glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje
IZ VSEBINE:
3.	Prvi razred — manj uspešno!
4.	Revščina in umazanija
5.	Za obzidjem marsikaj novega 8. Zlata godba
Titovo Velenje, 27. julija 1989 številka 28 (984) cena 4.500 dinarjev

Gorenje Gospodinjski aparati
Najsodobnejši način emajliranja v Evropi
V Gorenju Gospodinjski aparati vseh polletnih planskih nalog niso dosegli. Proizvodnja zaostaja za predvidevanji za okrog 2 %. Vzroka za to sta dva: na začetku leta so zmanjšali obseg proivodnje pralnih strojev, v tozdu Štedilniki, kjer potekajo obsežna investicijska dela, pa bodo šele proti koncu leta zagotovili zadostne zmogljivosti za emajliranje.
Manjša od načrtovanega sta tudi dohodek in ostanek dohodka. Dosegli in presegli pa so zahtevne izvozne cilje. Na tuje so v prvem letošnjem polletju prodali v povprečju okrog 68 % vse proizvodnje, maja so izvozili celo 73 % vseh izdelanih velikih gospodinjskih aparatov. Največ pa so prodali na tuje hladilno zamrzovalnih aparatov; zamrzovalnih omar in skrinj celo več kot 80 %.
Brigadirji odšli n a delo
V soboto zvečer je iz Titovega Velenja odšla na delo mladinska declovna brigada Karel Destov-nilk-Kajuh. 26 brigadirjev bo v ok;olici Sarajeva skupaj z briga-diirji iz Sokobanje, Niša, Mlade-nojvca in Splita opravljajo predvidena dela. Urejali bodo zaščitne: nasipe pri mestnem vodovo-dui, opravljali dela pri gradnji mestnega strelišča, pomagali pri gradnji tramvajske proge Ilid-žai—Hrasto vi ca ter urejali Sara-je\vo. Mladinska delovna akcija bo> trajala do 18. avgusta. (mč)
Pomembno je, da potekajo skladno s planom obsežna investicijska dela za posodobitev tehnologij in proizvodov. Omeniti velja zlasti še nadaljevanje posodabljanja površinske obdelave v tozdu Štedilniki, kjer bodo letos uvedli najsodobnejši način površinske zaščite. Po kolektivnem dopustu bodo najprej vpeljali elektrostatični sistem nanosa emajla, do konca leta pa še elek-troforetski način nanosa emajla. Ta najsodobnejši način nanosa emajla so za zdaj uvedli le v tovarni Miele, Gorenje Gospodinjski aparati pa bodo druga tovarna velikih gospodinjskih aparatov, kjer bodo vpeljali to novost. Dodati velja, da bodo z novo linijo emajliranja za okrog 80 % zmanjšali količine odpadnega emajla, peč za emajliranje pa bodo po kolektivnem dopustu začeli kuriti z zemeljskim plinom, kar bo nov, pomemben, prispevek te Gorenjeve tovarne za varovanje človekovega okolja.
Vlaganja, ki jih opravljajo v Gorenju Gospodinjski aparati, zagotavljajo osvajanje proizvodnje tako posodobnjenih kot novih gospodinjskih aparatov za prodajo na tehnološko najzahtevnejših svetovnih trgih tudi v prihodnje, posebej tudi po letu 1992. V letošnjem letu je Gorenje Gospodinjski aparati že obogatilo ponudbo na domačem in tujih trgih z več novostmi, nekaj novosti bo prišlo s tekočih trakov tudi v drugem letošnjem polletju. Z izpolnjenim prodajnim" programom pa je povečalo ponud" d na domačem trgu.
(vš)
SPREJEM ZA VELENJSKE GODBENIKE — Velenjska rudarska godba se je pred dnevi vrnila z Nizozemske tretjič zlata. Na svetovnem prvenstvu so si namreč s svojim izjemnim igranjem znova priigrali zlato medaljo.
Ob vrnitvi so njihove predstavnike sprejeli na občinski skupščini, kjer so jim za uspeh,
ki so ga dosegli, čestitali. Njihov vodja in dirigent Ivan Marin je ob tej priložnosti poudaril, da je ta uspeh vreden še posebej veliko, ker so godbo v zadnjem času močno pomladili in so torej tudi v takšni zasedbi dovolj izkušeni, dovolj dobri, da posežejo po najvišjem svetovnem priznanju. Več o novem uspehu godbe na 8. strani.	(mz)
Plače lovijo cene
Poleg vse splošne družbene krize je vse bolj prisotna tudi informacijska kriza in na odseku za družbeno planiranje velenjske občinske skupščine le stežka zberejo potrebne podatke. Enako velja tudi za osebne dohodke, ki jih morajo spremljati. Ker so vsi dosedanji viri zbiranja podatkov vse bolj zakasneli, so se pred kratkim odločili in jih po organizacijah združenega dela zbrali z anketo.
In kaj so ugotovili?
Do konca maja so se osebni dohodki v občini Velenje glede na povpreček lanskega leta povečali za 239 odstotkov, povprečna mesečna masa pa je realno porastla v tem obdobju za 5,6 odstotkov. Po organizacijah združenega dela so povprečni osebni dohodki v tem času naraščali zelo različno v razponu od 270 do 595 odstotkov, glede na lanski december pa se gibljejo z od 139 do 360 odstotnim porastom. V prvih petih mesecih je znašal najvišji povprečni osebni dohodek v občini 3 969 600 din, najnižji pa 1 533 470.
Podatkov o tem, kakšni so bili osebni dohodki v zadnjem mesecu še ni, organiza-
cije združenega dela pa so verjetno sledile rasti življenjskih stroškov, ki so v juniju
Prizadevni prostovoljci
Mednarodni planinski delovni tabor se je v Zgornji Savinjski dolini ustavil tudi letos. Seveda ustavil z namenom, da pridno dela in ta namen tudi uspešno dresničuje. Mladi prostovoljci iz 20 domačih planinskih društev, nekaj jih je tudi iz tujine, so prve štirinajst dni delali na Menini planini.
Predvsem so urejali površine in jih pripravljali za sajenje mladih dreves, obenem pa so uredili tri kilometre poti med dvema loviščema. Vse zadane naloge so uspešno opravili, se obenem na hitro seznanili z lepotami naše doline, poslušali zanimiva predavanja, na 1.500 metrih nadmorske višine pa so pripravili tudi dve olimpiadi, ustrezni razmeram. Zadovoljni so bili z vsem, s hrano še posebej.
Z Menine so se preselili na Golte kjer so z delom pričeli v ponedeljek. Na Mozirskih planinah bodo čistili smučišča in pomagali pri urejanju planinskih pašnikov. Vmes jih bomo obiskali, zato več o tem taboru prihodnjič.	j. p.
porastli za okoli 30 odstotkov, tako da je na osnovi tega mogoče oceniti, da so se v prvem polletju v občini Velenje povečale plače za okoli 293 odstotkov, glede na lansko povprečje.	(mz)
V razpravi osnutek zazidalnega načrta za
Nova stanovanja
v Šoštanju
Na seji prejšnji teden so namenili člani velenjskega izvršnega sveta znova precej pozornosti obravnavi prostorskih dokumentov.
Med drugim so obravnavali osnutek zazidalnega načrta blokovne gradnje v Šoštanju. Ta zajema jugovzhodno področje Šoštanja in se razprostira na površini dobrih treh hektarov. Tu je predvidena izgradnja šestih manjših stanovanjskih blokov, ki se bodo dobro vklapljali v to okolje, v njih pa bo 97 stanovanj. Poleg tega pa je predvidena izgradnja še 40 stanovanj v obstoječih objektih (predvsem na podstrešjih). Osnutek tega prostorskega dokumenta je dal izvršni svet v tri-desetdnevno javno razpravo, v katero se bodo Soštanjčani prav gotovo aktivno vključili.
Tridesetdnevno javno razpravo so določili tudi za osnutek ureditvenega načrta peskoloma Podgora. Investitor tega projekta je Gradiš, čigar je ta peskokop, poleg eksplotacijskega območja pa načrt obravnava tudi ožji in
širši varstveni pas.
(mz)
IDrug brez drugega ne moremo
Gospodarske razmere se t tudi v občini Velenje zao-i strujejo in se med drugim i kažejo v vse slabši likvidno-i sti organizacij združenega i dela.
Delovna okolja, v gospodar-i stvu skoraj brez izjem, so primo-i rana iudi za opravljanje osnovne c dejavnosti, izplačila osebnih do-I hodkov in obveznosti iz njih, na-j jemati drage kredite. Kredite, ki s se jih vsak pameten otepa, pa i vendar brez njih ne gre. Obresti z zanje skokovito naraščajo, v go-s spodarstvu kar za 1195 odsto-t tkov, v negospodarstvu nekoliko r, manj, za 1091 odstotkov (letoš-r, nje prvo polletje). In to ob 488 i odstotnem porastu cen in 314 c odstotnem porastu prihodkov, k kar je torej tudi realno izjemno v velik porast.
Izdatki za obresti predstavlja-j jo že 8,3 odstotka ustvarjenega
celotnega prihodka gospodarstva (ta delež se je od lani povečal kar za 151 odstotkov), v negospodarstvu pa je mnogo manjši, dosega le 1,4 odstotke celot-
NAŠA TEMA
nega prihodka. Pa še en podatek je zanimiv, nad njim so se zamislili tudi v gospodarstvu, kjer le še stežka »dihajo.« Obresti predstavljajo v negospodarstvu 0,3 odstotke višine obresti gospodarstva. medtem ko prejemki kar 1,8 odstotkov vseh prejemkov gospodarstva.
Najemanje dragih kreditov pa gospodarstva pogosto ne reši li-
kvidnostnih težav. Vse pogosteje imajo organizacije s tega področja blokirane žiro račune (v negospodarstvu se to še ni zgodilo). kar 16 krat v letošnjem letu. Še possebej veliko so takšnih primerov beležili prejšnji mesec, v poprečju pa so trajale od 6 do 9 dni, pri tem pa tistih do pet dni, ki niso toliko problematične, niti ne omenjamo.
In ob vsem tem radi očitamo gospodarstvu, da se do družbenih dejavnosti mačehovsko obnaša. In to kljub temu, je na zadnji seji občinske skupščine omenil Miran Arzenšek, predsednik izvršnega sveta, da niti eni v letošnjem letu za opravljanje redne dejavnosti, ni bilo treba najeti kredita. Pri tem tudi radi pozabljamo, da se bo moralo tudi to področje bolj tržno naravnati in da zgolj obračanje sredstev, ki ležijo na žiro računih, ni dovolj. Kakšne druge po-
slovne poteze so bile doslej v negospodarstvu bolj izjeme kot pravilo.
Več kot jasno je. da se bodo likvidnostni problemi, s katerimi se zaenkrat otepajo v gospodarstvu, slej ko prej prenesli tudi na področje negospodarstva, saj zaenkrat ni mogoče računati na povečano akumulacijo gospodarstva, ki bi zmanjšala povpraševanje po kreditih. To bi bilo mogoče, če bi na primer zmanjšali obveznosti gospodarstvu. V občini Velenje smo lastne potrebe na tem področju že povsem oklestili in pasu verjetno ni več mogoče stiskati.
Vrtimo se torej v začaranem krogu, iz katerega pa izhod moramo najti. To pa bo mogoče le z roko v roki, s tesnim sodelovanjem gospodarstva in negospodarstva. saj kakorkoli že. drug brez drugega ne moremo.
MIRA ZAKOŠEK
W C': r\ ^ 11- _
h -
V vročih poletnih dneh pride prav vsakršna osvežitev. Tako se nekateri Velenjčani podajo na velenjski bazen, kjer je potrebno za osvežitev seveda odšteti tudi nekaj denarja za vstopnico. Drugi pa raje uživajo na »velenjski plaži« ob jezeru, ki morda koga spominja na morje, hkrati pa je ,o še najcenejša varianta ohladitve v teh dneh. Vsakdo si pač poišče svoj prostor pod soncem.
(•nč)
Višje stanarine in najemnine
Prejšnji teden v torek, so delegati skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje soglasno sprejeli predlog povečanja cen stanarin in najemnin, vključno s 1. novembrom letos.
Stanarine in najemnine bodo v občini Velenje prvega avgusta višje za 50 odstotkov, za isti odstotek pa se bodo podražile tudi I. septembra, I. oktobra in 1. novembra.	(mkp)
2. stran naš čas
Od četrtka do četrtka
27. julija 1989
Celjsko območje
Pred sejmom in razstavo
Še močnejši prodor v Evropo in v ostali svet — to je vodilo obeh večjih prireditev, ki jih bodo to jesen spet pripravili v Celju. Mislimo na mednarodni sejem obrti in na zlatarsko razstavo. Sejem bo v dvoranah Golovca in ob njih od 8. do 17. septembra, zlatarska razstava pa od 13. do 20. oktobra. Še pred zlatarsko razstavo bodo tudi letos pripravili mednarodno zlatarsko delavnico — od 25. do 30. septembra.
Geslo letošnjega sejma obrti je »Z obrtjo še hitreje v Evropo 92«, saj se organizatorji — Zveza obrtnih združenj Slovenije in Zavod Golovec — želijo z vsebino čimbolj vključiti v aktualna družbena in gospodarska dogajanja pri nas. Razstavljalci naj bi prikazali še več novosti kot doslej: s tem naj bi potrdili tisto, o čemer so skupaj razmišljali že zadnja leta, in začrtali pota nadaljnjim usmeritvam. Seveda se bomo lahko na sejmu in na prireditvah ob njem (posvetih) tudi prepričali, kaj so spremenjena zakonska določila za prinesla, kjer pa so še
vedno zavore. Ob sodelovanju razstavljalcev iz zahodnoevropskih držav pa bo to seveda spet priložnost za primerjave in izmenjave izkušenj.
Ker je vendarle vidno, da nekaj sprememb vendarle že je, ob letošnjem sejmu ne bo več toliko opozarjajočih razprav — več naj bi bilo konkretnega dela: trženja in poslovnosti.
Svoje uspehe, nove ideje, oblikovne rešitve in seveda tudi nove zlitine, bodo na sejmu prikazali na svoji razstavi tudi zlatarji. Najboljši bodo tudi tokrat dobili priznanja, za ves kolektiv celj-
skih Zlatarn pa bo seveda največje priznanje, če jih bodo še bolj kot doslej sprejeli na tujem trgu. Tu se jim zadnji čas odpira predvsem zanimivo japonsko tržišče.
Pred mednarodno zlatarsko razstavo bodo pripravili tudi zdaj že dodobra uveljavljeno mednarodno zlatarsko delavnico, kjer bodo sodelovali razni domači in tuji ustvarjalci. Ob tem bodo pripravili še okroglo mizo udeležencev Alpe Adria (razstavo in delavnico bodo pripravili tudi v obeležju sodelovanja teh dežel in s podporo dežel Avstrije in Italije). Prav tako bo v Celju kongres o pridobivanju zlata in razvoju proizvodnje, pripravili pa bodo še razstavo o zgodovini zlatarskih razstav v Celju.
Skratka — ponovno se obetajo v Celju prireditve, ki niso pomembne le za to mesto, ampak za celotno celjsko regijo in seveda širše okolje ter mednarodno povezovanje.
(-fk)
Od tu in tam
Še je čas
Vsi ljubitelji hoje še imajo čas, da si naberejo malo več kondici-je in se prijavijo za letošnji maraton v hoji od Celja do Logarske doline. Celjski ljubitelji hoje prirejajo ta pohod že nekaj let, letos pa bi radi privabili še več udeležencev. S tem želijo preizkušati svoje zmogljivosti ter seveda tudi
popularizirati Logarsko dolino. Pohod bo — kot običajno — prvo soboto v septembru.
SKZ tudi v Žalcu
V nedeljo so tudi v Žalcu osta-novili podružnico slovenske kmečke zveze. Delo te podružnice bo seveda enako kot je usmeritev republiške zveze: boj za pošteno plačilo za delo kmetov, odpravo monopolov, čimkrajšo pot pridelkov od kmeta do potrošnika in podobno. Za predsednika
so izvolili Marjana Ribiča iz Prebolda, za podpredsednika pa Vlada Marovta iz Braslovč in Ivana Jošta iz Gotovelj.
