#o&fnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
• wotb> immmm rnrnimmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmtmmmaammmmmmmmmmmmmmmmmimmm
Cena posamezni številki Din 1‘50.
TRGOVSKI LIST
Časopis asa trgovino, Industrijo in obrt.
i&redniStvo in upravnih ir v Ljubljani v s n Gregorčičevi ulici. V7 Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta
Dopisi se ne vračaic ^t pri čekovnem zavodu v Liubliani 11.953.	45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v I jubljani.
LETO VI.	i.-u-lon Mev. 532 j LJUBLJANA, dne 8. decembra 1923. j Telefon štev. 552 j_ŠTEV.	145.
Davčni plačilni nalogi.
i
Davčna zakonodaja, katero smo prinesli seboj iz bivše Avstrije, je odrejala, da se mora vsakega davkoplačevalca individuelno obvestiti o predpisu davka, to je s posebnim plačilnim nalogom. S tem je dajala davkoplačevalcu možnost, da je bil natanko informiran o višini predpisanih davkov in da je mogel pravočasno izrabiti vsa pravna sredstva, kadar so se mu davki odmerili previsoko. Imeli smo torej vzorno institucijo. Pokvarili so jo pa žalibog naši reformatorji na tak način, da se danes pač redkokdo izpozna, kateri davki so mu predpisani, kdaj so se mu predpisali in ali so terjani davki že pravomočni. 7. začasnim zakonom o proračunskih dvanajstinah, ki je objavljen v »Uradnem listu« z dne 2. avgusta 1921, štev. 90 so bili plačilni nalogi odpravljeni. Namesto plačilnih nalogov se razgrinjajo predpisni izkazi pri davčnih oblastvih, davčnih uradih in občinskih uradih. Davkoplačevalci se opozore na razgrnitev z javnim razglasom in morajo za varstvo svojih pravic vpogledati predpisni izkaz, da se prepričajo o višini predpisanega davka in morejo pravočasno vložiti priziv, ako se jim je davek previsoko odmeril. Od davkoplačevalca se zahteva povečana pozornost ravno v sedanjih časih, ko mora s podvojenim naporom svojih sil se boriti za življenjski obstanek, ravno v času, ko so razne krize na dnevnem redu in mora vso svojo pozornost obračati ha eksistenčni boj, da se obdrži na površju.
Naša publika je vzgojena v znamenju plačilnih nalogov in se bo pač težko privadila novemu položaju. To se je jasno pokazalo zadnje čase, ko je n. pr. davčni urad v Ljubljani razpošiljal opozoritvene položnice, ko marsikdo ni niti vedel, da so se mu tekom leta predpisali tako ogromni davki. Prezrl je raz-, glas o razgrnitvi predpisnega izkaza, s tem je zamudil prizivni rok in stane ga mnogo truda in časa, da spravi svoje davčne zadeve v red. Vsega tega bi ne bilo, ako bi davkoplačevalci še vedno dobivali plačilne naloge. Zakaj neki so se potem plačilni nalogi odpravili? V nekem poluoficijoznem komunikeju, je finančna uprava svoječasno povdar-jala, da so jo vodili do odprave plačilnih nalogov v glavnem trije razlogi. Prvi razlog je bil ta, da je število davkoplačevalcev tako na-rasllo, da bi manipulativno osobje ne bilo več kos svoji nalogi, ako bi se plačilni nalogi ne bi odpravili. Dalje je naglašala, da so znatno na-rastli stroški za tiskovine in da so nastale tudi težave z vročitvijo plačilnih nalogov, posebno v Ljubljani in Mariboru.
Pfvi razlog je bil utemeljen v številu dohodninskih davčnih zavezancev za leto 1920, ki je doseglo res visoko število 85.394. A že za leto 1921 se je to število, največ vsfed uveljavljenja člena 3. c zakona o proračunskih dvanajstinah za meseca marec in april 1922 z dne 28. februarja 1922 znižalo na 38.866 in se je za leto 1922 dvignilo le na 44.269. S tem je padlo število davkoplačevalcev (za dohodnino) pod število davkoplačevalcev za 1. 1913. V letu 1913 je bilo v Ljubljani 5338 davčnih zavezancev za dohodnino in v Mariboru 4124, v letu 1922 pa v Ljubljani le 3517 in v Mariboru le 1925.
Glavni razlog za odpravo plačilnih nalogov je torej vsled izločitve precejšnje večine zasebnih nameščencev iz davčne dolžnosti in odmerjanja davka državnim nameščencem od njihovih službenih prejemkov po zakonu bivše kraljevine Srbije odpadel, ker je število davkoplačevalcev v letu 1922 padlo pod predvojno Število in bi torej manipulativno osobje zmoglo, če že ne plačilnih nalogov, pa vsaj »opozoritve« po obliki in vsebini, ki jih vroča za dohodnino davčna administracija v Ljubljani.
Na ta način bi odpadel tudi drugi razlog: povišanje stroškov za tiskovine. »Opozoritev«, če se naloži v osmerki s tekstom, katerega bi bilo popolnih pred vročitvijo le z imenom davčnega zavezanca in z vsoto in vrsto predpisanega davka, bi gotovo preizdatno ne obremenila državnega proračuna za tiskovine.
Tudi tretji in zadnji razlog glede težav pri vročanju plačilnih nalogov ni več v taki meri aktualen, kakor je bil. Poštna uprava je sicer ustavila pavšaliranje poštnine v lokalnem prometu, vendar je davčna ad-
Dne 2. decembra t. i. se je vršil v Mariboru usianovni občni zbor Pokrajinske Zveze Jugoslovanskih vinogradnikov za Slovenijo. Zbora so se udeležili zastopniki krajevnih vinarskih društev in posamezni vinogradniki iz cele Slovenije. 2e danes leje Zveza 14 krajevnih organizacij z 838 člani.
