NOVO MESTO, 21.1.1981 LE 10 a...	ŠT. 1
LABOD je glasilo delovne skupnosti Tovarne oblačil LABOD Novo mesto — Izhaja vsako tretjo sredo v mesecu v nakladi 2200 izvodov — Ureja ga uredniiki odbor — Glavni in odgovorni urpdnik: Milan Bratož, tehnični urednik: Marjan MoSkon — Grafična priprava: ČZP Dolenjski list, tiska Knji-gotisk. Novo mesto
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LABOD TOVARNE OBLAČIL NOVO MESTO

s seje ds
Delavski svet delovne organizacije seje sestal na drugi seji pred iztekom leta 1980 in sicer 27. decembra 1980 v Novem rriestu. Prisostvovale so delegacije vseh TOZD, direktorji TOZD in glavni direktor.
Dnevni red je bil dolg in obsežen. Posebej pa so izstopala naslednja vprašanja:
Poslovni uspeh delovne organizacije od 1. januarja do 30. septembra 1980 in primerjava z rezultati poslovanja OZD tekstilne industrije SRS v obdobju januar-september 1980. Ugotavljamo, da je tekstilna industrija dosegla ugodne rezultate, saj niti ena TOZD ni v tem obdobju poslovala z izgubo, medtem ko je višina izgub v gospodarstvu naše republike v tem obdobju 2.343 milijonov dinarjev.
Celotni prihodek v tekstilni industriji je za 30 % višji od lanskega. Celotni izvoz na konvertibilno področje je povečan za 62 odstotkov, medtem ko znaša povečanje uvoza iz konvertibilnega področja le 12 odstotkov. Pokritje uvoza z izvozom je v tekstilni industriji 103 %, medtem ko je v ostali industriji od 62—68 %. Bruto osebni dohodki tekstilne industrije so v celoti višji za 22,3 odstotkov in zaostajajo za rastjo dohodka za 13%. V konfekcijski grupaciji je bil dosežen čisti mesečni osebni dohodek na delavca v višini 6.403 din; povečanje za 17 %, realni osebni dohodki pa so se zmanjšali za 8,2 %.
Na osnovi operativnih in knjigovodskih podatkov delav-
ski s vet delovne organizacije ugotavlja do 30. novembra 1980 sledečo uresničitev plana:
Posebej je bila izpostavljena likvidnost delovne organizacije in posameznih TOZD. Po stanju 30. 9.1980 ugotavljamo, da ne-karete TOZD (Delta, TIP-TOP, Commerce) prelivajo obratna sredstva v dolgoročne naložbe, kar morajo TOZD upoštevati pri usmerjanju ustvarjenih sredstev po zaključnem računu za leto 1980 (čimveč ostanka čistega dohodka nameniti v poslovni sklad). Ocenjeno je tudi, da se kaže upravičenost podvojitve funkcionalne amortizacije že za leto 1980.
Za zagotavljanje tekoče likvidnosti delovne organizacije delavski svet naše delovne organizacije zadolžuje odgovorne delavce v TOZD Commerce, d§i pripravljajo mesečne plane za-' log in nabave surovin za planiranje in zagotovitev potrebnih finančnih sredstev. Z dbslednim usklajevanjem nabave,' proizvodnje in prodaje je treba preprečiti naraščanje zalog in doseči optimalno vezavo obratnih sredstev v sleherni zalogi, ki pa ne smejo v nobenem obdobju leta 1981 presegati planiranih.
Delavski svet delovne organizacije je sprejel poročilo o izidu referenduma za sprejem temeljev srednjeročnega plana razvoja TOZD za obdobje 1981-85 in ugotovil, da so referendumi po TOZD Uspeli 82 odstotno. Tako je Samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega razvoja TOZD in delovne organizacije Labod 1981-85 zrel za podpis in je bil po seji posredovan v podpis vsem TOZD.
Delavski svet je potrdil predlog smernic skupnih osnov planov TOZD in DSSS za leto
Eleme nti razdelitve	realizacija	indeks na plan
Celotni prihodek	813.835	116
Dohodek	338.924	112,8
Čisti dohodek	273.924	114,1
Ostanek dohodka za:	186.615	105,4
- prehrano	10.400	
—	stanovanjska izgradnja —	ostanek za poslovni sklad	11.200	
in sklad skupne porabe	54.209	
1981 z dopolnitvami. Smernice predvidevajo skupno število zaposlenih 1852 delavcev, od tega v neposredni proizvodnji 1358 delavcev in izvršitev 145,984.384 proizvodnih minut. Smernice za plan TOZD in DSSS za leto 1981 predvidevajo tudi 20% odvisnost osebnega dohodka od kvalitete dela v proizvodnji in režiji. Sprejet je bil naslednji rokovnik:
-	predlog smernic za leto
1981 obravnavajo in sprejemajo zbori delavcev	posameznih
TOZD do 15. januarja 1981
-	na osnovi smernic se pripravi skupne osnove planov DO Labod za leto 1981 do 31. januarja 1981, ki se jih predloži v razravo in potrditev delavskim svetom TOZD
-	TOZD naj pripravijo svoje letne plane za leto 1981 do konca meseca februarja 1981.
Delavski svet delovne organizacije je verificiral nove normative časov izdelave v programu PŠ, ki so v veljavi od 1 .januarja 1981 dalje (dokončen prehod na nove normative časa s 1. 2. 198 D.
Glede na to, da strokovna služba ni pripravila analize norme časov za program VO, je delavski svet zadolžil razvojno službo, tehnologe VO in tov. Škrinjarja kot koordinatorja, da v roku meseca dni pripravijo predlog za uskladitev časov programa VO in ga predložijo izvršilnemu odboru delavskega sveta delovne organizacije.
V razpravo je bil dan tudi predlog pravilnika o standardih in kvaliteti izdelkov ter o normiranju v TOZD.
Generalni direktor je s posebno vlogo obvestil delavski svet delovne organizacije, da bo v začetku leta 1981 izpolnil pogoje za osebno pokojnino in da iz teh, predvsem pa iz zdravstvenih razlogov želi, da mu preneha delovno razmerje in da se izvede postopek o imenovanju poslovodnega organa delovne organizacije.
Delavski svet delovne organizacije je vlogi generalnega direktorja ugodil, vendar so bile delegacije TOZD enotne, da se po upokojitvi tov. Petan reaktivira in ostane v naši delovni organizaciji najmanj do izteka mandata.
SONJA BEVC
zmaj
za kolekcijo
Komisija za ocenjevanje na sejmu ,,Moda" v Ljubljani je tokrat podelila naši tovarni najvišje priznanje ..Ljubljanski zmaj 81“ za celotno razstavljeno kolekcijo. Le—ta predstavlja našo kompletno ponudbo moških srajc, ženskih bluz in ženskih, moških vrhnjih oblačil za sezono pomlad-poletje 1981.
Priznanje ,,Ljubljanski zmaj“ prejema naša tovarna poleg veliko drugih priznanj na sejmih Mode v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu in Skopju že tretjič.
Toda dodelitev tega visokega priznanja za celotno razstavljeno kolekcijo ima še posebno težo.
