Tečaj XXXVI. narodne Izhajajo vsako sredo po poli. Velj / v tiskarnici jemane ^a celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošilj po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 fer., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr Ljubljani v sredo 29. maja 1878. Obseg: Skušnje o trojnem krompirji in nekaj v obče o krompirji. — Še nekaj o uravnavi gruntnega davka. (Konec). — Kako gosenice lahko pomoriti na drevji. — Odgovor na vprašanje. — Nedeljski kurs v sadje- in vinorejski šoli na Slapu. — Ali so kamnitni tabernakeljni dobri ali ne. — Mnogovrstne novice. — Podobe iz državnega zbora na Dunaji. — Z globočine morja. (Dal.) — Naši dopisi. — Novičar. Gospodarske stvari. Skušnje o trojnem krompirji in nekaj v obče o krompirji. Glas iz bar j L *) V „Novicah" sem nedavno čital opazko, da smo kmetovalci prenemarni o nazranovanji svojih skušinj. Pripoznavati se mora , da je ta graja zaslužena, kajti dopisi, ki izvirajo iz rok tacih domačinov, ki se teoretično in praktično s kmetijstvom pečajo, so res, skoro bi rekel, bele vrane, čeravno se tudi to prezreti ne sme, da po plugu otrpla roka ne prime, če tudi zna, rada za pero. Na drugi strani nam bodo pa tudi resnicoljubne „Novice" pritrdile, da pisatelji v različnih kmetijskih časnikih večkrat le za eni ali drugi sad reklamo delajo ali zato , da bi temu ali unemu trgovcu naklonili kupcev, ali pa zato, da bi svet jih Častil za dobrotnike ljudstva, katero so seznanili s tem ali unim sadom. Naj iz poslednjega ozira omenim tisto sojo-fažolico (Sojabohne), ki je nedavno po vseh časnikih romala s tako slavo, da bi človek, ki te fažolice ne poznd, mislil, da vprihodnje bodo ljudje in živina izveličani, ki bodo pridelovali ta drobiž. In vendar stavim eno na sto, da v 3 letih ne bode nihče besedice več zinil o soji. Zato se morajo posnetki iz tujih časnikov na zlato vago devati, predno moremo to ali uno domačiji priporočati. Jaz sem se že večkrat namenil, poročati kaj, kako pri nas barjč (močvirje) obdelujemo, al vedno mi je ta ali uni branil rekoč, če davkar izve, da močvirec kaj pridela, precej bo zahteval celo kopico fronkov več, precej pride de3et komisij, ki bodo vcenile vse mlake za rodoviten svet. Danes pa sem si vendar nasproti onim ugovorom korajžo vzel in prijel za per6, misleč si, da tudi davkar ima svojo postavo, po kateri mora delati; če pa tu in tam katerega preveč pritisne, prime naj se sam sebe za nos, zakaj da ni o pravem času ugovarjal, — zakaj k volitvi ni prišel, da bi bil volil spretnega zastopnika, ki poznd domača tla in domača bremena, komur so poti znane, po katerih se dd marsikaj zlajšati in na boljo korist zasukati. Preveč žalostnih ekušinj imam o volitvah, a za zdaj jih raji • * ■ * — ■ "' ■ —^^ i i MUK i m ■ '!■■ ■ ■' ■■■ *) Močvirje ali mah imenujejo Ižanci naši barje. Pis. zamolČim, da se moj spis preveč od mojega pravega namena ne oddali. Zato pričnem danes s poročilom o pridelovanji krompirja na našem močvirji. Lansko leto sem dobil iz vrta kmetijske družbe trojni krompir: zgodnjega rudečega in belega rožnika in pa Holštajnca. Njivo pripravim za vse enako in vsadim ga koncem aprila vsake sorte 50 kilogramov. Sadil sem deloma celega, deloma v krepkih koscih koncem aprila (malega travna), ker pozno v majniku sajenega se rada pri nas rija loti in tudi nikoli popolnoma ne dozori. Sadim ga pod matiko v vrste po 3 čevlje saksebi v 4 do 5 palcev globoke jamice , ali ga pa pometavam v vsako drugo brazdo za korak narazen. Med krompir in na tiste kraje, kjer krompirja ven ni bilo, posadim fižola, toda tako, da ima motika vedno prostora za okopavanje in osipavanje krompirja. Tako sajeni iižol obilo obrodi in razvitku krompirja prav nič ne škoduje. Okopavam ga 3- do 4krat zato, ker tem bolje raste, čem bolj pridno se čedi. Okopavanje ne koristi le zato, da se plevel vniči, ampak okopavanje primore tudi, da more zrak do zemlje , kjer si korenine iščejo živeža. Varovati se je le, da preklico rastline ne vdariš z mo-tiko, ki bi korenine načela. Predno krompir začne cvesti, ga ospem; odslej pa hoče imeti mir, da zori. Krompirju, ki ima nagon, preveč semena (jabel-čkov) delati, postrižem cvet, kajti to razvitju krompirja jako koristi. Rudeči rožnik je do velicega Šmarna dozorel, beli rožnik malo pozneje, Holštajnec pa še le koncem septembra. Posebno hvaliti moram rudečega, kajti pridelal sem ga 2000 kil prav zdravega in debelega, ki se je tudi čez zimo v kleti zdrav obranil in je posebno okusen. Rad pritrjujem tedaj hvali, ki sem jo po Sta- jarskih skušnjah v 17. listu „Novic" bral. Beli rožnik in Holštajnec sta se v pridelku kakor domači obnesla, zrastlo ga je iz 50 kil 800, ki je tudi čez zimo zdrav oatal. Letos sem samo omenjene sorte krompirja vsadil in pa plavega Hrvata, ki se na našem svetu dobro obnaša. Njivo krompirju odločeno preorjem že v jeseni, požgem jo in zopet globoko preorjem. Spomladi od mraza ne razpadle brazde z ojstrimi motikami sesekam