Občni zbor je soglasno sklenil nastopno resolucijo:
»Pokrajinski savez jugoslovanskih vinogradnikov za Slovenijo v Mariboru je na svojem ustanovnem občnem zboru dne 2. decembra 1923., na katerem je bilo zastopanih 14 krajevnih vinarskih društev iz cele Slovenije s skupaj 838 člani-vinogradniki, sklenil, pridružiti se zahtevam vinarskega in sadjarskega odseka Kmetijske družbe za Slovenijo v Mariboru, ki jih je ta stavil v svoji zadnji spomenici z dne 10. junija 1923., št. 717 in si jih osvojiti! Zlasti zahteva pokrajinski savez od vinske vlade:
1. da pri sklepanju trgovske pogodbe z republiko Avstrijo doseže za uvoz naših vin vsaj iste ugodnosti, ki jih je Avstrija koncedirala Italiji (znižanje uvozne carina od 60 na 30 zlatih kron za hi), in za Slovenijo kontingent vsaj
100.000	hi lažjega naravnega vina, oziroma vinskega mošta od 8 do 12 odstotkov alkohola, odnosno 14 do 20 odstotkov sladkorja;
2. da pritegne k trgoskim pogajanjem z vino uvažajočimi državami — pred vsem sedaj z Avstrijo — vedno eksperta iz Slovenije, ki natančno pozna razmere vinogradništva in vinski trg v Sloveniji; na vsak način pa zahtevamo z vso odločnostjo od vlade, da se k trgovskim pogajanjem z republiko Avstrijo pritegne tudi en delegat iz pokrajin bivše Avsto-Ogrske;
3. da ukrene potrebno, da se vinski zakon iz leta 1907., ki velja danes samo v Sloveniji in Dalmaciji, uveljavi za celo državo ter da se zopet začne izvajati z vso strogostjo;
4. da se prepreči vsako vtihotapljene vina iz Madžarske in Italije v našo državo;
5. da se ukinejo kontrolni listi za prevoz vina, ki povzročajo mnogo stroškov in še veliko več zamude časa, ali pa - če že to ne gre - naj se izdaja kontrolnih listov poveri občinskim uradom, ki so bolj pri roki;
6. istotako naj se ukine naredba, po kateri morajo slovenski vinogradniki
! ministracija v Ljubljani tekom leta | 1923 po svojih lastnih organih vro-j čila davkoplačevalcem v Ljubljani ; več tisoč »opozoritev« in s tem do-j kazala, da je tudi ovira, ki je na-5 stala v vročevanju uradnih dopisov j vsled odpovedi pavšaliranja v lokalnem prometu, premagljiva tudi v Ljubljani, dočim glede vročitve na deželi itak ni bilo od strani občinskih uradov, ki oskrbujejo vročevanje, nikakih posebnih pritožb.
Iz navedenega je jasno, da ni ni-I kakega povoda, da bi nam finančna uprava splošno ne ublažila težkih posledic, ki jih ima za davkoplačevalce odprava plačilnih nalogov, v okvirju veljavnih predpisov na način, ki ga že sedaj izvaja za dohodnino davčna administracija v Ljubljani. Ako ni imela finančna uprava za odpravo plačilnih nalogov še drugih nagibov, katerih iz katerih-| koli razlogov ni hotela ali mogla ! objaviti v komunikeju, potem smemo upravičeno pričakovati, da bo v polnem obsegu ugodila splošni želji prebivalstva v Sloveniji in uvedla vsaj »opozoritve«, če so ji plačilni nalogi res tako nesimpatični.
vsako leto svoj vinski pridelek naznaniti finančni oblasti.
7. Slovenski vinogradniki odklanjajo stališče vlade, da vinogradniki iz prejšnje Avstro-Ogrske zaradi prejšnjega državljanstva ne bi mogli sodelovati pri trgovinskih pogajanj z republiko Avstrijo kot delegati in eksperti.
8. Zahtevamo, da vlada v slabih letinah da za sladkanje vinskega mošta vinogradnikom na razpolago trošarine prost sladkor.
9. Ker vinogradniki letos zbog slabe vinske letine niso bili aktivni, v največ slučajih pridelek ne krije niti pridelovalnih stroškov, zahtevamo od vlade, da finančnim oblastem da nalog, da dohodkov iz vinogradov, ki ne prezen-tirajo nikakega čistega dobička, letos v obče ne obdavči.«
la resolucija se pošlje vsem prizadetim ministrstvom, narodni skupščini in drugim merodajnim zastopništvom.
Fr. Zelenik:
Izpolnitev sklepne kupčije.
(Odlomek borznih usanc zagrebške borze.)
(Nadaljevanje.)
Poglejmo še, kake obveznosti in pravice nalagata prodajalcu §§ 10. in 11.
§ 11. pravi: Se mora dobaviti tekom določenega' roka, ima prodajalec pravico tekom tega roka kdajkoli odpovedati (odkazati) kupljeno množino. Odpovedni rok mora znašati deset dni in se začne računati z dnevom odpovedi oziroma z dnevom, katerega se je pismo oddalo pošti.
V slučaju odpovedi mora kupec blago pri prodajalcu prevzeti najpozneje zadnji dan odpovednega roka ali pa pri prodajalcu tako dis-ponirali, da pride kupčeva dispozicija v roke prodajalca do 12. ure opoldne zadnjega delovnega dne odpovednega roka.
Kakor razvidimo iz tega paragrafa, ima prodajalec pravico odpovedati tekom meseca vsak mesečni obrok. Dati pa mora deset dni časa, da prevzame kupec odpovedano blago. Ako tedaj prodajalec odpove majski obrok drugega maja,
mora kupec prevzeti odpovedano množino do 12. maja. Ako kupec ne prevzame odpovedane množine v tem roku, pade v zamudo, in kake posledice ima to za kupca, bomo videli pozneje. V slučaju odpovedi mora tedaj kupec prevzeti odpovedano množino in se dobava te nikakor ne podaljša na drugi (sledeči) mesec itd.
§ 11. zopet govori o dolžnostih in pravicah obeh udeležencev pri kupčiji.
Ta paragraf pravi: Ako se prodajalec svoje odpovedne pravice ni poslužil, tedaj mora kupec najpozneje do 12. ure opoldne predzadnjega delovnega dneva dobavnega roka razpolagati z blagom.
)e kupec razpolagal z blagom najpozneje tri dni pred potekom dobavnega roka, tedaj je prodajalec opravičen takoj (§ 9.), vendar obvezan najpozneje zadnji dan dobavnega roka, dobaviti.
Razpolaga kupec z blagom pozneje, nego tretji dan pred potekom dobavnega roka, ali v slučaju odpovedi, odpovednega roka, tedaj )e prodajalec opravičen, da takoj, vendar obvezan, da zadnji dan časa izpolnitve prične z dobavljanjem in dovrši v treh zaporednih dneh.
Pojasniti hočemo še nekaj določil, navedenih §§ 10. in 11.
Prodajalec lahko tekom dobavnega roka odpove prodano množino in kupec mora odpovedano blago tekom desetih dni prevzeti. Pravico odpovedi ima prodajalec, medtem ko ima kupec pravico tekom dobavnega roka le razpolagati.
Če prodajalec ni odpovedal, tedaj mora kupec do 12. ure predzadnjega dne v dobavnem roku odpoklicati kupljeno množino.
Kakor razvidimo iz navedenih določb, so roki natančno določeni, obvezni za obe stranki in tedaj ne more ena druge prikrajšati, če se držita obe predpisov.
Sedaj preidemo k posledicam zamude, o kateri smo večkrat govorili, tedaj o posledicah za kupca in prodajalca, če sklep ni s potekom dobavnega roka potegnen, če kupec ne prevzame od prodajalca odpovedane množine, ali če prodajalec ne dobavi prodane množine itd.
O zamudi in njenih posledicah govore nastopni paragrafi splošnih določb.
O zamudi.
