Inserati se sprejemajo in velja trisfapna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat,
ii 2 -- n n »i i« - ti
II II II n 3
P i večkratnem tiskanji bo cena primerno zmanjša.
S ok o plsi
se no vračajo, nefrankovana pisma sa ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravniStvo (administracija) in ekspedlcija na Dunajski cesti št. 15 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji.
Političen lisi za siovensKi lini
Po pošti	prejeman velia :
Za celo ieto	, . 10	gi. — kr.
za poiieta	. . 5 — ,
za četrt ieta	. . 2 ,, 50 „
V administraciji velja: Za ceio ieto . , 8 gi. 40 kr«
za poi ieta . . x ., 20 „ za četrt ieta	2 ., 10
V Ljubljani aa dom nosil a veiiA 60 kr. več na ieto.
Vredništvo je Florijansk nlice št. 44.	.
izhaja po trikra na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
Cesa nam je treba.
Kakor so dunajski listi nekdaj o Ljubljani in slovenskih razmerah imtili navadno preobširne obravnave, ter iz komarja narejali kamele , tako se drže zdaj nasprotuega vodila, ter hočejo vse naše razmere jako malenkostno soditi. Zla3ti o naši literaturi govore z nepo-pisljivo zaničljivostjo. Zagotavljajo, da nimamo nobenih šolskih knjig, in da samo zato ne dobimo slovensk,h šol; obenem pa reč obrnejo tako, kakor bi bilo že sploh znano, kakšni literarni revčki da smo, ter z nekim pomilovalnim zasmehovanjem lažnjivo opisujejo naše tugovanje po šolskih knjigah. Vse to je sicer zmožno vsacega Slovenca žaliti do srca, vendar je bolje, da tako zasmehovanje nasprotnikov preziramo in zaničujemo, ter jih kaznujemo z brzim im krepkim napredkom na literarnem polji.
Tudi Čehi so tako delali. Ni še dolgo tega, ko so dunajski listi tudi Čehe zasramovali, da nimajo nobenih učenjakov, nobene literature itd. Toda Čehi se za to niso brigali, oni so krepko napredovali v vednostih in literaturi, in danes vidijo Nemci gotovo na svoje začudenje, da se čehom ne manjka učenjakov, ker vlada teden za tednom imenuje kakega novega profesorja Z3 pražko univerzo a češkim učnim jezikom. Š roltoustni judovski pisači, ki so dan za dnevom v dunajskih listih psovali češki narod, da je neveden in surov, ki so rekli, da ima samo enega učenjaka, Palackega, so zdaj umolknili, ker vidijo, da se čeških profesorjev ne zmanjka, in da se Cehi čisto nič ne strašno popolnem češke univerze, da so teraj zmožni, preskrbeti jo s profesorji in knjigami. O češki literaturi so tako zaničljivo sodili, ker
je spoznali niso, zdaj se jim je pa vendar začelo daniti, da je tudi pri Čehih veda doma, da se nahaja dosti izobraženih mož v vseh strokah, ki so zmožni misliti, govoriti in pisati tudi v češkem jeziku učene razprave , da se tudi ue manjka čeških učenih knjig. Kaj zdaj tem ljudem pomaga lažnjiva sodba o Čehih? Goljufali so le sami sebe in svoje bralce s tistimi lažmi, ker ti bolj in bolj spoznavajo lahkomišljeuo Bodbo svojih listov.
Tudi o nas Slovencih krivo eodijo in poročajo ; pa želeli bi, da bi bila sodba teh pi-sunov od resnice še bolj oddaljena, kakor je; želimo namreč, da bi naše slovstvo ravno tako krepko cvetelo in se razvijalo, kakor ga ti ljudje nasprotno opisujejo kot neznatno in zamrlo. Tudi mi bi čez nekaj let potem lahko izne-nadili nasprotnike z nepričakovanimi sadovi našega obrekovanega slovstva. V tem leži tudi naša narodna bodočnost. Ako se hočemo izobraževati na podlagi domačega slovenskega jezika, treba je, ne samo, da si omislimo vse učne kDjige za šole, ampak resno moramo tudi obdelovati vse stroke vednosti, umetnosti in leposlovja, mi moramo na vsak mogoč način pospeševati napredek našega slovFtva v vseh strokah. To je ena najvažnejših stvari našega gibanja.
Žalibog, da v tem oziru pri nas prejšnje čase ni bilo kaj veselo stanje. Narod je majhen, mnogo izobraženih bralcev je dimači knjigi odtujenih, ker so se v nemških šolah privadili nemške knjige; na ta način se je domačemu slovstvu boriti z groznimi ovirami; čo se kdo, pisatelj ali knjigar žrtvuje, da izda kako novo knjigo, svest si mora biti, da se žrt>uje, namesto da bi bil za svoj trud še poplačan.
Pa še neka druga reč nam je pri srcu. So ljudje, ki pri novih literaričoih izdelkih ne gledajo na obseg knjige, ali kaj in kako je pisano, ampak najprej poprašujejo, kdo jo je spisal, in jo potem hvalijo, ali pa grajajo, kakor jim je ravno pisatelj pri srcu. To mar-sikteremu nadepolnemu pisatelju jemlje pogum in ga od literaričnega delovanja odvrača. Zato bi želeli, da bi se vsako delo natančno, vestno in nepristransko prerešetalo, in da bi se ne pričenjala pri vsaki priliki nekdanja abecedna vojska. Velika napaka je pri pesmih iskati apostrof in nečistih rimov, ne pa gledati na jedro, ampak najprej naj se presoja reč sama to je duh in bistvo spisa!
Potem ss bo naše slovstvo gotovo vsestransko razcvitalo, naše duševno življenje bo krepko napredovalo, ter bode jako blagodejno vplivalo tudi na razvoj narodnega napredka.
Politični pregled.
V Ljubljani 8. avgusta.