in dobro z brano prevlečem, če se plevel kaže, tudi dvakrat, in požgem, če tega v jeseni nisem mogel storiti. Na to njivo dobro s starim gnojem pognojim in na- 170 vadno preorjem, če sadim krompir pod motiko; če pa ga sadim pod brazdo, treba je, pred gnojenjem njivo lepo spahniti in krompir pod plitvo brazdo položiti. Krompir globoko vsajen, posebno , kakor je stara navada, na nerazrabljano zemljo, to je, na dilo, slaboten prepozno ven pride in nima v rastu nobenega vspeha. Krajša pot je, če se v jeseni na požgani svet ^ * gli°jä napelje in koj podorje, potem spomladi pod motiko lahko precej sadimo. . Vselej pa gledam na to, da krompirja na frišni gnoj nikoli ne sadim. Izraste sicer na tacem gnoji debel krompir, al bolezni je ze!6 podvržen in je neokusen (žajfast). Seme spremenjujem vsaj vsako drugo leto s trdinskim ; močvirski krompir pa na trdinski zemlji dobro raste. Izkopani krompir koj v klet devati, je škodljivo, kajti na kupu se vname in segnjije; pustim ga zato najmanj 14 dni v skedoji s slamo pokritega na 2 čevlja visocem kupu ležati, da življenje izgubi in ovene, potem ga še ie v klet spravim. Opomniti moram še to, da spomladansko požiganje maku krompirju kakor družim rastlinam posebno ugaja; če je le mogoče, požigam še po vsajenem, a paziti je treba, da njiva ni pregloboko vsušena , da ogenj do krompirja ne zaide. Da pa krompirju požiganje mahu tako basne, ni se čuditi, če pomislimo, da ta rastlina kalija za rast zelo potrebuje. Ogenj ne dela po pepelu samo gnoja, temuč on pokončuje tudi plevel in mrčese, ki se na nepožgani njivi silno pomnožujejo , da, če še tako dobro pognojena in vdelana, ne obrodi skoraj nič. V Lipah maja meseca. M. Peruzzi. Se kaj o uravnavi griintoega davka. (Konec.) Po nasvetu c. kr. finančnega ministerstva se ima §. 34. postave od 14. maja 1869. leta predrugačiti tako, da bi v prihodnje okrajni poročevalci sami posamezna zemljišča vcenjevali, in k temu opravilu le kot zaupne može povabili dotičnega župana ali pa dva druga zaupna mozä, potem zastopniki samostalnih velikih posestev in pa take posestnike, ki skupnega davka v soseski najmanj šesti del na leto plačujejo; poleg tega imajo okrajne cenitvene komisije izvršeno vcenitev pregledati, in če najdejo kake pomanjkljivosti ali če imajo kak pomislek, to popraviti, kar se jim prav ne zdi, a to vse brez kakega pregleda dotičnega zemljišča. Vladno poročilo priporoča odpravo vceoilcev nekoliko glede na varčnost, potem pa da se doseže enakomerna vcenitev; povdarja pa tudi to, da, ker se bode omenjeno opravilo vpričo zaupnih mož iz soseske dognalo in ker bodo vcenitev tudi okrajne cenitvene komisije v smislu postave pregledovale, je s tem namen postave z ozirom na samolastno vcenitev davkoplačevalcev v načelu (principu) tudi vprihodnje varovan. Al kaj tacega verjeti morejo le ljudje, kateri nimajo nikakega pojma o tej stvari, ali pa taki, ko se dosedaj za to reč Čisto nič brigali niso. Če se pa to, kar ministrovo poročilo trdi, ogleda iz stališča vednosti in praktične strani, se reč vse drugače pokaže. Načelo samolastne vcenitve je le takrat varovano , če se vcenitev neposredno izvršuje od oseb, ki so jih davkoplačevalci sami izvolili, in to veljd še za ta slučaj, če tudi le en sam tak reprezentant davkoplačevalce zastopa. Nasproti pa neha samolastna vcenitev v onem trenotku, ko vladni poročevalec sam vcenitev začne. Vlada je zmirom trdila, da ji je na pravi vcenitvi veliko ležeče, tedaj ne bi smela samolastne vcenitve na stran pehäti. Zaupni možje ne morejo cenilcev nikakor nadome-stovati, tedaj po njih tudi načelo samolastne vcenitve ne more biti varovano, ker jim vmešavanja v vcenitev ne dovoljuje ne stara postava, pa tudi novi §. 34 ne. Zaupni možje, kateri so dosedaj k vcenitvi dohajali, so pojasnovali le take reči, katere krajne razmere zadevajo. Oni pa tudi niso v stanu razsojevati, ali je to in uno prav, pa tudi kakega vpliva do vcenitve ne morejo imeti zato, ker njih vednost o prevdarku dobrote zemljišč ne presega meje njih občine; po takem oni tudi niso v stanu prevdariti, v kateri dobrotni razred se imajo po8amesna zemljišča glede na vrstilno tarifo v njihovi občini vvrstiti, vsaj po celem^cenitvenem okraji raztreseni izgledki niso jim znani. Ce bi bil, na priliko, izgledek 3. dobrotnega razreda v njih občini postavljen, takrat bi utegnili priznati, katera zemljišča njihove občine so taka, da se morejo v tretji razred vvrstiti. Za zemljišča drugih dobrotnih razredov, za katera so izgledki drugod postavljeni, pa niso v stanu dobrotnega razreda določiti. Kako po tem takem morejo zaupni možje načelo samolastne vcenitve zastopati?! Večkrat bilo bi stališče vladnega poročevalca proti zaupnim možem veliko težavnejše, kakor je sedaj, ker bi ti možje delali le na to, da se v njih soseski vse prav nizko vceni; dosedaj je imel on vendar iz vrste poljedelcev izvoljene cenilce pri sebi, kateri vži-vajo nekako zaupanje pri ljudstvu, vladni poročevalec sam