§ 76. splošnih določb (zagrebške borze) pravi: V slučaju zamude v odjemu ali predaji more pogodbi zvesti pogodnik:
a) zahtevati izpolnitev pogodbe in povrnitev škode, nastale vsled zamude, ali
b) odstopiti od pogodbe, kakor da se sploh ne bila sklenila, ali
c) na račun zamudnega pogodni-ka pogodbeno množino blaga kupiti oziroma prodati in zahtevati od njega diferenco med pogodbeno in višjo nakupno oziroma nižjo prodajno ceno, kakor tudi plačilo škode, ali
d) zahtevati plačilo v kraju in *a čas izpolnitve obstoječe diference med pogojeno in povprečno tržno oziroma borzno ceno, kakor tudi povračilo druge škode.
§ 77.: na § 76., točka d) opirajoča pravica se pridobi pa le tedaj, če zvesti pogodnik zamudnega pogod-nika najpozneje prvi dan po nastopu zamude s priporočenim pismom dvignjenim protestom obvesti, da zahteva izpolnitev pogodbe.
Zveza slovenskih vinogradnikov.
a»kimam.a
§ 78.: Zvesti pogodnik je opravičen, ako si je na § 76. opirajočo se pravico primerno zavaroval, v izpolnitev pogodbe dovoliti 14 dni ne presegajoči rok, računši od dneva zamude.
Ako zamudni pogodnik tekom tega roka, ali ako se tak rok ni določil, tekom 14 dni po nastopu zamude ne izpolni pogodbe, ima zvesti pogodnik pravico, če ne zahteva več izpolnitve pogodbe, znova izbirati med v § 76. navedenimi točkami b), c) in d).
Vsekakor pa je obvezan zamudnega pogodnika obvestiti o svoji izberi s priporočenim pismom dvignjenim protestom, in sicer drugi dan po na novo nastopivši zamudi, sicer zamore zahtevati sodnijskim potom tekom v § 80. določenega roka le
izpolnitev pogodbe in povrnitev vsled zamude nastale škode.
Uveljavlja zvesti pogodnik na podlagi tega paragrafa na § 70., točka d) se upirajoči zahtevek, tedaj je za določitev difirence merodajna tržna, oziroma borzna cena, katera obstoji na novo določeni dan izpolnitve in jo ugotovijo v to pooblaščeni mešetarji. (Konec sledi.)
Trgovski koledar
2ia leto 1024
izda v kratkem Slovensko trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani, Gradišče 17/1., kamor je nasloviti naročila.
tmmmmiiuuiMmmimssirtsii
Za močno tekstilno industrijo.
noviti nekaj zavodov za tkalce in mojstre. V Zagrebu pa bi se ustanovila kaka višja šola te stroke. Ta šola, neke vrste tehnika, naj bi obsegala vse panoge tekstilne industrije. V teh šolah bi se morali učenci naučiti vsega od početka do konca, to je, kako nastane iz surovine blago. Za ustanovitev takih šol pa nimamo žal nikakih strokovnjakov. Morali bi poklicati inozemce.
Najbolj prikladen za tako šolo bi bil Zagreb. Zagreb je v tehničnem in industrijskem oziru močno razvit, vrhutega je Zagreb najlepše in naj-inteligentnejše mesto v SHS. Vprašanje pa je, kdaj in če se bodo te ideje uresničile? Tako piše zagrebški list. Mi pa dodajamo še sledeče: Pri nas v Sloveniji je tekstilna industrija že precej razvita. Nahajate se dve veliki tovarni in sicer v Tržiču in v Litiji. Tretja pa se ravnokar gradi v Kranju ter bo drugo leto že v obratu. Dozidano je že eno tovarniško poslopje, drugo je v delu. Poleg tega so dograjene že tudi štiri stanovanjske hiše. Mestna občina kranjska je poznavajoč pomen industrije privabila Ceha Emila Storzo, ki je ustanovil d. d. 1. jugoslovensko češko tvornico bombažnih tiskanin s sedežem v Kranju. Do zadnjega časa je šlo vse v najlepšem redu. Sedaj pa so nekatere osebe začele radi malenkostne teritorijalne razlike gonjo proti mirnemu razvoju dela ter vlagajo razne proteste na pokrajinsko upravo. Dočim se vsepovsod trudijo, da se privabi in podpira industrijo, če pri nas skuša isto z raznimi zaprekami odvračati. Čudimo se le, da nahajamo med nasprotniki tudi take osebe, od katerih bi to najmanje pričakovali.
Upati pa je, da bodo merodajni faktorji upoštevali važnost industrije za Kranj in za celo državo, rodajni faktorji upoštevali važnost industrije za Kranj in za celo državo, ter da jo bodo podpirali v kar največji meri. Ko pride tovarna v Kranju v popolen obrat, bi bilo vsekakor umestno, da se prej omenjena šola ustanovi v Kranju, ki ima vse pogoje za to. Sam kranjski okraj bo imel dve veliki tekstilni tovarni, ki bosta rabili precej izvežbanega osobja.
2e danes opozarjamo na to merodajne činitelje.
Dokler je naša trgovska bilanca pasivna, se naš dinar ne more popraviti. Brez večjega razvoja tekstilne industrije ostane naša zunanja trgovina vedno pasivna. Približno polovico uvoza odpade na tekstilne izdelke. Ne le tečaj in stalnost našega denarja, temveč tudi bodoča mednarodna pozicija našega gospodarstva odvisi od razvoja tekstilne industrije. Če se ohrani v Evropi mir, bodo Rusija, Poljska in Rumunija nastopile na svetovnem trgu kot važen faktor. Ko se Rusija nekoliko uredi, bo s svojo pšenico, ržjo in ovsem preplavila vso Evropo. Jugoslavija bode z drugimi večjimi in močnejšimi državami komaj lahko konkurirala. Ze iz tega razloga je velika potreba, da se ustanovi kaka večja industrija, osobito pa tekstilna. Nekoliko predilnic z zadostnimi stroji bi lahko krilo ne !e domačo potrebo, temveč bi tudi lahko izvažale. Tozadevnih surovin imamo dovolj. V Bački in južni Srbiji pa bi se moralo malo bolj gojiti pridelek volne.
Ustanoviti bi se morale najprej tovarne za vojaško sukno z najmanj 5000 stroji. Za platno i. dr. bi se moralo postaviti najmanj 30.000 vreten. Izdelovanje žameta in pliša pa bi se spočetka ne rentiralo, ker zahteva to delo posebno izvežbanega osobja.