Težave Ema
Celjski Emo, ki ima že nekaj časa začasno vodstvo, še vedno preživlja težke čase. Proizvodnjo so sicer že dodobra preusmerili, zalog skorajda ni več, bolj se usmerjajo na tuje — vendar pa jih pesti močna nelikvidnost. Zato tudi ob zadnjem rednem izpla-
čilnem dnevu ni bilo denarja za plače, ustanovili so stavkovni odbor, ki je napovedal generalni štrajk. Ne proti vodstvu, ampak proti vsem drugim, ki naj bi pomagali pri njihovi sanaciji. Štrajk so sicer odpovedali, ker jim je za plače priskočila na po-tpoč Merxova interna banka, stavkovni odbor pa še vedno dela. Terja predvsem, da skupščina občine in banka ocenita njihov sanacijski program.
(fk)
-Savinjsko-šaleška naveza-
Za prvo stran
Nekateri trdijo, da pride naše območje na pno stran osrednjega slovenskega dnevnika Delo le tedaj, ko se tu zgodi kaj izrednega; ko prekipi ljudem zaradi šoštanjske termoelektrarne, ko naredijo nekateri le prevelike napake... ali kot zdaj, ko so uokvirjeno objavili podatke o zastrupljenih živilih v Celju. Kot da bi se želeli naslajati na težavah drugih. Saj uspehe s tega območja raje zavijajo v notranje strani — zagotavljajo posamezniki, ki so pogosto »blizu vladajočih krogov«. Občinskih seveda.
Pa še res je, da so z objavo poročila o zastrupljenosti živil v celjski občini dosegli svoje. Ljudi so močno razjezili; kot da bi bili novinarji in časnik, ki delo novinarja objavi, krivi za tisto, kar se res dogaja. Celjsko društvo za varstvo okolja, kije tokrat objavilo poročilo o zastrupljenosti živil, tokrat ni »prizadelo« le Celjanov, ampak tudi Žalčane in Sentjurčane. S preizkavami so namreč segli tudi na njihovo območje ter za ogroženi krajevni skupnosti proglasili tudi po eno iz teh dveh občin: Leveč in Blagovna.
Nekateri jih zaradi posredovanja teh podatkov že napadajo, ker da vznemirjajo javnost. Pa čeprav so ljudi le opozorili na samozaščitno obnašanje: naj ne jedo zelenjave in ostalih pridelkov s svojih vrtov in njiv, naj raje vržejo proč jajca svojih kur, pa seveda drobovino teh živali, če jih pokončajo. Tako samozaščitno obnašanje naj bi namreč bilo potrebno zato, da bi preprečili še večjo množičnost dogajanja, ki je za Slovence že tako preveč značilno. Mislimo namreč na samomore. Strokovnjaki namreč opozarjajo, da je uživanje take hrane, kot jo zdaj pridelujejo na večini celjske občine, samomor na obroke.
Ob tem pa se človek seveda lahko tudi vpraša, kaj pa naj bi potem sploh jedli. Še ni namreč
daleč čas. ko so jih na veliko prepričevali, naj vržejo vstran razne konzerve, naj se izogibajo zelenjave iz trgovin, ki je večkrat škropljena, naj se skratka raje vrnejo na svoje vrtove. Tu da je zdrava prehrana. Zdaj pa, ko so vrtove obdelali, ko so začeli uživati sadove svojega dela, zdaj jih opozarjajo, da delajo s tem samomor. Reči je treba, da se ljudje v tem sploh ne znajdejo več in kličejo na pomoč.
Mnogi pravijo, da so lahko ljudje še najbolj veseli tam, kjer nimajo aktivnih raznih društev. Člani teh namreč izvohajo razne stvari, ki le vznemirjajo javnost.
Kaj hočemo, mnogo je pač pri nas še ljudi, ki bi raje živeli s prepričanjem, da je vse OK. Prava poročila o resničnem stanju pa jih prehitro spravijo v KO.
(frk)
LOGARSKA DOLINA
f Po mnogih letih vendarle kamp
Velikokrat z vrhičenjem pišemo o lepotah Zgornje Savinjske doline, žal še pogosteje kritično o vsem kar se tam dogaja, bolje rečeno — se ne dogaja. Tokratno sporočilo iz Logarske doline bo vendarle bolj vedre narave. V soboto so namreč končno odprli av-tokamp. Končno zato, ker si je krajevna skupnost Solčava najmanj devet let sama in osamljena prizadevala za njegovo dograditev, česar pa brez sodelovanja in pomoči od drugod ni zmogla. Pisanje dolgoročnih načrtov, dogovarjanje, obilica lepih besed in podobno je bilo premalo. Kaže pa, da so letos vendarle uspeli. Vsaj začetek obeta.
Zelo malo časa je minilo od dne, ko so sklenili, da se ne bodo več pogovarjali, temveč poprijeli za delo. Rečeno — storjeno. Na predvidenem prostoru kjer so »gradili« vrsto let so v zelo hitrem času naredili veliko. Dokončali so osrednji objekt za sprejem in najnujnejšo postrežbo, sanitarije in zagotovili osnovno infrastrukturo, uredili okolico, kolikor se je v tem času dalo, načrtov pa je seveda še veliko. Kamp seveda ni dograjen, sprejel pa je že prve goste in je torej zaživel. V prihodnje bodo v še večji meri poskrbeli za razsvetljavo, za zelenice in rože ter uredili ostale objekte, ki bodo v letu ali
dveh zadovoljili tudi zahtevne goste. Ureditev kampa sodi v sklop programa za ohranitev Logarske doline, kar v prvi vrsti in najprej pomeni odpravo kampiranja in piknikov v slehernem
kotičku doline z vsemi nevarnostmi ob kurjenju in velikimi količinami smeti in odpadkov vred. S priložnostno slovesnostjo so kamp odprli v soboto.
j. p.
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen l.maja 1965: od I. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, Cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 4.500 dinarjev. Mesečna naročnina 17.000 dinarjev, trimesečna naročnina za individualne naročnike 49.000 dinarjev, trimesečna naročnina za tujino 83.000 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: ČGP Večer, tozd Mariborski tisk Maribor.
Naročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »NAŠ ČAS« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1984 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
Emona ekspres
Kamp z osrednjo stavbo so končno uredili in je v tem tednu že sprejel prve goste
Rože nazaj!
Piše: VINKO VASLE
Kaj storite, ko vas kdo spro-vocira, razjezi in sploh spravi v bes? Po nekaterih tujih študijah kar 95 odstotkov ljudi v takšnih primerih ponori, se ne obvlada več in nasprotna stran — tista, ki vas je do tega pripeljala — seveda neznansko uživa. Poznam pa kolegico in prijateljico, ki ravna popolnoma nasprotno!
Ko jo je pred časom delavka na centralni ljubljanski pošti s pri-slovično »prijaznostjo« naše birokracije pustila trpeti kakšno uro (popolnoma po nepotrebnem seveda), kolegica in prijateljica ni ne znorela ne dobila ošpic — kar bi se visokemu odstotku občanov zgodilo. Mirno je prenesla »igro«, se po eni uri pobrala, stopila v najbližjo cvetličarno, kupila vrtnico, se vrnila na pošto in cvet podarila zaprepaščeni tovarišici z besedami: »Hvala za vse, kar niste storili zame.« In je mirno odšla.
Veste, to metodo velja preizkusiti, ne glede na ceno cveta ene vrtnice. Če bi se namreč v takšnih primerih spustili v besedni dvoboj z vsemogočno birokracijo, ki poseda za našimi pulti kot turški sultan na svojem prestolu, ste že vnaprej obsojeni na poraz. Pri nas namreč niti približno ne velja to, kar počenjajo na gnilem zahodu: da ima namreč stranka oz. gost vedno prav. Tudi takrat ko očitno nima. Če bi pred dnevi občani in delovni ljudje Ljubljane ubrali pot, ki jo praktici-ra moja prijateljica (Vesna Ma-rinčič, Delova filmska in gledališka specialistka), potem bi bili naši bančni uslužbenci preprosto zasuti s cvetjem. Pravi pogreb. Zgodilo se je namreč to, kar se nikdar ni zgodilo niti v Argentini, ko je imela še 20.000 (z besedami: dvajsetti-soč) odstotno inflacijo: v vseh ljubljanskih bankah je že ob deveti uri dopoldan zmanjkalo denarja in to na plačilni dan.
Ko seveda penzionisti že od sedme ure zjutraj stojijo v vrstah za borne pokojnine, pa tudi ostalih je na te dneve čedalje več. Živimo pač iz rok v usta oz. od plače do plače. Naši bančni veljaki so se najprej poskušali izmotati z izgovorom, da pač beograjska centralna tiskarna zaradi visoke inflacije ne uspeva več natisniti dovolj denarja. Kasneje pa je na dan le pricurljala novica, da pravzaprav naši generali v narodni banki preprosto niso znali zra-čunati, koliko gotovine morajo imeti naše banke glede na inflacijo. Zato jih je guvernerka Milica Ozbič od javnosti kar precej slišala, čeprav je čez 24 ur denar spet bil v vseh bankah. Slučajni sprehajalci smo namreč še istega dne pozno zvečer videli, kako pred našo narodno banko raztovarjajo velikanski hladilnik (tovornjak s prikolico) z denarjem. Takrat me je popadla misel, da pravzaprav sploh ni čudno, če je pri nas ropanje pošt in bank drastično upadlo in lumpi kradejo samo še konkretne stvari, kamor pa naše dinarje več ne štejejo. Sicer pa: zamislite si ro-
parja, ki bi skušal opleniti banko! Včasih je za to potreboval plastično vrečko, da se mu je pustolovščina splačala, zdaj bi pa moral denar odpeljati vsaj s kombijem. Pa še takrat bi vanj moral nalagati samo tiste nove, rdeče in neznansko grde bankovce. V vsakem primeru pa bi roparja dinarjev poglasili za psihično motenega.
Milici Ozbič občani seveda niso poslali rož, ampak so tistega nesrečnega dne, ko niso mogli do denarja, preklinjali vse po spisku, kot je to pač naš običaj. Konkretnosti ne mislim navajati, ker so nekateri naši voditelji po ustavi še vedno zaščiteni, ne razumem pa, kako to, da na obletnico 200-letnice francoske revolucije ni nikomur od čakajočih prišel na misel vsaj kakšen manjši upor, če se že za revolucijo ne moremo zmeniti?
V Ljubljani se zdaj radovedneži sprašujemo, kaj bo storila vrla Aleksandra Plavevska, zaradi katere je na proslavo kosovske bitke odšel tudi Janez Stanovnik, da se ji je lahko opravičil! Častno razsodišče pri našem novinarskem društvu je namreč ugotovilo, da Leon Magdalene (tisti lump, ki je pripravil oddajo, v kateri se je prepoznala Plavevska) ni prav ničesar zakrivil, še najmanj pa je kršil novinarski kodeks. Urednik TV Tednika Tadej Labernik, ki se je še istega večera, ko je bila oddaja predvajana, Plavevski opravičil in ji nesel na dom šopek rož, pa bo zaradi tega tudi moral razmisliti, ali ne bi bilo dobro, če bi od dopisnice rože zahteval nazaj.
Navsezadnje se ji je le opravičil za nič!
Ko sem se že zadnjič sprehajal po slovenskem Hollywoodu (TV Ljubljana), sem izvedel, da se TV urednik Darko Marin odpravlja v naše glavno mesto Beograd. S prvim avgustom bo namreč postal tiskovni predstavnik predsednika naše zvezne vlade Anteja Markoviča. Sama zgodba ne bi bila žlahtna, če v ozadju vendarle ne bi skrivala kadrovske kuhinje! Ko je še pred uradno izvolitvijo Markovič obiskal Slovenijo, si je namreč zaželel, da bi bil tiskovni predstavnik njegove vlade »ona« ne pa »on« (zaradi tega kriterija je pogorel tudi bivši mladinski minister za informiranje Mojmir Ocvirk) in iz Slovenije je dobil namig, da bi to lahko bila TV novinarka in urednica Lidija Hren. Mari-nu Markovič ob prihodu v Beograd že ne bo dal šopka, Lidiji bi ga zagotovo.
Sicer pa bomo prihodnji teden v parlamentu Slovenije slišali, kakšna naj bi bila naša nova ustava. Da bo vroče, se ve, saj se alternativa in opozicija že ostro pripravljata na spo pad. Bistveno pa je, da spremembe bodo. Naj stane kolikor hoče.
Včeraj se je iz kolonije na Debelem Rtiču pri Ankaranu vrnila še zadnja izmena velenjskih otrok, ki so v zdraviliško počitniškem domu Rdečega križa Slovenije letovali že od 4. junija. V petih izmenah je tako letovalo okoli petsto velenjskih otrok, v prvih dveh izmenah predšolski, v naslednjih pa šolarji. Občinska zveza prijateljev mladine Velenje, ki je letovanje organizirala, je z njim zadovoljna, prav tako pa tudi z vzgojitelji, ki so mladež spremljali in jih usmerjali pri igri in zabavi. Tudi v prihodnje si velenjski otroci še želijo letovati na Debelem Rtiču.	(mč)
Šola demokracije v Gaberkah
1 . razred — manj uspešno!
Pred časom sem na eni od občinskih proslav govoril o vstopu v 1. razred šole demokracije, v kateri učenje ne bo lahko in katere posamezniki nikoli ne bodo opravili. Ta šola namreč nima programa in ne učiteljev, ki bi preverjali naučene lekcije, nam dali ocene in znanja ter potrdilo, s katerim bomo mahali pod nosom vsem, ki jim ni bilo dano, da bi tovrstno strokovnost dosegli. Ta šola je nekaj drugega! Nikoli ni zaključena, je življenje samo, življenje, v katerem vedno znova preverjamo strpnost medsebojnih odnosov in človeško sožitje, je upoštevanje naše človeške različnosti in je neprestano podoživljanje vrednote, da ne stori drugemu tega, kar samemu sebi ne bi storil. Seveda je ta šola tudi marsikaj drugega. Je tudi šola boja mnenj, je šola uveljavljanja človekovih naravnih danosti in sposobnosti, je šola mno-gokaterih selekcij, ki pa nujno morajo potekati v spoštovanju že prej povedanega.
