog daj kmalo trdi mrak, — ta trdi mrak, ta bel' oblak, — da b' šel gospod z romarco spat". — Bog dal je kmalo trdi mrak, —• ta trdi mrak, ta bel' oblak. — Gospod je šel z romarco spat — Gospod zavpraša romarco:— „Al'imaš oča, matere? — Očeta nimam, mater ne. — Al' imaš nunca al' nune? — Nunca nimam, nune ne. — Al' imaš ujca, al' ujne? — Ujca nimam, ujne ne. — Al'imaš svaka al' tete? — Svaka nimam, tete ne. — Al' imaš brata al' sestre ? Sestre nimam, brata pač, — pa je v Belimgrad' za šribarja. — Ustan', ustan' sestra moja, — ti si zares sestra moja, — greva na svete Lušarije. — Ko ona gor mi prideta, — se vrata same odprejo, — zvonovi sami zvonijo, — in maša sama se bere — od prevelik' ga veselja — Pomagaj Jezus Marija!
Stari menih*).
Tam mi stoji en klošter nov, — noter je sedemnajst mnihov, — druzega ne delajo, — ko sveto maš' mi berejo.
Noter med njimi j'en star menih. — Star menih tako govori: — „Da bi meni Bog dal vediti, —
kaj za' n kratek cajt v nebesih je !"--Ondi peršla
mlada tičica, — lepa mlada pipica, —■ lepa mlada angelica. — Tica mi tako odgovori: —• „Pojd' za man', star menih ti, — pojd za mano v zeleni gozd, — ker je Bog poslal po ta, — tam ti bom prepevala — en kratek čas ti bom delala." —
*)To pesem je slišal znan rodoljub iz ust neke beraeice v Mirnem.
Star menih vrže ključe čje — po teh druzih po mizi prje, — gresta lepa mlada tičica, — lepa mlada pipica, — lepa mlada angelica, — pol ur' hoda od klojštra čje. — Pridejo v zeleni gozd. — Tam mu je prepevala, — kratek čas mu delalala — noterka do tristo let. —
Stari menih tako odgovori: — Počaki, mlada tica ti, — počaki, mlada pipa ti, — počaki mlada angelica ti, — meni se memiva ura tri, — kar sem tuka zdi, — moram uzat' slovo od mojih tovaršev zdaj. — Tica mu tako odgovori: — „Star menih brž tec', brž prtec'". —
Star menih pride čje pred klošterno, — potrka gor na vrata. — Star menih mi tako odgovori: „O zakaj vi meni ne odoprete?" —
Menih' skoz gartre gledajo, —■ njega zavpraša-jo: — „Kako mi tebe odopremo, — ker mi tebe ne poznamo?" —
Ta star menih mi tako odgovori: — „Sej še ni minala uri tri, — kar sem tukaj bil." —
Pa menih' mi tako odgovora: — „Še so okna preložena, — inu vrata prestavljena, — kar nismo mi to vidili, — povej ti nam, kako je tvoj prerimak?"— Ta star menih mi tako odgovori: — „Moj pe-rimak je Krivic Bihtar". — Pa menih, mi tako odgovora, — ker skoz gartre šrajejo: — Počaki in potihi ti, — gramo gledat urbari, — Kako se kličes ti". — Menih so šli gledat urbari: — potle so peršli povedati: — Pasalo je že tristo let in dva dni črez, — kar je tukaj Krivic Rihtar bil, — on je bil kapo no kašir, — on je bil špendador, — devetnajst mni-hov pod sabo je imel, — on je bil prav ta dvajst'". — Star menih je žalosten postal, — nazaj v zelen
gozd se pobral, — k' tej lepi mladi tiči, — k' tej lepi mladi pipi — k' tej lepi mladi angelci, — še tri dni so mu prepevale, — in kratek čas mu delale. — Potem se razsul kok pepel, — in Bog je nesel dušo v sveti rej.
Jezusova kri.
(GrahovsJca)
Na polji, na polji 'na hišea stoji, — ta hišca je lepa, ker je Jezusova. — V bišci, v hiš'ci 'na mi-z'ca stoji, — ta miz'ca je lepa, ker Jezusova. — Na miz'ci, na miz'ci en kelih stoji, — ta kelih je zlat, ker je Jezusov brat. — V kelihu, v kelihu tri kaplje krvi, — tri kaplje krvi, ki so Jezusove. — Ta prva je padla na žitno poljč, — na žitne polje, ki so Jezusove. — Ta druga je padla na vinske trte, — na vinske trte, ki so Jezusove. — Ta treka je padla na visoke gore, — na visoke gore, ki so Jčzusove.