Industrija v parlamentu sploh nima pravega zastopstva. Beograjski parlament obstoja iz govornikov, juristov, poljedelcev, ki nimajo o tekstilni industriji nikakega pojma. Kaj briga poslanca tekstilna industrija, ako ne zna drugega uveljavljati kot svojo politično ambicijoznost. Celo minister te stroke več politizira, kot bi pa bilo potrebno. Sicer bi ne bilo odrejeno, da se morajo odpustiti iz industrijskih podjetij tujci in nadomestiti z domačini. Kje pa bo dobilo ministrstvo izšolane in izkušene ljudi te stroke? S takimi odredbami se državi le škoduje. Jugoslavija potrebuje zaenkrat le malo resne in dobre politike in veliko pridnega in vztrajnega dela. Tuj kapital, tujih strokovnjakov sploh ne moremo pogrešati. Kdor se napram tem faktorjem neprijazno obnaša, škoduje lastnemu gospodarstvu.^
Brez strokovnih šol pa se naša tekstilna industrija sploh ne da povečati. O večjih šolah za enkrat ni govora, vendar bi se moralo usta-
-o—
K. P.
Svetovnopoštni kongres 1924 v Stockholmu.
Prihodnje teto obhaja največja svetovnokulturna institucija svojo petdesetletnico na svetovnopoštnem kongresu v Stockholmu. Predpriprave se vrše že sedaj pri osrednjem uradu v Bernu, ki zbira gradivo za obnovitev mednarodnih dogovorov ter razne načrte zajzboljšanje in razširjenje svetovnopoštnega pro-
V strokovno dovršenih razpravah so predloženi posebnemu komiteju razni osnutki, ki se bodo izročili delegatom v oceno.
Interesanten je načrt svetovno-poštne vrednotnice, ki oživlja prvotno idejo ustanovitelja svetovno-poštne zveze slavnega Stefana, sicer v nekoliko izpremenjeni ohJiki, pa vendar se zbližuje precej edinstveni znamki.
Po tem načrtu bi osrednja zvezna uprava izdala znamčne obrazce v umetniški obliki za vse države, vrednostni natis in lastninsko označbo pa bi prenatisnile posamezne poštne uprave same. Dosežen bi bil namen, da imajo znamke vseh zvez-
nih držav enakih vrednostnih stopinj isto obliko in barvo.
Z izdajo edinstvene svetovne znamke bi odpadli komplicirani medsebojni obračuni ter težave pri ugotovitvi naknadnega porta ter se preprečile skoraj docela ponaredbe vrednotnic in odstranili enaki škodljivi pojavi.
Izdelan je osnutek za uvedbo mednarodnih poštnih zvez na kopnem in po morju v takozvanih mednarodnih poštnih ambulancah, ki bi občevale v mednarodnih vlakih oziroma parnikih med važnimi prometnimi središči.
Precej obsežen in duhovito izdelan je načrt za uvedbo edinstvenih svetovnih usmeriinih pripomočkov. Vsaka pošta v območju zveze dobi po gotovem sistemu kratko označbo v številkah, ki se nanašajo na geo-grafično uvrstitev dotičnega kraja, in vsaka uprava bo dala potrebna navodila, da se občinstvo pri naslovih teh številk poslužuje, kar bi jako ugodno vplivalo na zanesljivo in pravilno usmerjanje pošiljk, osobito v inozemstvo, odpadle bi tudi težave, ki delajo razne pisave prometnemu osobju.
Celo ustrojstvo mednarodnega obračuna iz deležev paketnih pristojbin razpravlja zopet drugi referat, kateremu se takoj pozna, da ga je izdelal strokovnjak z osebnimi izkušnjami ter širokim obzorjem.
Popolni preukroj se obeta v denarnem prometu, kjer se predlaga zjedinjenje v nakazniški službi na enotno valuto, ki naj bi bila zlati frank, takozvani »tranc-postaie«. Izmenjava poštnih nakaznic ter obračun ž njimi naj bi se vršil vseskozi po postnem franku, ki bi notiral na svetovni borzi. Zneski na mednarodnih nakaznicah bi se glasili samo v tej valuti, vplačila in izplačila pa bi se seveda vršila v državnih nov-čanicah po dnevnem tečaju, dokler se ta ne stabilizira. Na)brž bi se priporočalo tudi trgovstvu v mednarodnih fakturah posluževati se poštnega franka.
Posebno poglavje v razpravah zavzemajo medsebojni pravni odno-šaji, odškodnine, pravice in dolžnosti, vse po modernih načelih, sve-tovno-trgovskih in prometnih običajev prikrojeno.
Kongres bo pospeševalno vplival na dosego vzvišenega smotra sve-tovnopoštne zveze, da se odstranijo ali vsaj omilijo vse ovire političnih granic, da se pripravi napredujoči prosveti svoboden pristop vsemu človeštvu.
Želeti bi bilo, da bi tudi naša država imela korist od tega kongresa, iz pogodb v Madridu, pred tremi leti sklenjenimi, si naša poštna uprava ni znala prisvojiti posebnih ugodnosti, vsaj občutni jih do danes še nismo.
Iz prve carinske konference v Celju.
(Konec.)
Razpis o doprinosu dokaza državljanstva pri selitvah.
Pri selitvah iz inozemstva v našo kraljevino pravi razpis C, štev. 45.477 iz leta 1920, da je poleg drugih uverenj potreben tudi dokaz o državljanstvu kraljevine SHS. Drugi razpis v isti zadevi iz leta 1921 pod C, štev. 25.402 pa pravi, da poleg drugih običajnih prilog, je doprinos dokaza državljanske narodnosti vsekakor potreben. Tukaj vlada pogreška, kajti pri selitvah ie državljanstvo vsekakor potrebno, to je tudi razumljivo, ali da se zahteva narodnost Srba, Hrvata ali Slovenaca, to je pa izključeno. Mislimo pač, da je pomota in zaprosilo se je, da se v tem oziru razpis popravi.
Carinjenje vseh predmetov na tukajšnji carinarnici.
Ena najvažnejših točk naše carinske konference je vsled težkoče v rešitvi ostala še med drugimi vprašanji nerešena in sicer: Trgovci so si postavili z velikimi žrtvami lastno carinsko poslopje, ker jim je država obljubila, da
sc bo polem v Celju lahko vse blaga carinilo. Za to svrho so se potrudili trgovci, da so dobili pri raznih bankah ogromne kredite, toda sedaj jim zgrajeno poslopje prav malo koristi, ker dohodki carinskih skladišč nikakor ne klijejo visokih obresti kreditov. Obljuba je bila prevelika in je vkljub pismenih, osebnih intervencij to vprašanje ostalo na mrivi točki. Tekstilno blago sc mora cariniti se danes v Mariboru ali Liubljani in lako trpi trgovec na velikih špedicijskih in drugih stroških, poleg tega pa dobi še blago po dolgi zakasnitvi. Medtem se je to pri drugih carinarnicah II. reda, kakor n. pr. Kar-lovac, Vel. Bečkerek, Brod ob Savi dovolilo, da iste carinijo vse predmete, ki spadajo v delokrog carinarnic 1. reda. Zahtevalo se j.e tozadevno pojasnilo, zakaj se tukajšnjemu trgovstvu ne dovoli, da bi se vsi predmeti ocarinili na lastni postaji. Poleg tega se je zgodilo, da so nam odvzeli dva revizorja, ne da bi dobili za te nadomestek. Posledica tega je, da se blago vsled živahnega prometa nakopiči in zopet trpi trgovec zbog zastoja blaga na ogromnih brez-potrebnih stroških, poleg tega imajo še velik riziko pri valuti, ako se ne more blago takoj prodati v slučaju, da je isto že plačano. Zaprosilo se je, da se v bodoče ne odvzame celjski carinarnici uradništvo, predno ne dospe nadomestek.