bo pa to zaupanje težko vžival. Načelo samolastne vcenitve se pa tudi s tem varovalo ne bode, ako okrajna cenitvena komisija pri kancelijski mizi izid vcenitve odobri ali popravi brez ogleda zemljišč na dotičnem mestu. Vcenitev se ima po postavi z obhodom od parcele do parcele izvrševati, vsaka parcela namreč se ima v tisti dobrotni razred vvrstiti, kateremu po svojem prihodku pripada. Vsakdo pa ve, da so posamezna zemljišča v dobroti včasih zelč različna, če tudi se kos druzega kosa dotika. Kako pa hoče okrajna cenitvena komisija pri zeleni mizi v kanceliji po predloženi mapi , na kateri je vse lepo ravno, presoditi, ali je, na priliko, ta ali una parcela v 3. dobrotni razred prav vvrstena ali ne, če nima nobenega poroštva za pravično vcenitev! To poroštvo pa morejo okrajni cenitveni komisiji dajati ie izvoljeni cenilci na podlagi svojega sodelovanja pri vcenitvi. Vladni poročevalec sam ne more biti za to porok, ker si ne more lastnosti nezmotljivosti prištevati. Naravnost smemo reči, da se nobena okrajna cenitvena komisija, če je vestna in poštena , ne bo našla , katera bi cenitvene operate brez poroštva vsaj enega svojih izvoljenih cenilcev odobrila, oziroma za prave spoznala. Stroškov se dd prihraniti, vendar pa načelo samolastne vcenitve varovati, če se §. 34. postave od 24. maja 1869. ieta tako spremeui, da se vcenitev po vladnem poročevalcu vpričo enega od ljudstva izvoljenega cenilca izvrši. Za druzega izvoljenega cenilca znašajo stroški na leto, ki se morejo prihraniti, 250.000 gld. Nameravano popolno odpravljenje izvoljenih cenilcev od vcenitve izbudilo bode pri davkoplačevalcih veliko nevoljo, in na to naj gospodje obeh zbornic bodo pozorni; vsaj je to gotovo tudi njih dolžnost. V očigled tem naredbam imajo davkaplačevalci brez dvombe pa pravico po svojih poslancih od vlade zahtevati, da ona vendar tudi pri drugih izdatkih varčno ravnd; tako, na priliko, je leta 1875. od skupnih stroškov za uravnavo gruntnega davka se potrosilo: za redne plače 392.502 gld., za mesečne plače 12.322gld., 171 sa dnevna plačila 800.479 gold., za dejanske priklade šana nekoliko s trpent i novim oljem. Na kaki 110.006 gold., za dopolnilne pridavke 61.577 gold t za zidarski žlici gaseneg P kakoršno zidarj na- diete in pavšale 115.585 gold., za delovanske pridavke vadno za belež jemljejo, se prilije majhen kozarček 17.673 gold., za diete in potne stroške 439.020 gold., trpentinovegaolja; v to zmes se pomoči navadni za zemljemerske stroške 86.977 gold f za ajemščine zidarski pen in uradnikih prostorov 20.690 gld., za pisarniške potreb- d njim namaže gosenično gnjezdo na ) skupaj milil in sčine in tiskovine 146.925 gold 291.282 gold. Tu se priporoča varčnost, posebno ond zultati dvomljivi, posebno namreč za diete in potn< stroške s 439.020 gold, in pa pisarniške potreb 7 so re- šcine in tiskovine s 146.925 gold poglavji IV. popravka 34 postave in raz delku III. ima centralna cenitvena komisija na podlag klenjenih predlogo h deželnih t v e n i h kom in gledč na izid cenitve v posamesnih ž e 1 a h ko e določiti. elj vrstiino tarifo za vse Težko je pa umeti f kaj da tralna komisij ne bila v stanu že sedaj vrstilne tarife posamesnih deželd pregledati in v pravo razmero spraviti, ko se je vendar po dragem popotovanj kovosti in rodovitnosti zemljiši pridelk jenih dsekov o ka t o razmeri možnosti in obdelovanskih stroškov v posameznih deželah že informirala? Neopravičena je tedaj zavleka, če misli centralna komisija popolnega izida vcenitve čakati in še le potem konečno veljavno tarifo rediti Pri rešitvi prasanja ali so vrstil tarife 17 dežela, katere uravnava gruntnega davka zadeva, drug drug v pravi razmeri, nima to nobenega pomena 7 koliko oralov je v tej ali uni deželi v ta ali uni do brotni razred vcenjenih, marveč imajo za pravo rešitev služiti tisti faktorji, na katerih podlagi so okraj in deželne vrstilne tarife narejene Mi mislimo, da so udje popotnih odsekov centralne komisije v< nost ali ne reda v dar že prevda to 7 ali obstoji enakomer 7 na okraj priliko Kromor 7 pri jivah dobrotneg raz- na Moravskem s čistim dohodkom od 35 gold., v uauc^u vcoaciu prino8om od 36 gold., v Cernovicah v Buk Sadecu na Ceskem s čistim s čistim dohodkom od i * • • licij gold 7 in v Makarskem v itd i s čistim dohodkom od 14 gold. To so poglavitna vprašanja o zadevi itd t tarife; njen prevdarek in pretres z vcenitvij posa meznih parce Čakati i: nič da praviti nima tve 7 a se na tej podlag se vrstilna tarifa konečno določila, kdo more to zagovar jati? Od državneg b trdno pričakujej dav 7 pa tem hip Ce se z roko ne more doseči na kol in ž njim seže do gosenic vsa vej g m o rj 7 se natakne penzelj Ker ni ne ne trpentinovo olje sicer vejam škodIj sredstvo tem več hvale vredno. 