Avstrijske deiele BUcžHtii r.havi so sklicani k letošnjemu zasedanju, ki se bo pričelo koncem mesca septembra. Kranjski deželni zbor se snide dne 24. septembra. Pričakovali smo, da bo ta zbor razpuščun, da se to ni zgodilo, nam ne more v veselje služiti. Za sedanji zbor se nihče ne bo brigal; zdi se nam, da je že sam sebi nadležen. Kaltenegger in Vesteneck bota tedaj iz Dunaja in Gradca k zborovauju prišla ; to je še dobro, da imata oba take službe, kjer ni dosti opraviti, tako da jih pri dotičnih uradih ne bodo toliko pogrešali.
V notranji politiki slišimo vendar zopet enkrat veselo novico: vlada hoče namreč zopet
Gvaliorska plesalka.
Leta 1806 videl je angleški višji nadzor-aik Sir Hudson prvikrat znamenito plesalko kraljevine Gvaliorske , po imenu Soboinigan (jegulja.) Sir Hudson je bil tedaj vjetnik on-dotnega kralja.
Nekega dne ganila je ta indijska plesalka s svojim umetnim plesom, med kterim se je skazovala z bodalom, s čelado in b ščitom, in posebno tudi še s plesom v svilnati obleki in opasana z zlato pasico kralja tako močno, da jo je prijazno nagovoril ter ji dovolil si od njega kako milost izprositi.
Plesalka je prosila in tudi dosegla oisvo-bodenje Sir Iludsona.
Ko je ta drugi dan kraljevi dvor zapustil, prašal je plesalko, kako da je ona za njegovo oproščenje in ne za kako drugo stvar prosila?
Plesalka mu odgovori: Ti imaš hčerko, jaz imam sina. Tvoja hči se joka daleč od tod po tebi ; sklenila sem toraj jo potolažiti in ji njenega očeta rešiti iz sužnosti, ker bo to mojemu sinu srečo obrodilo.
Višjemu nadzorniku so solze igrale v očeh, ko je to čul, in prisegel je Soboinigani, da nikdar ne bo pozabil, kar mu je ona storila.
Pa ni dolgo prostosti vžival, umorjen je bil v indijski vstaji leta 1807.
Leta 1857 toraj petdeset let pozneje spun-tali so se Indijci pod vodstvom Nena Sahiba spet zoper Angleže; boj je bil neizrečeno krvav in grozovit; Nena Sahib zapovedal je umoriti vse Angleže, kolikor ao jih v pest dobili. Navezovali so jih po več v eno vrsto pred topove ali kanone ter jih tako razstrelili, ali pa so ujete povezali med dvedili in jih potem žive sožigali.
V teh krvavih dnevih prilezla je stara, skoraj naga in lakote že na pol mrtva Indijanka pred hišne vrata Hudsonove rodbine. Razkačeni angleški vojaki so jo hoteli že umoriti ali jo saj odpoditi, kar stopi k njej mlada go-spodičina in ji milo reče: „Vzemi to, ljuba žena, in poišči si zavetja, do jutri bo že ljubi Bog imel usmiljenje s teboj." Pri teh besedah stisnila ji je pet velikih cekinov v roko , ki si jih je bila od svojih prihodkov prihranila.
Mlada gospodičina Ana Roberts bila je unukinja bivšega višjega nadzornika Sir Hud-sona, ter se je spominjala Soboinigane in njenega usmiljenega čina do Hudsona, od kterega ji je mati pripovedovala.
Stara Indijanka bistro pogleda mlado deklico, si zapomni njeno ime, ji vse dobro vošči, ter ji odhajajoča reče: „Bog te obvaruj, draga sestra!"
Jedno leto pozueje, tako naglo se je vse spremenilo, — pregnali so vstajniki Hudsonovo rodbino, sopois (indijski vstajniki; so vjeli tudi mlado Anno Roberts in zahtevali od njene rodbiue za njo 1000 cekinov odkupnine. Rodbina je med vstajo čisto vbožala in nikakor ni mogla toliko plačati. Grozoviti Indijci sklenili so toraj Anno Roberts med dvema diljema
živo sežagati.
Že so jo pripeljali in ji od vsake strani diljo navezali, kar stopi k njej prileten krepek Indijec.
„Si ti unukinja tistega Sir Iludsona, ki je bil nekedaj vjetnik gvaliorskega kralja?" ,,Da seml"
nekaj novih udov imenovati za gosposko zbornico, razume se, da avtonomiBtov. Saj je bilo jasno dovolj, da vlada s to gosposko zbornico ne more naprej, ker je Schmer-ling vsak vladui predlog lahko vrgel in vse postave prenarejal, ki so jih poslanci sklenili. Tako se je zgodilo z Lieubacberjevo šolsko postavo, tako s pražko češko univerzo. Sam cesar je že dovolil ustanovo češkega vseučilišča, vendar so bili centralisti v gosposki zbornici tako predrzni in svojeglavni, da so to Btvar proti želji cesarja zavlekli, če gosposka zbornica nasprotuje državnemu zboru, vladi iu cesarju, če VBe dobre namene ljudskih poslancev spodbija, potem je vsako vladanje nemogoče. Zato z veseljem pozdravljamo Taaffeja na tej poti odločnega delovanja , na poti državi primernega spremiujevanja najviših ustanov, zlasti gosposke zbornice. Taaffe se je vendar zdaj prepričal, da z uljudnostjo pri centralistih nič ne doseže, in da bo toliko ložei vladal, bolj krepko ko bo tej stranki nasproti stopil, bolj ko bo njeno moč uničil.