Pouk v 1. razredu te šole v KS Gaberke, v katerega so se vpisali številni prebivalci tega kraja v postopku sprejemanja odloka o razlastitvi zemljišč v Gaberkah ni potekal v teh znamenjih demokracije, zato pa zapustil v sožitju ljudi tega kraja težko popravljive posledice. Pred zborom 94 občanov sta odstopila predsednik KK SZDL tov. Župevc in predsednik sveta KS tov. Zelcer ter podpredsednik sveta tov. Lukner. Ni pomagalo to, da so jim prav vsi navzoči izrekli popolno zaupnico za nadaljnje opravljanje dolžnosti, niti to, da okrnjena skupščina KS 15. 7. nji-hoivega odstopa ni hotela sprejeti. Zavedajoč se pošteno opravljenega dela nepreklicno odsto-
pajo užaljeni spričo pisanja občana Matevža Podvinška, ki je ob sprejemanju že omenjenega odloka izkoristil nekatere slabosti postopka in zlil na papir vse tegobe svojega in življenja Ga-berčanov, pri čemer v člankih o problemu v Našem času ni izbiral besed na račun dosedanjih in tudi sedanjega vodstva KS. Umazane igre peščice ljudi KS, ki so zaupanje ljudi izigrali, ki si morda utrjujejo pot do boljšega stolčka, ceste, ki so predstavljene
r
v korist posameznikov, plevel, ki gaje potrebno uničiti, kratkohla-čniki, krajevna birokracija, mali zločinci, ki so se po vojni poskrili, je le nekaj cvetk iz besednega arzenala, ki ga je v člankih uporabil tov. Podvinšek. Ob dejstvu, da je na zboru krajanov izjavil, da ceni in spoštuje tov. Župevcj, tov. Zelcerja in tov. Luknerja, je nerazumljivo na koga je s temi žalitvami meril. Morda na delovnega, predanega tajnika KS tov. Skarlovnika, morda na predsednika skupščine KS — ne vem. Upravičeno so ob takem pisanju lahko užaljeni vsi, zato so tudi pričakovali, da bo zbor občanov tako pisanje obsodil. Tega tudi iz razumljivih razlogov, ko so hkrati sklepali o zavrnitvi odloka, čemur je menda predvsem bilo namenjeno Podvinškovo pisanje in o obsodbi tega, niso mogli storiti. Da je Podvinškovo pisanje samo menda namenjeno predvsem zavrnitvi odloka, govori dejstvo, da so vsi njegovi članki nastali
šele potem, ko so se krajani s podpisi že izrekli zoper odlok in le-ta ni bil v zboru KS SO sprejet. Hotenja krajanov ne glede na pomanjkljivost postopka, so torej bila uresničena že prej. Zakaj naknadno pranje perila? Kako je, je! Živeti v krajevni skupnosti bo potrebno naprej, tudi če bodo organi, ki so odstopili, zares prenehali delovati. V tem primeru pričakujemo od krajanov Gaberk vsaj tako zavzetost in odločnost ob izbiri in izvolitvi novih organov KS, kot so jo pokazali pri tem, ko so se postavili v bran za zaščito enega svojih interesov. Pričakujemo tudi pripravljenost glasnih posameznikov iz te KS za prevzem dolžnosti v organih in organizacijah. Slednje namenoma ironiziram, ker je v vseh KS vedno manj takih ljudi, ki bi bili pripravljeni prevzeti odgovorne dolžnosti in zavzeto opravljati neplačano delo v dobrobit vseh, kar nedvomno gabrški funkcionarji, kljub odstopu, še vedno so. Ne samo Gabrčani, o tem problemu krepko razmišljamo vsi občani! Pred nami so volitve vseh vrst skupščinskih in nekaterih drugih organov. Izbi-rajmo take naše predstavnike v nje, ki so našega zaupanja vredni. Pri tem pa se zavedajmo, da smo se ob tem, ko smo jih izvolili, tudi zavezali, da bomo znali braniti njihovo čast in človeško dostojanstvo, če bodo naša pričakovanja izpolnjevali in če bo to potrebno. Gaberški vodje kljub potrjenemu zaupanju na zboru občanov tega niso doživeli. Prav zato ocena demokraciji v tej KS izrečena v naslovu tega prispevka.
Predsednik OK SZDL Velenje Pankrac Semečnik
Občina Mozirje
Podpisovanje listine
Podpisovanje temeljne listine teče v mozirski občini v pri-bli žno takšnem odstotku kot v osttalih občinah celjske regije, kjer se povprečje podpisnikov metd volilnimi upravičenci suče okirog desetih odstotkov.
V združenem delu je do pnejšnjega tedna listino podpisalo nekaj več kot tisoč zaposlenih, na število pa so dellno vplivali tudi dopusti. Krrajani lahko listino podpi-sujjejo tudi na bankah in po-štaih, na teh mestih je odziv zacdovoljiv. Po krajevnih skiupnostih bodo podpisova-njee organizirali v avgustu na knajevnih uradih in ne bo referendumske oblike. Če ima kddo kakšne pomisleke, pa bi se rad podpisal, lahko vpiše sarmo številko osebne izkaz-nicce.
Ta teden bodo odprli v Šentjurju sodoben razstavno prodajni center kmetijskega kombinata Šentjur. Objekt je v kratkem času zgradil velenjski Vegrad.
Z deli so začeli po 29. no-
vembru lani, 2200 kvadratnih metrov uporabnih površin pa so investitorju, ki je zadovoljen tudi s kvaliteto opravljenih del, predali v teh dneh.
(mz)
Neodgovorni ljudje Delegatska vprašanja in odgovori
LLjudje imamo zelo različen odnos i do živali, tako kot tisti, ki sli-šijo,i>, v primerjavi z gluhimi, do glasisbe. Samo, da gluhi vedo, da so prikkrajšani za doživetje glasu, ljudje f pa, ki gledajo na živali kot na breczčutne predmete, žal ne vedo, da s so čustveni invalidi.
NNa ljudi, ki se jim živali smilijo, (, celo gledajo, kot na nekoliko preremaknjene čudake, sentimen-talnlne slab ie. In žal nikoli ne do-jammejo, da je ta njihova nespo-sobtbnost vživljanja v trpljenje drujugega, pa naj bo to človek ali živaval, v resnici njihova pomanj-kljivjivost. Ljudje, ki to sposobnost ima.iajo, zelo trpijo, če nekdo vpričo n njih trpinči ali ubija katerokoli ži živo bitje. Zelo močno podoži-vljajanje trpljenja drugega bitja dožoživlja večina otrok. Zato bi bil potiotreben zakon, ki bi preprečeval il in kaznoval tako izpostavljanje (je človeka duševnemu mučenju.
T; Ta čustva in sposobnost vži-vljaljanja v trpljenje drugega bi morali ili negovati, ne pa zaničevati. Sevteveda, če bi vsi ljudje bili spo-sobobni takega čustvovanja, vojne na sa svetu ne bi bile več mogoče.
Č Človek bo kmalu spoznal ozi-romoma že spoznava, da bo morala postostati to največja človekova vr-
lina, če bo hotel ohraniti sebe in naravo, saj smo si življenje spremenili tako, da smo vse bolj odvisni drug od drugega, kar zahteva od ljudi vse močnejši občutek odgovornosti. NEODGOVORNI ljudje uničujejo življenjski prostor sebi in drugim. NEODGOVORNI ljudje povzročajo ekološke in druge nesreče.
K tako hladnemu odnosu do živali je pripomogla znanost zadnjih dveh stoletij, ko nas je prepričevala, da so živali samo malo bolj komplicirani in programirani stroji. Seveda k živalim spada v znanosti tudi človek, kateremu pa smo zanikali dušo. Zato smo ravno v teh dveh stoletjih iztrebili največ živalskih in rastlinskih vrst, iztrebili največ ljudi in se šli najbolj krvave vojne z najbolj domiselnimi sredstvi pobijanja.
Zato pustimo ljudem ljubezen do živali in jih spoštujmo zaradi teh čustev, saj imajo nekaj več, kot premoremo sami, ko gledamo na živali le kot koristna ali nekoristna bitja, kakor pač služijo oziroma koristijo človeku.
Marija Šavor
Članica ŠED
Stroški najemnin, ki jih Samoupravna stanovanjska skupnost zaračunava po sklenjenih pogodbah med Samoupravno stanovanjsko skupnostjo in najemnikom, se razporedijo vsako leto s planom za tekoče leto po namenu in potrebah in sicer:
—	amortizacija poslovnih prostorov — prenove lokalov	39 %
—	vzajemno združevanje sredstev za namene investicijskih vlaganj	31 %
—	večja popravila	4 %
—	manjša popravila	3 %
—	stroški upravljanja	8 %
—	stroški deratizacije, zavarovalne premije, civilna zaščita, dimnikarske storitve	5 %
—	odveden davek od najemnin	10 %
100%
Plan delitve in porabe sredstev iz naslova najemnin vsako leto potrjuje skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje.
Samoupravna stanovanjska skupnost pa nima sklenjenih pogodb za vse oddane prostore v stanovanjskih objektih. Z večino najemnikov imajo neposredne pogodbene odnose skupnosti stanovalcev.
Za kakšne namene se uporablja najemnina po tako sklenjenih pogodbah odloča vsaka skupnost stanovalcev sama.
Samoupravna stanovanjska skupnost
V zadnjih dveh desetletjih je Jugoslavija kupila v razvitih državah 230.000 licenc, od katerih jih koristno uporablja le desetino.
Odgovor na delegatsko vprašanje na 37. seji Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Velenje
Sredstva, ki jih združujemo v SRS od 1. 7. 1988 po stopnji 0,30 so namenjena predvsem za:
1.	Socialno varnost brezposelnih oseb
—	denarno nadomestilo
—	denarna pomoč (obakrat z dodatkom za družinske člane)
—	prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
2.	Priprava za zaposlitev brezposelnih oseb
—	strokovno usposabljanje v obsegu in oblikah, potrebnih za predvi-. deno zaposlitev — materialne pomoči pri usposabljanju
—	povrnitev drugih stroškov v zvezi z usposabljanjem
3.	Preusposabljanje ekonomskih in tehnoloških presežkov delavcev v delovnih organizacijah za nove proizvodne programe.
4.	Usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb.
Poudariti moramo, da prispevna stopnja 0,30, od 1.7. 1989 dalje pa celo 0,68 — izhaja predvsem iz novih pravic delavcev v primerih stečajnih in ekonomskih težav delovnih organizacij, kar je bilo uzakonjeno s spremembami in dopolnitvami Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti s 1. 1. 1988. Poleg že uveljavljenih pravic delavcev za primer brezposelnosti daje spremenjen zakon nove pravice do večjega denarnega nadomestila delavcem zaradi stečaja podjetij in njihovi pripravi za ponovno zaposlitev ter preusposablja-nju ekonomskih in tehnoloških presežkov delavcev.
Sredstva se zbirajo pri Zvezi skupnosti za zaposlovanje SRS. V zadnjem obdobju zaostrene razmere gospodarjenja na področju zaposlovanja in zaposlenosti kažejo značilnosti nadaljnjega upadanja števila zaposlenih (mesečno spremljanje zaposlitvenih gibanj kaže na 1,5 odstotno zmanjšanje), v velikem povečanju brezposelnih, predvsem prvih iskalcev zaposlitve in v vse manj investicij v nova delovna mesta. Tako bo po napovedih ostala izven sistema dela skoraj polovica letošnje generacije.
Strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje
Vegrad se je izkazal
- J-
mipiijBitmitgttnif
KOR ' SfOLMCA 'HCk
Razpad mestotvorne arhitekture v dolini (8)
Arhitektura mesta
Prelomnica arhitekturnega snovanja je leto 1970. Po tem letu se pojavi povsem nov, drugačen način snovanja. Opisujeva samo stavbe zgrajene do te prelomnice.
Začnimo na severnem že obrobnem delu mesta. Za celotni severni pas je značilna razpršena zazidava individualnih hiš. Malo nižje se tovrstna zazidava že zazna v nekoliko bolj razmaknjeni, vendar občutno bolj urejeni urbanistični zasnovi, še vedno manjših stavbnih gmot imenovanih VILA BLOK. Dvo-tro nadstropna kocka zaključena z naklonsko streho. Že tip mestne stavbe.
Vzporedno s Kidričevo cesto (ta nastopa v vlogi severne mestne obhodnice) stoji podolgovata, ozka stavba. Poimenovana Konjušnica. V njej lahko spoznamo nov tip — tip VRSTNE HIŠE. Stavba, ki je premišljeno skromno oblikovana, pa vendar jasno označuje s svojimi fasadami svojo vsebino. Nedvoumno spoznamo vhod in ob njem majhne kvadratne odprtine dajo slutiti ne-bivalne prostore. Le ti so nakazani z večjimi odprtinami, orientiranimi proti jugu, vstran od cest proti zelenici, proti mestu. S padcem terena se nam višina stanovanjskih stavb veča. Pojavi se STOLPIČ. Streha v obliki kape izgine. Ti stanovanjski stolpiči so že precej pogumna demonstracija moderne. Vila blok sicer s čistim ploskvam, očiščenimi okenskimi okvirji priznava kvalitete moderne
estetike. Čisto pa le ne preide v snovanje v stilu moderne (streha). Ravno ta uspešna oblikovna dvojnost omogoča neopazen prehod tipično mestne za-zidave v individualno hišno za-zidavo (netipična mestna zazidava). Le ta pa uspešneje ku-municira z naravo. Lep primer kako se mesto poizkuša nevsiljivo vgraditi v krajino. Istočasno na proti jugu vedno večja višina stavb in pojav BLOKOV ob Tomšičevi, daje slutiti ved-
membni prostor in ga oblikovati izdaja pripadnost arhitekturi moderne. Z raznolikostjo tipov stavb (blok, stolpič, nebotičnik) uspe Tomšičeva ustvariti prikrito napetost, ki daje slutiti bližino centra, osrčja mesta in hkrati zaključi stanovanjsko cono. Le tu pa zaznamo, da je pomen stolpnic, tudi v vzpostavitvi dialoga s širšim predelom mesta in hkrati z celotno dolino. Severni del Velenja je lep primer kako stavbe s svojimi
INDIV1DIM
m,
VILA h
rac
masami sodelujejo s pobočjem. Nevsiljivo je izveden stik mesta z naravo. Tudi oblika stavb daje pečat objektu bolj ali manj mestni značaj. Vse pa z obliko odprtin na gladkih, ravnih ali zalomljenih ploskvah označujejo svojo vsebino. Stavbne mase so čistih, enovitih oblik, bivalni prostori in stopnišča dobro osvetljeni, nedvoumno je nakazan vhod in predvsem nobena stavba nima slepe fasade. Vsi objekti imajo vhodno, glavno in stransko in z vsako komunicirajo z okolico. Vse »hiše« so zaščitene z obrobnim zelenim pasom. Iz vseh danes opisanih stavb, kljub navidez skromnemu vendar zelo premišljenemu oblikovanju lahko razberemo vsako posebej kot samostojni zaključeni objekt, istočasno pa samo kot obvezni člen v izgradnji celega mesta. Ravno to dvojnost lahko imamo kot eno izmed meril kvalitetne mestotvorne arhitekture.
EDI V U ČIN A NANDE KORPNIK
Pravokotni vpad osi Trga mladosti na Tomšičevo označuje s svojo višino NEBOTIČNIK. Tomšičevo obvladujeta celo dva nebotičnika. Slednji si lasti zahodni del ulice. Zanimivo je njegovo pokrivalo. Nekako lebdi nad stavbno maso. Njegovi navzgor zasukani okrajki pa spominjajo na ptičja krila.
Poizkus namesto klasične strehe vzpostaviti nov na-
no bolj urban prostor. Tomšičeva se pojavlja kot odmaknjen odtis nekdanje železniške proge. Kot pomembnejša mestna cesta se Tomšičeva že ponaša z različnimi tipi stavb, ki v medsebojni formaciji skušajo neopazno povezati blago ukrivljenost ceste. Pravokotnim podolgovatim masam poimenovanim BLOKI, je streha v klasični funkciji izginila. Pojavi se ravna streha v obliki terase in se skuša kot peta fasada objekta označiti z venci v obliki betonskega traku podprtega s stebri.
Revščina in umazanija — čigavo breme?
Vse bom ubogal
Vojna leta so minila, zapustila nam spomin, le za borbo in trpljenje s pesmico se oglasim . . . Nam ostali so spomini na minule vojne dni, kadar pa nje se spomnim, se oko mi zasolzi.
Pavla O presni k
V senci našega mesta, Titovega Velenja, tam pod Paškim Kozjakom živi s svojima dvema sinovoma partizanska mamica Pavla Oprešnik, ki si bo kmalu naložila 86. križ. Za svoja leta še korajžna ženska, čeprav večji del dneva preživi v postelji, a še vedno razsodnih misli in z veliko mero upanja, da bo nekoč bolje
tudi za njih: za oba sinova, starejši je mojih let, mlajši ima nekaj let manj, oba pa nepismena in duševno prizadeta. Oba sta opora mami, vsi skupaj pa živijo v strašanski revščini in še večji umazaniji. Ko sem bil pri Pavli pred leti, tega še ni bilo tako opazno zaznati. Danes pa je to prava groza. Človek, ki tega ne vidi, ne more verjeti. Saj ne more niti, ko vidi. Pa imamo socialno službo in socialne referente ... Žalostno, žal...
Jaz pa sem se odločil, da to tragedijo pričenjam reševati nekoliko drugače. Tako sem na ogled povabil Srečka M. in Staneta Ž., z namenom, da s skupni-
mi močmi pomagamo rešiti, kar se rešiti še da.
Tu pa tam občasno zaide sem gor tudi patronažna sestra ali kakšen socialni referent, da lahko potem poroča na kakšni seji. Ker to je menda tudi vse. Treba pa je pomagati, za obupati ni, da se vrže puška v koruzo je še vedno čas. Toda za koga? Zame? Ne vem, pa mislim, da ne.
V ponedeljek sem pripeljal k Pavli Oprešnik dimnikarja. Pričeli smo torej reševati s SREČO. Sam sem se prijel za gumb in si zaželel, da bi rešili domačijo umazanije, ki to tričlansko družino zajeda in ji grozi.