Potek cele konference je bil zelo živahen in poln zanimivih debat. Predlogi, ki so ostali nerešeni, pretresavali se bodo na prihodnji konferenci, katera se bo še pravočasno objavila.
Trgovina.
Zaloge vžigalic tujega izvora. Daši je bil uvoz vžigalic iz inozemstva dne 18. decembra 1920 prepovedan, se nahaja še precej inozemskih vžigalic v zalogah posameznih trgovcev. Monopolna uprava je stavila trgovcem za razprodajo vžigalic tujega izvora rok do 31. decembra t. 1. Po tem roku namerava odvzeti tuje vžigalice vsakomur brez odškodnine in jih smatrati za tihotapsko blago. Ker se marsikomu dVVsedoj 5e ni posrečilo rnzpcCoti r-rr-
lotne zaloge tujih vžigalic in mu preh nevarnost, da se mu odvzamejo brez odškodnine, namerava trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani prositi za podaljšanje roka za razprodajo. V ta namen se interesenti vabijo, da takoj spo-roče zbornici sedanje zaloge tujih vžigalic in hkratu navedejo, iz katerih razlogov jim ni bilo mogoče do sedaj razprodati zaloge tujega izvora.
Zvišane cene petroleju. Monopolska
uprava je povišala prodajno ceno petroleju od 600 na 650 Din pri hektolitru. To se je zgodilo radi večjih režijskih stroškov.
Izvoz našega tobaka na Češko. Ker
so razna češka podjetia izrazila željo, da nakupijo gotovo količino našega letošnjega najboljšega tobaka, ki bo na razpolago po kritju domačih potreb, je upravni odbor monopolske uprave izbral komisijo, v kateri se nahajajo gg. I. Bajloni, predsednik upravnega odbora monopolske uprave, Andrej Radovič, član uprave, in strokovnjak Hugo Domes, ki imajo odpotovali na Češkoslovaško v svrho pogajanja s tamkajšnjimi tobačnimi tvornicami glede odkupa omenjenega tobaka.
Opozarjamo na današnji oglas glede preselitve tvrdke Odon Koutnv v Ljubljani.
Industrija.
Nemški krediti Rusiji. Več nemških tvrdk je dovolilo kredite težki industriji Petrograda. Krediti bi se naj uporabili za vzpostavitev obratov težke industrije ter znašajo 1,600.000 zlatih rubljev. Trust strojnih tovarn, električnih strojev, optičnih državnih zavodov, trusi papirnih tovarn in druga industrijska podjetja so že uposlala na račun predmetnega kredita naročila nemškim tvrdkam. Poleg strojev dobi industrija Petrograda tudi kemične proizvode na 6 mesečni kredit.
Zaposlenje poljske tekstine industrije. Pogon poljskih teksilnih industrij znaša: pri bombaževim 150, pri volni 75, pri platnu 70, pri juti 60 in pri svili 70 odstotkov predvojne zaposlenosti.
i>£l/ rži.
Zakaj? Nekemu veletrgovcu v .Ljubljani je davčna administracija predpisala vojni davek za eno vojnih let na napačni podlagi, namreč od dohodkov dotičnemu vojnemu letu sledečega davčnega leta za dohodnino namesto od dohodkov vojnega leta. Vsled tega mu je predpisala skoro en milijon kron vojnega davka preveč in na njegovo opozorilo tudi že pred skoro dvema letoma dobila od višjega oblastva nalog, da napako popravi. Napake pa do danes ni še popravila. Pač pa je dobil prizadeti od davčnega urada v novembru t. 1. opozoritveno položnico, naj celoten znesek plača, sicer dobi opomin, za katerega se mu bodo zaračunili 4% opominski stroški. Vložil je prošnjo, naj se izterjanje ustavi. Kakor je izvedel od strani zanesljive osebe, pa davčna oblast prošnje ni priporočala, ampak zahtevala, da se zavrne, češ da je prosilec zanikrn davkoplačevalec in ne zasluži radi te in podobnih čednosti nikakega ozira. Zahvaliti se mora edino vestnemu proučevanju spisa pri višji oblasti, da se mu ni zgodila ponovna krivica. Višja oblast je namreč dognala, da ni le ničesar dolžan na davkih, ampak da ima celo še več tisoč dinarjev preveč plačanega. )e to sicer edin slučaj, ki nam je znan, kako obravnava ljubljanska davčna oblast prošnje za ugodnosti pri plačevanju davka, zalo je pa tembolj značilen. Vprašamo višjo oblast: zakaj se brani okrajna oblast popraviti storjeno krivico in odpisati preveč predpisani znesek, zakaj skušo s tako enostranskim poročilom zavesti tudi višjo oblast v zmoto? Ali ni ta slučaj tako značilen za razmere, ki vladajo na Bregu, da bi se moralo davčni administraciji v interesu ob-, icklivnosti sploh odvzeti pravico, da odloča o takih prošnjah?
Občinski davki v Ljubljani. — Pred nedavnim časom so se seslali nekateri ljubljanski občinski svetniki in v navzočnosti zastopnikov ljubljanskih župnih cerkev in zastopnikov pokrajinske uprave izvedli konkurenčno obravnavo za kritje stroškov organistov in Cerkvenikov v Ljubljani. Na podlagi te konkurenčne obravnave namerava mestni magistrat pobirati 2—3% doklade na direktne davke in iz donosa plačevati ljubljanske organiste in Cerkvenike, tl videvamo v polni meri socialno potrebo, da se zasigura organistom in Cerkvenikom njihove službene prejemke, .smo pa odločno proti temu, da bi se pokrivali z dokladami na direktne davke, ker pobira mestna občina ljubljanska toliko različnih davkov in davščin, da bi se pri količkaj dobri volji moglo dobiti kritje tudi iz drugih virov in bi rvc bilo treba posegati po dokladah na direktne davke, ki so že sami na sebi zelo občutni, v zvezi z občinskimi do-idadami, katere je sklenil občinski svet pobirali za 11. polletje 1923, pa dosegajo višino, ki ni več skladna z obdavčenimi donosi. Zakaj bi se teh stroškov ne krilo z donosom konsumnih davščin ali kake druge davščine, ki ne zadeva edi-wo posedujočih slojev, ampak ki se zbira tudi od strani prebivalstva, ki ne plačuje direktnih davkov.