Zaradi tistih desetakov, ki so jim Čehi slovansk pečat natisnili, gre prepir še zmirom naprej. Banka je zdaj odločila, da bo po 5 kr. pobirala od takih desetakov, da jib zmenja in nove naredi. Vprašanje pa je , če ima banka to pravico, kajti če taki desetaki niso za nič, če niso več za spoznati, potem ni treba nič zanje dati, če pa banka le en groš pri desetaku odtegne, potem sama prizna, da so desetaki še zmirom dobri in veljavni; če so pa dobri, potem banka nima pravice, ta novi davek jemati od njih.
Po tej določbi banke morali bi Čehi en groš pri desetaku plačati za narodno ravnopravnosti To so res čudne razmere, in gotovo je, da bo stvar prišla pred državni zbor, in skor gotovo je, da bo banka na sramoti ostala. Papirnati denar ni nič druzega, ko dolžno pismo od banke, in človek, ki je dolžan, kakor banka, ne sme samovoljno odtrgavati upniku. Čehi so sicer zdaj nekaj novega znajdli. Ker vsi ljudje ne jemljo popisanih desetakov, začeli so desetake prepisavati s simpatetično tinto, tako da se pisava precej ne vidi, še le čez nekaj ur se iz papirja prikaže. Neke banke, ki se prav branijo takih desetakov, dobile so v svojih blagajnicah mnogo desetakov b češkim napisom, bili so pisani s tisto tinto, ki se je še le pozneje prikazala. Podoba je, da bodo čehi le premagali in da bodo pri-
kljubovali ravnopravnost tudi na papirnatem denarji.
Vnanje države.
Na Angležkcm ste obe zbornici sprejele Gladstonovo postavo, imenovano „irska zemljišna postava", s katero se olajšavajo nektere za Irce pretrde določbe. Ircem pa ta postava šo ne zadostuje, kakor so se javno izrekli, ter nadaljujejo svoj javni in tihi boj zoper angležke posestnike, ktere hočejo do cela vničiti in pregnati. Nekteri angležki listi se hudujejo nad preveliko potrpežljivostjo angležke vlade, ter priporočajo vojno silo zoper irske puntarje.
„Se li spominjaš Soboinigane ?"
„Spominjam se je, kaj se je zgodilo ž njo ?"
„Ti si jo pred jednim letom smrti rešila, ko si ji pet cekinov darovala."
,,Ali ta revica je bila Soboinigan?"
„Da, to je bila ona, in jaz sem njen Bin. Ona odšla je že k velikemu Bogu, pa umirajoča mi je priporočala svojo malo belolično sestrico, jaz spolnujem zdaj njeno željo in povrnem njeni dolg. Vojska je tebe storila vbogo, mene je obogatela. Bodi srečnejša kakor sem jaz, pojdi domu k svoji žalujoči materi." Indijec odveže potem vrvi, s kterima je bila med di-ljema povezana, in ji da še tisoč cekinov, rekoč: „To ti naj bo v spomin na Soboinigano in v zahvalo od njenega sina. Kakor si bila ti meni mater rešila , jaz zdaj tebe rešim tvoji materi. Pojdi, in Bog te obvaruj I"
Ana Roberts je to resnično prigodbo sama pripovedovala v Londonu, kamor se je bila s svojo materjo preselila. Mati njena je že umrla, ona pa še živi.
Izvirni dopisi.
Iz Kočevja, 5. avgusta. Nemški hrast, ,,deutscher schulverein" imenovan, začel je senco svojo gosto metati tudi na kočevsko zemljo. S pomočjo tega društva se bodo ustanovile, oziroma podprle štiri nemške šole na mejah kočevske ,,deželice", namreč v Maverlinu in Šeflerjih proti Černomlju, na Smuku proti Hinjem, in v Gerčaricab proti Dolenjivasi. Pravijo, da hočejo po teh stražnicah nemštvo varovati, da ga ne odnese sosednji slovenski poplav. Ali se bode res posrečilo, ustaviti prirodni teh stvari, ter premagati zakon v »boji za obstoj" po Darvin-Haeckelnovi teorii, učila bo bodočnost, če je res, da tudi glede človeštva močnejši spodrine in hrusta slabejšega, in to vsled neizpros-ljive sile prirodnih zakonov, po tem Bi lahko mislimo, kaj utegne na kočevskem še storiti — čas. Glede rastlinstva je omenjena teorija najbrže resnična. Šetaje po kočevskih vaseh, brdih in lazih, zapazil sem v svoje začudenje vse povsodi več košatih, čvrstih lip, kakor v kterem koli čisto slovenskem kraji. Hrast, ki vendar velja kot uajčastitljivši simbol nemštva, vidi se tukaj malo kje. Ali jih morda nikoli veliko bilo ni, ali jim tla niso vgodna, ali jih je celo morda lipa spodrinila, tega konečno ne morem razsoditi. Vendar mi živa duša ne more šteti v zelo, ako izjavljam, da se mi zadnja misel dozdeva najbolj verjetna. Saj govori za to misel majhno število na pol troh-ljivih hrastov, ki svoje posušene svržanke žalostno mole v zrak, ki jih pa jaz nisem nikdar sekal in podiral; in zadnjo misel podpira tudi nenavadno velik broj senčnatih, životokrepkih lip, katerih pa jaz tudi nikdar sadil nisem. Kaj morem jaz za to , da mi prva, žalostna prikazen toži o minljivosti in prošlosti hra-stovine, druga, vesela prikazen pa naznanjuje krepkost in bodočnost lipovja?