Do sedaj prejeta priznanja in ,,Zmaj 81" so logična posledica kontinuitete rasti in razvoja podjetja kot celote, saj vzbuja Labod s ponujenim asortima-nom, kvaliteto in modno aktualnostjo posebno pozornost in zadovoljstvo potrošnikov. Visoko je cenjeno naše zagotovilo kupcem in praksa, da so vsi razstavljeni artikli tudi v proizvodnji. Kot poseben uspeh lahko štejemo, daje pretežni del kolekcije iz domačih tkanin.
Čeprav se v modelih in modnih muhah odražajo osebnosti in ustvarjalne sposobnosti posameznih kreatorjev in modelarjev, je vendar tak uspeh možno doseči le v kolektivnem prizadevanju od nabavne—prodajne službe, razvojnega oddelka in službe za ekonomsko propagando, pa tja do modelarjev, krojačev in šivilj, ki sodelujejo v pripravah na kolekcijo. Nič manj pa ni pomembno delo v redni proizvodnji, ko je treba prodane izdelke kvalitetno sešiti in jih pravočasno poslati na trg."
Velika pozornost vzbuja Labod na sejmu Moda 81 v Ljubljani z malo modno revijo na razstavljenem prostoru, katero si potrošniki lahko ogledajo trikrat na dan.
Pa še domiselna barvna reportaža iz modnih revij preko štirih televizorjev na sejmu, na poljuben način prikaže mimoidočem našo široko paleto proizvodov za pomlad-poletje 1981.
Čestitamo vsem sodelujočim k trajnemu uspehu pri zadovoljevanju potreb naših kupcev in potrošnikov — k visokemu priznanju , .Ljubljanski zmaj 81" za celotno razstavljeno kolekcijo na sejmu ..Moda 81" v Ljubljani
OBOROŽEVALNA TEKMA
vojni
dejavnik v
mednarodnih
odnosih
Pri obravnavanju vojnostra-teških odnosov je Zahod vedno izhajal iz trditve, da ima Sovjetska Zveza premoč v klasični oborožitvi in številu oboroženih sil, ZDA pa premoč v modernem jedrskem orožju.
V	letih takoj po drugi svetovni vojni so ZDA imele monopol na atomsko bombo, ki so ga skušale čim bolj izkoristiti. Toda ta monopol je bil razmeroma kratek, ker je Sovjetska Zveza že leta 1949 opravila eksplozijo svoje prve atomske bombe. Na to so ZDA imele monopol na vodikovi bombi in so predpostavljale, da ga bodo dolgo zadržale. Predpostavka se je pokazala neutemeljena, kajti leta 1953 je Sovjetska Zveza proizvedla svojo vodikovo bombo. V nadaljnjem razvoju so ZDA imele določeno prednost v jedrsko-ranjem orožju toda Sovjetska Zveza jih je postopno dohajala tudi na tem področju. Tako seje povečala spirala oborožene tekme, z njo vpred pa so rastli stroški.
Kako zelo draga so moderna vojna sredstva, govori npr. podatek, da sodobno opremljen tank stane približno milijon dolarjev, lovec—reaktivec pa stane približno dvajset milijonov dolarjev. Zelo drago je jedrsko balistična raketa tipa TRIDENT stane 11, 600.00 dolarjev.
V	današnjem svetu porabijo letno za oboroževanje preko 450 milijard dolarjev. Kaj to pomeni, pokaže podatek, da znaša celotna pomoč državam v razvoju samo 20 milijard dolarjev letno. Torej 1:22,5 je razmerje med mednarodno ekonomsko pomočjo in oboroževalno tekmo. Očitno je, da je vojni dejavnik zelo pomemben v mednarodnem dogajanju.
Z uspešno konferenco o evropski varnosti in sodelovanju, kije bila leta 1975 v Helsinkih, je bil nedvomno dosežen pomemben napredek v Evropi. Toda ob tej ugotovitvi ne smemo niti za trenutk prezreti podatka, da od celotne vsote 450. milijard dolarjev, kolikor v svetu letno porabijo za oboroževanje, odpade kar 80 % na države v prostoru, ki ga zajema pojem evropske varnosti in sodelovanja (vse evropske države,
Kontrola v TOZD LOCNA.
Sovjetska Zveza, ZDA in Kanada). To pomeni, da je prav na tem prostoru največja koncentracija oborožene sile, ki je najmodernejša in najbolj uničevalna. V tem je vključena tudi stalna grožnja evropskemu in svetovnemu miru. V ameriških publikacijah, v revijah Newsweek in Time se trdi, da v Evropi Atlanski pakt razpolaga s 100 divizijam1 in 16.000 tankih, Varšavski dogovor pa s 180 divizijami in 34.000 tanki. Te podatke pa lahko obravnavamo z določeno rezervo.
Ameriška strategija se je leta in leta ukvarjala z vprašanjem, kako v Evropi učinkovito odgovoriti na tako imenovano premoč Sovjetske zveze v tankovskih divizijah. Tako je prišlo do iznajdbe neutronske bombe. Njena osnovna lastnost je v tem, da ne uničuje materiala, ubija pa ljudi. Konkretno je neutronska bomba zamišljena kot sredstvo, ki ubija posadke tankov. Eksplodira na višini 1000 metrov nad zemljo in v določenem področju uniči človeška življenja. Njena druga lastnost je, da ima zelo močno žarčenje v trenutku eksplozije, ne povzroča pa poznejšega žar-čenja. Torej nekaj ur po uničevalni eksploziji na tem prostoru ni več nevarnosti, kar naj bi omogočilo napredovanje čet in zasedbo terena.
Predsednik ZDA Jimmv Carter je leta 1 977 najavil proizvodnjo neutronskih bomb in njihovo razporeditev v Zahodni Evropi. Carterjeva najava je povzročila zelo ostro reakcijo Sovjetske Zveze. Sprožila je široko politično in propagandno akcijo proti tej vrsti orožja, češ da gre za skrajno nehumano orožje, ki ubija ljudi. S tega vidika je bila izpostavljena zelo ostri obsodbi ameriška teza, da
gre za ,,čisto bombo“, ki ne uničuje materiala, ubija pa ljudi samo v določenem časovno omejenem obdobju.
Zaradi široke propagandno politične akcije proti neutron-ski bombi, ki je imela precejšnjo podporo tudi pri javnosti zahodno evropskih držav, so ZDA trenutno odložile sklep o razmestitvi neutronskih bomb v Zahodni Evropi. Toda to nikakor ne pomeni, da so se ZDA odpovedale neutronski bombi.
Posebno je zanimivo, da se z uvedbo neutronske bombe ukvaijajo tudi nekatere zahodno evropske države, Francija in Velika Britanija. Pred kratkim je Francija že opravila poiskus s svojo različico neutronske bombe. To dokazuje, da je zamisel o uvedbi neutronske bombe danes močno prisotna pri mnogih državah. Nedvomno je na dnevnem redu proizvodnja novih vrst še bolj uničevalnega jedrskega orožja.
Popolnoma logično je predpostavka, da sta Sovjetska vojna znanost in tehnologija že prišli do neutronske bombe in da bo potem takem tudi Sovjetska Zveza v svoje oboroževanje vključila neutronsko bombo. Kot se to že poprej pokazala na primeru atomske in vodikove bombe, nihče ne more dolgo računati z monopolom na naki vrsti orožja. Kljub temu je osnovni motiv nosilcev oborže-ne tekme pridobiti si pokončno prednost” nad drugo stranjo. To je seveda samo ena od različnih zahodnih podatkov o stratežkem orožju in je obravnavana predvsem z vidika odnosov Vzhod—Zahod v evropskem prostoru. Svetovni arsenal str-atežkega orožja je seveda večji.