7 apno zato je to Kozin. Odgovor na vprašanje Iz M. smo od S, dobili pismo, ki toži f onem da v kraji druga košnja naše navadne detelje ni veliko vredna, in stavi nam vprašanje: ali ha9ne gip- ali pa je treba drugi, sanje pred prvo košnjo tudi deteljo po prvi košnji gipsati, da se druga košnja bolje sponese? Na to vprašanje ta-le odgovor: Ni ne vsak svet za deteljo enako dober, a tudi obilen pridelek ni samo odvisen od sveta. Od tod izvira, da v nekaterih krajih druzih, kjer se potem še so deteljša veliko manj detelje nakosi pri drugi košnji. Kjer je zemlja bolja memo a p na ta, — kjer ječmen dobro plenja, kjer je svet bil globoko izoran, tam je pravi kraj za našo navadno deteljo, ki se dobro obnese, Če sta meseca mali Kar pa se in veliki traven bila precej deževna, gipsanja tiče, ne pomaga gips tam nič, kjer je v zemlji že žveplokislo apno (gips); to kažejo deteljša v okolici Jeseniški na Gorenjskem tam, kjer gips lomijo; tudi ne pomaga gips prav nič, kjer je svet moker in mrzel. Sicer pa je gips detelji velika dobrota po žveplu 7 ki ga v sebi ima in je kar naravnost detelji živež, da se dušeč (gnjilec) amonijaka gnoja stopi posrednje pa jej pomaga tudi s tem > 7 ki • • ločil, v se je iz gnjijocega podobi žveplokislega omonijaka v deteljo Iz tega je razvidno, da gipsanje največ koristi prvi košnji, manj pa koristiti more drugi, zato jej gotovo hasne, precej po prvi košnji jo zopet pogipsati Al kakor smo gori rekli deteljšem, če ni svet za-nje, orana bila in jej vreme ni bilo ugodoo. ni gips edina pomoč če zemlja ni globoko Na deželni Kranjski vino- in sadjerejski šol! na Slapu pri Vipavi koplačevalci a bo stave o preme m bi vcenitve zem pri posvetovanji predložene mu po- kurs poduč se prične 16. dne junij t četrti brezpl nedeljski že odraščenih poduka željnih vinorej- I « t I I -i jih interese va- cev v umni trtoreji in umnem kletarst Podu roval in od vlade nasvetovane premembe tako prena- valo se bode k 7 se ačelo m o 1 a s t t delj varuje traj Kdor želi k temu poduk od priti do 10. ure oglasi naj se do 16. junij bno pri podpisanem vodstvu te šole Gospodarske skušnje. Kako gosenice lahko pomoriti na drevji. Vodstvo deželne vino- in sadjerejsk šole na 25 maj 1878 Slap letos Malokdaj pomnimo toliko gosenic na drevji kakor Ali so kaninitni tabemakelji dobri ali ne? ; če si otrebil drevesa preavčeranjim, pa si jih ^ n pa Ker v ,,Novicah" *) s katero 7 jih nana 7 zopet dobil cele pušeljne danes, svetovane ,,gosenične baklje" nimam drevji ta mrčes smodil, sem si izmislil drugo sredstvo ki ee mi je tako dobro potrdilo , da jo morem z dobro vestjo priporočati sadjerejcem, čeravno že malo pozno pridem ž njim. To sredstvo je apnena voda zme- Ker so nekateri sadjerejci si kupili „gosenično baklj u in so letos obilo priliko imeli poskusiti jo, je želeti, da bi glasili svoje skušnj po 17 Novicah Vred (Poslano.) Nedavno k i h nameravaj poročala „Danica", da v praviti za ondotno farno cerkev nov kamnit tabernakelj iz belega marmeljc Ker svojega bližnjega varovati škode in nesreče, to naj bo svetovano sploh ali V ce zdaj mislij dolžnost vsakega kristij vsakemu farnemu predstojništvu, bi utegnili vprihodnje kaj tacega misliti lastno korist to opustel Kamnit tabernakelj 7 n a 7 je lep vendar malokje všeč. Pa to in enako naj ostane na stane mnogo novcev, poleg tega pa je ljudem 4 strani, — poglavitno je to, da so kamniti tabernakeljni in da tako veliki zneski v tem času sploh niso bili iz zelo ze!6 nepraktični. Izmed več dokazov AMkMW«* » VV» UVUMUV/T Däj V UJ U ~ ^IMUCIUll J J ' Pri neki veliki fari na Dolenjskem misli Dolär mmo ome- plačani. enega Ce e to res so napravili zadnja leta tak kamnit tabernakelj; » toda biti in zakaj ne bi bilo?u potem Spitlerja še ni bilo sem , 81 mora se na poti. Zdaj mi ne bo ušel." Najame si kmalu se je pokazala velikanska napaka: tolika v laž- tedaj stanovanje blizo iuke in kedar se bliža kaka la-nost namreč, da so v njem cel6 sv. hostije plesnele. dija , jo gre čakat k morju kolikor mogoče med prve Velečastiti ondotni gosp. dekan je dal opeti tabernakelj čakalce, katerih je bilo vselej veliko. z lepimi tapetami, al kmalu so po njih skoro gobe rastle potem ga je dal obleči z lesenimi deskami, a tudi te ? krajev Tako hodi in hodi, več bark prijadra iz različnih tudi s severa on ogleduje in pazi na vse po- so bile kmalu mokre. Poslednjič je kamnosek pri stra- potnike, katerih stopi vselej več ali manj na suho, ali neh izdolbil luknjice (dušnike), a tudi to le malo po- ne enega ni, ki bi bil Spitlerju količkaj podoben. Ban- maga ! Da bi bili toraj ljudje obvarovani povsod tacih in enacih škod, štel si je pisatelj teh vrstic ne- kirji, trdijo, ako v dolžnost, javno omeniti o škodljivosti in napaki kaznicami. pri katerih se vrh tega večkrat glasi, vsi še vedno po denar z omenjenimi na- da ni bilo nikogar tacih cerkvenih naredeb, ki se ne dad6 drugače zbolj- šati, kakor s tem, da se zopet odstranijo. Kam pa naj se postavi dragoceni kamniti tabernakelj, ako se v cerki si išče odgovora Tako čakajočemu pretekö trije meseci, o Spitlerj ni še duh ne tudi sluha. Klavern in pobitega duha rabiti ne more? Na to vprašanje