Z dimnikarjem se prebijemo na podstrešje. Ko mu vendarle uspe odpreti vratca na dimniku je vse zapečeno, zbito in saje, saje, saje ... Ko je dimnik očiščen, se loti čiščenja štedilnika, ki je tudi v zelo slabem stanju. Čez čas se skozi dimnik zakadi. Uspeh. Po nekaj letih se vednar-le spet kadi skozi dimnik. To sklepamo po črni kuhinji.
Fanta pa: »Mama, kadi se iz raufanka, v šporhetu gori, vam skuhamo čaj, mleko, kavo, spe-čemo jajce, kar hočete ...« Jaz: »Jok, poba, prej je treba pošteno umiti posodo.«
Obstaneta kot zakopana. »Kaj me gledata?« Verjetno si mislita — daj no, pojdi v dolino. Vendar vztrajam, najprej pomiti posodo, jo potem prekuhati — »potem pa boste skuhali čaj, kavo, mleko in spekli jajce.« Ker vztrajam,
sta le začela nositi tako strašansko umazano posodo do pip, da iz nje ne bi jedel niti pes. Tega dne smo se torej lotili organiziranega pomivanja posode. Strašansko hudo delo. Čeprav stiskam zobe, zaradi groznega smradu v bližini, ne zdržim več.
Zapovedujem. Fanta me kar ubogata. Umivata in mi kažeta, da je že belo. Vendar sledi še ribanje s pepelom in peskom, potem prekuhavanje in potem se da iz posode že jesti. Toda, kako dolgo? Pohvalim ju. Vse bosta ubogala, pravita, samo da ju v dolino ne peljem na kopanje.
Pravita, da si bosta vsak dan amila roke. Zahtevam najmanj
Dimniki so očiščeni
petkrat vsak dan. Obraz vsaj dvakrat. Noge bodo prišle na vrsto kasneje, po praznikih. To bodo še muke, vem že naprej. Pa porezati nohte, najprej na rokah, potem na nogah.
Ko se odpravljam domov razdelim >domačo nalogo<. Fanta vse ponovita. Glej, glej, uspeh. In naloge tudi izvršita. Oba pohvalim. In ponosna sta, da sta nalogo naredila. Tudi roke sta si umila, mi ponosno pokažeta.
Potem se lotimo reševanja hleva. V hlev stopimo čez kup gnoja, odpremo vrata in v hlevu zagledamo dve kravi. Suhi nista. Ena daje mleko, druga bo telila. Toda v štali spet strašanski kup gnoja. Zahtevni, da ta gnoj do mojega naslednjega prihoda ski-data iz štale.
Trdno sem prepričan, da ste v dolini, ter po Paškem Kozjaku še dobri ljudje. Če ste, pomagajte! Lahko pri akcijah, čeprav so že občasni obiski njim v veliko oporo. Potrebovali bomo nekaj pohištva. Ker to, kar je v hiši, je vse gnilo. Nekaj kuhinjske posode, štedilnik, nekaj perila, posteljnine. Se prej pa je treba vse prostore razkužiti, jih zbeliti. Kako rešiti kuhinjo, pa ne vem. Sam si zelo želim, da bi si to revščino, bedo in umazanijo ogledala župan in predsednik velenjske SZDL. Tudi zato, da bosta znala ceniti svoje, občinsko sanitarno in socialno službo, ki je tokrat krepko padla na izpitu. To pa je žalostno, ko smo polnih ust hvale ...
L. Ojsteršek
Z domačih plaž pod palme?
Dom planincev RTC Golte
Lahko bi rekli, da smo že kar dobro zakorakali v letošnje poletje in tako tudi v turistično sezono. Nekateri so se že vrnili z dopustov, nekateri bodo šele odšli, nekaj pa jih bo dopust preživelo kar doma ali v bližnji okolici na krajših izletih. Tako je pač. Denarnice so različno polne, pa tudi vsi nimamo istih želja in potreb. Vendar pa je nas vseeno zanimalo, kako Velenjčani preživljajo ali bodo preživljali letošnje dopuste. Zato smo se napotili v velenjski turistični agenciji, Kompas in Izletnik in povprašali, kako je s prodajo letošnjih aranžmajev za počitnice.
Na Izletnikovi turistični agenciji so nam povedali, da so letošnje poletje zelo iskane in tudi razprodane počitniške prikolice ob Jadranu, kar je razumljivo, saj so dokaj poceni. Vsi, ki v delovnih organizacijah zaradi tega ali onega vzroka niso imeli možnosti letovanja prek sindikata, se odpravljajo na morje v lastni režiji ali pa preko turistične agencije. Nekaj zanimanja je tudi za apartmaje, počitniške hišice, seveda pa tudi hoteli ne bodo osta-
li čisto prazni. Vzrok manjšega zanimanja za letovanje v hotelih znanih jadranskih mest je seveda v ceni, saj lahko štiričlansko družino za tedensko bivanje v malo boljšem hotelu (jugoslovanski kriterij) porabi skoraj dve stari milijardi. Res je, da se lahko letuje tudi ceneje, ampak ceni primerne so tudi usluge. Tako se del občanov še vedno odloča za letovanja izven meja naše domovine. Tudi v tujini se lahko razmeroma poceni letuje, samo malo je potrebno pobrskati po prospektih in ponudbah:
Tudi na Kompasu imajo premalo počitniških prikolic za vse, ki bi želeli te vrste dopust. Prodaja domačih programov je podobna kot pri Izletniku, tudi cene se veliko ne razlikujejo. Nekateri še vedno letujejo ob Jadranu kot vsa leta doslej.
Vendar pa so nam na Kompasu povedali, da se vedno več občanov odloča za letovanja in počitnice v tujini, predvsem odhajajo v Španijo. Seveda jih tja pritegne ponudba, pa tudi cene, ki se ne razlikujejo mnogo od jadranskih, sploh če upoštevamo
Brez besed
letalski prevoz. Tako lahko v Španiji letujete že za 500 zahod-nonemških mark, pripravljene pa so tudi počitnice, vredne do 1000 mark. Vendar pa ob misli, kakšna je ponudba v tujini ter da se ni potrebno prepirati in mučiti, da bi lahko zapravili kakšen dodatni dinar, cena ni več visoka.
Seveda se tudi na Kompasu nekoliko pozna zmanjšano zanimanje za potovanja in letovanja v tujini, predvsem na Malti, pa tudi v Tunisu. In morda še ena zanimivost. Še lansko leto je bila večina maturantskih izletov usmerjena v Dubrovnik in črnogorsko primorje, letos pa se tudi maturantje odločajo za Španijo, saj jih tja vabijo ugodne cene in zabava.
Kot vse kaže, se bodo domači petičneži počasi z jadranskih plaž in cvetočega morja preusmerili na peščene plaže pod palme. In dobro bi bilo, če bi to spodbudilo domače turistične delavce, da bi tudi za domačega gosta, pa tudi če ta prinese le dinarje, storili več kot do sedaj.
Matjaž Černovšek
mm

Preverjamo — cepljenje proti klopnemu meningitisu
Lahko, če sami kupite cepivo
Vsak klop ni okužen. Tisti, ki je pa še za človeka precej nevaren. Med drugim prenaša BO-RILIJOZO in med ljudmi bolj znani klopni meningitis, o čemer smo v našem časopisu že pisali.
Takrat smo zapisali tudi, da vas v velenjskem Zdravstvenem domu, če kupite cepivo in ga prinesete, brez težav cepijo proti klopnemu meningitisu (mimogrede, to cepljenje je v sosednji Avstriji že obvezno, pri nas pa prepuščeno prosti odločitvi vsakega posameznika). Članek je bil marsikomu spodbuda, da se je odločil za cepljenje, vendar nam kasneje ni zaupal, kako se je zadeva iztekla. Eden naših bralcev pa nam je. Kupil je cepivo ter se z njim in otrokom, ki ga je želel zaščititi pred klopnim meningitisom, odpravil v Zdravstveni dom, pa je imel pri tem
kar nekaj težav. Ker se je za cepljenje oidločil prav na osnovi članka, smo čutili dolžnost, da stvar preverimo in povprašamo kako je s tem.
Oče je najprej poklical šolsko ambulanto, kjer so mu rekli, da tega oni ne delajo. Zato se je obrnil na splošno zdravstvo, kjer mu zdravnica, s katero je govoril, sicer ni rekla direktno ne, je pa poudarjala, da še niso imeli takšnega primera, da to delajo v Celju, da je morda bolje, če gre k njim ... Skratka človek je obupal, si vzel dvakrat dopust (na cepljenje je treba dvakrat) in s sinom in cepivom odšel v Celje. Cepivo je kupil v Mariboru in zanj ni odštel tako malo — 400 tisočakov ga je stalo.
Kaj pravijo o tem v Zdravstvenem domu? Dr. Ivan Zupane, vodja tozda Splošno zdravstvo je potrdil, da zadeve
s cepljenjem proti klopnemu meningitisu pri njih niso bile dobro skoordinirane, in da o možnosti cepljenja v hiši niso dobro informirali. Vendar pa cepljenje, če oseba sama prinese cepivo (v originalni embalaži in z vsem kar k cepivu sodi) tudi opravijo. Zato dr. Zupa-nec svetuje, da če je med vami še kdo, ki bi se rad cepil proti klopnemu meningitisu, potrka na njegovo ordinacijo, kjer bo sestra seznanjena z vsem. Dobro je namreč, da tega ne delajo na večih mestih, ker je potrebno o vsakem primeru voditi posebno evidenco. V prihodnjem letu bodo na možnost cepljenja opozorili prej, kajti najbolj zanesljiva je zaščita pred klopnim meningitisom, če se za cepljenje odločimo že v hladnejših mesecih, recimo marca, klopi so namreč na delu takoj, ko se otopli.	(mkp)
Kljub težavam zadovoljni
Ob vseh težavah z zadnjo zimo in tudi sicer se na Rekreacijsko-turističnem centru Golte seveda na vso moč trudijo, da bi jih ublažili, predvsem pa, da bi svojo ponudbo dopolnili s poletjem. Tako so letos prevzeli v najem dom planincev v Logarski dolini. To je ena prvih otipljivih oblik nujne povezave z dolino, z njo so v poletni sezoni zaposlili višek gostinskih delavcev, pripravili pa tudi zanimiv program. Zal ga zaradi zares slabega vremena v zadnjih tednih niso v celoti uresničili, vseeno pa so z doseženim dokaj zadovoljni.
Dom so odprli 27. aprila in imeli velike načrte. Kot že rečeno jim je zagodlo slabo vreme, zato so nekaj prireditev ali prestavili drugam, ali v kasnejši čas. Pred domom so uredili prireditveni prostor s plesiščem, predvsem veliko pozornosti pa so namenili dobri kuhinji. Iz nje prihaja veliko dobrot, novost so nedeljska kosila, ki so deležna precejšnjega zanimanja, za delavce v domu pa so obveza, da kakovost vsaj obdržijo na sedanji ravni, saj gostje doslej niso bili razočarani. Ob tem se želijo še bolje povezati z domačini, turističnimi delavci in planinci. Zlasti s slednjimi, saj je v neposredni bližini prostor za planinske tabore. Letos je dobro zaseden, obojestransko sodelovanje in zadovoljstvo dobro in tako naj bo tudi vnaprej. Tudi prehodnih gostov je bilo glede na vreme precej, v tem obdobju jih bo nemara še več.
Logarska dolina je razumljivo zanimiva tudi pozimi. V zvezi s tem je upravnik doma Ivan Daj-čar povedal naslednje: »Načrtovali smo, da bomo v domu tudi pozimi, žal to ni možno, letos sploh ne. Škoda, tu so tekaške proge, manjša žičnica, da o lepo-
tah zimske narave ne govorim. Vendar je dom zgrajen povsem nefunkcionalno, ogrevanje velikega prostora je vezano na le nekaj električnih radiatorjev, dom ni izoliran, največji problem pa je voda, saj je vodovod zgrajen
skrajno površno in bi voda pozimi zagotovo zmrznila. Letošnjo zimo gostov torej žal ne bomo mogli sprejemati, kar pa ne pomeni, da jih ne bomo veseli v poletnem in jesenskem času.«
J.P.
Gum planincev RTC Golte v Logarski dolini znova vabi
Upravnik Ivan Dajčar: »Škoda, da nas pozimi ne bo tukaj«
Kanček več prijaznosti
Že večkrat se mi je zgodilo, da sem bil na velenjski pošti razočaran nad prijaznostjo uslužbenk ali kvaliteto njihovih storitev. Enkrat pa je vsaka mera polna in to kar se mi je zgodilo prejšnji petek, je res preveč.
Če pusti poštar na vratih sporočilo, da lahko tisti dan do 19. ure dvignete na pošti priporočeno pošiljko, pač greste na pošto in želite pošiljko dvigniti. Sploh, če jo pričakujete in če je to dan pred praznikom, ko so pošte zaprte. Tako sem hotel v petek dvigniti priporočeno pismo, v katerem je bil uradni dokument, ki sem ga nujno potreboval. Vendar pa so mi na pošti dejali, da imam to pismo v nabiralniku, iz katerega pa sem že prej pobral pošto. Se enkrat sem pogledal v nabiralnik in pisma seveda ni bilo. Zato sem se vrnil na pošto in po nekaj minutah čakanja je uslužbenka le prišla ter me ogovorila z zelo neprimernim tonom. Kar nekaj časa sva porabila za prepiranje, da pisma
ni, da ga potrebujem in ga želim dvigniti. Vendar pisma ni bilo ali ga ni hotelo biti, saj uslužbanka ni pogledala ne levo ne desno, le v škatlo s priporočenimi pismi in med pakete. In če ne bi bila z mano uradna oseba, ki je prav tako komaj dosegla, da je uslužbenka malce spremenila svoje vedenje, pisma ta dan ne bi dobil. Tako pa je pismo našla med ekspres priporočenimi pošiljkami. In valiti krivdo na poštarja v tem primeru res nima smisla, saj pošto razvrščajo na pošti. Ob malce večji meri prijaznosti bi lahko uslužbenka že prej našla to pismo ter se tako tudi izognila prepiru s stranko. Menim, da bodo morali na velenjski pošti spremeniti odnos do strank, saj so vendarle oni tisti, ki poslujejo zaradi občanov in ne obratno. Sicer pa verjetno to ni le moja grenka izkušnja, temveč izkušnja mnogih, ki na gredo tako ali drugače preko nje.
Matjaž Černovšek
SREČANJE
Hubert Jaki pri 86 le tih še vedno tekmuje
Velenjski grad
Koliko še imam?
Novost, ki za mnoge lastnike tekočih in žiro računov že skorajda ni več novost, je samopostrežno informacijsko mesto, ki ga je Ljubljanska banka Temeljna banka Velenje uvedla na banki na Rudarski cesti. Mnogi koristniki tekočih in žiro računov ga pogosto uporabljajo, ker vsak trenutek, če je seveda aktivno, lahko iz njega razbero kakšno je stanje na njihovih računih. To je pomembno še zlasti zato, ker izpiski v najboljšem primeru prihajajo dvakrat mesečno. Namesto, da o tem razmišljamo sami — je to mesto veliko uporabljeno ali ne, smo raje povprašali nekaj Velenjčanov.
pr	MARIJA
W m* ^ VREČAR:
I tm 'S »Imam tekoči t "	t račun Ljubljan-
I A^^jBB* ske banke, ven-I	dar s čeki d vi-
tki * "/-A gujem le osebni —''	dohodek, v tr-
(	govinah pa z
njimi ne plačujem. O tem, kakšno imam stanje na tekočem računu si evidenco vodim sama, zato tudi nimam potrebe, da bi uporabljala samopostrežno informacijsko mesto. Vsaj doslej o tem še nisem razmišljala.«
nizirane skupine. Le malo je med »prišleki« posameznikov. Slabšemu obisku naj ne bi bila kriva premajhna propaganda, saj so se delavci velenjskega gradu povezali z vsemi večjimi turističnimi agencijami pri nas, ki poskušajo informirati o gradu in njegovih znamenitostih čim širši krog ljudi. »Zavedamo se, da zbirke kljub temu niso predstavljene kot bi morale biti. Poskušamo najti način prodaje naših >uslug<. Žal, to ni enostavno. S številom zaposlenih komajda >obvladuje-mo< strokovno delo, brez katerega grad nima kaj ponuditi in pokazati. Tako nimamo nikogar, ki bi se s ponudbo intenzivneje ukvarjal. Kadrovska okrnjenost je tudi eden od vzrokov, da pripravimo le dve, tri prireditve, s katerimi poskušamo privabiti na grad čimveč obiskovalcev.«
Strokovno delo delavcev velenjskega gradu obsega dve področji — zgodovino slovenskega premogovništva, ki so jo zadnji čas puščali nekoliko ob strani in se jo bodo vestneje lotili še letos, veliko časa pa zahteva skorajda neobdelana preteklost Šaleške doline.