TU! REK CO., LJilBUilHA.
Prevoz jajc. Generalna direkcija državnih železnic.- je izdala naredbo, da se pri nakladanju jajc v vagone predhodno vse zaboje, v katerih so vložena tujca, pregleda in da se vagone prej ne plombira dokler šef postaje ne pregleda kako so zaboji z jajci utovprjeni.
Določitev Poljskih iarifov v zlatih frankih. Po sklepu tarifne komisije že-Sezmškega ministrstva se bo določilo izza 1. januarja 1924 tarifne postavke v zlatih frankih. Postavke se bodo zvišale do predvojnih iznosov.
Železnice v Porenju prevzame mednarodna družba? Listi poročajo iz Diis-sddorfa: Ravnatelj francosko - belgij-
ske režije Breand je izrazil, da so v stanu železnice v francosko-belgijskih rokah sprejeti % normalnega prometa. Dobiček, ki ga je prinašal normalni promet, je znašal letno 400 milijonov frankov. Izjavil je dalje, da bo bržkone v kratkem prevzela porenske železnice kaka mednarodna družba.
Izredni občni zbor delničarjev rogaške lokalne železnice, se bo vršil dne 20. decembra 1923 ob polednajstih v administrativnem poslopju družbe južne železnice na Dunaju, južni kolodvor, Geghaplatz 4, z nastopnim dnevnim redom: 1. Prenos družbenega sedeža v Jugoslavijo. 2. Vpis društva v pristojni trgovinski register v Jugoslaviji in izbris vpisa v trgovskem registru na Dunaju. 3. Pooblastitev upravnega sveta, da izvede prenos sedeža in izpremem-bo pravil. 4. Predlogi delničarjev.
I
ZOBNA PASTA beli krasno zobe in daje jim blišč.
dftnerstm
Izredni občni zbor Hipotekarne banke jugoslovenskih hranilnic v Ljubljani se vrši v četrtek 20. decembra 1923 ob petnajstih v posvetovalnici »Hipotekarne banke jugoslovanskih hranilnic« v Ljubljani z nastopnim redom: 1. Sklepanje o predlogu »Zveze slovenskih zadrug« za odpoklic sedanjega upravnega sveta. 2. Eventualna volitev novega upravnega sveta. 3. Predlog upravnega sveta o zvišbi delniške glavnice od
2,500.000	Din na 5,000.000 Din in o do-tični izpremembi pravil.
Polom tržaške banke. Banka »Cre-dito Generale« v Trstu je ustavila izplačevanje. Banka se je nahajala že kako leto časa v finančnih stiskah ter je že večkrat odslovila upnike, ki so hoteli dvigniti denar. Tako je hotel nekdo dvigniti vlogo za večjo vsoto denarja; poslujoči uradnik ga je odslovil. Nato se je upnik obrnil do svojega odvetnika, ki je zahteval stečaj (kon-kurz) banke. Upravni svet je sklenil predložiti sodišču knjige ter ponuditi poravnavo na podlagi 20%. Sodišče je imenovalo za sodnijskega upravitelja dr. Giulio Paolina. Pasiva banke znaša okoli 3 milijone lir. Med člani upravnega sveta so bili admiral Fava (predsednik), brodolastnik Premuda ter grof Amati. Banka »Credito Generale« je nastala vsled fuzije bančnega zavoda »Banco Operaio di Mutui Prestiti« z novimi kapitali.
maHsesmaasessaBesss8tsm
»UD8Hfi< r~ ......  '	...—-—-JUD
3
-i ii/
TRADE M8HK t
fts?no,
Angleška delavska stranka proti ob-dačenju kapitalov. Pravilno ugotavlja »Deily Telegraph«, da nima izjava načelnika laburistov na shodu v njegovem volilnem okraju para v zgodovini. Delavska stranka je namreč stopila v volilno borbo s programom, kjer se izreka proti obdačenju kapitala, ker ga smatra za učinkovito sredstvo proti sedanji delavski krizi. In tako je Mac Donal izrazil svoje prepričanje, da bi morala delavska stranka v svojem lastnem interesu opustiti zahtevo o obdačenju kapitala ter dati prednost vsakemu drugemu načinu za izhod iz sedanje krize. In to ni še zadosti. Načelnik delavske stranke je tudi zatrdil, da bi ta davek ne izmanjšal brezposelnosti, še nikoli se ni zgodilo, da bi načelnik kake stranke skušal tekom volilne borbe zavreči glavno točko programa svoje stranke. Sicer je stranka izdala takoj uradno poročilo, da se ni še opustila misel na obdačenje kapitala, ampak vtis izjave Mac Donalda je ostal in konservativni in liberalni listi so vzdignili seveda velik hrup radi te izpovedi.
Reorganizacija trgovskih zbornic na Čehoslovaškem. Čehoslovaško ministrstvo trgovine in industrije bo v najkrajšem času predložilo zakonski načrt o reorganizaciji in o volilnem redu trgovskih in obrtniških zbornic. Po tem zakonu se bo nahajalo na Češkem 6 tr-
govskih in obrtniških zbornic in to s sedežem: v Pragi, Plznu, Budjejevicah, Kralj. Gradcu, Libercih in Karlovih Varih. Volilni red bo tako reguliran, da se bo volilo po stanovih. Nove volitve v zbornice se bodo razpisale in izvršile že prihodnje leto.
Tehnična konferenca v Londonu. V prihodnjem leiu se bo vršila v Londonu velika mednarodna konferenca, katere namen bo proučevaii tehnična in industrijska vprašanja in vprašanja svetovne energije in produkcije. Predsednik komisije bo g. Lord Derbi. Tudi naša država je povabljena da pošlje na to konferenco svoje delegate.
Podaljšanje delovnega časa v Nemčiji. V Berlinu so se vršila pretekli teden važna pogajanja zastopnikov poruhr-skega premogovnega delavstva in podjetnikov glede podaljšanja delavnega časa. Pogajanja so se slednjič končala s soglasnim sklepom, ki predvideva podaljšanje delavnega časa za eno uro, tedaj od 8 na 9, za jamske delavce podnevi pa od 7 na 8 ur. Sklep kaže v jasni luči, da se tako podjetništvo, kakor tudi delavstvo v znatni meri zaveda svoje odgovornosti in svojih na-cijonalnih dolžnosti in da je v težkem položaju, v katerem se nahaja danes Nemčija, prišlo do prepričanja, da je potrebno žrtvovati vse, da se poviša produkcija. Sklep stopi dne 5. decembra v veljavo in bo v moči začasno do 1. maja prihodnjega leta. Predvideno je, da se bo do februarja prihodnjega leta potom skupne seje ter s sodelovanjem prizadetih ministrstev ugotovilo ali se je s podaljšanjem delavnega časa nameravani cilj dosegel. To je velike važnosti tudi za ostale industrije v Nemčiji, kajti predvidevati je, da bo ta primer ruhrskih premogovnih delavcev ugodno vplival tudi na vse druge delavce v Nemčiji.