Marija in ticlca
(Iz Grahove)
O planinica! o planinica! — o planinica zelena! — Na planinicije skalica, — jeskalica visoka, — tam za skalo je kapelica, — oj kapelica žegnana, — v kapelici, v kapelici — so altarji trije, — vsi trije so žegnani. — Marija naz oltar *) stopila, — in je dol
*) Z altarja.
po cerkvi šla, — ena tičica je spreletela, — o ta tiči-ca drobena, — sprelepo mi je zapela — od Marije rožen cvet. — Marija jo jo vprašala: — Al' s' pesem sama li skladala, — al' s' jo peti slišala? — Jest jo nesem sama skladala, — sem jo peti slišala, — k' jo je deklica pela, — ko je sinka zibala.
Darovanje
(Iz Vertojbe)
Petelinčki lepo pojejo, — mi dobro voljo delajo, — se veselijo bel'ga dne. — De bi se storil beli dan, — de bi prišel Jezus k nam — s svojo ljubo materjo, — Jez'sovo družbo cartano. — Ona je njegova mati bla, — ker je rodila Jezusa, — tega kralja ne-beškiga, — zveličarja cel'ga sveta.
Le pojmo, pojmo v Euzalem, — ki je polen veselja — in kraljestva božjega. — Tam mužje darujejo — — 'n lepo rož'co gartrožo. — Ta ni nobena gartroža, — ta je Marija cartana.
Le pojmo v Euzalem, — ki je polen veselja.— in kraljestva božjega. — Tam žene darujejo — 'no lepo rožo lilijo. — To ni nobena lilija — ta je Marija vsmiljena.
Le pojmo pojmo v Euzalem, — ki je polen veselja, — in kraljestva božjega. — Tam fanti darujejo — 'no lepo rožo rožmarin. — Ta ni nobeden rožmarin — ta je Jezus Mariiu sin.
Le pojmo pojmo v Euzalem, — ki je polen veselja, — in kraljestva božjega. — Tam dekla darujejo — lepo rožo, kancelj zlat. — Marija ga je spleta-
la, — dekličem ga je šenkala. — Ktera ta krancelj obdrži, — v nebesih ji že luč gori.
Grešnik.
(Iz Srpenice)
Jež,s po morji plava, — grešnik pa zavpije — „ Čajte, čajte, Iežuš!" — Ježuš nič ne mara, — le po morji plava — Grešnik spet zavpije: — „ Čajte, čajte Ježuš!" — Ježuš nič ne mara, — le po morji plava.— Grešnik v treče vpije: — „čajte, čajte, Ježuž!" — Ježuš se ogleda. — „Čajte, s'vam spokorim!" — Ježuš del je njemu: — Beži tje k menihom, — naj te spovedajo. — „ Sem že bil pri mnihih, — niso tli spove-dat! — „Beži na Kalvarjo, — gor je suha lipa, — je tud čeren kamen. — Tam na toti kamen — dol poklekni, moli! — Kar oevete lipa — in vbeli se kamen — bojo odpuščeni. — grehi spokorjeni. — Grešnik gre na goro —■ gori na Kalvarjo; — tam na črni kamen — dol poklekne, moli, — moli, Boga prosi. — Dan za dnevom prejde, noč za nočjo mine... — karocvete lipa, — in vbeli se kamen. — Zdaj zakliče angeljc: — „Grešnik! gori vstani, grehi s'odpuščeni." — Viš da lipa čvete — in beli se kamen! — Grešnik nič ne mara, — še kleči in moli. — Spet zaklice angeljc: —i „ Grešnik! gori vstani, — grehi s' odpuščeni. — Viš, da lipa cvete, — in beli se kamen! — Grešnik nič ne mara, — Še kleči in moli. — V treče kliče angeljc: — „Grešnik! gori vstani, — grehi s'odpuščeni. — Viš da lipa cvete, in beli se kamen!" — Grešnik hoče vstati, — šlata pri kolenah, — bile so kolena — h kam-
nju tje sprijele. — Slata se po glavi; — lasea ni no-ben'ga, — veter jih [je zlizal. — Grešnik se zavzame, — trka si po pvsih; — s'je razsul v popelič. — Tičiee so prišle, — nesle tist popelič, — gor v nebo pres-veto. —
Marija ziblje Jezusa.