Padanju števila obiskovalcev se nameravajo v prihodnje izogniti z uvajanjem sodobnih tehnik, kakršnih nima pravzaprav nobeden slovenskih muzejev. Ena takšnih zanimivosti in privlačnosti naj bi bilo ozvočenje vseh zbirk na gradu. Slednje naj bi v teh dneh v nekaterih sobanah tudi že končali. Tako si bo lahko obiskovalec vse zbirke na gradu ogledal ob glasbi, vsake toliko časa pa bo slišal tudi nekaj osnovnih podatkov o gradu ter o predmetih, ki si jih bodo ali si jih ogledujejo. Druga novost naj bi bila računalniška baza podatkov za zahtevnejše obiskovalce. Ta jim bo na voljo na več mestih na gradu. Nadaljnjo pot razvoja pa zajema program zasnove živega muzeja. To nalogo bodo uresničili po preureditvi podstrešja, kjer naj bi prvič obiskovalcem predstavili preteklost naše doline, ki je praktično sedaj ne morejo videti na enem mestu.
Nad mestom Titovim Velenjem bdi grad, ki ga zgodovina prvič omenja v 13. stoletju, leta 1275. V svojih prostranih sobanah skriva kar osem najrazličnejših zbirk. Najpomembnejša je zbirka slovenskega premogovništva, zanimivi sta zbirki afriške in azijske umetnosti, slovensko umetnost predstavlja galerija slovenskega slikarstva od impresionizma do danes, drobce iz Šaleške doline pa je slovenski slikar Lojze Perko zbral v treh zbirkah. Vse te dopolnjujejo še zbirka baročne cerkvene umetnosti v Šaleški dolini, prazgodovino predstavljajo ostanki mastodonta, najmlajša med zbirkami pa je zgodovina delavskega gibanja v NOB v Šaleški dolini.
Ste se morda v zadnjem času spraševali, kaj se dogaja za obzidjem gradu? Tudi mi smo se in na naša vprašanja našli zanimive odgovore.
Zvedeli smo, da se na gradu dogaja veliko, vendar občani velenjske občine o tem malo vedo. V tem trenutku je »v delu« obnova pročelja grajskega jedra, dela pa naj bi zaključili prihodnje leto. V načrtu obnove je med drugim sanacija vzhodnega portala oziroma vhodnih vrat ter preureditev podstrešja, kjer bodo pridobili nove razstavne prostore, ki jih sicer na gradu sedaj ni več. Ob tem se delavci na gradu intenzivno ukvarjajo še s strokov-
nim delom, ki ga je v zadnjem času resnično veliko. Rezultati njihovih prizadevanj na tem področju so že vidni. Prav tako tudi pri pedagoškem delu z obiskovalci, ki se v zadnjem letu in pol lahko kosa z veliko bolj znanimi in cenjenimi muzeji pri nas.
Kljub prizadevanjem se vsesplošnemu pojavu upadanja števila obiskovalcev niso mogli izogniti tudi na velenjskem gradu. V prvi polovici leta 1987, si je zbirke ogledalo 6300 obiskovalcev, lani več kot 6900, v prvi polovici tega leta pa le 5600. To vrzel naj bi nadomestilo pedagoško delo v katerega je bilo vključenih okrog 1000 učencev velenjskih osnovnih šol.
Ali so zbirke na gradu, ki gotovo imajo svojo vrednost, dovolj zanimive za širši krog ljudi, ne samo za občane Šaleške doline? Na to vprašanje je kustos Jože Hudales odgovoril: »Velenjski grad sodi med bolj zanimive slovenske muzeje. To nam povedo obiskovalci. Hkrati pa zvemo tudi to, da za bogate zbirke za grajskim obzidjem niso vedeli. Zal, postajajo slednje vse manj zanimive in privlačne za domače obiskovalce, čeprav smo na gradu marsikaj postorili, preuredili in obnovili. Pred 10 leti je preživelo prijetno nedeljsko popoldne na gradu tudi po sto družin, danes prihajajo k nam predvsem orga-
Srečujemo ga vsak dan na šoštanjskih ulicah in okolici, ko se dopoldan in popoldan po dve uri sprehaja za kondicijo. Že dolgo ga poznam še zlasti s planinskih izletov. Ko sem ga preteklo nedeljo dopoldne obiskal na Cankarjevi cesti, kjer stanuje, se je na dvorišču tuširal, zato sem moral počakati. Med tem sem si ogledoval konstrukcijo tuša, svojevrstne naprave na škripec, ki daje slutiti, da je Hubert praktičen človek. To dokazuje tudi odličje — medalja dela, ki jo je dobil za vestno in požrtvovalno delo v Tovarni usnja Šoštanj.
Lani na proslavi 200-letnice obstoja Tovarne usnja Šoštanj pa je prejel tudi lepo spominsko plaketo na katero je še posebno ponosen.
Rodil se je leta 1903 v Šoštanju in se v Tovarni usnja izučil za strugarja in strojnega ključavničarja, izpit je opravil leta 1921 pri kovaškem mojstru Ivanu Šolnu, takratnem predsedniku obrtnega združenja. Že leta 1919, ko je bilo ustanovljeno Delavsko prosvetno društvo Svoboda, pa se je udejstvoval kot igralec.
Od leta 1926 ko je postal tovarniški gasilec, pa vse do letos, ko bo v soboto, 22. juliaj, spet tekmoval v Gaberkah, je aktiven kot le malokdo v njegovih letih. V gasilstvu je opravil številne tečaje in pokazal mi je zajetno mapo spričeval, pohval in priznanj celo z gasilskega
kongresa davnega 1937. leta v Ljubljani. Pri gasilcih je bil najprej rojnik — plezalec, izuril se je za plezalca na lestvi (kadar so gasili kakšno visoko stavbo). Z leti je postal strojnik, prislužil čin podoficirja in dobil funkcijo podpoveljnika.
Za 63. letno delo v gasilstvu je prejel kar 15 najrazličnejših odlikovanj. Ko so leta 1941 prišli Nemci je gasilski prapor spravil kar doma, da ga ne bi uničili. Ker je bil od leta 1930 član naprednega telovadnega
društva Sokol, je moral med okupcijo na delo v gornjo Avstrijo v neko tovarno poljedelskih strojev. Sumil pa je, da so izdelovali tudi dele za zloglasno raketo V 1, ki so jo Nemci v vojni lansirali nad Anglijo.
Ko se je po vojni vrnil domov, je spet postal gasilec, igralec ter vnet planinec, smučar in telovadec. Smučal je do leta 1983, ko je zbolel. Do tega leta je vodil tudi telovadno vrsto veteranov pri Partizanu.
Hubert mi je povedal, da je bil vedno socialist, zato se je tudi spri v tovarni in moral za nekaj let na delo v tovarno mizarskega kleja >Agrarijo<, ki je stala na mestu sedanje šoštanj-ske elektrarne. To delo pa mu ni odgovarjalo, saj so živalske kosti iz katerih so kuhali klej neznosno smrdele, pa čeprav so jih posipali z živim apnom.
Ko je Agraria propadla, je šel nazaj v tovarno, kjer je delal do upokojitve leta 1963.
Kot zanimivost mi je povedal, da se spominja tudi Eifflo-vega stolpa, ki je stal pri Ma-rovški graščini — bivši sanato-rij Ravne in ga je lastnik gradu Franc Woschnagg v tridesetih letih podrl — škoda. Spomnil se je, da jim je Woschnagg kot lastnik tovarne usnja za vsako vajo plačal po 1 dinar. Ker so bile vaje dvakrat na teden, se je nabralo kar nekaj denarja, ki so ga vsako leto po občnem zboru zapili v gostilni Cero-všek na Glavnem trgu.
S. fc VAT-^Sam ni-* mam tekočega
t * nisem 4 razmiš-
J . žena, ki z njim H| § precej posluje.
Čeprav s čeki v Tiitovem Velenju ne plačuje veli-k(o. Evidenco o stanju na svojem
te:kočem računu si vodi sama in skkrbno pazi, da stanje ne preko-raači, čeprav ima limit. Vem, da se samopostrežnega informacijskega mesta, prav zaradi dobre la-sttne evidence, ne poslužuje.«
Kot planinec je obhodil vse okoliške hribe, dvakrat se je povzpel na Triglav, zadnjič, ko mu je bilo 64 let. Na planinske izlete, ga vežejo lepi spomini medsebojnega tovarištva. Hubert Jaki, še na mnoga leta!
STANE FRI-
4 ŠKOVEC: »S	V »Tekoči račun
■»J pri Ljubljanski jSgf	banki imam še-
^^ danes pa sem AjiJ"'	se odločil, da
\	dvignem tudi
kartico, ki mi bco omogočila vpogled v moje sUanje preko računalnika. Čeki so) zelo pametna zadeva, ker itmaš vedno denar lahko v rezer-vii. S tem mislim na limit. Poslo-vaanje s čeki pa je tudi veliko hi-treejše in enostavnejše.«
VIKTOR KOJC
Z novostmi bo grad gotovo še zanimivejši
Velenjski Študentski servis
Ponekod je delo mladih premalo cenjeno
Veselo o turizmu
ljena v šest skupin in tako so po skupinah razdeljene tudi nagrade za delo. Težja fizična dela so ovrednotena s 24000 dinarji na uro, za lažja fizična dela lahko mladi zaslužijo od 17500 do 24000 dinarjev, v skupini del, ki zahtevajo določeno predizobraz-bo so urne nagrade prav tako okoli 24000 dinarjev. Dela za študente višjih letnikov in absolvente so ovrednotena nekje do 52000 dinarjev, vendar pa je ponudba delovnih organizacij izredno majhna. Poučevanje in in-štruiranje je vredno od 40000 do 60000 dinarjev na uro. Za dela v šesti skupini pa ob zadnjem povišanju v Velenje niso dobili novih urnih tarif, saj so to prevajalska dela, za katera pa v naši občini sploh ni ponudb preko Študentskega servisa.
Manjši problem, predvsem za mlade, pa predstavlja izplačilo zasluženega denarja, na katerega morajo mladi malce dolgo čakati. Denar bi moral biti nakazan v štirinajstih dneh, vednar pa nekatere delovne organizacije z izplačilom zavlačujejo tudi do mesec dni. Tako se vrednost dobljenega ob današnji inflaciji močno zmanjša in tisti, ki vse to krojijo, bi seveda morali misliti na inflacijo.
Urnih tarif, ki so določene s
Pravilnikom se morajo držati vsi delodajalci, seveda pa so to najnižje predpisane tarife. Vsakdo jih lahko zviša, saj zgornja meja ni omejena. Tarif pa se ne sme zniževati, vendar je mariborski Študentski servis dovolil Gorenju, da jih po dogovoru zniža. To ugodnost si je Gorenje pridobilo zato, ker je redni in stalni odjemalec dela na Študentskem servisu v Velenju. Tako je veljala v mesecu juliju ura težjega fizičnega dela v Gorenju (delo za tekočim trakom) 10000 dinaijev, tarifa Študentskega servisa pa je bila ta čas za isto delo 17500 din.
Na žalost pa je še vedno tako, da se naša družba ne zaveda, da je potrebno prav mladim, ki se odločajo v času svojih počitnic za delo, omogočiti v prvi vrsti kvalitetno delo, da se bodo lahko tudi kaj naučili. Za dobro opravljeno delo, pa je prav, da so tudi ustrezno nagrajeni. Sicer pa se morajo mladi, ki denar potrebujejo, sprijazniti z vsemi pogoji, ki jih postavi delodajalec, pa čeprav so prepričani, da delo opravljajo kvalitetno in bi lahko bili zanj bolje plačani. Sicer pa je lahko počitniško delo tudi dobro nabiranje in pridobivanje izkušenj, in glede na stanje, prav na vseh področjih.
Matjaž Černoršek
Kar dober mesec dni že imajo velenjski osnovnošolci in srednješolci počitnice. Nekateri jih bodo izkoristili za pravi počitek kje ob morju ter potepanja, drugi pa so se odločili, da bodo v počitniškem času najprej delali in si tako zagotovili denar za prijetnejše preživljanje preostalega dela počitnic. Veliko mladih, ki se odločijo za počitniško delo se zglasi na velenjski podružnici mariborskega Študentskega servisa na Kersnikovi 1.
Na velenjski podružnici Študentskega servisa se vsak dan oglasi kar precej mladih, ki iščejo delo, vendar vsem ne morejo ustreči, saj za vse dela nimajo, nekateri pa tudi ne izpolnjujejo pogojev, ki so potrebni, da lahko delo prevzameš. S tem mislimo predvsem na osmošolce, ki so letos kar precej iskali delo, vendar ga niso dobili, saj morajo dopolniti petnajst let. Na velenjski podružnici pa se bolj poredkoma ustavljajo študentje, saj menijo da so urne tarife prenizke ter si delo iščejo sami.
V teh poletnih mesecih so na razpolago predvsem težja fizična dela, precej pa je tudi administrativnih del. Vmes je še nekaj del kot so pomoč v lokalih, popisovanje števcev in podobno. Nekatere delovne organizacije zah-
tevajo za opravljanje ponujenih del tudi določeno predznanje, ki pa ga nekateri, predvsem mlajši srednješolci, seveda ne morejo imeti.
Največji odjemalec del pri velenjski podružnici Študentskega servisa je delovna organizacija Gorenje, ki vsako leto v tem času zaposli okoli 200 mladih. Ostale zaposlujejo Sipak, pa Petrol in druge manjše delovne organizacije. Nekaj dela ponudijo tudi zasebniki, včasih pa se najde kakšno priložnostno delo, ki ga lahko naročijo občani. To so predvsem pomoč pri selitvah, različna zemeljska dela ali kaj podobnega. Na velenjski podružnici izdajo dnevno okoli trideset napotnic za delo. To je veliko in velenjska podružnica je med vsemi sedmimi, ki jih ima mariborski Študentski servis, najuspešnejša.
In kako je s plačili? Tu se včasih malce zatika, saj so mladi večkrat nezadovoljni s plačilom, ki so ga prejeli za opravljeno delo. S Pravilnikom o oblikovanju nagrad za usluge in storitve Študentskega servisa je določena najnižja urna tarifa 17500 dinarjev. V Študentskem servisu tarife vsak mesec usklajujejo in zadnje povišanje 15. julija je bilo za trideset odstotkov. Dela so razde-
Nekatere stvari v cenikih mi ne gredo v glavo. Gredo pa natakarju v — račun.
Ko. dragi bralci, postavljate šotor, glejte, da bo čim bliže šefovi počitniški hiši. To je najboljše — zavetrje.
Nosilci slabosti v turizmu zelo malo stvari znosijo na-svojem hrbtu.
V turizmu ima vsak pravico, da vrže mrežo na devize. Običajno pa je vsak zadovoljen, če izvleče vsaj kakšen — dinar.
|H	HERMINA
» * rabljam pogo-. —-1 sto in mislim, ' vk' ^ da je za imetnike tekočih računov to nujna pootreba, kajti izpiski o stanju na tekkočem računu prihajajo ime-tnnikom preredko. Čeki so zame obbičajno, normalno plačilno sreedstvo, z gotovino skoraj ne pklačujem. Žal pa je samopostre-žnno informacijsko mesto vse pre-veečkrat neaktivno. Tokrat sem retecimo prišla dvakrat zaman, da seiem tretjič imela vpogled v sta-nj«je na mojem tekočem računu.«
Nekateri	turistični
aranžmaji so kot izložba. Zunaj lakota, znotraj — žalost.