Aviatična razstava v Pragi. Čehoslo-vaški Aeroklub priredi v dneh od 31. maja do 9. junija 1924 v Pragi v Industrijski palači na razstavišču pod protektoratom gospoda prezidenta Masajka III. mednarodno letalsko razstavo. Krasen uspeh dosedanjih letalskih razstav v Pragi upravičuje nado, da bode celokupna letalska in sorodna, domača in tujezemska industrija uporabila to priložnost za uspešno razširjanje dobi ega glasu svojih izdelkov, da si tako zagotovi pozicijo v naravnem središču Evrope, katerega pomen je tem večji, ker je središče mnogobrojnih mednarodnih letalskih prog. Zanimanje za razstavo, katero prireja čsl. Aeroklub z izdatno podporo vlade, je že danes veliko in cela vrsta domačih in tujezemskih tvrdk je obljubila svojo udeležbo. — Vse informacije radevolje daje Cesko-slovensky Aeroklub, Praha II. v CSR.
Najboljši
PREMOG, DRVA IN OGLJE kupite najceneje pri Družbi Ilirija, Ljubljana
Kralja Petra trg 8. — Telefon 220.
Trž^ poročita.
Novosadska blagovna borza (5. t. m )
Pšenica: baška, 79—80 kg, 2—4%, 6 vagonov 326.5—332.5. Ječmen: baški, 65 kg, duplikat kasa, 4 vagoni 245. Oves: baški, 2 vagona 215; baški, Beograd, duplikat kasa, 230. Turščica: baška, 4 vagoni 215—217; za marc-april, duplikat kasa, 15 vagonov 250—255; marc-april, 100% kasa, 2 vagona 212.5; ja-nuar-februar, 1 vagon 220; stara, 10 do 12% kasa,, 2 vagona 200; sremska, 2 vagona 230. Loka: baza »0«, 1 vagon 525. Otrobi: v jutinih vrečah, 1 vagon 130. Tendenca čvrsta.
Zagrebški tedenski sejem (5. t. m.). Dogon in dovoz majhna. Promet slab. Svinje so se kupovale za Slovenijo, a goveja živina za Češkoslovaško in Trst. Za 1 kg žive teže notirajo: voli I. 13.5 do 14, II. 11.5—12.5, bosanski 10—12, krave II. 10.5-11.5, teleta I. 22.5-23.75, II 21.25-22, svinje I. domače 25-25.5, sremske 27, II. 21.5—22.5. Krma: otava 115-125, detelja 137.5-150, slama 100 Din za 100 kg.
Ljubljanski živinski sejem (5. t. m.). Dogon: 296 konj, 100 volov, 83 krav, 6 telet in 67 svinj. Kupčija s konji se radi pomanjkanja zunanjih trgovcev ni razvila. Živahna pa je bila kupčija z govejo živino. Voli so bili prav dobre
kakovosti. Za 1 kg žive teže so se plačevali: voli I. do 14.25, II. do 13, III. 9—11, krave za klobase'okrog 8.75 Din. Plemenski prašiči, par, po 8 tednov stari, do 1000 Din.
Cene sadju na zagrebškem trgu. Na zagrebškem trgu se je zadnje dni prodajalo: Malaga grozdje 70 do 80 Din za kilogram, dateljni prve vrste 54 do 70 dinarjev, druge vrste 40 Din za kg, smokve v koših (Smirna) 20 Din za kg, venec fig 8 do 10 Din, italijanski veliki lešniki v lupinah 40 do 45 Din za kg, lešniki olupljeni 50 do 60 Din za kg. Rozine 40, cvebe 30 do 40, mandeljni 50 do 60, italijanski maroni 15, oranže 2 do 5 Din za komad, limone 0.75 do 2 Din za komad, rožiči 12 — 25 Din za kilogram.
Mariborski trg je bil 5. t. m. razmeroma slabo obiskan. Voz je bilo zelo malo. nekaj krompirja in en voz zelja. Pač pa je bilo mnogo zelenjave, ki je v ceni nekoliko poskočila. Tudi perutnine je bilo precej, nadalje nekaj vreč koruze, ovsa, prosa in ajde. Glasom cenika mestnega tržnega nadzorstva (ki bi moralo cene dnevno ugotoviti, a nabija vedno isti cenik, ki je zelo pomanjkljivi), so bile cene sledeče: jabolka 1 kg 3—6 Din, hruške 5—8, krompir 1 — 1.50, (merice po 7.50), kupič 1, mleko liter 3.50 do 4, smetana liter 15—16, surovo maslo 1 kg 45—48, jajca komad 2—2.50, fižol liter 3-50— 4.50, zelje glava —.75 do 1 D, kislo 1 kg 3—4, repa kisla 2 Din. Perutnina: purani od 125 do 250, kokoši 100 do 150, piščeta 100—120, goske 100 do 200 Din.
Kava in čaj (poročilo tvrdke Smrkov-sky — Praga). Tržišče kave zasleduje še vedno naraščajočo tendenco. Posebno se je utrdil braziljski trg. Vzrok naraščajočih cen leži v odredbi brazilj-ske vlade, ki je vsled malih dovozov zaloge znatno znižala. Za extra Prima se zahteva do 90.—. Konzum, ki je cenene zaloge že pokupil, je primoran plačevati sedaj višje cene. Tudi Rio ie oferte zvišal za 2.—. Večje povpraševanje je sedaj po ameriški kavi, ki se je tudi že utrdila. Trgovine pa ni posebne vsled previsokih cen. Edini kupec ameriške kave so Združene države, ki zahtevajo le najfinejše blago. — Indijski čaj cene prejšnjega tedna ni spremenil. Išče se najnavadnejše blago, ki je že poskočilo v ceni za % d. Tudi boljše vrste imajo promet. Ceylon je poskočil za sh. K d za slabše in sh. % d za boljše blago. Tudi Java je v ceni poskočila.
Dunajski svinjski sejem (4. t. m.). Dogon 3776 svinj; od tega iz Jugoslavije 1163. V početku sejma so cene naraščale, pozneje pa so zopet popustile. Za> 1 kg žive teže so notirali v tisočih aK: debele svinje L 27.5—28.5 (izjemno 29), srednjetežke svinje 26—27, svinje s kmečkih posestev 24.5—27, stare 24 do
26, danske stare 21—23, danske debele 23 -26 (27).
Italijanski sladkorni trg. Unite Repre-sentanze Zuccheri Trieste poroča: Naraščajoča tendenca v cenah sladkorja se je vzdržala ter se utrdila, kljub nazadovanju cen na newyorškem trgu. Naročil je precej. Cene so porastle za 2% funta šterlinga in so bile sledeče: sipa, promptno in za december-januar Lst 25.— do 28.—, kristal, promptno in do marca Lst. 26,— do 29.—, v kockah, promptno do marca Lst. 27,— do 29.10. — Cubes, promptno in do marca Lst. 30.10 do 30.15. — Concassč, promptno in do marca Lst. 27.— do 29.15. — Cene tvrdke za 1000 kg, franko Trst: sipa, promptno in za december-januar Lst.