Na koncu želim poudariti našo koncepcijo splošne ljudske obrambe. Po načelu koncepcije
naše SLO in DSz je tovariš Tito vedno opozarjal na izgradnjo in bojno pripravljenost oboroženih sil, nikoli pa ni dajal prednost tehniki, pa naj je bila ta še tako moderna in sodobna. Na prvo mesto je vedno dajal ljudski človeški faktor kot osnovni in odločujoč dejavnik v boju in odporu proti sovražniku.
Pred Dnevom JLA je zvezni sekretar za Ljudsko obrambo, armadni general Nikola Ljubi-čič odgovarjal na vprašanja predstavnikov tiska o utrjevanju sistema splošne ljudske obrambe in krepitvi vojne pripravljenosti naših oborženih sil, kjer je tudi dejal: „V letu 1980 je svet potrošil rekordno vsoto denarja za oborževanje — 550 milijard dolarjev. Kar dve petini znanstvenih raziskav v svetu sta financirani v vojne namene.”
Glede na negotovo mednarodno situacijo in glede na sedanje gospodarske težave, so delegati obeh zborov Skupščine SFRJ 26. decembra sprejeli proračun federacije za leto 1981, ki znaša 169 milijard dinarjev. Delegati so z vso odgovornostjo sprejeli sklep, da bomo z razliko od leta 1979, ko smo za potrebe armije izločali 5,72 odstotkov, v letu 1980 pa 6,17 odstotkov, dajali v letu 1981 le 5,80 odstotkov v te namene. Delovni ljudje in občani se morajo zavedati, da so ta sredstva nujno potrebna JLA. S temi sredstvi mora armada zagotoviti opremljenost oboroževalnih sil, redno dejavnost armije in standard pripadnikov JLA.
Sprejete obveznosti za potrebe JLA bo naša družbe izpolnjevala, saj se vsi zavedamo, da brez armade ni miru, ne svobode.
referent obrambe MILAN ILIČ
tozd ločna v eni izmeni
Zbor delavcev TOZD Ločna je dne 18. decembra 1980 z večino glasov sprejel skleP „TOZD Ločna preide z dnem 1. 1. 1981 na enoizmensko delo ..in s tem končno postavil piko na dosedanja prizadevanja glede reorganizacije in uvedbe dopoldanskega dela.
Sama zamisel sega še v leta 1977/78, ko je bila fluktuacija v polnem razmahu in smo z analizo vzrokov odhajanja delavk ugotavljali, da 80 odstotkov teh zapušča podjetje zaradi neurejenih razmer varstva otrok pri poročenih delavkah, oziroma možnosti šolanja v popoldanskem času pri mlajših delavkah, vsem pa je bil osnovni razlog izmensko delo.
To nas je navedlo, da smo v sodelovanju s kadrovsko socialno službo izvedli anketo, ki je pokazala, da praktično 90 odstotkov delavk želi delati samo dopoldne, ob dodatnih ugotovitvah, da je produktivnost v dopoldanskem času bistveno večja in da bi bili tudi določeni prihranki pri stroških energije in kurjave, pa smo bili že takrat edini, da mora biti realizacija prehoda na eno izmeno osnovni cilj TOZD-a v prihodnosti. Seveda smo se že takrat zavedali, da je osnovni pogoj, ki mora biti izpolnjen, delovni prostor in zadostna količina ustreznih delovnih strojev, ker v času vse ostrejših pogojev gospodarjenja nismo mogli realno računati na investicije večjega obsega.
Zamisel je dobila realnejšo osnovo nekje v polovici leta 1980, ko je po podpori družbenopolitičnega aktiva DO Labod in v soglasju z odgovornimi občinskimi strukturami TOZD Ločna začela z intenzivnimi pripravami za realizacijo reorganizacije. Izdelani so bili tehnični elaborati, ugotovljena potreba po dodatnih strojih, navezali smo stike s prevoznim podjetjem in intenzivno načrtovali tudi interne stvari, kot so prostori družbene j>relirane, garderobe in ostalo. takrat, na polovici leta, pa smo na zborih pozivali tiste delavke, ki jim je ta sprememba prinesla dodatne problerre glede varstva, da si do konca leta probleme tudi s pomočjo vodstva TOZD uredijo. Sedaj lahko že konstatiramo, da so bile te
priprave uspešno izvedene, tako, da na zborih delavcev, ko smo odločali, praktično ni bilo več tehničnih problemov.
Osnovni problem, ki se je pojavil, oziroma je bil evidentno prisoten	ves	čas,	je bil
dodatek na izmensko delo v višini 30 točk, kar v osnovi pomeni cca 10 odstotkov OD. Delavci TOZD Ločna smo se zavedali,	da	ta samoupravno
dogovorjen dodatek na težje pogoje dela ne moremo obdržati, tako	da	smo	ob	sklepu
prevzeli odgovornost, da z boljšo organizacijo, večjo produktivnostjo	in	tudi	iz	naslova
vskladitve norm, povečane vrednosti točke za 5 odstotkov, uspemo zadržati nivo OD in s tem našega življenskega standarda, po potrebi v prvem prehodnem obdobju tudi z refundacijo iz dohodka TOZD.
In sedaj po prvem delovnem tednu v letu, lahko že z zadovoljstvom ugotovimo, da so bila naša predvidevanja pravilna, saj so stvari stekle tako, kot smo si lahko samo želeli, to pa je istočasno tudi potrditev, da je TOZD Ločna zdrava delovna sredina, ki je sposobna obvladati še tako težak položaj.
Osebno pa sem prepričan, da v kolikor še ne, bodo delavke dojele bistveno prednost, ki jo prinaša dopoldansko delo šele čez določen čas, ki jim bo pokazal, kakšna vrednost je to predvsem za urejeno življenje v družini, ki je osnovna in najpomembnejša celica našega življenja. Ta delavka, zadovoljna v privatnem življenju, pa bo tudi v delovni sredini dala najboljše možne rezultate.
Na koncu želim izraziti javno pohvalo vsem delavkam TOZD, ki so se v začetnih težavah obnašale zelo disciplinirano in na ta način bistveno prispevale k temu, da je delo v najkrajšem času uspešno steklo, ravno tako pa tudi službi vzdrževanja in ostalim tehnikom, ki so pod vodstvom tehničnega vodje zgledno in organizirano opravili svoje delo.
Tekstor Jože direktor TOZD Ločna
poglavitni
dogovori
Predsedstvo republiške konference SZDL je sprejelo predlagana izhodišča za letošnjo akcijo in pooblastila svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito za usmerjanje in koordiniranje vseh aktivnosti.
Na seji 3. junija 1980 je bilo dogovoijeno, da naj bi bila akcija ,,Nič nas ne sme presene-titi“ stalna oblika aktivnosti SZDL pri uresničevanju nalog s področja SLO in DSz, saj pomembno prispeva k večji obrambni pripravljenosti in usposobljenosti vseh zaposlenih in vse družbe. Nosilci SLO in DSz v DO Labod se te nasloge nismo lotili in pravočasno izdelali zelo obsežen delovni program pri uveljavljanju in krepitvi koncepta SLO in DSz.