'' MARJAN ' VSNnMm j LIPIČNIK:
MlP^ V »P0?0510 uP°-
» , tp" f rabljam samo-,. . Jjjiiil	postrežno in-
%m\ "Z k	formacijsko
^^uffnl mesto pri Lju-V"*"	bljanski banki,
X ' saj je z njim prihranjeno ča-kaianje v vrsti in spraševanje o sta-njuju. Tekoči račun imam pribli-žncno tri leta, vendar se tudi meni, takako kot še marsikomu dozdeva, dala izpiski prihajajo preredko. ŽaŽal pa tudi to mesto, kjer bi lahko to vsak trenutek preveril stanje, ni ti vedno aktivno. Enkrat dela, drtirugič spet ne.	(inkp, mčj
Turistična vročica za domače goste se meri — ostalih enajst mesecev.
Ne želite si preveč enoposteljne sobe s tušem. Lahko dobite troposteljno z — mrzlim tušem.	P. S.
Obstaja samo en pravičen način uporabe moči — in ta je služiti ljudem.
George Bush . • • • • Kdor zadovolji poželenje, je pameten, kdor ga more krotiti, je moder.
Kant
Miha Mate: ŠIROKA USTA ali RIBNIČAN URBAN v Velenju
V petek, 28. julija, ob 20.30, bo na ploščadi pred Namo nastopil Stane Stareši-
nič, član Stalnega slovenskega narodnega gledališča iz Trsta, ki bo predstavil pravega Ribničana.
Moj ranjski oče so zmerja rekli: »Fant moj, rešetar mora biti bistre glave, najslabše sito mora prodati za najboljši denar. In če te imajo ljudje za neumnega, vedi, da Ribni-čan ni bil še nikoli tako neumen, da ne bi bili drugi še bolj. Cel svet ga ima za norca, resnica pa je ta, da so norci vsi drugi...«
Iz poročila ZKO Velenje
Kakovost, kadri...
Radio Velenje
ŠTEFAN MILENKOVIČ in DUNAJSKI POJOČI DEČKI
Sprejemamo prijave za obisk koncerta Štefana Mi-lenkoviča, čudežnega otroka, ki je že pravi virtuoz na violini. Koncert bo v sredo, 16. avgusta, v dvorani Slovenske
filharmonije v Ljubljani. Cena aranžmana 200.000 din.
Svetovno znani Dunajski pojoči dečki pa bodo po desetih letih ponovno peli v Ljubljani. Koncert bo 26. avgusta v Cankarjevem domu. Cena aranžmana 200.000 din.
/z muzeja Velenje
Zgodilo
seje
• •
27. JULIJA
LETA 1879
Slovenski gospodar je poročal o požaru, ki je zajel nekaj gospodarskih poslopij v Družmirju:
»Iz Šoštanja. (Požar.) Huda ura, ktera se je 27. jul. celo proti večeru začela, naredila je kmalu veliko nesrečo. Strela je udarila v kozolec kmeta Tomše-ta, postavljeni na severnem koncu Družmirske vesi. Ker je pihal močen sever, sta se koj na jugu stoječa kozolca srenjskega predstojnika Novaka in kmeta Srebotnika vnela. Najhujše gorelo pa je gospodarsko poslopje Srebotnikovo, posebno ker je bilo tik njega nakupičenih veliko drv. V veliki nevarnosti bila je vsa ves, ker je veter plamen zaganjal proti hišam, ktere so še deloma s slamo krite. Po Bogu se imamo zahvaliti, da se ni še veča nesreča zgodila, zakaj dal je močno dežiti in veter je potihnil. Vsa hvala gre pa tudi Šo-štanjčanom in Velenjčanom, ki so naglo prišli z brizgalnicama ter vrlo branili sosednja poslopja. Srčno pa omilujemo značaj-ne in občespoštovane kmete, kterim so po tej nesreči uničeni dozdaj pospravljeni poljski pridelki. Vsi pa imamo zopet več uzroka neprenehoma in goreče moliti k usmiljenemu Bogu: Treska in hudega vremena reši nas o Gospod!«
Tudi danes, na pragu 21. stoletja nam o »tresku in hudem vremenu« ne preostane kaj drugega!
LETA 1919
O praznovanju desete obletnice šoštanjskega Sokola je poročal tudi časopis Nova doba:
»Sokol v Šoštanju slavi letos svojo 10-letnico in priredi 7. septembra javno telovadbo z veliko ljudsko slavnostjo. Prosimo vsa bratska in narodna duštva sploh, da uvažujejo to naznanilo pri določitvi prireditev. Cvet je bil in ostal naš boj za svobodo naroda in čistost narodne misli, zato pričakujemo ponosen polet Sokolov v naš kraj in soudeležbo vseh narodnih društev, da krepko podnetimo sveti, večni ogenj domovinske ljubezni! Na zdar! (A. K.)«
Sokol je bil vedno središče narodno zavednih prebivalcev v Šoštanju. Aktivni člani ali sodelavci šoštanjskega Sokola so bili tudi mnogi komunisti in skojevci, ki so precej svojih akcij lahko izvedli le zahvaljujoč Sokolu in njegovim članom.
V	Novi dobi je bil ta dan objavljen še en prispevek o Šoštanju :
»Namesto odstopivšega obč. gerenta (gerent-svet, op. D. K) dr. Majerja je imenovan gerentom lesni trgovec Matija Za-lar. V sosvetu so: J. Senica, Fr. Scwarz, Al. Trobej, Jakob Ar-zenšek, Viktor Sunder, J. Atender, J. Lukman, Janko Sernec, J. Šmigovc, Josip Valenčak, Jakob Volk in Fr. Vrečko.«
LETA 1921
V	celjski Novi dobi pa je bila leta 1921 objavljena tudi zahvala Marije Benda iz Letuša, velenjskemu zdravniku dr. Žižku:
»ZAHVALA g. dr. B. Žižeku v Velenju, kateri me je rešil gotove smrti iz osemnajst letne bolezni in me popolnoma ozdravil. Priporočam ga vsakomur. Marija Benda, Letuš.
Lepa gesta gospe Marije Benda in dobra reklama za g. dr. B. žižka!
LETA 1969
Mariborski Večer je tega dne objavil tudi članek z naslovom »V Šembricu urejajo cesto«:
»Prebivalci zaselka Šembric že drugo leto sami urejajo cesto na odseku od Konovega do velenjske cerkve. Doslej so za gradnjo delali že 4.700 prostovoljnih ur. Pomagala jim je tudi velenjska občina. Predvidevajo, da bodo cesto letos dogradili.«
Prebivalcem tega dela velenjske občine prostovoljno delo tudi danes ni tuje, saj trenutno, poleg ostalega prostovoljno urejujejo tudi cerkev sv. Brikcija.
DAMIJAN KUAJIC
Zveza kulturnih organizacij Velenja si je v mnogo letih aktivnega dela nabrala dovolj izkušenj za vodenje ljubiteljske dejavnosti na vseh področjih kulturnoume-tniškega dela.
Pred nedavnim je njeno predsedstvo pregledalo delo v minuli sezoni. Uspehi so lepi, saj kažejo na določenih področjih vzpon v kvaliteti. Med dejavnostmi je gotovo najuspešnejša glasbena.
Šoštanjski harmonikarji, tradicionalno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov, ki so ga letos poimenovali s Pozdravom pomladi, zlato in srebro za pevska zbora iz M. P. Toledo in Centra srednjih šol, koncerti Šaleškega okteta in mešanega pevskega zbora Svobode Šoštanj, organizacija področnega pihalnega koncertra v Šoštanju in uspešen nastop Rudarskega okteta za njegovo desetletnico. Toliko različnih glasbenih dogodkov v Šoštanju je najlepša oddolžitev za jubilej ob 70. letnici tega društva.
Ne smemo prezreti ponovnega uspeha velenjske pomlajene godbe, ki je kljub oviram odšla na svetovno prvenstvo godb v Ker-krade na Holandsko in tam že tretjič zaslužila zlato. Ravenčani so enak uspeh slavili, V Titovem Velenju pa, komaj da vemo ...
Drugo pomembno področje v občini je gledališka dejavnost. Njo usmerja gledališče Pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki. Gotovo bi si v vsaki občini obliz-nili prste, če bi imeli tako uspešno mladinsko in odraslo gledališko skupino. Prihranjeni dolar so tam odigrali petdesetič. Pripravili so premiero Petra Turri-nija Ta nori dan. Njihova pionirska gledališka skupina se je odlično odrezala na občinski reviji Naša beseda, zaigrala tudi na republiški prireditvi in je kot naj-bojša otroška predstava v republiki odprla republiško srečanje odraslih gledaliških skupin v Grosuplju.
Združenje gledaliških skupin občine je letos dvakrat ponovilo Desetega brata.
Letos je bilo za občinsko prireditev Naša beseda le šest skupin. Premalo, čeprav sta se kar dve uvrstili v nadaljnje tekmovanje. Odboru za sodelovanje s šolami je tudi letos uspelo organiziral teden literature mladih in ob tej priliki tudi izdati mini literarni zbornik Moja pesem ni le moja pesem.
Skoraj ni prireditve brez velenjske folklore. Njen pomladek
uspešno dela v šestih osnovnih šolah. To je dokazalo srečanje otroških foklornih skupin v Skalah. Koleda je sodelovala tudi na dnevu borca v Tjentištu.
Obe plesni skupini Media in Gib napredujeta. Skupina Gib se je uvrstila na republiško prireditev v Cankarjevem domu. Krona njunega dela je bilo občinsko srečanje plesnih skupin z naslovom Ples živi v nas. Veseli smo novih prizadevanj na kateremkoli področju. Mladinski kudi pripravljajo prireditve MKUD ses predstavi. Tako v Šmartnem ob Paki kot v osemletki gustav Šilih in Anton Aškerc.
Kot pomladno cvetje so se raz-sejali likovniki, ki so pred leti usposobili Majerjevo vilo v Šoštanju in jo spremenili v močno oblikovalnico talentiranih ljubiteljev likovne umetnosti. Zadnja posrečena akcija je bila Keramična delavnica. Redne razstave šaleških likovnikov in več šol, ki so izpopolnjevale znanje ustvarjalcev, so dragoceno naloženo blago.
Literati so zbirali blago za nova Hotenja in posamezniki nastopali na različnih prireditvah. Te dni pripravljajo avtorska Hotenja ustvarjalca Andrja Krevzla iz Šmartnega ob Paki. Vez na tem področju bo potrebno ponovno učvrstiti, kajti škoda bi bila, da bi toliko, pred vsem mladih talentov, izgubilo vodilno nit.
V Zvezi, ki jo vodi magister Ivan Marin, predobro vedo, da brez kadrov ni prihodnosti. Mnogo članov pošljejo vsako leto v seminarje. Vedo, da brez nagrajevanja, vsaj skromnega, prav tako ne bo uspehov. Vedo tudi, da brez temeljitega dela kulturnih društev občine ne bodo mogli delati še bolj uspešno. Med kulturnimi društvi pa so za vzor vsem lahko šoštanjska Svoboda, KuD Šmartno ob Paki in Škale.
Vedo tudi, da brez entuziaz-ma, ki je lasten mnogim gledališkim in glasbenim ustvarjalcem, ne bodo mogli delati še bolj uspešno. Ob vsem lahko trdimo, da je velenjska Zveza kulturnih organizacij uspešna v svojih ustvarjalnih prizadevanjih.
S še temeljitejšim povezovanjem s kudi in neposredno pomočjo prav njim pa bo zbirek vseh akcij še večji. Vsi pa vemo, da je kulturnoumeniška dejavnost duhovna hrana našemu delavcu. Iz nje se napaja, in ostaja dober delavec, dober Slovenec in Jugoslovan.	-V/s-
Med malčki
V poletnih mesecih nekateri vrtci zaprejo svoja vrata. Vzrok za to je premajhno število otrok v varstvu, dopusti vzgojiteljic in tudi morebitna obnovitvena dela. Tako se v vrtcih, ki so v tem času odprti, zberejo otroci, ki se morda drugače ne bi nikoli spoznali in igrali skupaj.
Med sabo so pomešani in prav dobro se razumejo. Saj pri najmlajših res ni nikoli težav s sporazumevanjem, kajti vedno jih druži igra. Morda razen vzgojiteljic nimamo vsi možnosti biti med otroki sredi dopoldneva, sredi njihove igre. Mi pa smo prišli v enega od velenjskih vrtcev prav v tem času. Malčke smo zmotili sredi igre, da bi med njimi posneli anketo o počitnicah. Navdušenje med nadebudnimi fantiči in dekliči je bilo seveda zelo veliko, prav tako tudi pripravljenost za sodelovanje. Nekateri so se prav sramežljivo muzali okoli nas in z začudenjem opazovali, kaj se dogaja, vsi pa so hoteli povedati, kam bodo odšli na počitnice, saj govoriti po radiu ni kar tako.
Najbolj pa nas je ganil fantič, ki je ves čas sedel poleg nas. Ko smo že skoraj odhajali, je dejal: »Stric, a nas boste še prišli kaj pogledat?« In kaj nam je bilo
Zgornja Savinjska dolina
Zgorela dva kozolca
V ponedeljek zvečer je pretežni del Zgornje Savinjske doline zajelo neurje z nalivi, strelo in grmenjem. Dokaj nenavadno pri tem je, da je treskalo in grmelo kar nekaj ur. Najhuje je bilo v Zadrečki dolini, saj je strela v bližini Bočne udarila v dva kozolca na zelo majhni razdalji. Reševanje in gašenje je bilo precej otežkočeno, saj na precejšnjem področju Zadrečke in Savinjske doline ni bilo elektrike. Toče ni bilo, na ostalih predelih pa po prvih ocenah v torek dopoldne večje škode ni bilo, razen poškodb na cestah in ovir na njih zaradi naplavljenega peska.
Program
Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju, na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Plešivec).
Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagandno in založništvo na Foitovi 10 v Titovem Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450.
PETEK, 28. JULIJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljane); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V imenu Sove (oddaja, ki jo pripravlja Šaleški študentski klub); 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo.
NEDELJA, 30. JULIJA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi.
PONEDELJEK, 31. JULIJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kam; 16.15 Minute z domačimi ansambli in poletno popoldne na Radiu Velenje; 18.00 Lestvica Radia Velenje.
SREDA, 2. AVGUSTA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Poletno popoldne na Radiu Velenje; 18.00 Novosti na področju zabavne glasbe.
1 M'1"M 1111
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 27. 7. ob 18. uri VELIKA PROSTRANSTVA - ameriški, komedija. Vloga: Dan Aykroyd
Petek, 28. 7. ob 18. in 20. uri CYBORK — ameriški, akcij, znanst.-fantastični. Vloga: Van Damme
Petek, 28. 7. ob 10. uri ter sobota in nedelja, 29. in 30. 7. ob 18. in 20. uri VRNJEN STREL - ameriški, akcijski. Vloga: Ron Marchini
Ponedeljek, 31. 7. ob 10. in 18. uri FLETCH ŽIVI - ameriški, komedija. Vloga: Chisie Chave
Torek, 1. 8. ob 18. in 20. uri ter sreda, 2. 8. ob 10., 18. in 20. uri PRIROČNIK ZA SEKS - ameriški, komedija. Vloga: Louie Bona-
NOČNI KINO V REDNEM KINU
Četrtek, 27. 7. ob 20. uri ter petek, 28. 7. in nedelja, 30. 7. ob 22. uri EROTSKE IGRE — ameriški, trda erotika. Vloga: Kandi Barber
Sobota, 29. 7. ob 22. uri ter ponedeljek, 31. 7. ob 20. uri NENA III. — ameriški, trda erotika (pomotoma izpadel)
OTROKOM IN MLADOLETNIM OSEBAM NE DOVOLIMO OGLEDA NOČNIH PREDSTAV!
KINO DOM KULTURE
Četrtek, 27. 7. ob 20. uri VRNJEN STREL - ameriški, akcijski
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 29. 7. ob 20. uri NOČNI KINO: EROTSKE IGRE -ameriški, trda erotika
Nedelja, 30. 7. ob 18. uri KUNG FU POBALINI — ameriški, kung fu
Ponedeljek, 31. 7. ob 19. uri VRNJEN STREL — ameriški, akcijski
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 28. 7. ob 20. uri KUNG FU POBALINI - ameriški, kung
fu
Nedelja, 30. 7. ob 20. uri NOČNI KINO: EROTSKE IGRE -ameriški, trda erotika
Torek, I. 8. ob 20. uri VRNJEN STREL — ameriški, akcijski KINO VELENJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA!
odgovoriti drugega, kot da se bomo še videli. Teh prisrčnih otrok res ne bi bilo lepo razočarati. In videli smo, da si tudi najmlajši že vroče želijo počitnic, tistih, ta pravih. Zato starši, posvetite v teh prostih dneh svojim otrokom čimveč časa in če ne nič drugega, naj se naužijejo vsaj vas.