(•Grahoska)
Tam stoji en hrib strman, — na vrhu je lepa rovan. — Tam stoji vsahnjen drev, — že sedem let ni zelenel. — Marija prišla pod ta drev — ta drev je hitro zelenel. — Tat stoji hladna senčica, —• Marija ziblje Jezusa; — locanj je zlat. — Notre se ziblje Jezus sam, če je lih mihan, *) — saj je pa svet. — Jezus je vsmiljenga zrca; — kar ga pros'mo, vse nam da. — **)
*) majhen
**) Da smo si prihranili nekoliko prostora, smo dali te pesmi počez natisniti; gotovo bo tudi tako dobro. Vsako vrstico loči znam-nje: „ — " od sledeče.	Vred.
pKIJ MRODIIH UGMJK.
Sin še le zaraja, oče pa že pod podom skače.
Mati je „ leskela " Hčer je „vscanela" Oče je klobučar Sin je trobentar.
Les na les Platno vmes Živa raca Mrtev klun.
Grom gromi,
Sum šumi,
Bela gospa ven leti.
Štiri migljajo Štiri tekljajo, Eden se pa zad'poteplje.
Dim.
Blisk, dež, megla. grom.
Obed; miza je namreč pri-grnjena, na mizi so okrožni-ki, živa raca so roké, „mrtev klun" so pa vilice."
jmZí'ra
IVol ko grey oči in roga migljata, noge tekljajo, rep se pa „zad'poteplje".
Dva gledata, dva poslušata, dva kažeta, štirje gredo, eden se pa zadej poteplje. — Vol.
Sto in sto dog, pa le dva obroča. — ¡¡kopnih.
Dokler sem bil majhen, sem štiri omagal, ko sem bil velik, sem svet obračai, ko sem bil star, sem po somnjih skakal. — Vol.
Krokelj kroklja Cingelj cinglja, Cingelj dol' pade, Ga krokelj popade.
Hruška se na veji cinglja, iko cepne jo pa prasec po-I pade.
Eudeča kapea, po hiši tapca. — Kokoš.
Spred rogé, Zad' rogé, Na sredi usta Kamnje hrusta
Oralo z predprego.
»
ŠOPIČEK UMETNIH PESEM.*)
Samomorivec,
Življenja ura — ha neslast pogina! — Še danes dokončaš svoj ljut tečaj, Še dans se zvrneš v prah, telesna glina! Srditi grob že tirja te nazaj. Stemni očes se kmalo jasna lina, Gorje! in truplo moje crknjen zmaj Gorje, gorje! preklestva spričevalo V strmeče lica votlo bo zijalo.
Je to, je to izid? Ne več živeti! „ Ne več, ne več!" — tak slišim pekla kore — „Ne več! peklenska bakla se že sveti." Ha prašni tempelj! to so tvoje zore! Tak nosil si, v nebesih ničen šteti Si v stebrih že prekuc in ne podpore? Ne Božja stvar, le delo Abadona Se zgrudil boš iz lastnih tež nagona?
Preklet sem in zavržen! Strašne zmije, Peklenstva kače ni zadavil za-me? Kaj plod mar belcebubske domišljije Nevreden sem, da angelj me objame? In vendar-groza! drag spomin mi sije, Še spomnim se preteklih let omame; Še še, nesrečna misel, misel živa! Še spomnim tebe se, mladost lažnjiva!
*) Vrednik je za letos ta predalček sam napolnil; prihodnjič bodo menda slov. pesniki tudi kaj pripomogli.
— 227 — Poleniti mi sklep, ko pravda teče, Ko s smrtjo se bori življenja žar, Nebesa ba! in pekel! strašne gnječe Kaj davi mi srce strupen sopar? Kaj bode me ko pšic osti goreče? Vrti mi čut in misli v kolobar, In kliče zdaj in ravno zdaj tak milo, Ko bilo iz nebes bi poročilo?
O srečni čas!— Mladenč nedolžen rase Nebesa v srcu, v cvetji rožnih let, Vesoljnost se topi mu v rajske glase, Nadušja rahli plen, je sveto vnet. — Gorje! tud jaz sem vidil zlate čase, Tud jaz, tud jaz sem bil kot angelj svet, Zamaknjen duh, tud jaz sem zrl nebesa, Ko bil molitev živa, — prost telesa.
Plodil tud jaz sem v prsih krasno zdetje, Ganilo me je vse ko v rahli jok, Samota b'la je radosti zavetje, Studenc je bil na nebu srebrn tok*) Trenutek ha! — zamaknjeno stoletje! Drevesni klonč nadzemski slavolok, In človek, varh m' je bil in angelj čisti, Nedolžen kakor jaz in brez zavisti. —
Lažnjivi svet! hinavske moje slasti! Obupa trepeta tu srečna stvar, Peklenske vesele se je oblasti In lastna dlan jo peklu vrže v dar;
*) Od kakoršnih govori tudi sv. Avguštin.