Ali so pa te prikazni morda tudi v kaki zvezi z narodoslovjem, to naj pretehtujeta Darvin in Haeckel, in pa njihovi strokovnjaški epigoni. Jaz povem le toliko, da slovenstvo na kočevski zemlji pred nekoliko leti še ni bilo tako domače, kakor dandanes. V Kočevskem mestu n. p. Be na trgu ne sliši manj slovenščine , kakor — brez zamere — v Ljubljani Kaj mednarodna komunikacija lahko stori > bližnej ali; dalnej bodočnosti, to se danes ne moro tako gotovo povedati, da bi smel na besede priseči; misliti si pa sme vsakdo, kar hoče. Ia čemu bi tudi hotel prerokovati smrt ali življenje, življenje ali smrt? kar bo, to bo Kedor bo dočakal, bo že videl. Darvin bo prav imel, ali pa ne. Ostanimo raje v sedanjoBti Štiri trdnjavice hoče »politični" „schulverein" vstanoviti na kočevskem zemeljskem prahu, da se nemštvo obvaruje, in ae ne okuži po slovenstvu. Tako so ukrenili velikonemški kul-
turonosci dr. W e i 11 o f f (weit hergelaufen — z Dunaja), vodja K na p p, in pa — tres fa-ciunt collegium — nadzornik Linhart. Z Weitioffom je prišel še nek doktor iz Berlina, čegar imena nisem mogel zvediti. Ti gospodje so te dni misionarili po Kočevskem. Da bi dosego svojega namena tim bolj zagotovili, bo bili bojč sklenili, vse Slovence v žlici vode potopiti, kolikor jih staknejo med kočevarji. Toda, preveč so jih zasledili, v vsaki vasi po eno ali več družin. Vse pohrustasti, bi utegnilo preveč biti še njemu, ki je vajen tirolskih cmokov. Zadovoljili so se toraj za to pot a trdnjavicami, ki so jih zgradili na štirih naj bolj nevarnih mestih. V te trdnjavice bodo zaprli dotično kočevsko mladež, da ne bo hodila dušne paše iskat si k svojim slovenskim sosedom, kakor gospodinja zapre kure v kurnik, da ne hodijo zrnja pobirat na sosedove njive. Omenjeni gospodje hočejo — ali so za to poklicani, ali ne, to jim je eno — Kočevarje popolnem ločiti od slovenskih sosedov. Zakaj? )a ne bi se od teh navzeli delavnosti, marljivosti, pobožoosti, požrtovalnosti, ali celo — grom in pekld — slovenščine.
Vboge, germanske duše, ki ne uvidajo, da Kočevar brez znanja slovenskega jezika na svoji zemlji se še gibati ne more. Na Hrvaško hodijo po vino , s Slovenci tržijo na semenjih, ž njimi občujejo v krčmah, pri uradih itd. Ptuji kulturonoBci pa bi radi Blovenstvu do fočevarjev duri zaprli I Pred nekaj leti so ko-čevarji pošiljali svoje sinove v slovenske kraje v službe in uk, da se navadijo slovenščine, in ua prste lahko sešteješ kočevarje, našč:ne nezmožne. Kočevarji mislijo praktičuo, in vedo, da življenje je vendar le prva stvar. Za ne-botične sanjarije velikonemške politike se malo brigajo, ter jemljo v prvi vrsti dejanske, ži-votne razmere v poštev. Dr. Weitloff, velikonemški hausirar, ee je o tem lahko prepričal, ko je 2. avg. hotel s pomočjo pristašev znane tukajšnje klike zbobnati neki shod pri go p. krčmarju Damijanu. Meščanstvo je bilo hladno, mrzlo. Edin vodja K nap p se ni mogel zdržati, da ne bi bil — se ve v svojem imenu, ker brez misije — WeitlofTa počastil in pokadil s svojim hripavim ,,hoš''1 Previdni kočevarji se ne dajo rabiti rovarstvu za voljno orodje, nečejo biti Btafaža za političen humbug, kakor bi hoteli pretekani politični — ,,hoch-staplerji."
Da, politični hohstaplerji so agenti nemškega »schulvereina". Z denarjem, ki ga zdaj trosijo — koliko časa bodo radodarni ost&li, se ne ve — hočejo kupiti si političnih som.š-ljenikov, da jim pomagajo bojevati boj zoper sedanjo vlado in njene pravične namere. Za nekaj vbogih grošev hočejo ljudi prevarati za zlato poštenega, političnega mišljenja, da ga prilično porabijo za svoje, vse drugačne, nego šolske namene. Privržencev si hočejo kupiti za čas, ko jih potrebujejo, kakor hitro pa dosežejo svoj namen, ter dobe vlado v svoje roke, streznili se bojo, ter pozabili na svoje obljube v šolskih zadevah.
Šola ni še dobra, da se v njej podučuje le nemški; treba še drugih, jako tehtnih faktorjev, da je šola res odgojilnica in izobraže-valnica. Lahko si mislimo, kake učitelje bodo nastavili n. pr. v odljudnih, samotnih, baj-tarskih vaseh, kakor ao Maverlin in Šeflerje. Skušnja bo učila, kakošen sad bodo donašale take šole. če mislijo kaj prida UBtanoviti, praša se, ali bo hotel »schulverein" to tudi vzdržavati. Če so z malenkostjo zadovoljni, praša se, ali se ne bi dalo to tudi z domačo pomočjo storiti.
Toda, političnemu šolskemu društvu ni do tega, kaj storiti za šolski namen, ampak, kaj doseže za svoj, poglavitni namen. Pridobilo je že s tem, da je s svojim činom zastavilo na ptujih krajih svoj upliv, ki ga utegne priiično porabiti za svoje Bebične namene — če mu bo obveljal.
To društvo, ponavljaje trdim, nabira le za denar pomožne čete za boj proti Bedanji vladi. To si zapomnimo, ter ovirajmo njegovo delovanje. Celo v Kočevji je uaredilo glede svojih skritih namer v merodajnih krogih — fiaBCo!