»V Vrtcu je lepo,« so nam dejali vsi po vrsti. Res je tako, tudi sami smo se prepričali, da je igra s sovrstniki v varstvu prijaznih vzgojiteljic prijetna. Vendar pa tako kot vsi, tudi najmljaši potrebujejo proste dni, da bodo lahko počeli kar jih bo volja in da njihova budilka ne bo zvonila že ob petih zjutraj. In po pogovoru lahko sklepamo, kako veseli so obiska in spremembe, zato nam te dobre pol ure, ki smo jo preživeli med otroki v vrtcu nikakor ni žal, če smo jim le polepšali dopoldan in vnesli v njihovo življenje kaj novega. Je pač tako, da imajo tudi otroci radi spremembe in navdušenje nad njimi kar hitro pokažejo.
Sicer pa, nikogaršnji čas ni tako dragocen, da ga ne bi mogel posvetiti otrokom, kajti le ti znajo to najbolj ceniti in vračati na čisto poseben, njihov način.
Matjaž Cernovšek
V GRAJSKEM HRAMU NA VELENJSKEM GRADU
NOVA VIDEOTEKA!!
VIDEO SONČEK
Pri „R0KU" - Titovo Velenje Tel.: (063) 854-627. 855-999
VIDEO SONČEK
NOVOSTI V PONUDBI VIDEA SONČEK:
—	s pomočjo izobraževalnih kaset, ki vam jih ponuja VIDEO SONČEK, se lahko sami naučite vseh vrst borilnih veščin, joge in aerobike!
—	poleg videokaset si lahko sedaj izposodite tudi videorecor-der!
IZPOSOJNINA ZA DVA FILMA JE 7.000 din na dan!
VIDEO SONČEK vas vabi v Grajski hram, iepo vas bodo postregli, vi pa, izkoristite res ugodno ponudbo.
Video Sonček vas pričakuje vsak dan od 9. do 18. ure, ob ponedeljkih pa od 15. do 18. ure
Miličniki so zapisali
UKRADEL VRTALNI STROJ
Iz priročnega skladišča Koša-kov na Cankarjevi cesti je v noči na 17. julij nekdo ukradel vrtalni stroj.
TESNO PREHITEVANJE
Po cesti proti Slovenj Gradcu je vozila 18. julija nekaj po 14. uri voznica osebnega avtomobila Nevenka Ocepek, 1954. V bližini industrijske cone Vegrada je pretesno prehitevala kolesarja Mirana Florjančiča, 1970. Zadela ga je, tako da je padel po cestišču in se lažje telesno poškodoval.
BREZ OBEH KOLES
Doslej še neznani storilec je v noči na 19. julij ukradel dve kolesi z osebnega avtomobila Milana Š. s Šaleške ceste. Nič na boljšem pa ni bil Franc B. s Šlandro-
ve. On je ostal v tej noči brez akumulatorja.
VOZIL PO PLOČNIKU
Po pločniku na Prešernovi, v smeri proti Trgu mladosti je peljal 19. julija nekaj po 19. uri voznik kolesa z motorjem Vinko Brezovnik, 1960. Spregledal je pešca Jožeta Dolinarja, 1953. Zadel ga je in ga lažje telesno poškodoval.
IZSILJEVAL PREDNOST
Po Partizanski cesti v smeri proti Titovem Velenju je vozil 21. julija malo po šesti zjutraj voznik osebnega avtomobila Mi-loslav Trifunkovič, 1957. Ko je pri ESO zavijal levo je spregledal kolesarja Ramiza Mašiča 1965, ki mu je pripeljal nasproti. Zbil ga je po cestišču, pri čemer seje ta hudo telesno poškodoval.
Koledar
Četrtek, 27. julija — Gorazd, Nataša (Natalija), Sergej
Petek, 28. julija — Zmago, In-ko (Inocenc), Samo
Sobota, 29. julija — Marta, Oliver, Urban, Olga
Mali oglasi
RENAULT 4 GTL, letnik 1983, ugodno prodam. Telefon 854-126 popoldan. R-4, letnik 1975, vozen, neregistriran, prodam skupaj ali po delih. Telefon 853-425. JADRALNO DESKO, še zapakirano, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 857-136. 210 1 skrinjo Gorenje prodam. Telefon 857-581 po 19. uri. FORD EXCORD, kosilnico BCS z dizel motorjem ter kosilnico Gorenje s priključki prodam. Telefon 882-885.
IŠČEM, OZIROMA SPREJMEM HONORARNO DELO
pisarniškega značaja. Naslov v uredništvu lista.
WARTBURG KARAVAN, tehni čno pregledan, neregistriran, ugodno prodam. Podkraj 10, telefon 858-769.
SEDEŽNO GARNITURO UGODNO PRODAM. Informacije vsak dan, razen sobote in nedelje, od 12. do 14. ure, po telefonu 831-829.
VIDEORECORDER Z DEKLARACIJO IN motor Java 350cc, registriran do aprila 1990, 2 leti star prodam. Jože Čukič, Parižlje 97 Braslovče.
7 MESECEV BREJO TELICO,
sive barve, z rodovniško registracijo, prodam. Telefon od 7. do 8. ure 856-077.
NOV PRALNI STROJ GORENJE in komplet vrata za Jugo 45 ugodno prodam. Informacije po telefonu 882-731. BT 50, letnik 1987, malo vožen, 16 NM in kolo na 10 prestav, dobro ohranjeno 200 SM, prodam. Telefon 856-400. TAMIČA T-75, kiperja, 80 letnik in Kawasaki GPZ 600 R, letnik 1987, prodam. Miran Grobelnik, Bevče 1/c, Titovo Velenje. R-4 GTL, letnik 1982 prodam. Cena po dogovoru. Telefon 854-424, zvečer.
BARVNI TV KEC, ekran 37 cm, skoraj nov, s carinsko deklaracijo, in motor TORI Enduro ugodno prodam. Telefon 855-215. ZASTAVA 101, letnik 1977, prodam po ugodni ceni. Roman Kronovšek, Gavce 57/A, Šmartno ob Paki.
MOSKVIČ, letnik 1979, ugodno prodam. Telefon od 15. do 17. ure 856-056.
POCENI PRODAM OMARO s
175 litrskim hladilnikom, lahko tudi posamezno, velik kombiniran štedilnik ter mizo s štirimi stoli. Iščem tudi elemente za kuhinjo Marles Coctail. Telefon 854-408.
NOV LEVI BLATNIK za Lado Standard, zadnji odbijač za Jeto, letnik 1982, elektromotor 3 kw, 2800 obratov in otroško kolo Cross, na 3 prestave, prodam. Telefon 858-607. OPEL REKORD, letnik 1973, registriran do decembra 1989, prodam. Telefon 853-970, dopoldan ali po 20. uri.
Gibanje prebivalstva
Poroke:
Jugoslav Mršič, roj. 1964, natakar iz Sanskega Mostu in Brigi-ta Žličar, roj. 1964, varuhinja iz Prebolda, Muhamed Skopljak, roj. 1960, skladiščnik iz Kaloše-viča in Nura Ramič, roj. 1952, delavka iz Titovega Velenja, Jože Omerzu, roj. 1967, rudarski tehnik iz Titovega Velenja in Marta Praunseis, roj. 1969, ekonomski tehnik iz Titovega Velenja, Jure Žohar, roj. 1967, strojni tehnik iz Šmartnega ob Paki in Mojca Žla-us, roj. 1968, gimn. maturant iz Letuša, Miran Mošnik, roj. 1960, dipl. inženir elektr. iz Titovega Velenja in Nataša Fluhar, roj. 1967, družboslovni tehnik iz Titovega Velenja, Roman Volk, roj. 1965, ključavničar iz Plešivca in Tatjana Obrez, roj. 1968, vrtnar-
ka iz Laz, Slavko Klančnik, roj. 1961, avtomehanik iz Šmartnega ob Paki in Marinka Medved, roj. 1968, ekonomski tehnik iz Pod-gore, Samo Cestnik, roj. 1966, strojni tehnik iz Kavč in Marija Vuzem, roj. 1966, vzgojiteljica iz Titovega Velenja, Stanislav Špe-gel, roj. 1964, inženir elektrt. iz Titovega Velenja in Bojana Ostrovršnik, roj. 1965, študentka iz Titovega Velenja.
Smrti:
Martina Logaf, dijakinja iz Titovega Velenja, Foitova 6, roj. 1968, Ivana Jeromel, upokojenka iz Mute, Kovaška ul. št. 20, Jožefa Krajnc, upokojenka iz Bočne št. 45, roj. 1911, Alojz Iršič, upokojenec iz Titovega Velenja, Foitova 10, roj. 1915
MOŽNOST PLAČILA NA DVA OBROKA -50 % OB NAROČILU, 50 % V ROKU 30 DNI — CENA ZAJAMČENA.
MOŽNOST NAKUPA TUDI PO SISTEMU STARO ZA NOVO.
INFORMACIJE IN PRODAJA AVTO CELJE, CELJE,; IPAVČEVA 21, TEL.: 34-865ALI31-919 TER TITOVO VELENJE, PARTIZANSKA 3, TEL.: 855-828.
Sitrokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje Titovo Velenje
Objave potreb po delavcih v občinah Velenje in Mozirje
DEELOVNA ORGANIZACIJA	POKLIC IZ ŠIFRANTA	PROSTA DELA IN NALOGE	DČ	00 ^DEL
OBBČINA VELENJE
DSSSS Gorenje SOZD, o.o.	pomočnik PO SOZD
Parartizanska 12	dipl. psiholog	5 nč 08 8.000.000 1
Irerjna Terglav Šivivilstvo Splolitska 19
TITlTOVO VELENJE	šivilja-pripravnik	šivilja	x dč 08 1.800.000 1
A ti, če bi solza te zbudila ne bi krila te gomila.
ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, ata in starega ata
Martina Štrigla
iz Florjana pri Šoštanju
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste v težkih trenutkih nesebično pomagali, se v velikem številu poslovili od njega in ob krsto mnogo cvetja položili.
i
Prisrčna zahvala duhovniku za opravljen obred, dr. Avžnerju iz Celja, dr. Menihu iz Šoštanja in dr. Stuparju ter ostalemu osebju iz bolnišnice Celje.
Žalujoča žena Marija in sin Martin z družino.
SLOVENIJALES
montažna gradnja SMREKA p.o.
Slovenijales
MONTAŽNA GRADNJA »SMREKA«, p. o.
Gornji grad
Komisija za delovna razmerja na podlagi 8. člena pravilnika o delovnih razmerjih ponovno objavlja prosta dela in naloge
MATERIALNO KNJIGOVODSTVO, BLAGOVNO KNJIGOVODSTVO, KNJIGOVODSTVO DROBNEGA INVENTARJA
Pogoji:
—	zahteva se V. stopnja znanj ekonomske smeri
—	delovne izkušnje 6 mesecev
—	uspešno opravljena poskusna doba, ki traja 60 dni Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov Slovenijales Montažna gradnja »SMREKA« 63342 GORNJI GRAD.
gorenje
Sestavljena organizacija združenega dela, o. o., Titovo Velenje
Delovna skupnost skupnih služb
Delavski svet DSSS Gorenje SOZD
razpisuje
prosta dela in naloge
POMOČNIK PO SOZD
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	visokošolska izobrazba družboslovne ali tehnične usmeritve
—	5 let delovnih izkušenj na področju vodenja, organiziranja in koordiniranja zahtevnih procesov dela
—	aktivno znanje enega in pasivno znanje enega tujega jezika
—	obvladovanje metod strateškega načrtovanja razvoja Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta in bo lahko po poteku mandata ponovno imenovan.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Delovna skupnost skupnih služb Gorenje SOZD, Partizanska 12, 63320 Titovo Velenje, Področje razvoja samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov, z oznako na ovojnici »za razpis«. O izbiri bomo kandidate obvestili v 10 dneh po končanem razpisnem postopku.
SE
Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje n.tub.o.
M-ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE TOZD BLAGOVNI PROMET
UGODNA RAZPRODAJA KOKOŠI
Zgornjesavinjska kmetijska Zadruga Mozirje ima RAZPRODAJO ŽIVIH KOKOŠI od 28. julija 1989 do razprodaje na FARMI VARPOLJE p. Rečica/Savinji
Kokoši so srednje težke, rjave, primerne za zakol ali za nadaljno rejo. Cena za kokoš je 30.000 din. Razprodaja je ves dan v navedenem roku.
AVTO MOTO DRUŠTVO
TITOVO VELENJE
objavlja prosta dela in naloge:
1.	sekretar društva
2.	vodja avtošole
3.	vodja finančno računovodskih in administrativnih del
Poleg splošnih pogojev, kandidati morajo izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.
—	ustrezna srednja šola (V. st.)
—	3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih ter predložiti program razvoja AMD;
pod 2.
—	ustrezna srednja šola (V. st.)
—	3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih
—	inštruktorski izpit za BC in D kategorijo ter predložiti program razvoja avto šole; pod 3.
—	srednja ekonomska šola (V. st.)
—	3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih
—	obvladanje dela na osebnem računalniku.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s 3 mesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter s kratkim življenjepisjem dostavijo v roku 8 dni od objave na naslov: AVTO MOTO DRUŠTVO. Prešernova 0. 63320 TITOVO VELENJE. O izidu izbire bodo kandidati obveščeni v 30. dneh po končanem prijavnem roku.
titovo velenje
Trgovska in proizvodna DO ERA TITOVO VELENJE TOK KOPLAS
SVET OBRTNIKOV IN DELAVCEV PONOVNO RAZPISUJE
dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
1. DIREKTOR TOK KOPLAS
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, samoupravnimi sporazumi in družbenim dogovorom izpolnjevati še naslednje:
—	da imajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, tehnične ali organizacijske smeri (VII. ali VI. stopnje)
—	najmanj 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na delih s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
—	da s svojim delom dokazujejo odgovornost do razvoja samoupravnih in tovariških odnosov ter imajo razvite organizacijske sposobnosti
—	predložiti morajo koncept načina uresničevanja razvojnega programa temeljne organizacije.
Mandat za razpisana dela in naloge traja 4 leta. Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave razpisa. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: DO ERA Titovo Velenje — Prešernova 10 z oznako: ZA RAZPISNO KOMISIJO TOK KOPLAS. Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili v toku 10 dni od zaključenega roka za prijavo na razpis.
Ob tej priložnosti smo izvedeli, da se je letošnjega tekmovanja udeležilo okrog 10 tisoč glasbenikov iz 28 držav celega sveta.
V	ponedeljek zgodaj zjutraj je Rudarska godba zapustila Nizozemsko. Potem, ko se je po 7-ur-ni vožnji za nekaj ur ustavila v Stuttgartu in zvečer še enkrat prespala v Sindelfingnu, so se v torek po zajtrku naša dekleta in fantje odpravili proti domu, kamor so prispeli v zgodnjih večernih urah.
K temu skopemu poročilu o sicer bogatih doživetjih, pa je vendarle treba dodati vsaj še nekaj. Namreč v razvitem svetu — in to so države udeleženke prvenstva iz zahodne Evrope prav gotovo — dajejo izreden pomen razvoju svojih pihalnih orkestrov. Očitno je, da v njih vidijo izvirne nosilce identitete nacionalnih kultur in ustrezno tem izhodiščem tudi skrbijo zanje. Rudarska godba iz Titovega Velenja s pomočjo posameznih kolektivov — povejmo, da so to bili poleg Rudnika lignita Velenje ter drugih kolektivov v SZD REK še Gorenje iz Titovega Velenja, Tovarna celuloze Videm iz Krškega, Vegrad in Era ter Kulturna skupnost Velenje, če naštejemo najpomembnejše — ki se zavedajo tega pomena, še drži mesto med vodilnimi v svetu; vendar, kako dolgo še, če bo celo tako velikim uspehom postalo kot kaže glavna alternativa — pomanjkanje denarja. Letošnja udeležba na svetovnem prvenstvu je bila spričo teh težav že močno vprašljiva. In kaj ti potem pomaga, če
veš, da si dober, morda celo najboljši, pa tega ne moreš pokazati in dokazati niti sebi, kaj šele (tudi v tem primeru) razvitemu svetu.