Gorje! ko črta vpaljene pošasti Beže me sl6 duhovi za vsigdar; Iz knjige clo človeškega spomina Me zbriše mrzli strah, obupa sina.
Ki nisi me črtil, oj žar nebeški! Poslavljam se od tebe, sonca svit! Ki moraš gledati ta srd človeški, In te gledavšega obide stid. Oj z Bogom, zemlja, hribi zlatoteški, Le bljujte vse na dan, zvijači v prid, Nasitite potuhnjene hinavce, Bogove zemske, žlahtne praznovavce.
In vi, ki vam srce gori prijazno, Dokler prijatla sije zlati bog, In vi, ki lakoti z besedo prazno Zapirate bogastva siti rog; Hinavci! solzo oterite mrazno, Več strašil vas ne bo ganljivi stok. Je bili — ko grom se bode kmal glasilo, Je bil, je bili— bo strašno poročilo...
Življenja ura — ha neslast pogina! — Tedaj boš dokončala ljut tečaj, Tedaj se zvrneš v prah, telesna glina! Srditi grob te tirja zdaj nazaj. Stemni očes se kmalo jasna lina, Gorje! in truplo moje crknjen zmaj Gorje, gorje! preklestva spričevalo V strmeče lica votlo bo zijalo.


Besedica.
55'
,Na besedico, pastariea! Le majčkino postoj; Cuj! to je moja besedica:
Te ljubim, srček moj! "
„Ah! to je lepa besedica, Pastirček pa laga; Pastir, pastir, če ni resnica Ta besedičica? „„
Ta besedica je resnica, Pastir ne laže ne; Verjemi lepa pastariea, Bo poč'lo mi srce,,
„Tako poslušaj besedico, Pastir ti budi čuj! Že kdaj sem vedla to resnico, Nikar mi ne žaluj. " "
Sment in saloment!
v
Al to je že sila, Je pravi šment In saloment, Da tak sem čuden.
Cvetlica cvete, Sladko diši, Men' ne diši,
Zakaj? sem čuden.
Ni nič več po godu, Mi nič ni prav, Mar sem nezdrav? O ne! — sem čuden,
Zdaj je prevroče,
Zdaj je premraz, Tak pravim jaz — Kako sem čuden
Ko sonce pripeka, Ko veje prah, Gorje in ah! Je za znoreti!
Ko se oblači, Temni se svet Ne volje spet Me mora tlači.
Vsem veselicam Se smejam v pest, In to je obrest, Da tak sem čuden.
Ljudem plesanje In godbe glas Je kratek čas — Le jaz sem čuden.
Gostimo se štirje Trem tekne tak! Al jaz? — O vrag! Jaz jem pezdirje.
Ni nič kričijo Občutki vsi, Ni ne in ni Mi zarežijo.
Zdaj lahko v spanji Presodi vsak, Da res prvak Sem v godrjanji.
Ni torej že sila? Ni pravi šment In saloment, Da tak sem čuden?
4
Pokara rešetuna.
Eazum in fantazija Sta knjigo spisala, Kar rešetunska zmija Postavi — to se zna! —	*
Jo koj na drobno sito, Jo rešeta, vrti In meša žlahtno žito, Da vse vprek leti. Kriči, da vse odmeva Možicelj ves srdit: „Kdor piše to, je šleva, To ni nikomur v prid".
— 231 -Razum to čuvši, kmalo Mu de: Oj strašna stvar! Ti grozno si budalo Al grozen si slepar. Zakaj ti sodiš smelo, Ko dano tebi ni, Visoko moje delo, Ki mene v vek časti? Se ne zasmehovati, Psovati kar se da, In pridno obrekovati To ni še kritika! Ne kdor ko ti le blede In siti žolčni mik; Le kdor se z mano vede Ta pravi je sodnik!
Prilika
Orla do zračnih mej mogočne nes6 repetnice, Eter ljubi visok, zemlja ni njegov dom; Le ko življenja skrbi ga ženejo iz jasne višave, Dol, zatajivši nagon, orel se trudi srdit. Njemu enak je pesnik, ki vse pozabši krog sebe V nemi zamaknjenosti snuje visoke reči In, kjer zvezde done, se greje na soncu resnice Zaničevaje ta rod, ki se s trebuhom peča; Še le šunder potreb nevolnjega komaj predrami, Pa-teleštva spomin z raja ga treši v prah! —

Bogomil in lleta. *)
{Balada).
