Kaj, kdaj in kako bomo volili
V žeOji, da hi kar aaj't>olj na-ravno prikazali naloge nas vseh ob volitvah in da bi spoznali pomeimbnost teh nalog, jih sku-Sajmo nekoliko raz61eniti.
Oetegacija v TOZD in
v drugih
v drugih samoupravnih
organizacijah
V   vsaki    temeLjni    organizaciji adruženega  dela  (TOZD)   in dru-gi samoupravni organizaciji, kjer je  zaposlenih  vefi   kot   30   ijudi, volijo   delegacijo  vsi  zaposleni.
V   TOZD  in   drugih organizaci-jah, kijer je zaposlenih manj kot 30 ljudi, t>pravljajo vsi zaposleni tonkcijo delegacije.
Na visokih in srednjih šolah volijo delegacijo todi Studentje in učenci.
Torej, dne 28. 3. 1974 bomo v TOZD in drugih samoupravnih organizacijah voiili člane deiega-cij. Kandidatne liste smo dolo-tili iva temelijnih kaiadidatskih kooferencah.
Seveda je prj tem zelo po-membno, da nam bodo ob odlo-čibvi, koga izmed kandidatov bo-mo iavolili za dlana delegacije, prisotna ustavna iahodišda glede strukture delegacijo, prav tako pa fcudi dogovorjena kadrovska merila oz. kriteriji. Sestav dele-gacije mora zagotovitl zastopa-tiost delavcev vseh delov delov-nega procesa in ustrezati social-ni sestavi temeljme samoupravne organizacije.
Oblikovanje zbora združenega deia v občini
Ustava in volilni zakon določa-ta:
da moramno na jsasedanju zbo-ra združenega dela ob&nske oz. republiške sfcupSčine zagotoviti ustre2aio zastopanost posameznib l>odročij adruženega dela aziro-ma teritorialnih območij.
Ta področja so:
a)  gospodarsko, ki vkljiufiuje za-sebno kmetijstvo in obrt;
b)  prosvetno-kultumo;
c)  socialno-2!dravstveino;
d)  delovme   skuptiosti   državnih organov, družbenopoliiti&iiii orga-nizacij,  oboroženih  sil  in drugo.
— Delegatska mesta se razdeli-jo temeljnim In drugim samoup-ravnim organizacijaim  in  skupno-stim   oairoma  njihavim  delegaci-jam  glede  na   število   zaposlenih znotraj posameznih področij zdru-ženega  dela, na   vsakih   1000   za-poslenih po eno delegatsko mesto.
—  Delegacije,   ki   nimajo    svo-jega delegatskega mesta  v zboru združenega dela, se morajo zara-di   delegiranja   delegatov  v   okvi-ru   svojaga   področja   med   seboj združevati v kanferenco delegacij.
Za skilic kčnference delegacij bodo s sporazumom določenl nosilci m to tiste orgamizacije, ki imajo kar najboljše pogoje sa tako funkcijo.
Za učinkovito delOTanje dele-gatskega sistema bo seveda zelo pomeralmo delovanje konference delegacij. V naši občinl se bodo namreč skoraj vse delegacije po-veaavaile  v  kanefrence  deiegacij.
1.  Uresničevanje   delegatskega   td-stema  v   zboru   združenega   dela — sklic zbora:
Sklicatelj zbora bo morai gle-de na dnevni red zbora določiti rok od sklica do zasedanja zbo-ra. pri tem mora z rakram oino-gočiti delegacijam obliiovanje stališč ter upoštovafci tudi dogo-varjanje v konfereecah delegaciu v skladu z doloeili pravilnikov, sporaauniov in statutov.
2. Postopek   v   delegacijah   TOZD in samoupraivmh organizacijah:
Vodja delegacije ugotovi, glede na dnevni red zasedaAJa zbora, način oblikovanja stališč v dele-gaciji za vsako točko dnevnega reda posebej, in to:
—  alj mora delegacija oblikovati stališda   na   skupaiam   zasedanju zbora  kolektiva  in  delegacije;
—  ali skupaj z delajvskim svetx>m oziroma   drugiin ustre^jnim oiga-nom upravljanja;
—  ali    samostojno    v     okviru opredeljene palitike delovme orga-nizacije.