Iz Kočevja, 2. avgusta. — (Jude-ževi denarji. — Pozdrav šolskih otrok. — Učiteljska konferenca.) Dunajski „Schulverein" je tako plemenit, da hoče na vsak način nekaj denarja spečati pri naših Kočevarjib. Pri 1nn mu vrlo dobro pomaga g. prof. in gimn. vodja Knapp. Ta gospod je pornož. učitelju Scherks-u na Smuki pokladal ua srce, uaj se nemškemu ,,scbul-veren-u" za kako podporo priporoči b tem, da nemške otroke podučuje v nemškem jeziku. Dal je Scherks-u pet gl. naprej, ktere naj bi ta vrnil mu, kadar mu bo došla podpora iz Dunaja. In res I gospod učitelj je dobil podpore 25 gl., ali pa je že vrnil g. Knapp-u 5 gl., ne vemo; nam se zdi g. Knapp s svojim 5 gl. premalo plemenit. Za prisrčno mu nemščino uaj bi jih vendar daroval Blabo plačanemu učitelju.
časopisi naši so že poročali, da je nemški „schulverein" dal tisuč gl. za šolo na Smuki in Ubuč za ono na Topli rebri. Kolikor je nam znano , možje premišljajo, bi li sprejeli ta „dar", ali ne. Po pravici! ,Schulverein" namreč tirja od občine dolžno pismo za svoj dar, in zneBek, ki ga hoče dati, naj bi vknjižil se na posamezna zemljišča ali pa na kako občinsko posestvo. Tako vknjiženi dar — prav za prav dolg — naj bi bil meč, ki bi nemščino varoval v imenovanih šolah, kajti „schulverein" ponuja dar pod pogojo, da OBtane v teh šolah izključljivo nemški učni jezik. Ta pogoja je za Kočevsrje prav naravna. Kako se morejo otroci drugače učiti, če ne v onem jeziku, ki ga umejo. Da pa bo v teh šolah slovenski jezik učni predmet, je gotovo, in pametni Kočevarji bodo to sami tirjali, ker je slovenski jezik potreben njim in njih otrokom, ki morajo s Slovenci občevati. To bo koristilo slovenščini. S tem pa schulverein" ne bo zadovoljen, ako je dosleden, in tirjal bo Bvoj „dar" nazaj, reveži pa ga bodo z dolgom plačevali.
Kaj k temu porečejo dež. šolski svet in dež. vlada! Smučanom bi se moralo naravnost prepovedati, da ne bi sprejeli podpore pod imenovano pogojo. Na Smuki je namreč veliko Slovencev, ker tje prihajajo kranjčani iz sosednjih slov. župnij. Pravica tirja, da je šola tudi tim na korist in tedaj ne samo nemška, temveč tudi slovenska, Bicer je prava nemška paBt, v kteri se bodo Slovenci zaduševali.
Še nekaj! Šolski otroci me pozdravljajo „dober dan", „morgen", „guten Tag"! Ta pozdrav se mi zdi neprimeren pri šolskih otrocih, ker je bolj „pro forma" in kaže po mojih mislih nekako prijaznost, ne pa ravno spoštovanje do predpostavljenega učitelja ali duhovnika. Zakaj se odpravlja prelepi krščanski pozdrav. hvaljen bodi JezuB Kristus"! S tem pozdravom moliš in častiš Gospoda, ki je začetnik prave omike naše. Le žalibog, da je ta pozdrav večidel izginil iz ust odraslih kristjanov! Turek vedno časti Bvojega preroka Mahomeda in mi bi ne častili nejga, zavoljo
kterega so vsi pravi preroki živeli, navdihnjeni bili in govorili.
Preteklo sredo je bila pri Stari cerkvi (Mitterdorf) učiteljska konferenca, pri kteri je g. učitelj A. iz S. izrazil ae , — če smo resnico čuli — da je nar boljši duhovnik nasprotnik šol'. Duhovnik je že po Bvojem Btanu odgojitelj in učitelj postavljen od Boga samega, torej ne more biti učilnicam nasprotnik, pač pa mora nasprotovati napačni in nekrščanski odgoji. Omeujeui učitelj je že pri lanski konferenci prosil g. okr. glavarja, naj bi ga varoval, da ne bi več prišel pod „pfaifeukuute'. Pod tako „knuto", pod ktero so bili nekdaj učitelji, so še sedaj kapelani, ki bo podložni svojim župnikom, pa jih nič ue boli; saj po-koršina v družbi človeški mora biti. Človek, ki duhovna tako črno gleda ter Be spominja njegove nekdanje ,,knute", gotovo težko čuti sedanjo »knuto1' iu šolsko breme, Bicer bi pre-stanih nadlog in težav ne omenjal pri vsaki priložnosti v nevolji. — Sv. Petra puščavnik.
Iz Ilolilujskc Ilistrice, 6. avgusta nam piše tam na počitnicah bivajoči g. profesor Mam: Nesreča nedopovedljiva. Danes med 8. in 9. uro dopoldne nastane šum in ropot: turen se je podrl ter seboj potegnil veliko nove cerkve, in pod seboj pokopal nekaj ljudi, tudi g. kaplana Jerala; g. župnij se je bil po opravilu nekoliko umaknil iz cerkve, in ae srečno rešil. Jaz sem v lopici na vrtu bral Lurdsko Mater Bož;o in sem tako otet. Mrtev je doslej posel vseh poslov pri cerkvi (Matiček), dve ženski, dva možka v nezavednosti. Koliko se jih še pogreša, ne vem (kaka dva morebiti?) Veselili smo se sploh; dans bi bili zidarji dovršili, za pondeljek bo bili naročeni tesarji in drugi teden jo bil župnik namenjen do škofa zarad cerkvenega posveče-vanja. človek obrača.
Dostavek vredništva. Ta nesreča je Bohinjce silno hudo zadela; že dozdaj so komaj zmagovali stroške, ki jih je zidanje nove cerkve prizadejalo, iu vrli g. župnik Mesar imel je skrbi čez glavo, kje bode dobil denarjev, da bo delalce plačal. Zdaj bode v tem oziru še težji. Veseiili so se že, da bo delo dovršeno, pa je zopet podrto, Bjg ve. doklej? Res je sicer, da glavna odgovornost zadene zidarskega mojstra, vendar pa bodo tudi ljudem nastali novi, silni stroški, da cerkev in turen zopet dozidajo. Zato naj se j'h usmilijo vsi, ki morejo, ter naj jim pomagajo z dobrovolj-nimi darovi. Vredništvo in opravništvo »Slovenca" jih bode prav rado sprejemalo in od-pošiljevalo gospodu župniku.