V TOZD Ločna, TOZD Commerce in DSSS Novo mesto; TOZD Zala Idrija: TOZD Delta Ptuj in TOZD T1P-TOP Ljubljana so nosilci akcije na podlagi osnovne zamisli in namena akcije za vajo ,,NNNP—80/81“ ter sklepa občinske konference SZDL v sedežu navedenih TOZD-ov dne, 24. oktobra in 13. novembra 1980 so IO OOZS obravnavali posredovano gradivo (št. Z—29/1—80) glede opravil in nalog v akciji „NNNP—80/81“. Člani 10 OOZS so najprej analizirali svoje dosedanje delo v zvezi z akcijo ,,NNNP-80“ in ocenili potrebno dogovora s komitejem za SLO in DSz; štabom CZ in DPO v TOZD. Potem so izdelali lastni program aktivnosti in ga posredovali nosilcem SLO in DPO z namenom medsebojne uskladitve za navedeno akcijo.
Iz tega je razvidno, da je pomembno in težavno delo v
pripravi akcijskega programa ,,NNNP—80/81 “ opravljeno.
Sodimo, da je pot IO OOZS privilna in bi bilo dobro da grejo po tej poti ostale družbene strukture v tistih TOZD-ili ki še niso izdelali akcijski program.
Akcijski program aktivnosti naj bi vseboval naslednje naloge:
—	izdelava programa dela nosilcev za SLO in DPO za leto 1981;
—	usklajevanje skupnega akcijskega programa med nosilci SLO in DPO TOZD;
—	politična priprava kolektiva za vzgojo in usposabljanje delovnih ljudi na področju družbene samozaščite, zaradi uspešnejše izpeljave akcije „NNNP-81“;
—	izdelava načrta ukrepov in aktivnosti OOZS za preprečevanje in odpravljanje izrednih razmer (potres, poplava in podobno).
—	izdelava načrta delovanja komisija IPD v letu 1981 s posebnim poudarkom na akcijo „NNNP-81 ,
—	izdelava in sprejem dopolnilne varnostno politične ocene TOZD;
—	v smislu novega zakona o ljudski obrambi SRS in SFRJ ažurirati obrambni načrt in načrt CZ;
—	praktično preverjanje osposobljenosti nosilcev SLO in enot CZ in NZ;
—	ocena vaje in ugotavljanje pomanjkljivosti med izvajanjem akcije;
—	odajanje poročil o poteku akcije „NNNP— 81“ nadrejenim organom;
—	ogled razstave opreme CZ v Kranju;
—	zaključne aktivnosti oziroma slavnostna seja ob 4. obletnici dneva CZ (20. junija 1981);
—	izvajanje drugih nalog ki so dane od strani upravnih organov SOb.
V načrtu, akcijskega programa, ki ima natančno opredeljene nosilce nalog in rok za njihovo izvršitev.
Referent obrambe: ILIČ MILAN
I*-"	J?
V Keniji, kjer je sedaj najhujše poletje, vročina ne moti nezaposlene, da ne bi trumoma čakali pred vhodom v Yuken in še kje, na morebitno možnost za dela
iz delte ob začetku
leta
Vloženi napori za izboljšanje kvalitete in investicije v kadre naj bodo osnova za boljše in lažje delo v prihodnje
Poslovanje v Delti se je v letošnjem letu odvijalo pod nekoliko drugačnimi pogoji kot v preteklih letih. Poleg številnih tekočih nalog smo izvajali poučevanje mladih kadrov. V planu smo predvideli dodatno zaposlitev 125 delavcev v neposredni proizvodnji, ki bi naj dosegli povprečno letno 57 odstotni učinek in se do pričetka prihodnjega leta usposobili za normalno delo. Žal nismo mogli uresničiti načrta priuče-vanja tako kot smo predvideli, ker nismo prejeli vseh potrebnih in naročenih strojev. Šele v novembru smo dosegli planirano zaposlitev za 1980 leto s tem, da smo zasedli vse stroje delavk, ki so na porodnem dopustu. 146 delavcev se je na novo vključilo v vse brigade od krojenja, šivanja in likanja, ker smo morali poleg brigade šivanja nadoknaditi tudi delavce, ki so se upokojili ali na drug način zapustili TOZD, pa tudi povečati število krojilk in likalk zaradi večjih zmogljivosti šivalnice. Vse to je nekoliko vplivalo na učinke vseh brigad. Do konca novembra je nova brigada šivanja dosegla 80,5 % norme in 71,6 % plana. Pri nedoseganju plana je treba upoštevati, da je v brigadi manjkalo povprečno 24 delavcev.
Ž v planskih dokumentih za letošnje leto smo upoštevali, da bo vključevanje novih delavcev vplivalo na počasnejšo rast dohodka. Z doseženimi uspehi v devetih mesecih pa smo kljub vsemu zadovoljni, saj je bil dosežen pri 20 % povečani zaposlitvi 45 % večji dohodek. Dohodek na delavca je povečan v primerjavi z enakim obdobjem lani za 20,8 %. Vendar zaradi počasnejše dinamike zaposlovanja med letom ne bomo mogli 100 odstotno izvršiti letošnjega plana proizvodnih minut. Razveseljivo pa je, da se je večina novih delavk že dobro vključila v delo in življenje kolektiva, kar je garancija za boljši uspeh v prihodnje.
Poleg skrbi za večjo proizvodnjo so tekla prizadevanja za izboljšanje kvalitete izdelkov. Na kvaliteto smo prejeli dosti prigovorov, predvsem pri izdelkih za domači trg. Slaba kvaliteta se odraža tudi v velikih količinah polizdelkov, ki se vračajo v popravilo. V uspešni ureditvi tega problema imamo še veliko rezerve za večji dohodek brez večjega fizičnega naprezanja. Odgovornost posameznika za svoje delo bo porok za odpravo te pomanjkljivosti.
Preko samoupravnih organov in delegacij SIS smo opozarjali tudi na probleme, kijih nismo v stanju sami razrešiti v TOZD vplivajo pa posredno na naše delo. Z veseljem ugotavljamo, da so bila takšna prizadevanja tudi v večini primerov uspešna. Še vedno pa se ubadamo s problemom zvez z javnimi prevoznimi sredstvi po končanem delu druge izmene. Predvsem pa taki prevozi niso organizirani ob sobotah, ki pa so tudi nekatere delovne. Zaradi tega je organizirano delo ob sobotah le v dopoldanskem času. To pa ima za posledico, da se razhajamo s koledarjem dela drugih
TOZD v DO Labod in tudi težje vsklajujemo morebitno nadurno delo v izrednih primerih. Odgovorni za organiziranje takih prevozov nam na naše zahteve odgovarjajo, da naj na rešitev še čakamo, ker ne najdejo rentabilnega izhoda.
Tudi stanovanjska problematika je vedno močnejša. Zelo malo imamo uspeha pri razreševanju stanovanjskih problemov z delovnimi organizacijami, kjer so zaposleni zakonci naših delavcev. Letos nam je to uspelo le v enem primeru za nakup dvosobnega stanovanja. Sicer pa močno čutimo, da tudi stanovanjski problem vse bolj teži zaposleno ženo.