Vodja delegacije skliče s pra-stojnimi organi, glede na opre-deljen« zahteve v statutu <yz. pra-vilniku,  delegacijo   na zasedanje.
Oblikujejo stališča do posame-2jnito vpraišanj in določijo toJiko delegatav, koliikor imajo delegat-sikih mest v zboru združenega de-la občinske skupščine.
Delegacija je pri izbiri dolega-tov samostojna, zato ia sestava svoje delegacije poSlje ha zaseda-nje zbora delegata, ki zanj meni, da je najprimernejši glede na dnevni red.
Postopek v delegaciji je s tem zaključen; to pa samo tedaj, ko ima delovna organizacija oziroma njena delegacija eno delegatsko mesto v zboru združeinega dela občinske skupštine.
Ce pa delegatsko mesto pripa-da vefijemu številu temeljnih sa-moupravnih organizacij oziroma njihovih delegacij, potem delega-
ciija pošJJe svojega delegata na za-sedanje   konference   delgacij. Na teh kanferencah:
1.  ITsklajuijejo staJiSCa med de-legacijami   in   oblikujejo   skupno stališCe;
2.  Delegirajo    toliko    delegatov, kolikor   imajo   delegatsktfi   mest v aboru  združen^a   dela  občin-ske skupščine.
Medsebojni odmosi se opredeli-jo v pravilniku oairoma v samo-upravnem sporazuonu.
Oblikovanje zbora združenega dela v republiki
Zbor sidruženega dela v repub Hki se oblikuje iz ztoora združene ga dela v občinah. V zboru iina jo nekatera področja zbara Sdru žemega dela iz naše obdioe dele gatsiko mesto v zboru združenegn dela republike, za nekatera pod rofija pa se združuje z drugim občinami na podlagi zakona o de legatskih obmocžjih.
Delegacije v krajevni skupnosti
V vsaki krajevni skupnosti vo-lijo delegacijo neposredno vsi ob-6anl, ki živijo na območju kra-jevnih skuiwiosti in imajo splošno voliino pravico (ki so iapolnill 18 let).
Kandidatno listo so občani do-ločili na temeljnih kandidacijskih konferencah v krajevnih skupno-stih na podlagj širokega procesa evidentiranja.
Torej v nedeljo, 31. 3. 1974 bo mo v krajevni skupno&ti volili dlane delegacije, pri 'tem bo-mo seveda upoštevali že aprejeta kadrovska merlla, ter zagotovili, da bo sestaiv  delegacije ustrezal
Nadaljevanje na 2. str.
Nadaljevanje s prejšnje strani
sociaini sestavi občanov v krajev-nl skupnosti.
Stevilčnost delegacije in odno-se med delegacijo in saaiouprav-nimj ablikaani delovanja krajev-nih. skupnostt so otočani določili in zapisali v statutu krajevnih skupnosti, katere smo šprejemali na podlagi ustavnib. določil. Spre-jeli pa bomo še praviliuk, ki bo urejal po&ročnosti za kar najus-pešnejše dekraunje deiegacij m delegatskega sistema v celoti.
Oblikovanje zbora krajevnih skupnosti V občini
SteviiSnost zbora je določena s statutom občime ter šteje 35 čla-nov.
Osnova za razdeliiev delegatskih mest predstavlja število prebival-sbva v krajevni sfcupmostr.
Na zasedanje zbora pošljejo de-liegacije krajevnih skupnosti (ka-terih člane bomo volili 31. 3. 1974) fcollko delegatov, kot to določa odlak sfcupščine  občine in sicer:
KS AJDOVŠCINA 26-61ansko de-legacijo
KS GHADISCE ZU&mska dele-gacijo
KS KOLODVOR' 12-61ansko de-legacijo
KS POLJANE 20-aiansiko delegaci-jo KS PBULE   12-člansko   delegacijo
KS ŠTARA LJUBLJANA 21-čian-sko delegacLjo
KS STARI VODMAT 9-člansko de-legacijo
KS TABOR 15-člansko delegaci-jo
Uresničevanje delegatskega sistema v zboru krajevnih skupnosti
Sklicatelj abora bo moral, gle-de na dnevni red zasedanja, dolo-čiti ustrezni rok med sklicem in zasedanjeni, ki bo omogočal de-legacijam obliko^anje stališč po dalo&Lih statuta krajevne skupno-sti oeiroma pravilnika o načinu delovanja detegacije.