Začetek so storili že tuji gostje v Bledu, ki so v nedeljo precej zložili nekoliko denarjev, ter jih poslali g. župniku Mesarju. Zasutih v nedeljo še niso bili izkopali, zato je obrt-nijska družba ponedeljek poslala z Javornika vse svoje delalce v Bohinj, da bi kot skušeni rudarji pomagali pri kopanju.
X Homca. Hud vihar je bil pri nas 2. avgusta. Želeli smo rahlega dežja, in kako Bmo bili veseli, ko je začelo pohlevno rositi; pa na mah nastane tako silen vihar, da je strehe trgal, kozolce z žitom napolnjene preobračal in debele drevesa ruval. Posebno veliko škode je naredil pri sadnem drevju, ker ga je veliko polomil, in skoraj čisto otresel, tako da je prav malo sadja gori ostalo. Okoli Križa in Komende je bila pa toča. Bog nas varuj take nevihte, ker Bkoraj vsaka streha gola rebra kaže.
Iz Štajerskega, 4. avgusta. (Molitev v šoli.) Naše knezoškofijstvo je ravno pri tem, iz celega kapitola stolne cerkve pred-
lagati dež. šolskemu odboru v Gradcu novega kap. uda mesto r. preč. g. Dr. Paka. „Keine beneidenswerthe Stellung in Graz, die Slovenen zu vertreten und dazu noch die kath. Kirche! Vendar nekaj za novega uda.
Pri nas — odia eunt restringenda in imen ne imenujemo — Bmo slišali že, kar je mogoče o šolski molitvi; ta Be celo opusti ali deloma kako se g. učitelju take barve poljubi, ali Be moli v Blovenski šoli nemški, ali se moli po enem otroku Vorbetterju, drugi tiho, ali se pridene očenašu kak vers, ki nima nič v sebi, ali Be je Gospodova molitev celo opustila ter nadomestila 8 posebnim verzom, ali se je skušalo molitvi pridjani pozdrav ali od-zdrav konečno ali ob začetku šole, stari kristj.: „Hvaljen bodi Jezus Kristus", sploh ali deloma za učitelja odstraniti, kar vse kaže, da se nekateri šolski nadzorniki dobro umili „vo-diti učiteljske konferencije".*) Sicer se vse to posamezno godi in reči moramo učiteljst?u našemu na čast, kojega od vsake strani lovijo, da se večinoma dobro obnaša in da razmere učiteljev do duhovščine za zdaj so dobre, ker tudi duhovščina gg. učiteljem boljši kruh in stanje privoši: vendar bi bilo delo novega uda cerkv. dež. šolskega odbora gledati na to, da ae molitev in sploh versko-cerkvene zadeve samovolji poaameznega učitelja odtegujejo.
Domače novice.
V Ljubljani, 9. avgusta.
(F današnjem listu) opozorimo na dopisa iz Kočevja, ki dokaj jasno pričata, kaj namerava tako imenovani nemški „Sch ul v er ein."
(Svečanost v Logatcu.) Okoli 3000 ljudi se je od blizo in od daleč zbralo na poziv in vabilo notranjskih domoljubov v dolenjem Logatcu, da praznujejo spomin slovanskih bla-govestnikov, Cirila in Metoda, pa slovenskega pisatelja Josipa Jurčiča. Med petjem in veselimi pogovori smo dospeli Ljubljančani menda ob treh v Logatec. Na kolodvoru nas je pozdravila mnogobrojna množica ljudstva, osnovalni odbor svečanosti in 30 domoljubnih slovenskih deklet v narodni noši, katere so „sokolovcem" šopke delile. Ko smo se pozdravili, zaigrala je vrla idriška godba in odšli smo med živahnimi živioklici občinstva na slavnostni prostor, ki je bil z raznimi domoljubnimi napisi primerno okinčan. Na posebnem kraju se je videla slika Jurčičeva, nad njo pa podobi ss. Cirila in Metoda. Narodnih zastav so je dosti videlo po domoljubnem trgu. Ob štirih so pevci pričeli praznovanje. Da uisem preobširen, povem le, da je bilo pevcev okoli 80, prišli so iz notranjskih mest in iz Ljubljane. Vse pesmi so jako dopadale, najbolj pa ona „tičica v logu", ki bo jo zvečer zapeli, pri kteri se je kaj lepo odlikoval jasni glas našega Medena. V imenu slavnostnega odbora je pozdravil navzoče najprej g.^Gruntar, vrli narodni notar logaški, mož, kakoršnih bi slovenskim trgom in mestom povsodi želeli. Slavnostni govor pa je imel nevtrudni rodoljub g. Itesman, duša celega podjetja. Kar človek sam čuti, to tudi najložo a prepričainimi besedami pove, zato je bil njegov govor tudi tako krepak, istinit in iskren, da so marsi-kteremu možaku solze zaigrale v očeh, ko nam je govornik klical v spomin staro iu novo zgodovino slovensko. Posebno sem Bi zapomnil izrek: „Naša zgodovina ne obstoji v tem, kar smo mi storili, ampak kar bo drugi z nami storili, zgodovina trpljenja in krivic, ki Bmo
*) in učit. pripravništva dobro mladino učiti.
jih prestali". Že iz tega Btavka videli bodo naši bralci, kako iskreno je vrli mož govoril. Idriška godba in pevci so potem zabavali občinstvo, dokler ni prišel ljubljanski fotograf Pogorelec, ki je celo svečanost fotografiral. Potem se je pričela tombola. Pa že so se pomikali črni oblaki iz jugozapada, hud vihar se je vzdignil. Hiteli so s sklicanjem številk, pa vendar nas je prehitel dež. Ko se je veter polegel, vlil se je dež in ljudstvo je bežalo pod kozolce in v bližnje krčme.
