POLLETNI REZULTATI POSLOVANJA GOSPODARSKIH ORGANIZACU V prvem polletju uspešni Polletni rezultati poslovanja gospodarskih organizacij združenega dela naše občine kažejo, da glavne naloge, zapisane z resolucijo za leto 1984, uresničujemo, saj se povečuje obseg proizvodnje, izboljšujeta se kvaliteta in uspešnosl poslovanja, usmeritev na zunanje trge pa se kaže v povečanju konvertibilnega izvoza. Letošnja začetna dinamična rast proizvodnje se je nadalje-vala tudi vdrugemkvartalu, tako da je bilo v prvih šestih mesecih v industriji izdelanih kar 9% več proizvodov kot v enaketn ob-dobju lani. Tako visoka stopnja rasti industrijske proizvodnje (SRS 2,7; Ljubljana 5,3) je po-sledica ukrepov, ki so jih organi-zacije izvajale za boljše izkoriš-čanje zmogljivosti, boljšo orga-nizacijo dela, povečanje delovne storilnosti in v največji meri boljše oskrbe industrije s surovi-nami in reprodukcijskim mate-rialom. Naslednje organizacije zdru-žehega dela so letos najbolj po-večale proizvodnjo: Arbo, Julon, Kolinska-tozd Tovarna hranil, Saturnus, Velana, Žito-tozd Mlini, Izolirka-tozd Obrat izola-cijskega materiala. Če upoštevamo povečanje proizvodnje v drugem polletju ianskega leta, sicer lahko priča-kujemo postopno zniževanje stopnje rasti, vendar bo plani-rana 3-odstotna rast industrijske proizvodnje do konca letošnjega let? dosežena. Tudi doseženi finančni rezul-tati kažejo pozitivna gibanja, saj se je celotni prihodek gospodar-stva v prvem polletju povečal za 67 % in dohodek za 66 %, kar je več od republiškega povprečja (celotni prihodek + 64%, doho-dek + 61 %), nadoknaden pa je tudi zaostanek iz prvega trime-sečja za rastjo dohodka v Ljub-Ijani. Delitvena razmerja pri razporejanju dohodka so v skladu z resolucijskimi določili, saj so tako osebna kot skupna in splošna poraba zaostajale za rastjo dohodka, povečuje pa se delež sredstev za akumularijo v strukturi dohodka in del sredstev za obresti. Povečanje deleža sredstev za obresti, ki je posle-dica večjega kratkoročnega za-dolževanja in višjih obrestnih mer, kaže na težave gospodar-stva pri ohranjanju plačilne spo-sobncsti. Kljub temu pa so orga-nizacije združenega dela v prvem polletju 1984 tekoče poravnale svoje obveznosti, tako da zaradi tega ni bilo omejitev glede izpla-čevanja osebnih Johodkov. Izboljšala se je celo struktura obratnih sredstev v korist najbolj likvidnih — denarnih sredstev, da je občinsko gospodarstvo po-stalo boljši plačnik, pa lahko sklepamo tudi zato, ker ima za 1766 milijonov din več terjatev do kupcev kot obveznosti do do-baviteljev. Z izgubo je polletje končalo le pet organizacij (Žito-tozd Mlini, Zito-tozd Pekarstvo in testeni-narstvo, Jata-tozd Reja, Jata-tozd Meso, Emona-Mesna indu-strija Zalfl^) v skupnem znesku 115 milijonov din. V primerjavi s prvim trimesečjem, ko je z iz-gubo zaključilo 19 ozdov v zne-sku 271 milijonov din, se je izboljšalo stanje tudi na tern po-dročju. Višji fizični obseg proizvodnje in ugodni finančni rezultati imajo za posledico tudi izboljšanje ka-zalcev kvalitete gospodarjenja. Dobodkovna produktivnostse je povečala za 61 %, fizična pro-duktivnost v industriji za 6,9%, rentabilnost za 16%, akumula-tivna sposobnost za 33 % in re-produktivna sposobnostza 14 %, medtem ko je ekonomičnost ostala nespremenjena. V abso-lutnem znesku so vsi kazalci razen dohodka na delavca višji od povprečja mesta Ljubljane, pa tudi rast rentabilnosti, akumula-tivne in reproduktivne sposob-nosti je višja. Tudi stanje v zunanjetrgovin-ski menjavi se v primerjavi z letom 1983 izboljsuje, saj je kon-vertibUni izvoz porastel za 17 %, kar je le malo manj od planirane 19-odstotne rasti. Do konca leta se bo gospodarstvo tej stopnji rasti približalo, v celoti pa plani-ranega zneska izvoza ne bo dose-glo zaradi napovedi nekaterih ozdov o nedoseganju svojih pla-nov. Izpad pri teh organizacijah se bo delno pokrival z večjim izvozom drugih ozdov (Papirnica Vevče, Tolra, Teol). Medtem ko je v prvem trime- sečju gospodarsUo občine /.ao-stajalo za rezultati v mestu Ljub-ljani in SR Sloveniji, pa so pol-letni rezultati precejj boljši. Izboljšanje se kaže v nadpov-prečni rasti fizičnegai. obsega proizvodnje, hitrejši raisti celot-nega prihodka in dohiodka, ki prc\t'j ¦ .'-':"" ¦ ¦¦.¦¦¦..".'(¦ povečanju akumulativne in rc-produktivne sposobnosti, pove-čanju izvoza, zaostajanju rasti splošne, skupne in osebne po-rabe za rastjo dohodka in zmanj-šanju zneska izgub in števila or-ganizacij, ki so prvo trimesečje zaključile z izgubo. J. K.