Malo naših delavcev se lahko poslužuje organiziranega varstva svojih otrok v vzgojno varstvenih ustanovah, prvič zaradi premajhnih zmogljivosti vrtcev, drugič pa zaradi izmenskega dela.
Večkrat slišimo, da bi z izgradnjo vrtca ob tovarni ta problem lahko sami rešili. To bi bilo gotovo koristno. Na drugi strani pa so nam znani pogoji, da bi v sedanjih razmerah financiranje gradnje vrtca in kasneje tudi dejavnosti šla v celoti v breme kolektiva in običajni prispevek za otroško varstvo bi morali plačevati še nadalje. Tega pa ob sedanjih pogojih gospodarjenja in ostvar-janja dohodka ne zmoremo.
Nanizala sem le nekaj konkretnih problemov, s katerimi se srečujemo pri delu in v končni fazi tudi vplivajo na uspehe dela. S še močnejšim angažiranjem delegatov v SIS vseh zaposlenih pa v posameznih krajevnih skupnostih, kjer živijo, bomo lahko vplivali na ustreznejše oblikovanje programov, za katere združujemo sredstva.
Delavci Delte so tudi v letošnjem letu enako kot vselej
Zid, ob prodajalni v TOZD DELTA, ki se je nenadoma podrl in pri tem poškodoval parkirano ..stoenko", je na kaj drag in žalosten način opozoril izvajalca - Dravo Ptuj, da je bilo tokrat njihovo delo nekvalitetno in neodgovorno narejena Tov. Vera Maroh, ki je nesrečo fotografirala, je dala posnetku ima „mali potres v Delti".
doslej z močnim prizadevanjem vsakega posameznika samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij svoje naloge dokaj uspešno opravili. Če še pri tem ugotavljamo, da smo se pri našem delu obnašali skrajno varčno in disciplinirano, ne moremo mimo dejstva, da so osebni dohodki še vedno mnogo nižji kot v drugih dejavnostih. Zato bomo morali v bodoče še bolj dosledno izpostaviti ta problem in zahtevo izenačenju pogojev gospodarjenja. Vsem članom kolektiva Delte se zahvaljujem za sodelovanje in za vložene napore pri razreševanju mnogih problemov z željo, da bi bili tudi v naprej pripravljeni vse storiti za uspešno poslovanje, kar je tudi porok za boljše življenje.
V novem letu 1981 pa želim vsem zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva.
Direktor TOZD Delta NOVAK DRAGICA
drobna vprašanja postanejo lahko tudi veliki problemi
Z rekonstrukcijo Ceste herojev je tudi pot do Laboda otežkočena. Vsi avtobusi in osebni avtomobili prihajajo lahko le iz ločenske strani in tako že prej nekoliko slabši mestni promet kot bi si ga želeli, sedaj postaja že problematičen. Z novim letom je tudi TOZD Ločna prešel v enoizmensko delo, kar je gostoto v mestnih in obmestnih avtobusih še povečalo. Da bi kljub težavam z Gorjanci omogočili proizvajalkam nemoten prihod na delo, smo se dalavci TOZD Commerce in DSSS dogovorili, da bomo kar najmanj mogoče obremenjevali jutranje avtobuse. Dan je bil predlog, da bi celo premaknili začetek dela, vsaj v času dokler ne bo popravljena Cesta herojev, od 6.15 do 14.15. S tem se ne bi izognili le pritiskom na avtobuse, temveč bi zmanjšali tudi gnečo v jedilnici.
S prehodom TOZD Ločna v eno izmeno, je tudi razpored
Tako kot vsako leto ob izteku starega, nas je tudi tokrat obiskal Dedek mraz in z bonboni posladkal že tako dobro razpoloženje delavcev DSSS in TOZD Commerce.
malic drugačen, saj poteka malica v štirih izmenah. Ob spremembah, ki smo jih sprejemali v DSSS, da bi se prilagodili Ločni, pa je tudi predlog, da bi tudi delavci Commerce in DSSS imeli deljeno malico. Čeprav je kava, ki jo spijemo okoli dvanajste ure „stlačena” in popita na hitrico med našim delom, prevladuje mnenje, da bi bil drugi del malice potreben pedvsem zato, da vstanemo od dela, se maloe razgibamo in nato pohitimo z delom naprej. Premnogokrat vidimo v desetminutnem odmoru le kavico in ne znamo prisluhniti zdravim nasvetom.
Čeprav je skoraj samo po sebi umevno, da v jedilnici ne bi smeli kaditi, smo ob tem, ko se poveča število delavk ob malici v jedilnici še za enkrat, „urad-no” prepovedali kajenje. Za kadilce bodo v veznem hodniku postavljeni ustrezni pepelniki in preskrbljeno bo za prezračevanje. Med besedami je bila dana tudi pobuda za a ustanovitev kluba nekadilcev, oziroma vsaj za skrb, da bi v naši sredini omejevali kajenje v zaprtih prostorih, na sestankih in podobno. Da ne bi o teh vpaša-njih pisali le ob tednu boja poti kajenju in da ne bi o njih razpravljali le formalno, je prav, da bi ideja tudi zaživela. Seveda pa bi bilo ob tem potrebno veliko strpnosti kadilcev od nekadilcev in morda še več obratno - tokrat za dobro vseh!
L. J.
informiranje, odmevi in načrti
V	letu 1980 smo začeli s tri-tedenskim izhajanjem našega glasila, ki nam je z razliko od mesečnika, prinašal svežejše novice.
V	program dela glasila smo si zapisali, da bomo spemljali gospodarjenje v naši delovni organizaciji, samoupavno dejavnost, posebno pozornost smo namenili področju SLO in DSz, varstvu pi delu, družbenemu standardu, interesnim dejavnostim in pa dogodkom tako v naši sredini, kot v celotni tekstilni industriji. Analiza 16 lanskih številk kaže, da smo sledili pogramu. Seveda bi se morala posamezna področja več pojavljati; vendar lahko rečemo, da smo v celoti zaobjeli vse točke programa. Drugo vpašanje pa je, kakšna je bila vsebina in kvaliteta pispevkov.
Glasilo bo doseglo svoj namen, če bomo pisali v čim večjem številu. Seveda le posamezni poznavalci in strokovnjaki lahko pišejo o določenih strokovnih vprašanjih, jih po-jasnujejo in jih prikažejo jasno in celovito. Gospodarjenje je tisti del, ki nas vse najbolj zanima, pa vendarle niso vsi vešči ekonomskih ved. Cesto nismo kos načinu pikaza ali jeziku, zato želimo preposto in nazorno informacijo. Strokovnjaku je gotovo težko zajeti vse
tisto kar bi nas zanimalo v peprosto pojasnilo, zato bi posamezna vpašanja pomagala obema stranema - avtorju in bralcu.
Podobno je na področju SLO in DSz. Vsi govorimo o podružabljanju, da pa bo to v celoti doseženo, se moramo tega področja lotevati vsi, ne pa samo referent za omenjeno področje in morda še nekatere odgovorne osebe.
