KAKO POROČATI DELAVSKEMU SVETU 0 USPEHIH ALI NEUSPEHIH PODJETJA Stroški Kadar razpravljamo o uspehu podjetja, je posebno važno ve-deti, kaltšen je ta uspeh v po-gledu zrvjžanja stroškov. Toda etroški, ki nastanejo med pro-jzvodnoo, Bimajo enakega vpli-va na lastno ceno. Ce žeLiano vedeti, kolikšnj so etroški surovin za 1000 kg liva, ugotovimo to na podlagi izku-šenj (norm), koliko je pobrebno sivega liva, koljfco stare.ga ii-tega že.leza ta koldko premog3 al; koksa za peč- Na podoben - način ugotov&no koliJco d-elovnih ur je tTeba za litje. Ce nam je zn-ana eena surovin Ln če vemo, ko!i.ko stane delovna ura, tedaj ne bo te-žko ugotoviti stroškov. Tako ugotovljeni stroški surovin in plač za 1000 kg liva nain brez posebnih težav pomagaio ugoiovitvi, kolikšn.: bodo stroški sur-ovin iu plač za 2000, 3000, 10.000 kg liva, ker številke, ki smo jih dobila za 1000 kg, po-množimo z 2, 3 a!ii 10. Take sfcroške, ki jih lahko tigotovimo neposredno za enoto proizvoda 'imenujemo neposred-ne ali direktne . stroške. Ti stroški so praviloma odvisni od obsega p.raizvodnje, to se pravi, za fcoliitor se pove6a 5tevi>Io enot, za toliiko se povečajo tudj stroški. Ponekod se pri po-v&čanrju obsega p.ro.izvodnje ne-posre-dni stroški nekoMko zmanj-ša.jo za.radi tega. ker se zmanj-ša.jo odp.adki, ali pa zato, ker Je potre-ben ensk čas za pri-pravo stroja ne glede na to, ali bo pr&izvedel več ald manj proizvodov. Kaj so stalni stroški Zaradi tega, ker so nepasred-ni strošllci vedno v sorazm&rju z obsegom proizvodmje, to se pravi, ker se spr&minjajo z vsa-ko sprememibo obsega praiz-vodnje, jih imenujamo tudd spremenljivj stroški za ra.zli'ko od stalnih ali fiksnih stroškov, ki se ne spreminjajo. V kalku-lacijah proizvodov stalnih stro-Jkov po navadi ne navajamo ni-ti posebej, niti jih ne zajamemo nepoaredtio po proizvodih. Td stroškj so zajeti že v splošnih stroških izdelave ali v splošnih sitroških uprave in prodaje, ozi-roma, kakor jifo tudi doslikrat naxiva-mo, v režijakih stroških. Vzemimo na primer direktor-jevo plačo. Njegova plača je zmeraj enaka ne g!ede na to, ali je tovarna v enem mesecu proizvedla 1000 ali 2000 ton li-va. To pomeni, da je pla^a stalen stTošek in bremeni v Isti višino tako 1000 ton kakor tušk.i drr.tijo proizvode, kadar proizvodnja pada, kadax cbseg proizvodnje raste, pa so stalni stroški po enobl proizvoda manjši. Po-znamo celo vrsto stalnih stro-Skov: stroški uprave obrata, stroški za čiščenje- prostorov, za vzdrževanje in popravilo slrojev, amortizaciijo, obresti na osnovaa sredstva itd. Kakor pri spremenljivuh strožkih so tudi tu doloEene meje, iznad kate-rih se stalni str&Skl večajo, iz-pod njih pa se zmanjšujejo. Režija napravi pogosto napačea vtis Staitaii stroški so navadno za-jeti v splošnih stroških aLi re-iiji. Splošni stroški pa lahko vsebujejo tudj ne.kasile-nosli itd. Stroške, ki jiih zara^Uinamo neposredno na prodzvode, ime-nujemo strnškc Izdelave. Tiste pa, ki jih zairE^unamo posredno, ¦iimenujemo aploSne ali reži.jske sfcroške. Stroške izdelave lahko laže kotitroliramo io anaUziramo ka-kor pa splošne stroSke. Pni st.roškiih izdelave obstoje naj-večkrat narme in obračun.1 za edjoto proizvoda. na podlagi ka-teirih lafalko deLamo primerja- ve, medtem ko splošnim stro-Skom dostikrat ne posvečamo dovolj pozornosti. Splošai stro-ški za enoto proizvoda se lah-feo zmanjšaijo, čeprav se v skupnem znesku hkrati lahko tudi povečajo. Če se namreč poveča obseg praizvodnje, tedaj se stalni stroški za eno-to pro-izvoda zmanjšajo zaradi tega, ker se razdelijo n-a večjo skup-no proizvodnjo. Ti atroški pa lah-ko v absolutnem številu tudl narastejo, toda za^radi večjega porasta proizvodnje vendar upa-dajo pri posatnezni enoti pro-Izvoda. Tudi stalni stroški so lahko neuptavičeni Ze.to je treba pri kontrolj in analizi stroškov posvečati po-zornost zlasti splošnim stro-škom, posebno pa še stalnim. Za nekatere take str&ške lahko postavimo tudi norme, sicer ne na posomezno enoto proizvoda, pač pa na primer za. določen obrat in dolačen čas, recimo za mesec dni. Lahko tudi ugoto-v.irao, koli.ko potrošijo v nekem obratu v enern mesecu mazilne-ga olja, koliko cunj za čišče-nje, vode, koliko je izdatkov za d.robna popravila Md. Pri anaHzi teh stroškov je treba pokaaati tudi takrat, ko ni norm, kaliko je bilo takih stro-škov v prejšnjem mesecu, ko-liko povprečno v prejšnjih me-secih in tudi v preteklem letu. Za vse sprememhe je treba za-htevati pojasnila. Podobne ana-lize lahko naipravimo v vseh obratih to oddedkih ia nam lah- ko dajo iz.redno dragocene re-zultate. Tako je n. pr. d«lavski svet v nekem podjetju zahteval me-sečne analize posameznih stro-škov po ob-ratih. Ker je pod-jetje imelo podatke iz prejšnjih mesecev in prejšnjih let, so se-stavili p,r.iimerjalne tabele po mesecih za obdobje dveh let. Na podlagj primerjav posamez-nih podatkov so odkrlli, da je v dveh obratih potrošnja ma-zila in cunj v zimskih mesecili izredno porasla v primeri z let-nimi meseci. Ko so zahtevali pojasnUo, so odkrili, da so ne-kateri delavci imeli navado, da so namakal.i cunje v olje in jih potem metali v peč. Peč; so aicer bolj greie, toda po kakšnl ceni? Primerjave splošnih to tudl stalnih stroškov, kd so zajeti v prvih, je treba delati tudi z drugimj podobnimi podjetjj v državi pa celo v inozemstvu. Za to so na razpolago zelo dobrl podatki. Seveda je treba talce podatke predložiti delavskemu svefu na pristopen in razum-ljiv način. • • * V nekaj kratkih sestavkih smo zajeli samo glavne mo-mente, ki jih je treba na pri-meren način podati delavskemu sve>tu takrat, ko podajamo pe-riodične in zaključne obra^une. V prihodnji števiJki bomo pr:-kazali še nekatere momente, ki bi jiih bilo treba iznesti in po-jasnitt de.lavskim svetotn prt obračunu, da bi bilo poročilo popolnejše. Božidar Race