27.— do 27.05, kristal, promptno in do marca, Lst. 27.05 do 27.15, kocke promptno in do marca Lt. 29.— do 29.10. Cubes promptno in do marca Lst. 30.10 31.—, Concasse promptno in do marca Lst. 29.— do 29.05. Tečaj London Lst. 101.-.
NA. VELIKO IN MALOl
Priporočamo: galanterijo, nogavice, potrebščine za čevljarje, sedlarje, rinčice, podloge (belgier), nadalje potrebščine za krojače in šivilje, gumbe, sukanec, vezenino, svilo, tehtnice decimalne in balančne najceneje pri
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.
KAMENIT
TOVARNA UMETNEGA
SkrIlja IN ELEKTRARNA.
DRUŽBA Z.O.Z.
laIško
|Slovenga
j I
Ustanovljeno leta 1910. Dolgoletna garancija za dobro kakovost.
Cenejše kakor ilovna opeka.
Kameni! sestoji iz azbesta (kamen) in portland-cementa, vsled tega je streha vedno močnejša in ne zahteva nobenega popravila.
m
ETERNITA
KAMENITA
Dolžnost vsakega posestnika strehe je, da si naroči večno trpežno in ognja varno streho iz
Veletrgovina
A.Šarabon
v Ljubljani
priporoča
špecerijsko blago
raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo.
Lastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom.
:; Ceniki na razpolago. :
Tomaževa žlindra, kalijeva sol, kajnit, koks za kovače ter livarne, bencin in amerikanski petrolej vedno v zalogi. Čilski soliter, žveplo in modra galica.
Priporočamo:
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. Najboljši šivalni stroji v vseh opremah Gritzner, Kaiser, Adler za rodbinsko in obrtno rabo, istotam igle, olje ter vse posamezne dele za vse sisteme.	Na	veliko	in	malol
EKT
Najboljše toaletno milo
kr. dvornega dobavitelja se dobi povsod Glavna zaloga:
A. Lampret
Ljubljana, Krekov trg
ODON KOTNY
špecijalna trgovina z orodjem, stroji in tehničnimi potrebščinami v Ljubljani
vljudno naznanja, da
se je preselila na Aleksandrovo cesto 7
(vogal Beethovnove ulice)
ter prosi svoje cenj. odjemalce za nadaljnjo naklonjenost.
  Moderni mlin za mljevanje soli i ostalih začina -----------
Dinic, Tot i Komp., Novi Sad,
nudi svaku kollčlnu
najfinije mljevene huhinjske soli
kao i
— kamene soli (u krupicama) —
------------- Uz	najjeftinije	bijene.	--------
Naš najmoderniji mlin, velikog kapaciteta, stavlja nas u mo-gučnost, da svaku količinu mo-žemo najbrže isporučiti.
Izvršavarno i redovite velike liferacije. Za najčistiji kvalitet preuzimljemo svaku garanciju.
ra
Stroški pri vporabi bencina S
Vozi brezi
ali
Adaptiraj tvoj avto, traktor stabilni motor z Patent
Hag-Generatoirjem
Prospekt In reference daje
Jtafjo-Hagr
LJUBL]ANA, Bohoričeva ulica 24
Teletom št. 560 Stroški pri vporabi oglja
t-1 j i
IVAN ZAKOTNIK
T&ISllD 51. 379.	mestni	tesarski mojster	TelofQD	Sl.	371.
LJUBLJANA, Dunajska cesta 46.
Vsakovrstna lesarska dela, kakor: moderne lesene stavbe, ostrešja! za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi razna, ila... stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd.
Gradba lesenih mostov, jazov in mlinov. Parna žaga.	Tovarna	furnirja.
AVTO
bencin, pnevmatika olje, mast, vsa popravila in vožnja. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi Jugo-Avto, d. z o. z. v Ljubljani.
A. VICE E,
Maribor, Glavni trg 5
trgovina s hišnimi potrebščinami, emajlirano, pločevinasto in ulito posodo, porcelanasto, kameni' nasto in stekleno robo.
Na debelo I	Na	drobno!
Naročajte in razširjajte Trgovski list I
Medicinal - Konjak
Zahtevajte samo:
Medicinal-Konjak	z	modrim	križcem
]amaica>Rum	^	modrim	križcem
Kort j ak>Rum	z	modrim	križcem
CItrone-Rlim	z	modrim	križcem
Medicinal-Pelinkovac z modrim križcem Naj finejši krem-liker z modrim križcem Slivovko in brinjevec z modrim križcem
„ALKO“ Ljubljana
Medicinal - Konjak
Wertheim - blagajne
za vzidanje
vloma- in ognjevarne, v vsakem stanovanju ozir. prostoru z majhnimi stroški nevidno namestljive, v 6 različnih velikostih dobavlja in popis s cenikom brezplačno razpošilja LJUBLJANSKA KOMERCIJALNA DRUŽBA, LJUBLJANA Bleivveisova cesta št. 18 11 Provizijski zastopniki na j se ja vi jo 11
LJUBLJANA
Veletrgovina žita in mlevskih izdelkov
priporoča iz svoje zaloge vse vrste pšenične moke najboljših banaških mlinov, otrobe, koruzne in ajdove izdelke, kašo, ješprenj, nadalje pšenico, koruzo, oves, fižol in druge poljske pridelke.
Telefon štev. 449.
Brzojavi: VOLK.
ZAHTEVAJTE PONUDBE I
(pilCDIIOIICDIICDIICDIICDIIC^
0	Musi	0
Slaniki oviti Q
= Prekajene ribe s
U	(Biickllnge)
Oslseeheringe
Kumarce
la znajmske v soli in leisu
Paradižni sok la domač, Cist, v dozah
0
g
o
o
a
rva
o o
Š”1
~ Prva jugoslovanska industrija — 0 za konscrve rib, sočivja irt 0 sadja, družba z o. z. Q
Maribor =
3 Zahtevajte cenik I — fl=>IIC3IICDIIOIIOIIOIIC3llc9
0
Pristopajte kot član k društvu »TRGOVSKA AKADEMIJA«!
Delniška družba „TRIGLAV~
Smarca pri Kamniku
Testenine Slsdna kava Kavine mešanice
Zahtevajte ceniki
Tiska časopise, knjige, brošure, cenike, pravila, koledarje, posetnice
IRGOVSKB-IHDllSTRIJSKft MIŠKA DRUŽBft
Tiska trgovske in uradne tiskovine, pisemske kuverte |  	in	druge
Simon linprčita ulica llov. 13. -- Telefon 552.! tiskovine
Ljubljana
Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Odgovorni urednik F. JERAS.
Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d.