Deževalo je potem kaki dve uri do temne noči, najlepši del svečanosti, telovadba „soko-lovcev" , kterih je bilo došlo nad 70, morala je izostati. Vsi raztreseni hodili smo ta čas po logaških krčmah, kjer smo pili nekojesihu podobno pijačo, ki se tam menda iz uljudnosti „vino" imenuje. Ko je deževati nehalo, podali smo se zopet na prostor slavnosti , kjer je mladi svet pri komadih idriške godbe plesal, Btarejši možaki pa smo se posedli okoli miz, ter smo poslušali razne domoljubne govore in napitnice. Govorili so gg.: dr. Vošnjak, dr. Zarnik, Resman, Gruntar, Dolenec, Pol in drugi. G. Resman nam je prebral tudi vse došle telegrame, ki so prišli iz Kranjske, Primorske in Štajerske. Ob enajstih smo odrinili v Ljubljauo nazaj. Pohvalno moramo ponoviti, da so nas Logačani prav bratsko in prisrčno sprejeli, tudi v Borovnici so nas pri dohodu iu odhodu na kolodvoru pozdravili Borovničani in Vrh-ničanje. Akoravno nam Je dež mnogo skazil, vendar smo zadovoljni, da smo le enkrat obiskali in pozdravili naše vrle Notranjce, ki so na8 v tako obilnem številu pričakovali in tako bratsko sprejeli. Živili!
(Dve Jurčičevi sliki) se vidite v Kolma-novi prodajalnici na glavnem trgu. Eno je izdelal po naročilu slikar Ogrin; stara fotografija, ktere se je poslužil slikar kot vodilo, je morda kriva, da je pokojni pisatelj prav slabo zadet, in bi ga nihče ne spoznal, ko bi ne bilo pod sliko ime zapisano. Izvrstna pa je druga slika od slikarja Franketa; na njej vidimo Jurčiča kakor živega.
[Veselica.) čitalnica v spodnji Šiški priredi prihodno nedeljo 14. avgusta, veselico pri g. Matijanu v zgornji Š.ški pri „kamnitni mizi". Program obsegal bo razen petja, berila in deklamcije tudi tombolo.
(Mesarji ljubljanski) so izročili mestnemu magistratu prošnjo, da bi se z odprtjem nove klavnice odpravila tarifa govejega mesa, da bi se taksa za klanje telet znižala od 50 na 30 kr. ter jim za 48 ur dovolila raba hlevov za klavno živino, in da bi smeli za sedanjo naj-movino rabiti novo ledenico v klavnici in staro na cesarja Jožefa trgu.
(Včerajšnji živinski somenj) je bil jako slab. Živine je bilo maio, kupca nič.
Telegrami »Slovencu."
Iz Bohinjske Bistrice, 8. avgusta, ob G. uri 40 m. zvečer:
Padli turen oškodoval novo cerkev do srede; •pokopani dans 4 moŠkv; ranjenih živih 5; gospod kaplan in 1 zidar dozdaj ne še najdeni; komisija velika; ljudje žalostni, vendar vdani, potrpežljivi.
Razne reči.
— Duhovske premembe v lavan-tinski škofiji. Stolna dekanija je razpisana do 7. septembra; č. g, Jurij Bezenšek prevzame provizuro za Kebelj, Č. g. Matija Frece pride za kaplana I. v Vitanje, č. g, Fr. Osterc za kaplana I. v Vozenico.
—	t Matija Žvanut, znani rodoljub, je 5. t. m. v Trstu umrl v 46 letu svoje starosti.
—	Zarad Blejskega jezera sta se tožila posestnik blejske grajščiue g. Ruard, ki je trdil, da je jezero lastnina grajščinska, pa cesarski erar, ki je trdil, da je javno splošnje posestvo. Višja deželna sodnija je razsodila tožbe na korist g. Ruarta in erar obsodila, da plača Btroški sodnijske, ki znašajo okoli 500 gld.
—	Slomšekove životopise je na svitlo dal marljivi ptujski vikar, č. g. Len-dovšek, ki si je z izdavanjem Slomšekovih spisov pridobil častno imč iu lepe zasluge za slovstvo slovensko. Tudi gori omenjeno knjižico priporočamo zlasti gg. katehetom, staršem in učiteljem, ki naj jo zlasti kupujejo za darila šolski mladini, kteri ne morejo lahko boljše in pripravnejše knjige v roke dati. Kdor naroči 10 izstisov, mu g. izdajatelj ceno zniža na polovico.
—	Letno sporočilo c. kr. višje realke v Mariboru prinaša na čelu drugi del izvrstne razprave z napiBom: „Beaumar-chaia — Figaro" Eine kultur- und literarhi-storisehe Skizze von prof. August Nemeček. Prvi del je bil že v lanskem poročilu priobčen, Na tem učilišču je podučevalo z g. ravnateljem 14 učiteljskih moči, med temi eden edini Slovenec, ki uči veronauk in slovenščino v štirih spodnjih razredih, kajti v višji realki se nobeden teh predmetov več ne podučuje. Razun tega je slovenščina samo za tiste obligaten predmet, ki se v prvem razredu prostovoljno za njo oglasijo. Kot učna knjiga za sloveu-ščino je za vse razrede naznanjena Bamo: Ja-nežičeva Sprach- und Uebungsbuch fiir die slov. Sprache. Učencev je bilo v vseh 7 razredih samo 92; izmed teh je naznanjenih Nemcev 78, Slovencev 11, Srba 2, čeh 1. Po znanstvenem napredku jih je razrede dovršilo 16 z odliko, 66 z enojko, 5 jih ima dvojko in 5 jih sme izpit ponavljati. Pregledavši to letno poročilo, vsilila se nam je misel, da to uči-lišče nima nadepolne bodočnosti in da Slovenci tega nimamo obžalovati.