1.	V nebo iz mračne megle samoten grad strmi, Trepet in groza bivši nekdaj sosedšini. Žalobno doli gleda zidovje v jezero; Trdnjave močni stolpi — prah zdaj in sutje so.
2.	V kapelici podrti mrtvaški kamen še Lepotijo tri zale, tri modre vijolice, Sred ozkega mrliša, u sredi tamnih sob, Zagledaš Bogomila in Mete hladni grob.
3.	K nji marsikter je cenjen junakov hodil v vas, Iz ptujega jih vabil lepote njene glas,
Al žar ijubezni žive, ki led srca topi, Se ji le smeha vreden, se ji igrača zdi.
4.	Že dolgo v prsih vroče ljubezni plam gori, Skril rad bi ga Bogomil, pa mu mogoče ni; Ker čudna je ljubezni, ljubezni prva moč,, Ne vklene je veriga ter ne strahu obroč.
5.	Povedati ji more, odkriti ji srce, Kako občuti skrivši u prsih mu plamte, Da ona je edina, kar jih je svet rodil, Da srcem srce venec zakona bi ovil.
6.	Pa komaj to izusti, dekle zahrohota, „Odgrinjati ni treba, Bogomil, dna srca, Saj mi je prav očitno povedal tvoj pogled, Da, vitez! u ljubezni si za me ves unet."
7.	Na turških zdaj mejah tam žari za vero boj, Mi caia meč pridobi! storivši to, si moj! Drugači ti prisegam, ne prid' mi pred oči; Moj prstan, res, se z golo beseda ne dobi."
Ta in pa pred poslednja pesem ste že bile natisnjeni; nekoliko popravljeni smo ju dali tu natispiti, da se porabite za deklamacijo.
Vred.
8.	Na konja bojevit' ga se vrže mlad junak, Če prav ovija vroče srce mu tuge mrak — Saj mu še ena zvezda na nebu up mu miglja: Orjaškega cesarja damaška sabljica.
9.	Že vabi v boj vojake trobente glasni znam, Ponosno v zraku zvija se vojni oriplam; Za dom in sveto vero se unema mlada kri, Mogočni Bog pomaga, junaku moč deli.
10.	Po boji smrt koraka kakor požrešni zmaj; Že Turk za Turkom pada, že sili trop nazaj; Kar dolg hlačon pridirja, in klevc zasuče meč, Se vzdigne polomesec, za njim vihar dereč.
11.	Pa glej nad oroslana koj plane mlad junak, Pogumni vitez Bogomil — trepeče za-nj že vsak; Junak dviguje krepko v imenu Božjem dlan, Zabliska ostri meč se, — izbrope oroslan.
12.	Trepet in bleda groza prevzame Turški trop, Ker je njih car orjaški pogina mrzli rop.
Pa sem ter tje divjajo, povsod podi jih strab, Ker na-nje treska vragov prebritkih sabelj mah.
13.	Meč carski opas'vaje hiti domu nazaj, Poklada ga pred Meto za obljubljeni raj; Neusmiljene kinavke srca strupen napuh Je zmage dragi ceni, je mili prošnji gluh.
14.	In mlačno ga pogleda: „Da! srčen si zares! Se strunam se odreci, če vnet si za me ves. Drugači se zaklinjam, ne prid'mi pred oči, Da imaš meč cesarski, to še zadosti ni."
15.	Se solznega očesa priklone ji junak, Odreče milim strunam, omolkne glas sladak. Ne toži mili luni več plunke jasni don, Zastonj ga peti vnema srca goreč nagon.
16.	Le-tam pod sivo skalo jezera šum vrši, Visoko v zrak valovje srdito se peni. Na sredi sive skale tri vijolice cveto, Vijolice prezale, dišeče tak sladk6.
17.	In zala zasmehvavka junaku besedi: „Lej doli, kjer ob skali valovje se podi, Cveto tri zale vijol'ce za pirni venec res:
Moj ženin jih bo vtrgal, če vnet je za me ves,
18.	Junak unet ljubezni, se volji njeni uda, Prezale vijolice vtrže — veselja lesketa Pa čuj! mu zaropoče skaline grom in pok, Iz temnega pečovja se čuje — smrtni stok.
19.	In jezera valovi se zgrinjajo šume, In na okrog vrtinci plesaje se vrte.
Za njim poskoči Meta na pomoč v jezero, Pa tudi njo valovi na dnu potegnejo.