naj vsakdo sam! Dixi et salvavi animam meam. ekoliko bolehnega tele in jako sparjeni zrak tega mesta ne vgaj t P» ker Evropejcem južni i se nekeg prehaj še pod drevjem nepre ob bregovji zunaj mesta in ker je vročina > malo postoji ter si brise * Mnogovrstne novice Razstava tičev je zdaj na Dunaji. m se vidi ondi las ta v i ca v tičniku , katera žvižga raz- ga zakriva grmovje, notere napeve, škorec, ki precej dobro izgovarja 127 pogovor, ki je bil jako gla besedi, nekatere v celih izrekih, in pa šoj k a, katera in sicer v nemškem jeziku gla čelo. Ko se pri tem malo nazaj ozre , vidi dva evro-pejsko oblečena človeka na videz v živahnem pogovoru da sicer paziti na njun ed druaimi iti za sabo. Da bi ne motil , gre v stran tako 9 Ni ga 1 a vdari mu na uho t j latinske besede izgovarja Čegar lastnika išče * Kdor vitez zlatega runa ne postane brezplačno, mora za poslavljenje s tem redom (ordenom), ki je najimenitnejši, 800 cekinov takse plačati. Ker je nedavno 16 drug Tu lahko malo postoj Spitlerj katerega dobro pozna, n spregovori isti hip globočj v manj gladki nemšči >> k aj ti mož bilo odlikovano s tem redom in jih 12 med njimi mora takso plačati, znašajo te takse skupaj 9600 cekinov, od katerih po dotičnih statutih doide kance- larju tega reda, ki je sedaj baron Krauss, blizo 40.000 - No, kancelar ,,des Ordens des goldenen Vlieses vrag me vzemi, vi hitite, kakor da bi za nama gorelo, gospod Schmid. Strela, če se vročine ne bom stopil!" odgovori meni d Se pač vidi, gospod Bernard dobro znani če malo postoj da hoje niste navaj Vendar ali se tu ob drevesa nasloniva > ker u gold. biti se izplača! V * Skodljioost visocih peta na čevljih, kakor jih dandanes nosijo ženske, je dokazal dr. Busch, profesor klop tu ni, kakor pri nas v v hajališčih, bo tudi meni všeč ko belj jeklo. J" * oc iciw t« rv , j/ubcuLi V^u pač rajše v Evropo nazaj, ko da bi kupil vaše posestvo Ce 9 kaj t Manheimu po spre-to solnce je vroče e vse leto tako potem grem da ženska, ki nosi visoke kirurgije v Bonu. On pravi, in tanke podpetke (stökle), ne enega pravilnega koraka storiti ne more, ampak prisiljena je balancirati s celim katero vrh tega še tako drago držite. 100.000 pesos premislite t Ui svojim životom, da se more na nogah vzdržati. Zato pa se napenjajo drugi členi, posebno v gležnjih in kolenih, tako silno, da večkrat nastajajo otekline in rane „Ni predrago, verjemite!" Potem začne „Bernard", kakor ga je tovariš ime noval t na dolg in široko razkladati prednosti svojega posebno v kolenih. Mislite si sedaj „gospo" ali „ " s takimi podpetkami še spico kolenih, da ne more, če go- pod kikljo zvezano pri , potem posestva, Dolar pa steguje vrat, da bi čez grmovje ali med grmovjem videl obraz onega, katerega je Bernard treba , široko stopiti ff se Schmida" imenoval. Ker so bile besede mogel se imate pred seboj celo prismodo, kateri je zdravje nič, neumna moda pa vse! — Glas prof. Buscha pa bode vkijub temu — kakor „Pučk. Nov." resnično trdijo ostal glas vpijočega v puščavi pri naših opicah tako „Schmida", bolj približati in ko zagleda gi * obraz gotov, da je to Spitler, čeravno po gl o tem že prej ni več dvomi dav tu f kajti z ladijami > k Tedaj jih dolgo, dokler v Parizu se ne zavržejo visoke pod- Dolarja, se ni mogel pripeljati ne bil mogel memo paznih oči bi zmuzniti Spitler tu , prijadralo vpričo kakor zasta- se mu To petke! Ko bi se take prismode morale brez krila pro- vica , katere pa Dolar nima časa gibati, kajti ravno ducirati na ulicah, letali bi fantalini za njimi, da sramovale. 7 bi se <*g f} Schmid" na vso hvalo Bernardovo )) utegne biti, kakor vi pravite, bivati, kraj je nezdrav. Pa mene tu ne se kaj druzeg Vse to li dalje } %abavno berilo. me žene od tod. Od policije sem dobil namreč nazna- f da sem prišel nek norec, ki nekoga išče f sodnijskega življenja. Po spominu starega skušenega pravnika ^^ M Spisuje Jakob Alčšovec. kateremu bi utegnil norec kaj stori, policij to veste podob biti > in da če mi ta bo odgovorna zä-me. N so nevarni, zato bi se mu >> a Ali ga poznate? ) a umaknil Ravn to ie > kar me skrbi ne poznam ga, sicer Iz globoeine morja (Dalje.) Po teh sitnostih poišče Dolar one ga že vedel na stran spraviti. Saj imate tu ljudi ki za denar ved6 bankirje, do ka- „O, tiči človeku sreč \j \JL\J j II j v ti wJL vlU ▼ v l\ U ül vv • ne manjka se jih in še dragi niso. Za par e imel Špitler denarne nakaznice v Hamburgu, prej poka pesos, pa zgine tisti i k (i terih Ne eden ni hotel o tem nič vedeti, vsak pa je trdil, da dozdaj ni bilo nikogar z enakimi nakaznicami po denar so zaslužili pri njih lep denar komu na poti, da se jim le j) Bankirji, pri katerih sem zameni! nakaznice in t so mi bljubili pokazat 173 ga ali vsaj natančno popisati. Pa dozdaj so mi le toliko vedeli povedati, da nosi zelene očali in je kak Francoz aii Anglež. Kedar zdaj pride, ga bo bankir skušal pridržati, med tem pa bo v stranskem oddelku pripravljen fotograf njegov obraz fotografiral." „Haba! Po fotografični sliki ga bode dotični pomočnik že spoznal. Toda, gospod Schmid, idiva. Zdaj imam že zopet toliko sape, da lahko greva nazaj. Potoma se lahko še kaj pogovoriva." Lahko si vsak misli , kako je bilo po tem pogovoru Dolarju pri srcu. On čaka in čaka Spitlerja, med tem pa je pod imenom „Schmid" že davno, gotovo že pred njim, prišel v S. Francesco. Zdaj bi bil — se ve ugoden, al vendar je trava majhna in redka, sadje in trta kažejo prav lepo, druga letina pa le srednje. Čebele nam nočejo letos rojiti; še nihče se mi ni pohvalil, da ima kak roj, pa tudi jaz ga nimam, čeravno so se dobro kazale. — Prijatelj iz Maplunge v Kalabriji mi piše o ondašnji letini; ker je ta dopi* precej ^zanimiv, ga vam priložim.