To, da se naj bi predvsem delavci več javljali v našem glasilu ne pomeni, naj bi direktorji, vodje in posamezni strokovnjaki nehali pisati (sicer pa se ti še vedno premalo oglašajo v našem glasilu). Njihova informacija je gotovo najširša, najbolj plastična in celovita. Zato bi morala sprožiti (in gotovo se to dogaja) odmeve. Novo obvestilo rodi nova vprašanja, morda nove ideje in podobno, kar se naj bi tudi našlo na straneh našega glasila.
Se vedno pa si moramo očitati premajhno odprtost. Pravimo, da je glasilo namenjeno obveščanju delavcev o uspehih in težavah v naši delovni organizaciji. Pa vendar o težavah še vedno kaj težko spregovorimo. Eden od vzrokov tiči tudi v tem, da se zdi vloga glasila dvojna - informirati delavce in hkrati predstaviti delovno organizacijo navzven. Morda imamo to ped očmi, ko preskočimo temnejšo stran, namesto te pa raje na večje napišemo pohvalo. Tudi ta sodi v naš časopis, toda hkrati s predstavitvijo celotne situacije, ki bo delavcu dala vpogled v sedanje stanje in možnosti za v napej.
Veliko je pipomb, da naše glasilo ne prinaša nobenega lahkega čtiva, da ni križank, ni vicev... Menim, da smo se
odločili za tako obliko glasila, ki bo delavoe informirala o delu in življenju v naši delovni sredini ter o dogodkih vezanih na to. Predragocen, pa tudi pedrag, je prostor, da bi si privoščili zgolj zabavne teme, ki ne bi bile vezane na nas, naše navade, morda slabosti. Predvidevamo, da si delavci v Labodu želimo predvsem vesti vezane na naše delo, ki jih ni potrebno „gratinirati” z dodatnim lahkim gradivom.
Naša sredina je samoupavno in poslovno na visoki stopnji, kar smo že velikokrat dokazali, naše želje za naprej pa veljajo še večjemu napredku in še boljšemu počutju. Zato bomo tudi s pomočjo glasila, ki je včasih celo edina vez in oblika za spoznavanje in pibliževanje TOZD in delavcev, razvijali naše samoupravne odnose in se lotevali tudi ,,korajžnejših” tem. Tako bomo dosegli zanimivejšo vsebino našega glasila, boljše in celovitejše informiranje, lažjo orientacijo v naši sredini in s tem gotovo tudi boljše rezultate.
Plan izhajanja glasila Labod za letos zajema 16 številk, ki bodo tudi v bodoče na osmih straneh. Izhajali bomo vsake tri tedne, razen v času kolektivnih dopustov. Poleg teh rednih številk glasila, bomo ob periodičnih obračunih skušali izdati manjše številke glasila, ki bi pinašale le podatke, na podlagi katerih bi delavci na zborih odločalL
V letu 1980 je en izvod glasila Labod stal poprečno 8,35 din. V ceni je vključena tehnična ureditev in tisk, medtem, ko stroški za fotografije niso všteti.
L. J.
Pogled na novomeški trg, ko še ni bilo železnega mostu.
uspešna
saradnja
Naša OOSSO vojne pošte 4653 i OOSSO RO ,,LABOD” i ove godine su nastavili svoju šara dnju nizom kulturno-zabavnih manifestacija. Svakako naj-važnija od svih bila je kulturno -zabavna smotra „TITO— REVOLUCUA—MIR”. Na toj smotri je došla do izražaja njena idejna snaga s istaknutim tradicijama i ličnošču druga TITA. Kviz takmičenje u kojem su vojnici VP. 4653 i omladinci iz RO „LABUD” pokazali zavid-no znanje iz istorije SKJ, naše revolucije, uloge druga TITA i afirmacije politike Saveza Komunista i nesvrstanosti. Kulturni program bio je pravi koloplet BRATSTVA I JED1NSTVA zasnovan na bogatim kulturnim tradicijama svih naših naroda i narodnosti. Starešine naše vojne organizacije su zadovoljne ra-dom i saradnjom naših organizacija, jer su svi učesnici u slo-bodnom vremenu, izmedu poligona i učionica, izmedu radnog mesta i škole našli vremena da predanim radom i zalaganjem izuzetno obogate našu vojničku kulturno—za bavnu svakodnev-nicu. Takoder su izrazili zelju da ovakvih saradnji vojnika, omladine i radnih organizacija u budučnosti bude još vge. U realizovanju zadataka koji su bili postavljeni pred nas puno nam je pomogao naš starješina Radojle Pavlovič.
V.P. 4653
novomeške
razglednice
Tik pred novim letom smo v novomeškem delu Laboda dobili še eno razstavo. Tokrat smo se srečali z upodobitvami Novega mesta in okolice, gradivo pa nam je, kot že nekajkrat doslej, posdila študijska knjižnica. Večina razstave je razglednic, nekaj fotografij in nekaj umetniških upodobitev.
Številne predstavitve pričajo o naglem in neslutenem razvoju Novega mesta in okolice, najzanimivejše med njimi pa so prav gotovo tiste, na katerih je naše mesto v času, ko napr. če ni bilo železnega mostu in je vidna hiša, kije zapirala glavni trg.
Bombandiranje Novega mesta je predstavljeno v nizu fotografij, iz časa NOB pa je tudi nekaj umetnSkih upodobitev krajev in ljudi, ki so jih zabeležili naši znani umetniki Jakac, Germ in še nekateri. Med razstavljenim gradivom pa je tudi najstarejša upodobitev Novega mesta, ki izhaja iz leta 1604, avtor risbe pa je Gobucciaric (Klobučarič). Zanimiv je nastanek Frančiškanskega samostana. Frančiškani so leta 1471 pribežali iz Bosne pred Turki in ao takratni navadi zgradili amostan ob vodi. Večkrat je aredstavljen tudi Kapitelj, ki je )il ustanovljen leta 1493 in pa Tintorettov Miklavž, ki je ena .zmed največjih umetnin v Jugoslaviji. Kapiteljska cerkev e sliko dobila leta 1 594.
Zabeležena je tudi rast šolstva. Osnovna šola obstaja v Nožem mestu že 500 let, gimnazija
Zamrzljena Krka leta 1929.
pa je bila ustanovljena leta 1746. Tudi novomeški rotovž, za katerega velja podatek, da je bil tisti prvi zidan z vinom, je v teh upodobitvah deležen precejšnje pozornosti.
Skratka, prerez skozi zgodovino Novega mesta in okoliških krajev imamo v naši jedilnici in ni čudno, da je bila razstava tako lepo sprejeta. Za vsakogar je zanimiva, predvsem pa za tiste, ki se še spominjajo nekaterih starih ulic iz predvojnega Novega mesta. Med njimi je bilo veliko naših upokojencev, ki so se ob novoletni pogostitvi ogledali tudi razglednice Novega mesta.
Leto 1980 nam je prineslo na kulturnem področju veliko lepih in kvalitetnih predstav. Še v večji meri kot v prejšnjih letih, je zaživelo sodelovanje s študijsko knjižnico in upamo, da bo to sodelovanje še rastlo!
L. J.
ob reki
O, reka mogočna, šumeča, tukaj ob tebi stojim poslušam glas tvojega toka; od daleč pritekla si, vem.
Samo za hip se ustavi, rad bi govoril s teboj, le nekaj te bom vprašal. Postoj, za trenutek postoj!