20.	Po jezeru veslaje prepeva ribič mlad — Za goro sonce pada, večerni piše hlad — In mrežo kviško vleče — pa riba ni bila, Mrliča dva za roke trdo se skup derž' 'ta.
21.	V kapelici podrti mrtvaški kamen še Lepotijo tri zale, tri modre vijolice; Sred ozkega mrliša, u sredi temnih sob Zagledaš — Bogomila in Mete hladni grob.
Bonkurški grad
(Po Chamisso - nu)
Otroških let se spominjam, Pa starček osupnem kar! Ker sili se moj'mu spominu Že davno pozabljena stvar.
Poglej! iz senčne ograje Smehlja se mi grad visok, Spoznam koj zidovje in stolpi In mostič in vratni obok.
Kaj milo gledata z grba Dva leva prijazna na me; Jez stara znanca pozdravim Ter dvoru približam se.
Tii sfinga leži pri studencu, Tam smokva še zeleni, Tu izba, kjer sem prebival Jn živel otroške dni.
Zdaj stopim v grajsko kapelo Pa isčean dedovi grob; Kar glej! na starem stebrovji Zagledam železni oklop.
Al kaj, ko moji pogledi Napisa prav ne bero, Čeravno skoz okna velike Mi žarki prisijejo.
Pač zvesto, grad objokani! Spominjam se tebe sred tug, Ko davno si zginil iz zemlje In rije po tebi že plug.
Le rodi žemljica draga, To voščim ti solze; Bog daj mu srečo, kdor koli Naj ljubi in orje te.
Jez pa ne morem ostati; Ker z liro o rokah, moj Bog Se moram na ptuje podati Prepevati krog in krog.
Sreče zvonček.
(Po Seidel-nu).
1.	Pred sebe k smrtni postelji pokliče kralj sinu In primši ga za roke svoj tron pokaže mu: Moj sin - mu rahlo reče - glej! to ti zapustim; Al dobro prej zapomni, kar zdaj ti govorim!
2.	„Ti meniš pač, da zemlja veselja dom je nam; Moj sin! ni taka, ugasni že zdaj lažnjivi plam; Nezgod je mera vedro; al sreče kaplja, znaj! Od sto jaz komaj veder dve kaplji dam nazaj."
3.	To reče kralj in umrje. — Razumil sin ga ni, Ker svet ta raj pomladni, poln rož se njemu zdi; Smehlja se na prestolu, češ, skazal jasno bo, Kak prazne te besede in neresnične so.
4 In ravno nad dvorano, kjer sklepe kuje smel, Kjer spi in pri obedih gostuje se vesel, Nad streho glasen zvonček obesit' da ohol, Ki zazvoni, ko rahlo za vrv le prime zdol.
5.	Potegnil pa jo bode (deželi to pove) Vsakikrat, ko srečno, prav srečno bo srce; In permaruha! misli, še dan ne bode všel, Da zvon po vsej pravici bi ta ne dal glasu.
6.	In dan za dnevom sije, na čelu rožni žar; Al ko se zvečerijo, veselja nič ni kar; Po vrvi sega večkrat, oko se mu sveti — Presune pa ga nekaj, ne tika se vrvi;
7.	Enkrat vtopljen v slasti prijateljstva gre tje, „Naj zvejo vsi, zakliče, kak srečno je srce!:" Kar sluga, glej! prisoplje v očeh je ves solzav : „Oj zvedi, tvoj prijatelj te je — te je izdal!"
8.	To zguba ni velika; saj kralj je slavnoznan, Denarja ima na kupe in pa mogočno dlan, Se ima cvetne polja in paš zeleni tlak,
Pri svojih pridne roke, nad sabo Božji zrak;
9. Naslonjen na okno dolj gleda, sem ter tje, Misleč: Te hiše, sela so v meni srečne vse! Tu zdetja unet zvoniti on hoče, kar — oj strah, Se ljudstvo not udere, pred-nj se vže v prah;
10.	„Gospod, al' vidiš unkraj požar in dim puhteč? Gorč kolibe naše, blešči sosedni meč ! "
„ Ha roparji predrzni!" srdito kralj eepta, Ter sablja, ne pa zvonček, nad vrage zarožlja.
11.	Že sivolas prihaja in slab od žalosti,
Na strehi hiše svoje pa - zvonček le molči. Če tud, ga kdaj unema veselja hipni zor, Obešenega zvončka se več ne spomni skor.