Po6topek v delegacijd KS:
1.  Vodja delegacije ugotovi, g-e-'de na dnevni red, način obUkova-
Hja stališč za delegacijo, in to:
—  ali mora delegacija oblikova-ti stališča na zboru občanov;
—  ali jih oblikuje skupaj s sve-tom  krajevne  skupnosti   oziroma drugim ustreznim organom upra-vljanja v krajevni skupnosti;
—  ali jih ofolikuje sama v okvi-ru sprejete politike krajevne sku-pnosti.
2.  Vodja delegacije skliče s pri stojnimi organd, glede na zahteve iz   1.   točke,   delegacijo   na   zase-danje.
3.  Oblikujejo   stališča do  posa-meznih. vprašanj  in dodočijo toli-ko delegatov, kolikor imajo dele-gatekih   mest   v   zboru   krajevne skupnosti    občjne.   Delegacija   je pri   izfoiri   delegatov   samostojna, zato   iz  sestava   svoje   delegacije pošlje na zasedahje zbora krajev-ne skupnosti take delegate, Iri bo-do   znali   sodetovati   pri   vpraša-njih, ki so na dnevnem redu.
Oblikovanje zbora občin v republiki
Ustava In volllnl zakon določata:
—  V    zbor    oib*in    republiške skupščime      delegirajo      delegate zbori krajevnih skupnosti v obfii-nah in zbori občtn posebnih dru-žbeno-političnih   skupmosti   (Ljub-ljana, Obala).
— Vsakemu  od teh zborov pn-pada   1   delegatsko   mesto,   tako ima zbor obdin  republiške  skup-ščine 62 delegatskih mest.
— Za   delegirahje   delegatov   iz zborov  krajevnih   skupnosti   obli-knjejo ti zbori skupine delegatov (imjmanj   10   delegatov)    iz   vrst deiegacij, i3woljenih v KS.
—  Delegiramje  delegatov se op-ravi praviloma iz oblikovanja sku-pine delegator v zbora krajevmh skupnosti.
— Za   n«noteno   delo   skupine delegator se na prvem zasedanju JavoH  vodstvo  skupine  delegatov (vodjo in namestnika), ki oprav-lja. vse organizaciiske in druge za-
deve, vezane na skupino in sklice-vanje stanplne delegatov na zase-danje.
O SKLICU OBVEZNO OBVE-STITI (NA DOGOVORJEN NA-CIN) VSE DELEGACIJE V KRA-JEVNI SKTJPNOSTI, DA TE LA-HKO PO SVOJI PRESOJI DELE-GIRAJO SVOJEGA DELEGATA NA   TO   ZASEDANJE   SKUPINE.
Družbenopolitični zbor oblikuje-jo delovni ljudje in občani, po-vezanj v družbenopolitičnito orga-
niaacijah, in to: SZDL, ZK, sindi-katih, ZB in ZM.
Funkcijo delegacije v družbeno-politifinih organizacijah opravlja-jo njihova izvoljena tetesa, dolo-čena s statutom oa. drugim ak-tom posamezne organizacije.
Postopek t skupini izvoljenih delegatov družbenopolitične orga-nizacije ob sklicu družbenopolitič-nega zbora:
Vodja izvoijene skupine delega-tov skupaj z vodstvoim družbeno-
politične organizacije ugotovi po-seben interes nad vprašanji, ki so na dnevnem redu, in glede na do-ločbe pravilnifca sproži postopek za oblikovanje stališč, m to;
a)  stališča se oblikujejo na za-sedamju     delgacije     (obč.    konf. SZDL);   sklic   opravi   predsednik tega jevoljeneda telesa;
b)  stališča se oblikujejo na za-sedanju    delegacije    (obč.    konf. tov družbenopolitifine organizacije skupaj s telesi delegacije;
c) stališča se oblikujejo samo na zasedanju sJmpine izrvoljeaih delegatov.
2. V primeru, da gre za po-membinejša vprašanja, je pocreb-no izvesti postopek obveščanja osnovnih organizacij (KO SZDL) o sprejetih. stališčib. v delegaciji in tako omogočiti tem brganizacijam, da so s stališči prisotna pn obli-kovanju stališč v delegacljah TOZD in drugih samoupravnUi orgajiizacijah in  akupnosti.