A ti reka mogočna dalje, vse dalje hitiš.
Še za hip se ne ustaviš, poslušati me ne želiš.
Znova in znova se vračam in gledam te reka deroča, v teh si trenutkih želim, da bi močan bil kot ti
SILVA PUHAR TOZD Delta
Novoletno praznovanje upokojencev v novomeški jedilnici. Ob veseli pesmi in radostnem razpoloženju je bilo izrečenih mnogo dobrih želja za leto, ki je pred nami, predvsem pa smo si zaželeli veliko zdravja! To pa je prisotnim zaželela tudi predsednica sekcije tov. Malči Travižan.
posvet
sekretarjev
Na posvetu	sekretarjev
osnovnih organizacij ZK občine Ljubljana—Bežigrad je bila tudi tov. Stuparjeva	iz TOZD
Commerce enota Ljubljana. Na posvetu je bilo izpostavljenih precej tekočih problemov sedanjega slovenskega in jugoslovanskega trenutka.
V sklopu razreševanja nastale situacije je tudi naloga vseh osnovnih organizacij, da izdelajo analizo gospodarjenja v svojih sredinah. Ob tem je bilo izpostavljeno tudi vprašanje večje produktivnosti in večjega dohodka, zmanjševanje režijskih delavcev, fleksibilno izkoriščanje delovnega časa, pa tudi odnosi z individualnimi poslovodnimi organi.
Komunisti so zadolženi, da v vseh organih ustvarjajo pogoje, da bo začrtana orientacija sprejeta. Vsak konkretno zadolžen član mora poročati o rezultatih, nalogah, organizacija pa mora analizirati situacijo in, če je potrebno, ukrepati naprej. Vse, ki niso pripravljeni delati na teh pozicijah, je treba poklicati na odgovornost. Natančneje je potrebno spremljati kadrovsko politiko in včlanjenje v Zvezo komunistov.
Ob tem pa se mora sleherni komunist obnašati in delati vzorno in biti samokritičen do svojega dela in delovanja.
Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
V APRILU BO POPIS PREBIVALSTVA
Od 1. do 10. aprila bo v naši državi spet popis prebivalstva. Tak popis smo imeli nazadnje ped desetimi leti. Zanimivo je, da je prvi večji popis na našem področju izvedla že več kot ped dvesto leti avstrijska cesarica Marija Terezija. Seveda se bo tudi letošnji popis od cesaričinega, kije imel predvsem vojaške namene, precej razlikoval. Izpolnjeval bo vse zahteve, ki jih za mednarodne statistike postavlja OZN, dal pa bo tudi kup zanimivih podatkov, za katere tudi občine na svojih področjih ne vedo. To so podatki o stanovanjih, poslopjih, kmetijskih površinah, obdelanosti zemlje in podobno. S tem bodo zbrani podatki o stanovanjskem standardu našega prebivalstva, še bolj pomembni pa bodo ti podatki za gospodarno kmetijsko politiko. Se en podatek: popis bo izpeljalo približno devet tisoč popisovalcev.
postopek
največkrat
sproži
delavec
Sodišča združenega dela ne ščitijo zabušantov in nediscipliniranih delavcev
Novinarski servis je v imenu uredništev glasil v DO naše regije naprosil predsednika sodišča združenega dela v Novem mestu, da bi v krajšem sestavku predstavil nekaj glavnih značilnosti o delovanju tega člena socialističnega sodstva. Odgovor VI. Bajca objavljamo z željo, da bi kar največ delovnih ljudi vedelo, kaj in kako delajo sodišča združenega dela.
Letos aprila je minilo pet let, odkar je v Novem mestu začelo delovati sodišče združenega dela. Sprva ni bilo mogoče predvideti, kakšen bo čez čas obseg dela sodišča, zlasti ko so bili prvi koraki zelo skromni. V prvem letu je namreč terjalo varstvo svojih pravic le 56 udeležencev. V naslednjih letih pa se je pripad zadev močno povečal in se letos ob tričetrtletju že suče okrog številke 200. To pomeni, da so delovni ljudje in občani spoznali, da je moč uveljaviti pravice, za katere v temeljni ali drugi organizaciji niso znali ali hoteli imeti posluha, tudi drugod, prek samoupravnega sodišča, kije enakopraven člen
v sistemu našega socialističnega sodstva.
Mimo predsednika, ki svoje posle opravlje profesionalno, dela pri sodišču tudi 39 nepoklicnih sodnikov, ki v senatih razrešujejo sporna razmerja, do katerih prihaja v temeljnih, delovnih in drugih samoupravnih organizacijah ali skupnostih. Ti sodniki, sami delavci in strokovnjaki na različnih področjih, so se uspešno vključili v delo in naloge sodnika in s svojimi izkušnjami in pogledi oblikujejo odločitve sodišča.
Vsa leta doslej je v dobrih treh četrtinah zadev pobudnik za začetek postopka pred sodiščem delavec. To pomeni, da večino spornih zadev novomeškega sodišča združenega dela pomenijo spori iz delovnih razmerij. Zanimivo je, da ni prav nobenega spora o ustanavljanju TOZD, o delitvi premoženja med TOZD in drugih samoupravnih odnosih med TOZD. Ni niti sporov o odločitvah notranjih arbitraž in ne glede odhodkovnih ali prihodkovnih odnosov. Vse kaže tako, kot da bi bilo na tem področju vse lepo in prav, dasi marsikdaj slišimo, da vsemu le ni tako. Vendar pa tudi pred sodišči združenega dela velja načelo: kjer ni tožnika, ni sodnika. Zato sodišče samo ne more začeti brez ustreznega zahtevka ali predloga nobenega postopka.
Med spori iz delovnih razmerij, t. j. spori začenši z razpisi in razglasi del in nalog, preko razporeditev in premestitev ter poskusnega dela, osebnega dohodka, dopustov, jubilejnih nagrad do prenehanja delovnega razmerja, odškodnin zaradi nesreč pri delu, vrnitev štipendije in prednostne liste za dodelitev stanovanja, so na prvem mestu denarne terjatve, med njimi pa
prednjačijo vrnitve štipendij in osebni dohodki. Med ostalimi spori iz delovnih razmerij pa je največ onih glede prenehanja delovnega razmerja oz. (kot smo rekli včasih) izključitve.
Ob oceni vprašanja, ,,ali se splača sprožiti postopek pred sodiščem”, t. j., ali delavec s svojim zahtevkom uspe, moramo ugotoviti, da se to zgodi v nekaj več kot polovici primerov. Ne velja pa očitek, ki ga je že bilo slišati na račun teh sodišč, da sodišča združenega dela ščitijo zabušante in nedisciplinirane delavce.
Nemalokrat se zgodi, da delavci, včasih pa tudi pooblaščeni zastopniki TOZD, ne poznajo lastnin samoupravnih aktov in se zato ,,pravdajo” za prazen nič. Če bi namreč te akte prebrali v svoji hiši, dQ postopka pred sodiščem sploh ne bi prišlo. Res pa je tildi, da marsikdaj in marsikje delavec ne more dobiti v roke samoupravnega akta, ker le-ta (mofda kot edini izvod) leži v pisalni mizi kakega referenta ali direktorja.