12.	Al ko umiraje starček sloni ob stolu tih,
Pred oknom, čuj! odmeva zdaj jok in bridki zdih, „ Čmu to? prijatla vpraša, povej mi o povej!" Pustiš jih, oče mili tvoj ljud je dolj, poglej.
13.	Le not!— Tedaj me lub'jo? Prijazni somi b'Ii? „Za tvoje bi življenje razlili svojo kri!"
In rahlo vse trudi v dvorano star in mlad, Da vsak ga blagoslovi, ga vidi še enkrat.
14 Kaj? ljub'te me otroci? „Da"! priča solzni mig. To vidit' kralj se dvigne, smehlja se ko svetnik, Pogled obrne k Bogu, po vrvi seže nem In žvenk! — zazvoni vprvo — ter obledi potem.
Jutro.
Poskrivajo se zvezde, že se svita, Pastir sedi na griču, bela čeda Njegova pa se pase v rosni trav'ci, Tihota vlada krog, tud log molči, Ker tiče se še niso kaj naspale; Le tii pa tam cvrči, al scer ko mrtvec Počiva še doline smeli hrup. Osamljene so ceste, ker voznik Sanjaj e še hi hot! veleva šarcu,
— 238 — Na polji plužno kolo še ne cvili, Samote ne oživlja mična pesem, Ki drazemu prepeva io pastirju Deklina rožnolična, pastarica. — Kak tiho! ovna jari zvonček le Žvenkeče; toda snegobeli janček Še ni zabeknil, da ne moti, — čuj Milote zdaj natorne ganjen ves Zapišče mi pastir od zgolj veselja! — Vesel žveglaje v jutra tihem hladu Obhaja tu občutkov sveto radost. Počivala mu ni še lična žvegla In spet in spet veseli jo pastir Pritiska zdaj na rožne ustnice, Tak on, in v tem se vidno zopet zjasne, Zvedri se glej neba sinjina tmava; — Čuj v rog že trobi skrbni govedar, Da brezo bi in dimo vun privabil. Po polji in po cestah že se giblje, Tihota ko preplašena beži, Na vzhodu kakor deva sramožljiva, Že prirudi znad vrhi mila zarja, Ki malo kar po malem razteguje Po višnjevi trdini rožne žarke;— Aj! kak gore lednikov daljni vrhi, Kako plamte meglice že bežeče, Kar zdaj, nebes odprtih žarni bliš, Povekševaje se polagoma Izliva dol se sonca plamno morje Ter zlije se na hrib in na planjavo. — Tu zravna glej! pristopi pastarica; Cvetlico rosno — pomoli pastirju! ....
LITERARNA DELAVNOST
po
Goriškem v zadnjih letih.
Vrata buduče sreče su nam široko otvorena, treba samo da odvažno i bez bojazni unutra stupamo, da se ne preplašimo zmajevali, koji nas pred pragom poidreti hoču.
Zvezde
®idor opazuje pričujočnost in komaj prešlo minulost, sprevidil je, da gre za veljavo vsacega naroda. Slovenci so si sicer svesti pridno doprinešenega dela, toda mnogo je še dela na književnem polji in velike jih čakajo naloge, da vvrstijo vredno svoje ime med imena druzih že izobraženih narodov evropejskih. Tako se bo obudil čut pripravnosti po narodskem zaumku, čut lastne veljavnosti pri celem narodu, cenenje in zmerno češčenje samega sebe, svojih del in zmožnost. Ta splošni občut je bil in je podlaga vseh večjih činov in je tako potreben Slovencu, da bi brež njega kar nemogoče bilo misliti na dober uspeh. To nas uči zgodovina slehrnega na visoko stopnjo izomike prišlega in politično slavnega ljudstva. Noben Slovenc, ki pozna kre-ki svoj narod in njegovo že precejšno literaturo, ne dvomi nad izpeljevavnostjo sploh namerjane izomike v lastnem jeziku, po lastnem trudu in iz lastnih moči; toliko brže je pa upati ugoden izid, ker je dovolj za pošteno reč unetih mož, ki pospešujejo posvetno in dušno blagostanje jim hvaležnih bratov. —
Da je prosto ljudstvo po Goriškem nekoliko zaostalo v izomiki, ne bo nam, ki smo se dovedli v tem oziru, nihče utajil, vsaj ne dokazal, da ni taka. Toliko
več pa obžalujemo to napako, ker se odlikujejo naši Primorski Slovenci z neko jim vrojeno dušno gibčnostjo, ki je sposobna se v kratkem koristno razviti in lepega sadu donašati. Ravno iz tega stajališča upamo, da bode jim „Umni gospodar" največ korištil, ker je gotovo najbolje zapopadel neodpravljivo potrebo pisati tudi za prosto ljudsto o rečeh, ki so mu hitro razumljive. Lahko rečemo torej, daje ta mesečnik prva slov. ustanovitev na Goriškem, ki dovršuje svojo častno nalogo.