—	Letno poročilo nižje realne gymnazije v Ptuju, ima v znanstvenem oddelku razpravo: „Uber die Stellung des UnterrichteB in der Mineralogie an unseren Mittelschulen uud insbesondere an den Gym-nasien" od prof. Julija Giowacki. Šolski oddelek sestavljen od ravnatelja poroča, da je na tem učiteljišču podučovalo 9 učiteljev; učencev pa je bilo v vseh 4 razredih 90, po veri sami katoliki, po narodnosti pa 59 Slovencev in 37 nemcev. Odliko jih ima 16, prvi red 61, drugi red 11 iu tretji red 1; ponavljati jih sme izpit 7. Med profesorji se nahajajo imena jako Bpretnih in marljih pisateljev v slovenskem in nemškem jeziku, G. ravnatelj Fichua odide za ravnatelja v Leoben na gornje Štajarsko, kar bo gotovo njemu in Slovencem ugajalo; mi le želimo, da bi vendar enkrat za ravnatelje srednjim šolam po Slovenskem začeli nastavljati može, ki imajo srce za slovenski narod in da bi s tem začetek naredili v Ptuji, kder je zdaj ravnateljsko mesto izpraznjeno.
—	Nemška „ W e 11 s p r a c h e." „Nc-vicb" prinašajo sledečo smešnico od shoda nemških strelcev, ki je zdaj zbran v Monako-vem, ki je vredna, da jo priobčimo še mi: Vzdigne se namreč Švicar in izreče sledečo napituico: , Weils bigott ao so famos iseht bi tleh in Diitschland ussa, so will ich mim harz kei gevvalt mehr anthue und offa aus-
Bpracha: Diitschland soli laaba hoch! — Na to reče Berolinec: Ick jlobe, dat Ihre rede janz famos war, aberst vvann Sie jloben, dat ick och nur ne sylbe verstanden, so sind Sie man uff dem holzweje." — Švab pa meni: „Jetzt hent boid a red gbalta, aber verstanda han i au koi sterbenswortle." — Naposled pa se oglaBi Tirolec, ki je mislil, da ti ljudje po laški govorč, in v svoji jezi do Lahov za-kliče: ,,Da hoseht jetzt die sakra! Habs alm geagt, sie laden koan "VVelsche ein , do sitzt glei a ganzer tiseh voli, wo koaner a wort deutsch kanu." — Se non e vero, e ben tro-vato !"
— Utonila sta v Dravi pri Mahrenbergu nedavno 2 človeka. Neki mož iz Ivnika skočil je z broda v vodo in zginil v valovih, neko mrtvo žensko iz Remšnika pa so blizo Brezja potegnili iz vode.
Prošnja do milosrčnih ljudi.
Neka žena s štirimi majhnimi otroki, ki jo je mož zapustil ter odšel v tujino, potrebna je nujne podpore. Ker jo je prositi sram, nahaja Be v največi revščini ter je kot skoz in skoz poštena tudi pomoči vredna. Iz teh uzro-kov je vredništvo »Slovenca" pripravljeno sprejemati mile darove za njo, ter apelira v ta namen na dobre srca.
Vredništvo.
Katoliška bukvama v Ljubljani.
Pred nekoliko časom smo na temu mestu naznanili čisto nov llrevir i/. Tu-rina. Skazalo se je, da je ta brevir nar boljši za popotovanje, kolikor jih je izišlo s tem, da se je naznanilo v „Slovencu" jako dobro obneslo. Priporočilo od prečast. duhovščine iz vsih krajev, spodbudilo nas je, da ga zopet naznanimo v ,,Slovencu", s željo, da bi tega brevirja ne manjkalo pri nobenem duhovnu. Lično v safjan vezani del, kateri se vsaki čas potrebuje, ni debelejši kot 2'/a cm , visok 12 cm. in širok 8 cm.
,,Proprium de tempore1 in ,,Commune sanetrm." so v posamezne sešitke razdeljene. Spredaj in zadaj vezanega dela je taka naprava. da se lahko sešitek pridene po potrebi.
Na popotvanji brevirja, kot je ta, ni prezreti.
Tisk je sicer mal, ali zelo razločen. Ru-menkasto rujavi papir jako prijetno upliva na očesi. Posebno bodi še opomnjeno priporočilo sv. Očeta, papeža Leona XIII., katero so naročili založniku pisati po nj. eminenciji kardinalu Nina:
Ce Broviaire a ete prepare par vous avec une heureuse invention a l' avantage surtoul des pretres vogageurs.	(5)
(Ta brevir ste prav spretno sestavili, po-sebno za rabo popotnih duhovnov.)
Cena dela je: 7 gld. 20 kr.
Če si kdo želf omisliti kakih druzih liturgtčnih del, radi mu postrežemo s zapisnikom.
K obilnemu naročevanju vljudno vabi Katoliška bukvama
v Ljubljani.
Sveto leto
to je a) molitve pri okiskovanji treh cerkev s trojnimi litanijami; b) Poduk o odpustkih. Jutranja in večerna pobožnost, sv. maša in kratek poduk, kako sv. križev pot moliti in c) Bostavek popolnih in nepopolnih lahko za-dobljivih odpustkov.
Potem takem je knjižica, spisana po vis. čast. gosp. proštu Jarcu, tudi za poznejše čase prav pripravna in podučljiva.
Velja z ličnim zavitkom 20 kr., vezana pa 35 kr. Kdor jih 50 vkup vzame, dobi jih 5 po vrhu.	(10)
ič&atoliška. bukvama. J. Blazuikovi nasledniki v Ljubljani.