Pomembne vlogo pri urejanju medsebojnih razmerij in razreševanju morebitnih sporov naj bi imela tudi sindikalna organizacija. Kakor ta v prvih dneh delovanja sodišča ni našla svojega mesta in se ni kaj prida vključevala v postopek TOZD ali pred sodiščem, pa je treba zdaj ugotoviti, da se je stanje močno spremenilo. Sindikat se namreč vse bolj uveljavlja in opravlja svojo ustavno in zakonito funkcijo. Ob še uspešnejšem delu pa bo vsekakor prišlo tudi do tega, da bodo sporna razmerja razrešena že tam, kjer so nastala, t. j. med delavci samimi. Takrat pa se bo seveda zmanjšalo število novih zadev, ki zdaj, žal, še naraščajo.
N. S.
pismo
urednikom
16. 12. 1980 smo Vas seznanili s težavami, ki jih imamo zaradi kompletne dotraja los ti naših naprav za časopisni stavek. Zaradi nje imamo slab stavek, v katerem se včasih črke prekrivajo, iz strojev kljub pravilnim kodam prihajajo besede z napačnimi črkami in zvezami, ni več ravnih vrst ne desnega roba, ne pravilnih umikov, velikih začetnic itd. itd Kljub več kot dveletnim prizadevanjem še nismo pridobili potrebnega uvoznega dovoljenja za svetlobni stavek, s katerim bi vse te nevšečnosti in ovire odpravili in posodobili našo proizvodnjo. Po intervenciji delegacije predstavnikov MS SZDL za Dolenjsko, izdajateljskega sveta in naše DO pri tov. Mitji Ribičiču, predsedniku RK SZDL Slovenije, imamo zagotovilo, da bo o problemu naše tehnične baze v kratkem sklepal tiskovni svet pri RK SZDLS, obstajajo pa realne možnosti, da to vprašanje rešimo v L četrtletju 1981.
Zato se obračamo na vse naročnike tehničnih uslug pri naši DO, da z razumevanjem sprejmejo na znanje gornje obvestilo. Prosimo hkrati za razumevanje, ko prihaja zaradi delnih ali večdnevnih izpadov v proizvodnji našega časopisnega stavka do neljubih zamud pri rokih za ugotovitev časopisov. Še bolj kot doslej je treba spoštovati dogovorjene roke za oddajo kompletnega gradiva za posamezne časopise. Pri tem Vas še posebej prosimo, da dosledno upoštevate vsa navodila, ki smo Vam jih poslali 16. 111980.
Želimo Vam zdravo, novih uspehov zvrhano novo leto 1981, ki naj ga dopolnjuje tudi naše tesno sodelovanje na področju poglobljenega samoupravnega obveščanja!
Urednik servisa: TONE GOŠNIK, L r.
Tudi letos imamo na sejmu modne mini revije, ki privabljajo veliko obiskovalcev.
Začetek januarja je čas ljubljanskega sejma mode. Letošnji sejem je že 26. po vrsti. Na njem je v slabem tednu dni -od 12. do 16. januarja — predstavilo 496 delovnih organizacij iz cele Jugoslavije. Na razpolago so imeli 20000 kvadratnih metrov razstavnega prostora, vendar je med proizvajalci več zanimanja, kot je pa prostora.
Labod ima letos na razpolago 182 kvadratnih metrov površine, ki je razdeljena na komercialni prostor, razstavni prostor in na prostor, namenjen za modne mini revije. Tovrsten prikaz naših izdelkov je zelo učinkovit, saj je model na manekenki povsem drugače prikazan, kot samo na obešalniku oz. v izložbi. Kolekcijo, kije že v prodaji ali pa vsak čas bo,
smo posneti tudi na videokasete, ki so predvajane med revijami. Oba prikaza sta organizirana v sodelovanju z Društvom modnih delavcev, koncept revije pa je pripravila Alenka Faifer.
Labodov razstavni prostorje zelo obiskan, zanimanje za naše izdelke za pomlad—poletje pa tudi veliko, s čimer smo seveda zelo zadovoljni.
Ob tem kratkem poročilu iz revije pa naj še dodamo, da tokrat zadnjič podeljuje priznanje ZMAJ strokovna komisija, že prihodnje leto pa bodo to priznanje podeljevali potrošniki.
Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
NOVE VRSTE SVILO-PREJK
Na Kitajskem so vzgojili nove vrste sviloprejk, ki se hitreje razvijajo. To je Kitajcem uspelo na področju province Seučuan, ki je po pridobivanju svile najbolj znana. Uspeh so dosegli z uporabo hormonov, s križanjem in s pomočjo laserje-vih žarkov ter mikrovalov. Istočasno jim je uspelo vzgojiti bolj odporne in hitreje rastoče murve, tako, da v doglednem času
pričakujejo izboljšanje proizvodnje tako po kvaliteti kot po kvantiteti.
iz Tekstilca
PARIŠKA IN RIMSKA MODA
Revija Haute Counture v Parizu in Alta Moda v Rimu nista prinesle nobene senzacije, pač pa so pokazale nadaljni ravzoj mode kombinacij z nenavadnimi sestavinami športnih in elegantnih materialov s karzne-nimi obrobami in barvnimi harmonijami. Nekateri oblikovalci pa so zamenjali modo z muziclom in so prikazali zgodovinska oblačila, kot na primer obleke, kakršne je nosila Ana Karenina v carskem času, folkloro z Balkana ali pa modo iz leta 1910.
Linije, prikazane na omenjenih revijah so ožje, vendar lahkotnejše kot doslej. Stil je prej eleganten kot športen zaradi dodatkov žameta ali satena ob suknu in tvidu za dnevne obleke. Pojavlja se mnogo jopic in širokih plaščev, pončo ali kep preko kombiniranih kostimov, hlač in oblek. Za podnevi in za večer je mnogo pisanih jop, za večer pa je veliko ozkih dolgih oblek s prosojnimi črtami in rokavi. Barve so mehke in temne, mnogo je črne v žametu, krznu, čipkah in vezeninah.
iz Tekstilca
NEMŠKA OBLAČILA NA JAPONSKEM
Nemška oblačilna in pletilna industrija žanje sedaj sadove svojih izvoznih prizadevanj, ki so jih uvedli s sejmom „German Fashion Fair Tokio”. Preteklo leto so dobavili Japonski za 24,1 milijonov DM pletenin in oblačilnih izdelkov, kar predstavlja 53 odstotno povečanje. Levji delež izvoza na Japonsko v letu 1979 s 15,2 milijoni DM (+ 50 %) odpade na pletilne industrije s pletenimi oblačili za prosti čas, s športnimi nogavicami in meterskim blagom, DOB pa je povišala s kostimi, jopami, krih in ženskimi oblekami svoj izvoz za 56 % na 7,3 milijone DM. Z manjšo začetno osnovo pa so HAKA izvozi na Japonsko narasli za 82 % na 1,7 milijonov DM.
Ta pozitivni izvozni razvoj je vzbudil nemško pletilno in oblačilno industrijo k nadaljevanju skupnih prikazov, kar se bo izvršilo na tretjem sejmu German Fair od 24. do 29. septembra v Tokiu. Od leta 1981 pa bodo sejem organizirali dvakrat letno - koncem februarja in v mesecu septembru.
iz Tekstilca