Čeravno je pa mnogo tukajšnih Slovencev, ki se še posebej z literaturo pečajo, vendar njih delavnost ni mogla biti kaj zdatna nekaj zastran naravnih over pri tujcih, nekaj pa zato, ker ni bilo še blage vzajemnosti med mnozimi spretnimi močmi. Sele odkar je došel v Gorico min. ukaz od novembra 18G1, to je odkar sta se vpeljala domača jezika kot učbena, zbudil se je tudi tukaj čut pripravnosti, ljud se je začel zavedati in učenostniki so se nekako bolj prosto gibali. Dosihmal je vladala slovenščina le na kakem učilišču in le posamezni literati so jo gojili; zdaj je šinila, ako je pripodoba pripuščena, vsa žrjavica spod popela in razvnel se je mogočen plamen na ognjišči plodonosne-ga domoljubja. Gotovo šele na podlagi vnete zavednosti se da kaj zidati.—
Ker moramo kratki biti, bomo navedli le še domače ustanovitve ali naprave, potem knjige in posamezne spise, ki so jih prim. pisatelji natisniti dali v poslednjih letih.
I. Programska literatura, a). Pred nekaj leti je prinesel gimn. program, ravno tako mičen kakor bistroumen sostavek o časih slov. glagola glede na čase klasičnih jezikov; spisal ga je, učeni jezikoslovec in profesor na tuk. gimnazii, g. Šolar.
b.)	Leta 1861 je prišel na svitlo D programu višje realke: „ Abriss der neuslovenischen Litteratur. " Vrednik tega letnika ga je bil spisal v nemščini in s tem namenom, da se tudi Neslovenci prepričajo o starosti in precejšnosti slov. literature.
c.)	Letos nas je pozdravil v gimn. programu kaj lep in koristen spis z naslovom: „ O slovenskih narodnih pesmih11. Gospod spisatelju, J. Pajku, smo veliko hvalo dolžni, da je nam v tej Študii tako rekoč vrata odprl v lepi^in gladki slovenščini. Voščimo vso srečo!
II. Druge narodne naprave.
a.)	Umni gospodar, mesečni časnik, izdaje ga c. k. km. družba Goriška. G. Andrej Marusic, dobro-znani pisatelj slovenski in prof. na tuk. gimriaiiije temu časniku vrednik. Voščimo visocim zmožnostim gospod profesorja tudi obilno podporo, kakoršne je treba pri tako važnem in nadepolnem vredovanji.
v
b.)	Citavnica, ki skrbi za povzdigo slovenskega jezika. in za omiko prostega ljudstva na Goriškem.
119. Knjige.
a.)	Misionske pridige, spisal g. Jak. Kajfol. Kdor hoče pokusiti krepko pisavo in logično doslednost v razredovanji predmeta, naj bere dotične spise in prepričal se bo, da ne hvalisamo, ako rečemo, da nam je podal g. pisatelj izvrstne knjige v dveh precejšnih zvezkih.
b.)	Nedavno je prišla na svitlo knjiga: Čudne pota Božje vsegamočnosti ali skrivne sodbe srednjih časov, spisal g. France Bunc, učitelj vKamnji. Zunajna oprava} to je tisk in popir precej dober.
c.) Goriški letnik za čitatelje vsacega stanu. — Toliko za letos — in srečen pozdrav vsem Slovencem!
KAZALO
stran
Vremenoznanstvo..........9
Od pisemniue in štempeljnine. ....... 19
Znajdbe . ..........26
Spominjsko kazalo .........29
Majhna lekarnica. ... . . .... 40
Don Kišot .	. .........51
Zrak na Smolici............120
Načrti za slov. malarje....... .134
Kratkočasnice. ............140
Črtica iz življenja slov. pisatelja .....154
Zgodovina Gor. grofije..........161
Gaz in plinosvečava ..........194
Nar. pesmi, pravlice, vraže.......200
Sopiček umenitnih pesem.........225
Literarna delavnost po Goriškem v zadnjih letih . 238
Pri neslovenskih pismostavcih je teško se vseh pregreškov ogniti. BI. čitatelji naj pa sami popravijo, ako utegne kje biti kaka napčna malinčica.