*) J. Potepan Sk. Iz Litijskega okraja. — Nedavno so bile volitve županov in svetovalcev v 5 občinah. V občini Muljava so bili izvoljeni: za župana Franc Spendal iz Poljar za svetovalca pa France Klemenčič in Janez Kutnar oba iz Muljave,— v občini Gorenja vas: za župana Jožef Nadrah iz Mrzlega polja, za svetovalca pa Janez Končina iz Velikega Crnela in Jožef S*ufca iz * ■ -----—? *) Ta dopis prinesemo drugi pot. Vred. 175 Malega Crnela, — v občini Prapreče: za župana Janez Gore iz Spodnjih Prapreč, za svetovalca pa Martin Jevnikar iz Vrhovega in Jakob Smolič iz Spodnjih Prapreč, — v občini Draga: za žu]pana France Culkar iz Drage, za svetovalce pa France Skufca iz Drage in Janez Zaje iz Vrhpolja, — v občini Luče za župana Jakob Pajk iz Luč, za s v!e to v alca pa Janez Dremelj in Jožef Grčman, oba iz Luč. S Preserja 25. maja. — Trdno prepričanje, dobra vest in upanje v boijšo prihodnost pomaga olajšati vse težnje sedanjega časa. Tako tudi nas Preserčane in naše okoličane ni strašila dolga pot k volitvi v Borovnico. Ker so „Novice" v zadnjem listu po pravici volitev Vrhniško imenovale „škandal" ter dostavile, da ima le š e deželoi odbor enega odbornika voliti, o izvolitvi v Borovnici pa ničesar niso omenile, dovoljujem si bralcem objaviti, da smo 13. dne t. m. imeli skupno voliti Preser, Kamnik in Borovnica. Da se ni ogromno število volilcev sešlo, sme si mi verjeti; povprek rečeno kacih 60 jih je bilo, a volitev bila je vendar zelo burna, da, skoraj smešna za opazovalca obrazov! Očitno kazalo se je tu in tam osebno sovra stvo; al moj namen ni, tu popisavati ta prizor. Dovoljeno naj rni bo omeniti le to, da, ko so se glasovi za odbornika prešteli in smo mi PreserČanji videli, da je večina na naši strani, ponosno smo glave povzdignili. B. kandidat F. S. dobil je iz zgoraj omenjenega števila volilcev 18 glasov, naš pa je bil izvoljen z 31 glasovi, in ta je Janez Borštnik iz Dola, ki, če tudi je iz občine Borovniške, vendar veliko zaupanje vživa pri nas. Na to bila je volitev namestnika, pa tudi tu bila je sreča na naši strani; — bil je izvoljen Andrej Pete len iz Brezovice, sedanji župan, ki v tej okolici tudi vživa precejšnje zaupanje. Tako bila je zmaga popolnoma naša, ki se je prej nismo nadejali. Da je ta volitev nekatere Borovničane zelč razjezila, ni čuda, vsaj nobena volitev nikjer ni vsem po volji; eden se je cel6 drznil reci: „danes ste prišli sem volit, čez 10 let boste pa fronke plačat prinesli". No, odgovoriti bilo ni na to kaj , kajti dotične postave ne bode ne Peter ne Pavel presukati mogel. Predsednik volitve pa, ko je videl izvolitev prvega, je vstal ter rekel: ,,h ....! ti da jui pridejo, domačih pa ni; ko bi bil jaz prej to vedel, nak da ne bil prišel". Mi pa pravimo: K vsem volitvam naj pride vsak, kdor ima pravico voliti; to je tudi dolžnost vsacega domačina, komur je mar za blagor domači. Mi smo prepr.čani, da smo prav volili. Od nas izvoljeni zastopnik nas je koj zagotovil, da hoče, kar njega moči zmorejo, v blagor cele skupine delati. In mi ne dvomimo, da bode „mož beseda". Preserčan. Iz Krope. (Čitalnica naša) napravi na binkostni ponedeljek veselico z sledečim programom: 1. ob 3. uri oopoldne skupni izlet v Kamnogorico, kjer se ob 4. uri začne na vrtu gosp. pl. Kapus-a zabava s petjem in godbo, — 2. sprehod na ranjcega dr. Lovro To m ana priljubljeni kraj „Vidovec", od kodar se po kratxem počitku in godbeni zabavi zopet vrne na vrt Kapusov, — 3. tombola na prostem, — 4. gledališki igri: a) „Vdova in vdovec", in b) „Sam ne ve kaj hoče", — 5. ples. (4. in 5. točka programa se vršite v prostorih hiše gosp. M. Pesjaka). Vljudno se vabijo udje čitalnični pa tudi neudje k obilni udeležbi. Vstopnina za neude je 15 kr., udje ne plačajo nič. Iz Ljubljane. — Zdaj je vse radovedno , kaj bode grof Andrassy delegacijam in pa Dunajskemu državnemu zboru povedal: za kaj bode porabil onih 60 Opomba. Ako bi bilo vreme neugodno, odpade 2. točka programa in se vršite 1. in 3. točka v hišnih prostorih gosp. jpl. Kapusa. Odbor. milijonov? Magjari vsakako hočejo boj z Rusijo ali vsaj priprave za ta boj, — tu v Avstriji pa se čuje povsod klic, naj ostane mir. V teh dvojnih kleščah je Andrassy. Ce tudi reče, da