-----   290   -----
Če človeka ali živino seršen, osa ali
bčela piči*
Ni davnej, kar so „Novicect povedale žalostno pri-godbo, da sta v Kranji poginila dva konja, ki so ju opi-kale bčele; današnje „Novice" povejo še žalostnejo prigodbo iz Ogerskega, da je neki fajmošter po bčelnem piku žalostno smert storil.
Treba se nam tedaj zdi, da povemo: kaj početi v taki zadevi, da se nesreča odverne.
Najhuje piči ser sen, po tem osa in za to bčela. To je znano vsakmemu. Pa med zlo zdraženo živaljo in med navadnim pikom je velik razloček.
Za to pomaga večkrat, če se le želo ven potegne, in na pičeno mesto vlažne persti poklada; perst je skoraj povsod pri rokah, za to je ta pomoček tudi res dober.
Prav dobro je tudi olje: laško, laneno ali ogerščino, da le žarkovo ni. Nekteri hvalijo olje tako, da pravijo, da ni boljega kakor je olje, ker hitro prežene bolečine in splahne oteklino. Pa olja ne smeš ribati v pičeno rano, ampak jo ž njim le rahlo mazati.
Nekteri hvalijo tudi z medom ali sterdjo oteklino mazati.
Še druga pomoč je arnikna tinktura; zato nekteri bčclarji nikoli niso brez te tinkture, ktera je res prav dobra v vseh novih ranah; al sama tinktura se ne sme' rabiti, ker je prehuda; ampak najmanj s polovico hladne vode se mora vselej zmešati in s tako vodo potem rana izpirati ali pa ž njo namočene rute na njo  pokladati.
Tudi sama mer zla voda  večkrat pomaga.
To so navadni pomotki,   kadar   ni nevarnost velika.
Kadar pa pičena rana zlo oteče in je mesto, kamor je človek ali živina pičena bila, zlo občutljivo, takrat je nevarnost zlo boleče otekline velika, in primerilo se je že večkrat, da so seršeni, ose ali bčele pičnile do smerti.
Kaj je storiti v taki nesreči?
Pervo je, da se želo skerbno ven potegne; potem naj se pičeni del zmiva s sal m i j ako vco m (\SaImiakgeisf), po kterega naj se hitro v apoteko pošlje; ker pa je sal-mijakovec sam po sebi zlo hud in razjedljiv, se mora vselej z merzlo vodo zmešati in sicer v taki primeri, da
na 2 lota vode se vzame 1 kvintelc salmijakovca. Salmijakovec je po najnovejših skušnjah poglavitno zdravilo za pokončanje hudega strupa. V hudi nevarnosti se pičenemu človeku ali živini tudi noter daje. Ker pa je takrat vselej treba zdravnika na pomoč poklicati, bo že on iz apoteke ga z*apisal in sicer tako, da se na kakih 6 apo-tekarskih unč kuhane ajbševe vode vzeme pol kvintelca salmijakovca, pa pridene še 1 unča ajbševega ali kakega druzega sirupa, in vsako uro te zmesi polno žljico popiti da.
Ce ni zdravnika na pomoč, si morejo pametni ljudje tudi sami pomagati, da pošljejo po salmijakovca, kterega v ti primeri rabijo, da i kvintelc zmešajo z 2 lotoma vode in oteklino močijo ali s to vodo namočene rute na njo pokladajo.
Tudi navadno kuhinsko sol priporočajo nekteri zdravniki, in sicer tako, da veliko soli raztopijo v vodi, in s to vodo umivajo oteklino, pa je tudi vsako uro ena žljico  popiti dajo, dokler nevarnost mine.
To so najbolj skušene zdravila v taki nevarnosti. Naj bojo pomoč v sili!