V	svetu pa si, ali nisi. Vmesne poti ni!
-bo-
Na mestnem stadionu so spremljali nastop tistih godb, ki so tekmovale v kombiniranem programu: igranjem in korakanjem.
Izredna slikovitost raznobarvnih uniform, različnih instrumentov, ki so ponekod že redkost, nekatere godbe pa jih z ozi-rom na nacionalno posebnost sploh ne poznajo, vse to je bila prava paša za oči. V skoraj še-sturnem programu je bil še posebno zanimiv ekshibicijski nastop godb na pihala, ki je navdušil dobrih 30 tisoč gledalcev. Opisovanje posameznih nastopov iz tega programa je neprimerno; to je treba videti in doživeti. Pač pa je smiselno dodati, da je takoj po tej prireditvi župan mesta Kerkrade pripravil sprejem za vse dirigente in predsednike godb, udeleženk sobotnega in nedeljskega tekmovanja.
Z dobro igro do zlata
Prejšnji torek so se vrnili domov člani Rudarske godbe, ki so se na Nizozemskem udeležili svetovnega prvenstva pihalnih orkestrov. Pomlajeni ansambel naših godbenikov je ob tej priložnosti dosegel svoj največji uspeh: od 360 možnih točk jih je osvojil kar 311,5, kar je bilo precej več, kot je potrebno za pridobitev zlate medalje.
Velenjski godbeniki so se na letošnje svetovno prvenstvo na Nizozemskem odpravili v četrtek, 13. julija, zgodaj zjutraj. Več kot 1200 kilometrov dolgo pot so opravili v dveh etapah: prvi dan jih je pot vodila skozi Avstrijo in Nemčijo do Sindelfingna, ki leži v neposredni bližini Stuttgarda. V prelepem hotelu Ramada so prespali prvo noč na tujem. Naslednji dan so pot nadaljevali čez Frankfurt v nizozemsko mesto Heerlen, kjer so se namestili v hotelu Baron. Dolga pot, kljub odličnim Izletnikovim avtobusom in 8-pasovnim avtomobilskim cestam, po katerih so se vozili večidel poti, je opravila svoje. Kratek potep po za naše navade že kar izumrlem mestu v zgodnjih večernih urah je v noge vrnil nekaj elastičnosti, zatem pa je večina naših godbenikov legla k počitku.
V soboto dopoldan so imeli člani Rudarske godbe še zadnjo vajo v dvorani tamkajšnjega pihalnega orkestra, opoldan pa so se odpeljali v nekaj kilometrov oddaljeno mesto Kerkrade, torej na prizorišče svetovnega prvenstva.
V tem našem poročilu je nekaj pač treba poudariti. Nizozemci živijo za to svojo prireditev, ljubezen do glasbe in glasbenikov pa kažejo na različne načine in to na vsakem koraku.
To je najbrž treba vedeti, preden zapišemo, da je bila velika dvorana Rodhal v Kerkradu dodobra napolnjena že pred nastopom naših deklet in fantov, njeno preddverje pa so organizatorji izkoristili za vrsto spremljevalnih prireditev: od predstavitve najnovejših dosežkov na področju proizvodnje glasbil, do prodaje glasbene literature, plošč in avdio ter video kaset.
Svoj nastop je Rudarska godba začela z interpretiranjem skladbe Ohridska legenda, ga nadaljevala s skladbo iz obveznega programa, ki so jo izvajale tudi vse druge udeleženke, in zaključila s Partito, skladbo nizozemskega skladatelja vam Berna.
Kaj naj reče ob tem nastopu človek brez glasbene izobrazbe, ki so mu zvoki pihalnega orkestra sicer blizu, popoln zven celotnega orkestra pa sprošča v njem težko zadrževane emocije občudovanja in takoj zatem navdušenja? Nekaj pač je treba povedati: to ni bila godba, ki jo poznamo z običajnih nastopov, to
niso bila naša dekleta in fantje, s
katerimi se srečujemo skoraj vsak dan. Njihov nastop je bil za uho obisk na koncertu sinfoni-čnega orkestra, prireditve torej, ki daleč presega običajno razumevanje zmogljivosti takega ansambla. Pa pustimo ob strani sodbe neukih ljudi. Dirigent Rudarske godbe, magister Ivan Ma-
rin, je takoj po nastopu dejal, da so njegovi varovanci svojo nalogo izpeljali tako dobro, kolikor so po njegovem mnenju to sploh sposobni storiti v tem trenutku njihovega razvoja.
Ob kasnejši razglasitvi rezultatov je bilo njegovo zadovoljstvo in veselje vseh članov Rudarske godbe seveda popolnoma razumljivo. Ocena članov žirije je bila nedeljena: naša Rudarska godba ne samo, da je zadržala, ampak je z letošnjo predstavitvijo celo okrepila svoj položaj med najboljšimi na svetu.
Skoda le, da temu briljantne-
mu uspehu ni sledil tradicionalen epilog; stara slovenska navada, da izjemne uspehe proslavimo na izjemen način je namreč izpadla zaradi znanih likvidnostnih razmer, ali drugače rečeno: zaradi plitvih žepov, ki niso prenesli visokih cen pijače na Nizozemskem. Sicer pa Nizozemci povečini pijejo pivo, in to komaj s 4,7 odstotki alkohola ...
V nedeljo, zadnji dan bivanja na severu Evrope, so se člani Rudarske godbe še enkrat vrnili na prizorišče svojega sobotnega nastopa, tokrat kot gledalci.
Nova knjiga Šaleških razgledov
čutnega povečanja naročil in zaradi uvajanja novih izdelkov, osnovni namen pa je bila sprostitev sedanjih proizvodnih prostorov za novo opremo. Mimogrede — nova naročila in novi izdelki obenem pomenijo povečanje letošnjega izvoza za več kot tretjino. V novem prizidku bodo med drugim dobile prostor stiskalnice, vzdrževanje in skladišče polizdelkov, za proizvodne prostore pa to pomeni tehnološko zaokrožitev in optimalen transport.
Ob gradnji prizidka je zlasti pomembno dejstvo, da je bil rok izgradnje izjemno kratek. Izvajalec del, velenjski Vegrad, je bil pred zelo zahtevno nalogo, ki jo je na skupno zadovoljstvo opravil pravočasno in dobro. Pravočasno pomeni pičla dva meseca za postavitev hale z vsemi instalacijami. »Običajnih« težav pri gradnji ni bilo, zahtevnost dela pa je povečalo dejstvo, da do motenj v proizvodnji v nobenem primeru ni smelo priti. Povejmo še, da so se v Gorenju-MGA tudi tokrat držali uveljavljenega načela, da novi objekti ne kazijo okolja in se vanj v kar največji meri vključujejo.	J.P.
Kulturni center je v mesecu juniju izdal tretjo številko domo-znanstvene zbirke Šaleški razgledi. Ta številka je v celoti posvečena Skalam. Izidu tega zvezka je botrovalo dejstvo, da so v mesecu juniju Škalčani otvorili novo krajevno središče in s tem po večdesetletni borbi uspeli ohraniti kontinuiteto kraja, ki je bil že pred več kot štiridesetimi leti »zapisan poginu«.
Kot avtorji so v tej številki sodelovali Stane Lipnik, Damijan Kljajič, Jože Hudales in Tone Ravnikar. Knjižico uvaja geografski oris položaja naselja Skale, ki ga je prispeval Damijan Kljajič. Po tem uvodnem poglavju pa je, razdeljena v tri sklope, predstavljena preteklost Škal. Oris starejše zgodovine naselja je prispeval Tone Ravnikar. Ta poglavje zajema čas do prve polovice 18. stoletja, torej čas, ko so Škale predstavljale središče kulturnega in duhovnega življenja Šaleške doline. Jože Hudales predstavlja življenje v Skalah v
19.	stoletju. Prispevek je izredno bogat s podatki in želeti si je, da bi jih avtor lahko ob neki drugi priložnosti še natančneje razčlenil in analitičneje predstavil. Opozoril pa bi le na poglavje posvečeno velikemu in žal preveč pozabljenemu škalskemu rojaku, dr. Josipu Krajncu, enem največjih pravnih strokovnjakov, kar jih je dala slovenska dežela in istočasno velikemu rodoljubu. Damijan Kljajič je prispeval poglavje o Skalah v prvi polovici
20.	stoletja, torej o času, ki predstavlja enega najprelomnejših obdobij naše zgodovine, zraven pa tudi čas, ki je ob svojem koncu zapečatil usodo starega škal-skega središča. Tisoč let tradicije je tako šlo dobesedno pod vodo. Zadnje poglavje v knjigi pa je prispeval Skalčan, Stane Lipnik in nosi naslov Zaton Škal. Že naslov sam po sebi govori o vsebini prispevka, ki noče biti »hladna« zgodovina, temveč prizadeti me-mento človeka, ki je gledal kako kraj njegove mladosti nepovratno izginja.
Žal so avtorji imeli le dober mesec časa in so prispevki »le«
Brezposelnost
Konec junija je preko Skupnosti za zaposlovanje v Titovem Velenju so iskale delo 603 osebe. V strukturi do kakšnih večjih sprememb ne prihaja, še ved-
zgoščena kronika škalske zgodovine in ne analitična zgodovina, kakršno bi si Škale s svojo preteklostjo nedvomno zaslužile.
Avtorje je tako pri pisanju tekstov vodila predvsem želja, na skromno jim odmerjenem prostoru, predstaviti bogato in ponosno preteklost »malih« Skal, ki so bile duhovno središče Šale-
Šaleski razgledi J
zbornik ŠKALE
ške doline celih osemsto let. Nuja ohranitve Škal in bogate dediščine, ki jo še danes živijo, postaja vse bolj vprašanje duhovnega preživetja Šaleške doline, kjer se je, v pohlepu za brezmejnim razvojem, pozabilo na lastne korenine. Če smo ob izdaji drugega zvezka Šaleških razgledov zapisali, da je značilnost življenja v Šaleški dolini izguba zgodovinskega spomina, potem moremo zapisati, da je brezbrižnost, ki je spremljala propadanje Škal, ravno rezultat tega. Zatorej naj bo knjižica razumljena v prvi vrsti kot poziv, da ne v Šaleški dolini ne kje drugje, ne bi bilo še enih »Škal«.
Knjižico lahko vsi zainteresirani dobijo v Kulturnem centru, kjer sta na voljo še tudi prve dve številki iz zbirke Šaleški razgledi.
no je med brezposelnimi več kot polovica žensk (360) in tistih, ki so brez poklica oziroma razpolagajo s I. stopnjo strokovne izobrazbe. Med njimi pa je zelo veliko, kar 320 mladih, mlajših od 26 let.
(mkp)
Mladi velenjski planinci v Logarski dolini
Vse za varno hojo v gore
stvi društva smo stroške uspeli v celoti pokriti, se pravi, da smo stroške bistveno zmanjšali, nalogo pa vseeno opravili kot je treba.«
Za vtise smo povprašali tudi tri mlade planince.
Velenjsko planinsko društvo namenja veliko pozornosti varni hoji po gorah, pri čemer je na prvem mestu vzgoja in usposabljanje mladih planincev. Prav v ta namen so letos v Logarski dolini že osmič zapovrstjo organizirali planinski tabor, ki so ga sklenili v petek. Z njim so pričeli leta 1982 v neposredni bližini tamkajšnjega doma planincev. Razlog je jasen. Koristijo lahko zunanje objekte doma, vodo, elektriko in sanitarije, vse do lanskega leta pa so se v domu delno tudi hranili. Letos je ekonomska stiska narekovala iskanje vseh možnosti za zmanjšanje stroškov, med drugim so se tako odločili za lastno kuhinjo. V taboru je bilo 28 mladih planincev, od tega dva iz Šmartnega ob Paki in eden
iz Šoštanja, ostali so bili iz Titovega Velenja.
Seveda to ni taborjenje, čeprav udeleženci bivajo v taboru, v šotorih, predvsem je to hoja v planine in praktično delo. Udeležence izberejo prizadevne mentorice na osnovnih šolah med tistimi učenci, ki so opravili planinsko šolo in že hodijo v planine. Tem mladim planincem želijo dati še nekaj več. »Namen tabora je približati se goram, usposobiti mlade za varno hojo po gorah. To želimo doseči s praktičnim delom na zahtevnih turah, ki jih sami zaenkrat še ne zmorejo. Za delo v taboru ob kuhinji in vodstvu tabora skrbi devet vodnikov. V vseh dosedanjih letih in tudi letos smo opravili vse zahte-
Skupinski posnetek pred slovesom
vne ture tod naokrog, letos pa smo dodali še pot iz Robanovega kota na Korošico. Seveda s posebnim namenom. Člani komisije za pota namreč to pot obnavljajo in seznanitev s tem zahtevnim delom na mestu samem je bila še kako koristna, v taboru jim tega ne bi mogli prikazati. Veliko je bilo vprašanj in odgovorov, dejstvo pa je, da se morajo mladi zavedati, da planinstvo ni le hoja v gore, da je ob skrbi za varnost treba skrbeti tudi za planinske poti, ob vsem drugem seveda,« je med drugim dejal vodja tabora Andrej Kuzman.
Denarne zagate so jih v tem času še posebej pestile, zato so morali letos ubrati malo drugačno pot, ki pa so jo zelo uspešno obvladali. Andrej Kuzman pravi: »Obrnili smo se na vodstva osnovnih šol, ki so prispevale del hrane, ki je ostala ob koncu leta, pomagala sta nam REK-ova družbena prehrana in Gorenje, starši pa so pomagali s prevozi z osebnimi avtomobili, saj je skupni prevoz predrag. Z darovano hrano, prispevki učencev in sred-
MITO ŠINKOVEC: »V tem taboru sem že tretjič. Predvsem so mi všeč zahtevne ture po okoliških vrhovih, letos smo jih dopolnili že z Robanovim kotom in Korošico. Bolj živahno je tudi letos. Naši sosedje so mladi planinci iz Krškega, družimo se z njimi, se spoznavamo. Lepo je bilo, le prve dni je bilo preveč dežja in mokrote.«
BOŠTJAN GORJUP: »Prvič sem tukaj in moram reči, da je bilo lepo, moji vtisi bodo lepi, kljub mokroti v začetku. Tudi ture so mi bile všeč, malo manj tista v Robanov kot zaradi slabega prevoza do tja. Rad bi še prišel.«
UROŠ PRELOG: »Drugič sem v taboru in tudi meni je zelo všeč. Zame ture niso bile pretežke, ravno pravšnje. Motilo nas je slabo vreme, drugače je v redu. Dopoldne na turo, popoldne počitek in razvedrilo. Hrana je bila dobra, le vodniki so bili včasih »težki«, pa najbrž že morajo biti.«
J.P.
Andrej Kuzman Mito Šinkovec Boštjan Gorjup Uroš Prelog
Gorenje MGA Nazarje
Nov korak k izjemni uspešnosti
S ponedeljkom se je pričel kolektivni dopust tudi v delovni organizaciji Gorenje — Mali gospodinjski aparati v Nazarjah. Vendar to ne pomeni dopustniškega mrtvila za to izredno uspešno podjetje. Nasprotno, pomeni izjemno veliko dela za številne zaposlene. So namreč sredi druge faze posodabljanja in širitve proizvodnje, ki pomeni še višjo stopnjo sodelovanja s firmo Siemens-Bosch. Nova oprema prihaja nenehno, do konca dopustov pa je v zvezi s tem povezana še ena velika naloga.
Prav v ponedeljek so opravili tehnični prevzem 1.300 kvadratnih metrov velikega prizidka k----------------------------------
proizvodni hali. Odločitev o izgradnji tega prizidka so morali Trdno je načelo, da se novogradnje vključujejo v okolje in ga ne sprejeti zaradi nenadnega in ob- kazijo