one milijone potrebuje za ohranenje miru, se mu bo zavrnilo: čemu pa potem ti milijoni? Po takem utegne vsaj v državnem zboru Dunajskem burno besedovanje nastati še pred binkošt- nimi prazniki. — (Iz seje deželnega odbora 25. maja.) V okrajni šolski svet Radoljški je deželni odbor izvolil župnika gosp. Jan. A ž mana iz Dovjega, — pritrdil predlogu krajnega in okrajnega šolskega sveta, da se Jož. Zajec v učiteljski službi na enorazredni ljudski šoli v Krašnji definitivno potrdi in da se trirazredna ljudska šola v Starem trgu pri Ložu razširi na stirirazredno z 400 g L place za 4. učitelja. — Na si. ministerstvo kmetijstva se je deželni odbor s prošnjo obrnil za državno podporo k stroškom za vino- in sadjerejsko šolo na Slapu, za poduöevanje v kmetijstvu v nadaljevalnih ljudskih šolah in za nagrado potnega podučevanja v kmetijstvu; ob enem je deželni odbor povdarjal potrebo, da se napravi za Kranjsko niža kmetijska in gozdarska šola, — osnuje stalna služba potnega učitelja za kmetijstvo , in da bi se Ljubljanska preparandija gledč na teoretično in praktično podučevanje v kmetijstvu predrugačila. — Izpraznjeno službo sekundarija v tukajšnji deželni bolnici je deželni odbor podelil dr. Francu Zupancu. — Deželni vladi se je poročalo, da je želeti deželne postave za vpeljanje plemenskih bikov v občinah po načrtu družbe kmetijske. — (Hranilnicno društvo) je v petek imelo glasoviti zbor, v katerem so si, kakor nekdaj Welfi in Gibellini, stali nasproti „Novakovci" in „Kozlerci"; zmagali so „Kozlerci", ki so od blizo in daleč klicali svojce v zbor, z 14 glasovi proti 11 glasom „Novakovcev", to je, proti predlogu hranilničnega vodstva« ki je po sklepu lanskega zbora nekdaj „Novakovo" hišo prav zato kupilo, da bi na tem mestu se zidala nova hiša za pi-sarnice hranilničnega društva in pa za shrambo zastavljenih stvari. Obojna stranka je imela svojega sporoče-valca. Zastopnik hranilničnega vodstva je opozorovai zbor, da pri tej barautiji s stavbeno družbo trpi hranilnica očitno denarno škodo, — dana Kozlerjevem vrtu je za zidanje hiše za 300 Q sežnjev manj prostora in da vrh vsega tega se vniči sklep lanskega zbora. Zastopnik stranke stavbenega duštva pa je trdil, da na Kozlerjevem mestu ima hiša več a viti obe , je bolj mirna za pisarnice in da, z ozirom na , peticijo par sto meščanov" se olepša mesto na tem kraji z novo stavbo in novo ulico. — To je popoino objektiven popis navedene razprave. Ali bo po tej stavbi mesto re3 bolj olepšano kakor bi bilo na mestu nekdanje Novakove hiše, bo še le prihodnost kazala. To pa vendar moramo omeniti, da prav tisti gospodje, ki so za o lepšanje Ljubljane po načrtu stavbenega društva žrtvovali zdaj več tisoč goldinarjev, so nedavno odbili vlogo Blejskega županstva, ki je prosilo kakih 500 gold, za izpeljanje že začete ceste okoli Blejskega jezera, s katerim bi se bil olepšal ta kraj, ki po tujih gostih , ki le-sem dohajajo, deželi naši privabi vsako leto nekoliko tisočakov. ,,Za olepšanja ne sme po statutih hranilnica denarja trositi" — se je takrat reklo. „Ja, Bauer, das ist was anderes" — si zdaj lahko mislijo Blejci. Mi pa pravimo: „Consequenz ist euere Sache nicht, meine Herren!' In če imate denarja za meščane, morate ga imeti tudi za deželane, vsaj tudi iz dežele dohaja branilnei veliko denarja. — Gospod Peter pl. Rad i sc je vredil starodavno knjigarno kneza Karlosa Auersperga v tukajšnjem „ Für- stenhofu", katera šteje 3257 del v 7000 zvezkih. 1*6 Franceta Bole-ta iz Koč v Postojnskem — Zbornica gosposka je v seji 21. dne t. m. gosp. ki je bil obdolžen, da je lansko leto iz Trsta dr. Kalteneggerja, deželnega glavarja Kranjskega, okraj ■■■■■■■■■■■^■l domu potujočega trgovca z lesom Andrej grozovito umoril, so porotniki, um Ka list z b o i em krivega spoznali, in sodnija ga je v smrt na 1 za uda državne sodnije imenovala. narodnem shodu da Štajersko. bilo v zadnjem našem listu rečeno > o } obsodila. 201etni hudodelec trdovratno umor taj ga katerem je na 26. dne m z za- se pri vsi obravnavi silno predrzno obnašal, celö oklic razsodbe na smrt ga na videz celo nič ni ganil ničljivim pogledom je porotnike ozmerjal rekoč dalječ pridemo, če kmet kmeta sodi." f) tako t. m. gospodje dr. Vošnjak, dr. Dominkuš in dr. Ser-nec skličejo v Zavec, je bilo sklenjeno, že zdaj na vso moč na to delati začeti, da o prihodnjih volitvah Veliko senzacijo je uničil samomor gosp. Haf za deželni in državni zbor zmagajo kandidatje Slovenci ki jih bode priporočal ndrodni volini odbor. 9 nerja y ki J* bil kundarij v tukajšnji bolniš da se ondi pod Iz Zagreba. Preuzvišeni biskup Strossmayer j tekii teden šel v Gradec, preskušnji za doktorat, pa se tam pre dnj t ko preskušnje ni srečno prestal Ker je potoval po doljnem Sremu, kjer je delil sv. Sakrament birme; iz Zemuna se je 23. dne t. m. s posebnim parobrodom podal v Be lig rad, ker ondasnji katoli- da moraj gorozanti preskušnje ponavljati i voiiic/iii, »v j^uiuuiuuuui puurti v u c i i ^ r<* u , Iv ei uuu aöii j i K.aiuil- to večkrat zgodi, čani spadajo pod njegovo biskupsko vlast. Došlesa v > je bilo Beligrad pričakovali so knezovi pobočnici in mestni častiljubje nesrečnega, sicer spoštovanega mladenča pač načelnik. Prva pot njegova je bila v katoliško kapelo prenapeto so f mom da gel po svojem življenj Žalibog t da postali kužna bolezen sedanjega časa Avstrijskega konsulata; na večer je bil povabljen na obed knezu Milanu. — (& mladih volkov) sta Jožef Hribar in Janez ^u- iz rrage. — ur. v. tSelsky, eden naj odličnejših pančič iz Tisovca 19. dne t. m. vbila v gozdu Blorški rodoljubov slovanskih, je 22. dne t. m. nagle smrti Zu Iz Prage. Dr. V. laky eden najodličnejših vrh imenovanem na Kočevskem umrl. Sokol" napravi, če bo vreme ugodno, pribodnj Nemčij deljo zjutraj sprehod na Rožnik masi ) zvečer šel smrtni nevarnosti Stari cesar Vil elm zdaj } ko Je od 1 se menda, pa prepozno začel pa v čitalnični restavraciji veselico s petjem in telo- kesati, daje dopustil „kulturkampf" v svoji državi vadbo, pri kateri bo sodelovala vojaška godba Vitoreli vsaj je unikrat ministrom veleval, naj delajo na to (Naznanilo). Iz Gradca nam je gosp. dr. H. se zadušijo prekucijske nakane in naj skrbijo, ? da da poslal v tiskarni ,,Gutenberg Gewerbliches Adressbuch lo, da koncem tega leta pride ljudstvo vere ne zgubi. Kaj pa Bismark? na tlo 9) Oesterreichs Vorarlberg, f als die südlichen Provinzen Angleško dela dobiti. Čed Ang utegnejo kmalu domä dokaj bolj se glasi nevolja proti bojoljubju Steiermark, Kärnten. Krain. Tirol mit kraljice in vlade. Delavci razsajajo po več krajih / / _ 7-1 1 TI i • Triest mit Görz, Gradiska und 1 Strien, Dal matien, Civil- und Militär- Croatien und Slavonien. Ker bode ta imenik vsem obrtnikom in trgovcem pa tudi advokatom , notarjem in zdravnikom dobro do šel, ga moramo tem bolj našemu občinstvu priporočati 9 J ker bode sestavljen po d n i h h ) tedaj t kor mogoče ) popoln sljiv. Da se nihče koli kup; ) je založnik stvar tako vredil, da denar za iserate in na-ročbo se bode s poštnim povzetjem še le takrat plačati imel ko ee inseratu al ročniku ta knjiga pošlj , rvvj c^ž luoci etbu ait uaiutumu »<* J Ir J * Iz tega je očitno, da imamo tukaj z poštenim pod-vzetjem in važnim delom opraviti, ki bode vstrezalo potrebščinam trgovskim in obrtnijskim. Cena knjigi v Vredništvo. a Sentpeter- knjigarnah bode (Nekaj gold mestnemu maqistratu.) skem predmestju od Melcerj nedeljah in praznikih in ulicah tako strašansko upitj ob pa hiše naprej večerih pred tudi ponoči A po mi pretepavanj ) dašnjim stanovalcem ni mogoče spati in da mora da ploh miroljubnega v napro > ka sram biti, da se kaj tacega skoraj \ je tedaj da bi se di mesta godi. Več hišnih gospodarj si. magistrat na ta nemir opozoriti branili navedeni škandali Francosko ohladil v saj 9 f Entuzijazem za razstavo se je precej ker se ve, da stroški za njeno napravo ne zna- ampak 44 milij frank in v severnih Francoskih okrajih nad 20.000 delavcev brez zaslužka Nameravana Voltairova svečanost je šla rakom žvižgat Rusko-TurŠkih zadevah Po prizadevanj in Nemškega s a v Berolinu Pri tem kongresu se bodo dogovorili o grofa Š u v ah do k o n g razposlan; edenji dežel, vprašanje o Besarabiji in vojnem odško ireviča bo vendar prišlo h kateremu so povabila že za- sami Tu sklenj dovanji pa ostane pridržano Rusij pogodbe imajo stopiti na mesto dogovorov v sv. Ste fanu. — Kar se tiče Avstrije , bodo menda že na Du naji sestavili predloge za kongres. Bosna in Hercego vina imate menda po Avstrijskih zahtevah biti prepo vedana jabeik za Srbi j in Crnog Ta se ne sme raztegniti do Skadra, tudi ne obdržati pridobljenega dela Arbanij e, najmanj pa in Ulcinj; Avstrij jej dopustila zvezo z morjem le preko Boj } bi ko Sp bi smela imeti le, če se postavi pod kontrolo Av strijsko To strah pred Crnogoro skoro, kakor da bi Avstrij m Avstrija je posedla A d a k a l e h ob Donavi s privoljenjem drugih oblasti, pa zato se zopet odpre vožnja po Donavi. > da Novičar iz domačih in tujih dežel. »trii rec na sv. Dunaja. 25. dne t. m Urban Po preteku veliko veliko let je ma dan veča postala: Turki so nam pustili majh trdnjavico Ada« Kaleh na Donavskem otoku poleg O in jo prepustili Avstrij Ce nova v Presse (6 ne laže > jo Je še tisti posedla Avstrijska armada 28. dne t. m. je m Ogerska deleg sej lij< 9 v kateri je grof Andrassy razložil porabo 60 svojih m Avstrijska delegacija ni še začela ravnav. Hektoliter io fl. 5 ječmena 5 fl. 63. 25. Žitna cena v Ljubljani 25. maja 1878. denarji: paenice domače 9 fl. 10, banaška 6 fl. 20. soršice 6 fl. 80. rži 6 fl. 34. prosa 7 fl. 3. ajde 5 fl. 85. ovsa 3 fl Krompir 2 fl. 50 kr. 100 kilogramov. Loterijne srečke: v Gradcu ca Dnnaji 25 maja 1878: 18. 56 20 51. 90. 86. 56. 20 47 Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 8. junija 1878 Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. Tisk in založba: Jožef Blaznikovih naslednikov v Ljubljani.